afe

Sitiisti
za navadno leto
1§63.
Na avitio dal
Miroslav Vilhar,
V MQBMJMN»
Egei-jeva tiskarnica.
A /x
k M «\
\$,%9 šj
Kut?
JA c K iqrr./qfa
licto 1863
i ra a 365 dni. in Je
7468. leto po stvarjenji sveti po tolmačnikih sv. pisma, 7372.	„	„	„	„ novogrškem,
6575. „ „	., „ julianskem.
5863. „ „	„ „ kristjanskem.
Mraknenja.
Solnce mrakne 17. majnikn, oh 6. uri 6 m. zvečer. Luna mrakne 1. junija, ob 10. uri 47 m. zvečer. Solnce mrakne 11. novembra, ob 7. uri 7 m. zjutraj. Luna mrakne 25. novembra, ob 9. uri 58 m. zjutraj.
Letne ildbe.
Spomlad se	začne 21.	marca, ob 3.	uri 23 m. zjutraj.
Leto	„	„	21.	junija, ob 11.	uri 55 m. zvečer.
Jesen	,,	„	23.	septembra, ob	2. uri 10 m. zvečer.
Zima	„	„	22.	decembra, ob	7. uri 59 m. zjutraj.
Rodoslovje vladajoèc avstrijan-ske Iiiše.
Frane Jožef I. avstrijanski cesar, rojen v Beči 18. avgusta 1830, je nastopil vladarstvo 2. decembra 1848 in se poročil 24. aprila 1854. Elizabeta, Amalia. Eugenia, austrijanska cesarica, liči bavarskega vojvoda M a k s i m i I i a n a, rojena 24. Decembra 1837.
Cesarjevi otroci.
Sofia, avstrijanska nad vojvodinja, rojena 5. marca
1855,	»merla 30. majnika 1857.
Gisela, avstrijanska nadvojvodinja, rojena 12. julija
1856.
Rudolf, avstrijanski nadvojvoda, rojen 21.avgusta 1858. Cesarjevi starši.
Franc Karl, avstrijanski nadvojvoda, rojen 7. decembra 1802.
Sofia, bavarska vojvodinja, rojena 27.januarja 1805. Časarjevi bratje.
Ferdinand Maks, avstrijanski nadvojvoda, rojen 6. julija 1832.
Karl Ludvik, avstrijanski nadvojvoda, rojen 30.ju-lija 1833.
Ludvik, avstrijanski nadvojvoda, rojen 15. majnika 1842.
Kolek,
do lOOgl.pri menicah in do 20 gl. pri pismih—gl. 7 kr.
200 „	jj	jj	jj	jj	40 „	JJ	JJ	JJ	13	JJ
300 „	jj	jj	jj	jj	«0 „	JJ	JJ	JJ	19	JJ
500 „	jj	jj	jj	jj	100„	JJ	JJ	JJ	32	JJ
1000,,	jj	jj	jj	jj	200 „	JJ	JJ	JJ	63	JJ
1500 „	ji	jj	jj	jj	300 „	JJ	JJ	'	JJ	91	JJ
2000 „	jj	jj	jj	jj	400 „	JJ	JJ	1»	25	JJ
4000 „	jj	jj	jj	jj	800 „	JJ	JJ	2 n	50	JJ
6000 „	jj	jj	jj	jj	1200 „	JJ	JJ	3«	75	JJ
8000 „	jj	jj	jj	jj	1600,,	JJ	JJ	5»	—	JJ
10000 „	ji	jj	jj	jj	2000 „	JJ	JJ		25	JJ
12000 „	jj	jj	jj	jj	2400 „	JJ	JJ	7*	50	JJ
16000 „	ji	jj	jj	jj	3200 „	JJ	JJ	io„	—	JJ
20000 „	jj	jj	jj	jj	4000 „	JJ	JJ	13 *	50	JJ
24000 „	jj	jj	jj	jj	4800 „	JJ	JJ	15„	—	JJ
28000 „	jj	jj	jj	jj	6600 „	JJ	JJ	17«	50	JJ
32000 „	jj	jj	jj	jj	6100 „	JJ	JJ	20 „	—	J)
36000 „	jj	jj	jj	jj	7200 „	JJ	JJ	22 „	50	JJ
40000 „	jj	jj	jj	jj	8000 „	JJ	JJ	25 „	—	JJ
Kar je više pri menicah od vsacih 2000 gl. še 1 gl. 25 kr., pri pismih pa še od vsacih 400 gl. ravno toliko.
Jenar, (Prosenec.)
1	Četrtek	Novo leto.	>
2	l’etck	Makar.	
3	Sabota	Genovefa.	
4	Nedelja	Tit.	
b	Pondeljek	Tclesfor.	©
6 7 8	Torek Sreda Četrtek	Sv. 3 kralji. Ničet. Severin.	šip, 5. dan, ob 4. uri 23 m.
9	Petek	Julijan.	zjutraj.
10	Sabota	Nikanor.	
11	Nedelja	Higin.	
12	Pondeljek	Ernest.	
13	Torek	Hilarij.	€
14 15 16	Sreda Četrtek Petek	Feliks. Paul. Pušč. Marcel.	zadnji krajic, 13. dan. ob 0 uri
17	Sabota	Anton. pušč.	59 m. zjutraj.
18	Nedelja	Priska.	
19	Pondeljek	Kanat.	®
20 21 22	Torek Sreda Četrtek	llostjan. Neža. Vincenci.	mlaj, 19. dan, ob 4. uri 52 m. zvečer.
23	Petek	Sv. Marie poroka.	
24	Sabota	Timotej.	
25	Nedelja	Sv. Paula spreob.	
26	Pondeljek	Polikarp.	1
27 28 29	Torek Sreda Četrtek	Janez Krizostom. Karl veliki. Franc Salezij.	prvi krajic, 26. dan, ob 5. uri 44 m. zvečer.
30	Petek	Martina.	
31	Sabota	Peter Nolask.	














.
































Februar, (Svečan.)
1	Nedelja	Ignaci, škof.		
2	Pondeljck	Svečnica.		
3	Torek	Blaž.		©
4 6 <; 7	Sreda Četrtek Petek Sabota	Andrej Korzin. Agata. Rotia. Romuald.		šip, 3. dan. ob 11. uri 16 in. zvečer.
8	Nedelja	Janez iz Mate.		
9	Pondeljck	Apolonia.		
10	Torek	Sholastika.		
11	Sreda	Dezidcrij.		C
12 13 14	Četrtek Petek Sabota	Eulalia. Katarina, Rici. Valentin.		zadnji krajic, 11. dan, ob ll.uri 16 m. zjutraj.
la	Nedelja	Faustin in Jovita.		
ie	Pondeljck	Juliana.		
17	Torek	Pust.		
18	Sreda	Pepelnica.	t	«
1!) 20	Četrtek Petek	Konrad. K uh c rij.	t	mlaj, 18. dan,
21	Sabota	Eleonora.	t	zjutraj.
22	Nedelja	Sv. Petra stol.		
23	Pondeljck	Romana.		
24	Torek	Matija, apostel.		
25	Sreda	Viktor.	f	D
26	Četrtek	Aleksander.		prvi krajic.
27	Petek	licnndcr.	t	25. dan, ob 1. uri
28	Sabota	Roman.	t	25 m. zvečer.
Marc, (Sušeč.)
1	Nedelja	Albin.	
2	Pondeljek	Simplicij.	
3	Torek	Kunigunda.	
4	Sreda	Kazimir.	+
5	Četrtek	Rtizebij.	
6	Petek	Miroslav.	t
7	Sabota	Tomaž, Akvin.	t
8	Nedelja	Janez od Boga.	
9	Pondeljek	Ciril in Metod, šk.	
10	Torek	40 mučencov.	
11	Sreda	Hcraklij.	t
12	Četrtek	Gregor.	
13	Petek	Modesta.	t
14	Sabota	Matilda.	t
15	Nedelja	Seren.	
16	Pondeljek	Hilarij.	
17	Torek	Jedert.	
18	Sreda	Eduait.	t
19	Četrtek	Jožef.	
20	Petek	Joaliim.	t
21	Sahota	Benedikt.	t
22	Nedelja	Oktavian.	
23	Pondeljek	Viktorian.	
2t	Torek	Gabriel.	
25	§reda	Sv. Marie oznanj.j-	
26	četrtek	Emanuel.	
27	Petek	ltupcrt.	t
28	Sabota	Guntrand.	t
29	Nedelja	Cvetna nedelja.	
30	Pondeljek	Kvirin.	
31	Torek	Balbina.	

sip, 5. dan, ob 3. uri 36 in. zvečer.
e
zadnji krajic, 12. dan, ob 7. uri 46 m. zvečer.
mlaj, 19. dan, ob 3. uri 28 m. zvečer.
3
prvi krajic,
27. dan, ob 9. uri 49 m. zjutraj.
1
April, (Mali (raven.)
1	Smia	Valerik.	
2	Četrtek	Veliki četrtek.	
3	Petek	Veliki petek. f	
4	Sabota	Velika sabota, -j-	©
a	Nedelja	Velika nedelja.	sip, 4. dan,
6	Pomteljek	Veliki pondcljek.	ob 5. uri 0 m.
7	Torek	Hegezip.	zjutraj.
8	Sreda	Dionizij, škof.	
9	četrtek	Maria Klcofa.	
10	Petek	Picchici.	
11	Sabota	Leon, papež.	C
12	Nedelja	Julij, papež.	zadnji krajic,
13	Pondcljek	Hcrnicncgild.	11. dan, ob 2. tiri
14	Torek	I.idvina.	13 m. zjutraj.
15	Sreda	Anastazija.	
1«	Četrtek	Kalisl.	
17	Petek	A ničet.	
18	Sabota	Kolocer.	©
1»	Nedelja	Hermogen.	mlaj, 18. dan,
20	Pondcljek	Sulpieij.	ob 3. uri 59 m.
21	Torek	Anzelin.	zjutraj.
22	Sreda	Sotcr in Kaji.	
23	Četrtek	Adalbert.	
24	Petek	Juri.	
25	Sabota	Marka, cvang.	
2fi	Nedelja	Klet, papež.	D
27	Pondcljek	Pcregrin.	prvi krajic,
28	Torek	Vital.	26. dan, ob 4. uri
‘20	Sreda	Peter, mučenec.	59 m. zjutraj.
30	Četrtek	Katarina Sencnska.	
Maj, (Velki (raven.)
1	Petek	Filip in Jakob.	
2	Sabota	A tana zi j.	
3	Nedelja	Najdenje sv. križa	©
4 6	Pondcljek Torek	Florijan. Pij, V.	šip, 3. dan,
6 7	Sreda Četrtek	Janez p. 1. vratmi. Stanislav.	zvečer.
8	Petek	Prika/.in s. Mihela.	
9	Sabota	Gregor Nac.	
10	Nedelja	Izidor.	C
11	Pondcljek	£abLj-	Ì križ.	zadnji krajic,
12	Torek	Pankrae.	t d	10. dan, ob 8. uri
13	ijjreda	»ervaeij. J	6 in. zjutraj.
14	Četrtek	Neb oho d.	
15	Petek	Sotla.	
1«	Sabota	Janez Nepomučan.	
17	Nedelja	Jošt.	©
18	Pondcljek	Venantij.	mlaj, 17. dan.
19	Torek	Peter Celestin.	
20	Sreda	Hernardin.	zvečer.
21	Četrtek	Feliks.	
22	Petek	Julia.	
23	Sabota	Dezidcrij.	
24	Nedelja	Binkoštnn nedelja.	
25	Pondcljek	Hinkoštni pondelj.	J)
2li	Torek	Filip Neri.	prvi krajic.
27	Sreda	Magdalena Paci.f	25. dan, ob 9. uri
28	Četrtek	Villieltn.	38 m. zvečer.
29	Petek	Maksim.	
30	Sabota	Ferdinand.	
31	Nedelja	Sveta Trojica.	









Juni, (Rožnik.)
1	Pondeljek	Gratinian.	
2	Torek	Erazem.	©
3	Sreda	Klotilda.	šip. 2. dan,
4	Četrtek	Sv. Telo.	
6	Petek	Bonifacij.	zjutraj.
6	Sabota	Norbert.	
7	Nedelja	Robert.	
8	Pondeljek	Medard.	C
9	Torek	Primož in Felic.	zadnji krajic,
10 11	Sreda Četrtek	Marjeta. Barnaba.	8. dan, ob 2. uri 42 m. zvečer.
12	Petek	Janez Fakundo.	
13	Sabota	Anton Paduan.	
14	Nedelja	Bazilij.	
15	Pondeljek	Vid in tovarši.	
IG	Torek	Beno.	•
17	Sreda	Adolf.	mlaj, 16. dan,
18	Četrtek	Gervazij.	ob 8. uri 27 m.
19	Petek	Julijana.	zjutraj.
20	Sabota	Silverij.	
21	Nedelja	Alojzi.	
22	Pondeljek	Paulin.	
23	Torek	Fidiltruda.	
24	Sreda	Janez kerstnik.	3
25	Četrtek	Prosper.	prvi krajic,
26	Petek	Janez in Paul.	24. dan, ob 11. uri
27	Sabota	Ladislav.	22 m. zjutraj.
28	Nedelja	Leon.	
29	Pondeljek	Peter in Paul.	
30	Torek	S. Paula spomin.	
»
	Juli, (Mali srpan.)		
t 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sabota	Aron. Marie device obisk. Heliodor. Ulrih.	© šip, 1. dan, ob 7. uri 36 m. zjutraj. C zadnji krajic, 7. dan, ob 11. uri 19 m. zvečer.
6 (i 7 8 f> 10 11	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Filomena. Izaija, prerok. Vilibald. Elizabeta. Anatolia. Amalia. Feliks in Fortunat.	
12 13 14 15 16 17 18	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Hermagor in Fort. Anaklet. Bonaventura. Henrik. Maria dev. iz Karm. Aleš. Miroslav, škof.	• mlaj, 15- dan, ob 11. uri 44 m. zvečer.
19 20 21 22 23 24 25	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Avrelia. Elija, prerok. Prakseda. Maria Magdalena. Apolinar. Kristina. Jakob veliki.	D prvi krajic, 23. dan, ob 10. uri 23 m. zvečer. ©
26 27 28	Nedelja Pondeljek Torek	Ana. Pantaleon. Inocenc, papež.	
29	Sreda	Marta.	šip, 30. dan,
30	Četrtek	Abdon in Senen.	ob 2. uri 23 m.
31	Petek	Ignaci Iiojolan.	zvečer.


■pulili




	AugUSt, (Velki srpan.)		
1	Sabota	Sv. Petra verige.	
2 3 4 6 G 7 8	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Porciunk. Znajd. trupla, s. Stf. Dominik. Maria snežnica. Sprem. Jezusovo. Donat. Cirink.	a zadnji krajic, C. dan, ob 10. uri
			
9	Nedelja	Afra.	57 m. zjutraj.
10	Pondeljek	Lovrenc.	
11	Torek	Suzana.	
12	Çreda	Klara.	
13	Četrtek	Hipolit.	
14	Petek	Euzebij.	1'	•
15	Sabota	Sv. M. d. vnebovz-	mlaj, 14. dan, ob 2. uri 53 m.
16	Nedelja	Rok.	
17	Pondeljek	Liberat.	zvečer.
18	Torek	Helena.	
19	Sreda	Ljudovik, škof.	
20	Četrtek	Bernard.	
21	Petek	Joana Fr. Freiniot.	3
22	Sabota	Filibert.	
23	Nedelja	Filip Bcnicij.	prvi krajic,
24	Pondeljek	Jernej.	22. dan, ob 7. uri
2b	Torek	Ljudovik, kralj.	10 m. zjutraj.
26	Sreda	Ceflrin.	
27	Četrtek	Jožef Kalasankcij.	©
28	Petek	Augustin.	
29	Sabota	Janez obgl.	šip, 28. dan,
30	1 Nedelja	Koza Limanska.	ob 9. uri 46 m.
31	1 Pondeljek	Raimund.	zvečer.
September, (Kimovec.)
1	Torek	Tilen.	
2	Sreda	Štefan.	
3	Četrtek	Scrafina.	
A	Petek	Rozalia.	
5	Sabota	Lovrenc Justinian.	C
6	Nedelia	Domacian.	zadnji krajic,
7	PondcIJek	Regina.	5. dan, ob 2. uri
8	Torek	Marie device rojst.	0 m. zjutraj.
0 10	Sreda Četrtek	Gorçonij. Miklavž Tolcntin.	
lt	Petek	Prot in Hiacint.	
12	Sabota	Macedonij.	
13	Nedelja	Notburga.	•
14 15 16 17	Pondeljck Torek Sreda Četrtek	Povikšanjc s. križa. Nikomedes. Ljudmila.	-j- Hildegarda.	mlaj, 13. dan, ob 5. uri 32 m. zjutraj.
18 19	Petek Sabota	Jožef Kupertin. + Januarij.	
20	Nedelja	Evstahij.	D
21 22	Pondeljek Torek	Matevž. Mavricij.	prvi krajic, 20. dan, ob 2. uri
23	išreda	Tekla.	24 m. zvečer.
24	Četrtek	Rupert.	
25	Petek	Kleofa,	
26	Sabota	Ciprian in Justina.	
27	Nedelja	Kozina in Damian.	©
28	Pondeljek	Venceslav.	šip, 27. dan,
29	Torek	Mihael, varhangcl.	
30	Sreda	Hieronim.	zjutraj.





f'
I
â

Oktober, (Kozopersk.)
1	Četrtek	Remigij.	
2	Petek	Lcodegar.	
3	Sabota	Kandid.	
4	Nedelja	Roženkranska ned.	C
S	Pondcljek	Placid.	zadnji krajie,
6	Torek	Bruno.	4. dan. ob 8. uri
7	Sreda	Justina.	12 m. zvečer.
8	Četrtek	Brigita.	
9	Petek	Dionizij.	
10	Sabota	Frančišk Borgia.	
11	Nedelja	Nikazij.	
12	Pondcljek	Maksimilian.	®
13 14	Torek Sreda	Kolomnn. Kalist.	mlaj, 12. dan,
15	Četrtek	Terezia.	zvečer.
l(i	Petek	Gal.	
17	Sabota	Hedviga.	
18	Nedelja	Luka.	
19	Pondcljek	F; Ulili.	3
20 21 22	Torek Sreda Četrtek	Felician. Ursula. Kordula.	prvi krajie, 19. dan, ob 8. uri 56 m. zvečer.
23	Petek	Janez Kapistran.	
24	Sabota	Rafael.	
25	Nedelja	Krizant in Daria.	
26	Pondeljek	Amand.	©
27	Torek	Frumcncij.	sip, 26. dan,
28	Sreda	Simon in Judež.	
29	Četrtek	Narcis.	zvečer.
30	Petek	Klavdij.	
31	Sabota	Volbenk.	
November, (Listopad.)
1 2 3 4 6 6 1	Nedelja Pondeljck Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Vsi svetniki. Spomin vernih duš. Hubert. Karl B. Emerik. Lenaril. Engelbert.	C zadnji krajic, 3. dan, ob 4. uri 25 m. zvečer.
8 9 10 11 12 13 U	Nedelja Pondcljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Bogomir. Teodor. Andrej Avelinski. Martin, škof. Martin, papež. Stanislav. Venerand.	• mlaj, 11. dan, ob 8. uri 50 m. zjutraj.
15 tli IT 18 19 20 21	Nedelja Pondeljck Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Leopold. Otmar. Gregor, čudodelnik. Roman in Barul. Elizabeta. Feliks, Valojski. Maric d. darovanje.	1 prvi krajic, 18. dan, ob 3. uri 56 m. zjutraj.
22 23 24 25 26 27 28	Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sabota	Cecilia. Klemen. Krizogon. Katarina. Viktorin. Virgilij. Papinian.	© šip, 25. dan, ob 9. uri 52 m. zjutraj.
29 30	Nedelja Pondcljek	Saturnin. Andrej, apostel.	
















;







December, (Gruden.)
1	Torek	Eligij.
2	Sreda	liibiana.	-j-
3	Četrtek	Frančišk Savcrian.
1	Petek	Barbara.	-j-
5	Sabota	Peter Krizolog. -j-
6	Nedelja Pondeljek	Miklavž.
7		Ambrož.
8	Torek	Čisto spočetje M. I).
9	Sreda	Levkadia.
Ki	Četrtek	Melhiad.
11	Petek	Damaz.
12	Sabota	Maksencij.
13 14	Nedelja Pondeljek	Lucia. Spiridion.
15	Torek	Irenej.
16	Sreda	Kuzcbij.	-j-
17	Četrtek	Lacar.
18	Petek	Gracian.
19	Sabota	Nemezij.
20	Nedelja Pondeljek	Amon.
2I		Tomaž, apostol.
22	Torek	Demetrij.
23	Sreda	Servai.
24	Četrtek	Adam in Eva. -j-
25	Tetck	Božič ali rojstvo J,
26	Sabota	Stefan.
27	Nedelja Pondeljek	Janez Evangelist.
28		Nedolžni otroci.
29	Torek	Tomaž, škof.
30	Sreda	Niccfor.
31	Četrtek	Silvester, papež.
(C
zadnji krajic, 3. dan, ob 1. uri 3 m. zvečer.
•
mlaj, 10. dan, ob 9. uri 14 m. zvečer.
J)
prvi krajic,
17. dan, ob O uri 36. m. zvečer.
©
šip, 23. dan, ob 3. uri 41 m. zjutraj.




Zastavice
i.
Gozd je moj oče, Voda me ziblje, Sapa al ogenj Krepko me giblje.
2.
Oče plamen živ, Mati trdi les, Sinek zrak loliak, Silim do nebčs.
3.
Ko ogenj gorim, Temino podim, Na nitici mi, Življenje visi.
4.
Sem vece ko morje, Pa nimam ne rib,
Sem više ko Triglav, Pa nisem ne hrib.
Sem jasno, sem modro Sem čisto nebo,
In solnce in zvezde Sred mene tekč.
5.
Med zemljo in nebom Se dete kojim,
Od hriba do hriba Veselo frlim.
Oblake in megle Preganjam na plčs, Pometam in pišem Brez metclj, perds!
e.
Jaz rogi Imam dva,
Pa nc zbadam, Haje stradam.
Sc vrtim,
Nič nc spim.
71 mrakom pridem Z mrakom idem Tih ko tat, — Kdo sem brat?
S l* ii a.
„Ji)a narhilrcjše teče“ Je srno zvir hvalila, — Spustila v beg se srna Noge si prelomila!
„Zakaj sem poslušala?“ Je vmirajoča djala, „Zakaj sc v beg podala? Vmorila me je hvala!“
Orli.
IM» zidovji Starigrada Bil je imeniten zbor, Trije orli prileteli So iz narstrmejšili gor.
Tički okol Starigrada Svoje glave stikajo.
Med sebšj skrbnó ščeglajo : „Bratje, kaj pomeni to?“
„Čari naši veličanski So nemara slišali,
Da nas jastrebi vmnrijo, l’a nas bodo varvali !“
„„Kaj še?““ reče stara penca, Ki je zbor posesala,
„„Orli so se le menili
To, kar vedno jim velja.““
„„Djiili so: „Pravica stara Naj na veke se podi : Jastrebi lovijo tičke, Jastrebe lovimo mi!“w
Lev.
)P rnvljico pravil je starček pod lipo, Trideset let je zdaj tega že preč,
Da med gorami je gozd bil nczméren,
V kteri deželi, ni vcdil mi reč!
Bivalo v šumi zveri je obilo,
Ta je sklenila med sabo takó:
„Svojo državo krepko vstanovimo!
Toraj nam 1 e v za gospoda naj bó!“
3*
f
Lev pa Ix volil je prvega sluga Srčnega bika, ki straha ne sni; Ta namest njega naj misli in dela, Srečo in slavo naj loži poda.
Druzega sluga si vzame jelena, Kr skokonog jo in lepih rogóv;
V	gozde ga bližnje in daljne pošilja, Da bi poročal novice domov.
Tretjega sluga izbere lisjaka,
On je prebrisane, zvite glave;
V	pravdih mu bode naj sodil živali, Da po zakonu pravico dobe.
Ino četrtega dene si risa,
Kajti narbistreje ima ok<5;
Di mu zaklada državnega ključe,
Naj mu varuje in množi blago.
Petega sluga je zajca izvolil, Mejo da čuva mu noč ino dan,
Ptujcc pa naj mu odganja iz lože, Krepka deželi on bode naj bran.
Lev sc preveč je na sluge zanésil,
Pustil je skrbno vladarstvo v nemir; Krivo služabniki so mu služili,
Vender pa upal jim je gospodar.
Bik je veleval po svoji butici,
Ilad nepotreben je vnemal prepir;
Močne odéval, sirote slaččval,
Vojski naréjal sramoten je mir.
Jelen je tekal po šumah in gorah,
Sebe je hranil, drevesa obral ;
Srečo dežele je svoje le hvalil,
Vedno Iažnjive novice dajill.
Zviti Lisjaček je zvijal zakone,
Kdor je bil bogat, on bil mu jo stric, Kdor ga je plačal, on v pravdi je zmogel; Reveži niso dosegli pravic.
Tudi sc ris ni pošteno obnašal;
Koder le mogel je, zver je lovil;
Loža je božala, ris je bogatel.
Loža jokšla se, ris veselil.
Z fijec je branil mejo domovini; Revež osivil je kar od strahd;
Tekel pred bobnom je prvi iz boja, Vender prinesel svetinjo donni.
Komaj poldrugo je leto minilo,
V gozdu ni sreče, ni v gozdu časti; Zdaj pa, kar lazi in hodi in leta, Zbere se k levu, tako govori:
„Lev premogočni! Ti naša zaslomba! „Svoje nastavi nam blago uhó!
„Sluge ne služijo tebi ne loži,
„Ampak za svojim dobičkom gredo.
„Bik, trdoglavec, ne vpraša dežele; „Revež ga kolne, slavi bogatin;
„Raj namcst njega možarskega slona, „Krepek je, moder, častit domačin.
„Jelen se laže državi na škodo;
„Ris pa nam krade, zapravlja blagó; „Trdno zakone lisjak spokopnva; „Zajec pred bobnom je pustil mejo.
„Vzemi si konja, ki ni samogolten, „Vzemi si druge poštene može;
„Prvi med njimi pa bode naj Sultan; „Vareh je dober in zvesto srce.“
Lev sc je čudil in grivo je tresel; Kazal je, da je nevernik ušes;
Vender se dvigne ter ide po gozdu, Kmalo razumi, da tožba je res.
Kadar se vrne, pokliče živili,
Reče jim: „Kar ste prosili vam dam“! Urno služabnike druge izbere,
Prve pa spodil je, sam ne vem kirn!
Al elečji jeziček se raje imi Ko materni jezik, ki kruha ne di!
Na grobu
jUfiroslava hčerka mila, Pod zemljd ,jc pobegnila; Na nje grobu oh zdihujem. In po lubljenki žalujem!
Grlo sladko je imela. Pesmice z menoj je pela, Bistra bila je ko srna,
Zdaj jo krije zemlja črna.
Bele dvigajo cvetice Iz nad grobčeka glavice,
In peresica zelene Scpctcvajo do mene:
„Tebi ni za njó sc bati, Tebi ni po nji plakdti.
Saj je šele onkraj groba Za nedolžne prava doba!“
Cvetkam
Uko sem dete bil, ljubile,
Ste ljubljive me cvetioc;
Kar sem junak, obernile Ste prijetno Vase lice!
„Kaj ste ljubke linde name,
Ker sem mlad Vam smrt obetal? Ker sem Vas nemilo trgal;
Ker sem vencom Vas upletal?“
Vender to hvaležno sreč Zabiti Vas nikdar neče,
In Vas vedno bo ljubilo,
Dokljcr kri po njemu teče!
Vas, ko vmerjem, hčerke moje Bodo na moj grob sadile,
Vaše rose, Vaše solze Prah moj bodo tam močile I
mlinarica.
ï? od tabrom okroglim Tik zalili Planin,
Kjer Pivka izvira Ropotal je mlin.
Po mlinu hodila Je mlinarica;
Od cvetja je lepša, Krasneja bila.
Oči ino lica In bele roke,
So vitezu v tabru *) Vnela sred.
Ne dneva, ne ure Ne hipa ni bló,
])a ne bi zaljubljen Hodeval zanjo.
*) Vitei Ravbar,
Al ona zvestobe Premaknila ni,
Pred vitezom vedno Ko srna beži.
En dan sc na somenj V Planino podi Jo vitez na konju Lovi sred polji.
Prezvcsta poklekne In mòli: „Moj Bog! Oh reši me reši Iz silnih nadlog!“
Blisk ’z jasnega tresi Pred zvesto na tli,
In konj ino konjek Sta mrtva obi.
Deklica zelena
K? o«l Slivnico belo Je mlado dekle; Sem vidil že lepe, Pa lepšejc ne.
Snubokc imela Na mesec je tri, Po volji pa njeni Nobenega ni.
Smehljaje le daja Mladenčcm slovd, Še osle jim kaže S predrzno roko.
Deklini pa leta Prebrzo Iiitd, Prezgodaj ji cvetke Na licu blede.
linciala preveč Sniibokov je prej, Oli ila bi priščpal J,c eden še zdej.
Pa ni ga in ni ga In več ga ne bo ; Preliva deklina Za solzo solzo.
Kcsii sc in joče itoli jo srce,
Da ozelenele Ste lice obé.
Zeleno, zgubljeno, Ujokano vso,
Pod travo zeleno Fantiči nesó.
Cilka.
Prešli so oblaki črni; Luna sije žar srebrni; Zadnji glas Avemarije Po Ipavi sc razlije.
Iz Nanosa čez pečine,
Do ravnice sred doline l)ol Ititi obiskat Cilko Gorski sin, junaški Milko.
Srčno ljubico objame;
Ko od nje slovó uzaine, Njeno kitico poljubi: „Cilka, te nikar ne zgubi! Cesar kliče na borišče, Tam junaka sreča išče!
Z Bogom! Hrani ljubica Kitico za Milčeta!“
Cilka celo zimo joka, Popje že po dolu poka,
Strme gore že kosijo Trto vino že rodijo;
Celo jesen oh! ga čaka Pa kar ni ga sc junaka. Zvesto moli ljubica:
„Moj Bog, daj mi Milčcta!“
Cilka drugo zimo joka, Zopet popje v dolu poka, Zopet gore že kosijo,
Zopet trtice rodijo.
Dar junakov prstan zlati Mora cerkvi darovati, Zvesto moli ljubica:
„Moj Bog! daj mi Milčcta!“
Cilka tretjo zimo joka. Zopet popje v dolu poka,
V	tretje gore že kosijo,
V	tretje trtice rodijo.
Okrog čela krasno vito Na oltar prežalo kito Nese zvesta ljubica:
„Moj Bog! daj mi Milčcta!“
Solnce že čez vrh zaide, Tisti dan še Milko pride. „Cilka! kje je zala kita, Tebi okrog čela vita?“ Cilka ga k oltarji vodi: „„Tukaj je, in Tukaj bodi ! Ne le kite, tudi sebe Dala Cilka bi za tebe!““
Na Škotu. *)
USiad Ileko penečo Razrušen je grad,
Po gradu zdaj lazi Le pisani gad.
*) Škol, nekdajni grad nad Reko na Ciotrajnskem, laika lastnina.
Pred trikrat sto leti, Sred grada bila Je soba prekrasna. Od stropa do dni.
Sred sobe je stala Podoba moža, Železnega srca. Orožena vsi.
Krog grada razlegal Se grozen je stok, Odmeval se britko Med bregoma jok.
Točila je Vila Slovenska solze, Dvigivala blede Prot nebu roki.
Ni davno, se zdrami, Potrka na grad, Spodbode jo srčnost, Up krepek in mlad.
Na vrata potrka, Duri se odpró Železni podobi.
Grmi na ultó :
„Povedi nesrečna, Peklenska pošast: Slovenijo kdo ti Izročil je v last?“
„Od kod pridobila Prcstrašno si moč, Nad moje sinove Razgrinjati noč?“
„Kovdla v železa Si moje ljudi; — Maščuje naj moja Nad tabo se kri!“
„Železa in jekla Prijemlja se mah, Junaško zmagdla Sta črka in prah!“
„Za narod, pravico Ni nihče več slep, — Odtržem čelado,
Ti ščit in oklep!“
„Sko* okno te vržem Zmaj tuje krvi.
Naj Beka po tebi, Nad tabo bobni !“
Zletela je vila,
Podrl sc je grad, Nad gradom pa vriska Nje narod ves mlad!
Narodom
TFrcba ni, železnih spon kovati! Treba je, roke si v zvezo dati !
Z bojem je prihodnost le kaljena: Mnogo je naródov, svoboda le ena!
Miroslav.
Kratkoèasnicc.
Jure ino Miha najdeta ježa. Ker nista zverine poznala, jo neseta do župana ino prašata: „Oče. kaj je to za ena žival?1* Oče župan modro odgovore: „Vesta kaj! Alije medved, ali volk, ali kaj druzega!“
Jure je imel staro garo, ki ni hotla vež pod komat. Prime sekiro ino ji glavo odseče, rekoč: „Mrha, vozila ne boš več, nosila pa še lahko!**
Miha pelji kljuse h konjedercu. Kočevar ga
sreča.
Kočevar: „Wohin ?“
Miha: „Hin bo hin, saj ga peljitm h konjedercu.“
Kočevar: „Bos?“
Miha: „Bos je bos, saj sem mu podkve odtrgal !“
Kočevar: „Hohl dich der T—1!“
Miha: „Tudi V,a m Naj pomaga!“
Jurc «vrne voziček sulic robe v lužo ino ga težavno zdigdva. Žaba sred luže kvaka: „Nu nu! Nu nu!“ Jurc vrže krajcar žabi, tr reče: „Kupi si kruha, krotišče! saj vem, da bi rado pomagalo!“
«oc^o«----
Slep ni lep.
Š a 1 o i g i' a v 2 delil».

Osebe:
Ribničan.
Tržlrnn.
Flvran.
Wnnileri korošcc. niirku, natakar. Hribar, uradnik. Črne. pisar. Palček, brič.
Prvi del se igni v goslivnici, drugi v uradniji.
I. del.
(Gostivnica. Marko mi<se napravljaj
mark».
Dans je smenj. Nadjam sc, da bo vsaj dans dovelj ljudstva od vsih strani. Sobe v prvem in drugem nastropji so dan za dnevom polne popotnih, gostivnica pa je že več casa skoraj prazna. Dokler smo v okajenih izbah sladko vince in dobro pivo točili, tolste kopune in okusne krače na mize nosili, se je v stari hiši vse trlo, (vsede se) odkar pa so očka krasno pohištvo sozidall, so se priljudni domačini večidel zgubili, tr v druge gostivnicc podali. Za-me je tedaj vedno slabcjc! Dosti pivcov, dosti desetic ! Jaz zdaj tukaj slonim in čakam, da sc kdo semkaj zgubi!
Trije že gredó! Aha!
ÇRibničan, Tr&ičan, Pivcan nastopijo.)
Dober dan prijatli!
Ribničan.
Rog ga daj, Marko!
Marko.
Kaj bi zahtevali? Vsak en masliček?
Ribničan.
liokal mora biti, pa starega!
Tržičan.
Dans naj teče ko voda !
1’ivčan.
Pri moji duši, še jaz sem Židane volje, ker sem lepe flikc potegnil za voliča!
(Marko prinese vino ino ga loči n kozarce.) Pijmo ga!
Marko.
Naj vam tekne! Stara kapljica je, čista ko solncc, gorka kot ogenj!
Ribničan.
(Pokuša.)
Dobro je! Pri nas onkraj Turjaka ne raste
tako !
Tržičan.
Aube, pri nas pod Ljubelom pa še manj! Za to pa imamo bistre vode in ovcčičev polne sodčikc !
Fivcnn.
Mi na Pivki imamo trte, pa so večidel leskove, Ribničan, ti si dans najdražeje prodal, največ rajnšev si potegnil, veš kaj, ta bokal boš ti plačal ! Slepo kljuse si prodal za 150 gl. — oj ti srečno človeče !
Trži ran.
Oba sta bila mende slepa, konj ino kupec!
Riliiiit'nii.
Jaz pa nisim bil slep, ker sem bankovec prav dobro vidil, ktere mi je gospod na dlan položil. Bog ga živi taccga kupca! Veseli bodimo in vsedimo sc. (Vsedejo se.)
Plvran.
Preklet je dobro vince! Greje me, da bom kmalo kakor iskra!
Tržiran.
Dober je dober! Meni bo že kmalo v laséh!
Itili nična.
Živita prijatla!
Tržirnn in Pivran.
Živi, živi! (Trknejo.)
Ilibniran.
Bog nam daj še veó tacili dni, saj smo mende vsi veselja potrebni!
Pivran.
Prijatel! Kako jo pri vas pod Ljubelom? Vaš Tržič slavi! Imate kaj cvekov? (Kakor da bi dnarje štel).
Tržirnn.
Slaba je, ljubi moj! Kolikor žeblov tlakujemo, vse prodamo, pa vender zgine ves denarček kakor kafra !
Pivran.
Nam se pa še slabcje godi! če s trudom zaslužimo dva rajnša, nas ta hip kdo po treh vpraša; ne zadosti, da nam gozdove pred nosom zapirajo, še nas kmete kaj radi v brlin vtikajo!
Hibnirnn.
Kij mislita, da je pri meni drugače? Prekleto bodi! vsako leto veči nadloge, — kam bo to prišlo? Na zadnje bomo vsi nagi, kakor sv. Jerni v cerkvi!
Trìiran.
Moj rajnki očka, Bog se jim vsmili za dušo v vicah, so zmirom pripovedovali, da so komaj 17 rajnšev od celega premoženja plačevali, jaz pa plačujem do 60, — o ti salamenski davk ti!
Pivran.
To ni še nič, vi vsaj imate njive in rude ! Mi pa na Krasu, ki sred sten in kamnov bivamo, mi, ki nimamo kot dolinke, burjo in toliko otrok, da jih nekteri komaj celi bel dan na solncc znese, mi smo v tacili stiskah, da že sami sebi se smilimo, da včasi močnik brez soli jedamo, in da večkrat še tega ni!
Triiran,
Vam sc mora res huda goditi!
Ribničan.
Huda, huda!
Pivran.
Najslabeje pa je, da ni skoraj mogočo se nadjati boljega!
Ribničan.
Vem da ne, pa pri moji kokuši! tudi slabejcga priti več ne more! Kaj bi pa ti Tržičan k temu djal?
Trzican.
Aubč no, kaj bom djal? Do grla smo v blati, kilo nas bo pa iz njega zlckel?
Pivcan.
Ni davno, smo vsi djali: „zdaj gre na bolje!“ Vse zastonj! Naše mošnje kažejo, da je prazen bil naš up! Pa tudi se ni še tisti človek rodil, ki bi za vbozega kmeta pošteno skrbel!
Ribničan.
Tudi mi smo lansko pomlad take može volili, kakor so sami hotli, in smo jih v Ljubljano poslali, pa čemu? — nam še dans ni znano!
'Tizičan.
Ježcšta Juri, ne bodi ne Jurček! Aubé no, kaj ne veš da mlatijo prazno slamo? Vsak svojo godi; pravih ran ne vidijo, in če tudi ktero pametno sklenejo, vender jih ne veljš!
Iz take moke nikdar kruha ne bo!
Pivcan.
Pri moji duši! Preden gospodar hoče zidati hišo, mora precej srebra imeti; pri nas pa zidajo in delajo ceste, pa še cunj nimajo. Na Krasu naj vse kamnjc potolčejo in zdrobijo pa bo cesta po
celem Krasu! Pa tudi mende ta kraj Donave bodo Naši šele potem lek najdli, kadar nam bo že kri odtekla !
Ribničan.
Prav si rekel, Pivčan! Bog te živi! (Trknejo.)
Pivčan.
Bog te živi !
Tržiča n.
Bog te živi!
Pivčan.
Štirnajst let, od zadnje prekucijc, gré vedno vso rakovo pot. Mi kmetje nimamo druzega poboljška, kakor da snope dam vozevamo, kadar sc nam ljubi.
Ribničan.
Primaruha, pa ga tudi lahko vozimo, ker so minule nekdanje dobre letine !
Tržičan.
Mi Tržičani pa nimamo dovelj njiv. Vodó in rokó porabimo —
Pivčan.
In sveto kulturo —
Triièan.
Molči, ta ni za irhaste hlače! Mi vodó in rokò porabimo, da se pošteno preživimo.
liibniran.
Nam pa pomagajo konji, presici, lonci in suha roba, da še dišemo!
Pivrnn.
Mi pa nimamo kot dovelj sivih sten, muk in terpljenja, in bojimo se, da nam že zadnja ura klenka. I)ika naših gozdov je prešla, železnica nam je svet zaprla, naše krave molzejo drugi, zemljišča nam prodajajo, na zadnje bomo prisiljeni, z beraško palico milostljive sosede nadlegovati!
Itilmlcan.
Po tem mora biti prav lepó pri vas!
Trziran.
Dost še slabcje kakor pri nas!
Plvčan.
In koliko slabcje! Jaz bi Vama take še pripovedoval, da bi sc za glavo prijela! Pa naj bo, dans je smenj! Naš prijatelj Ribničan je slepo mrho dobro prodal, Bog ga živi !
Tržičan.
Bog te živi, Ribničan!
Ribničan.
Tudi Vaji naj živi!
Pivran.
Ribničan, če en bokal, kaj ne?
Ribničan.
Če ni drugače, naj bo no! Saj vem, da ga borno posrkali! Marko, če en bokal! (Marko gre po vino J
Tržičan.
Meni še zdaj noče v butico, kako je mogel Korošec tvoje slepo kljuse tako drago plačati, ker ga poznam da je trd stiskovec!
Pivčan.
Stiskovec gor, stiskovec dol! Vidil gaje, kupil ga je, plačal ga je, mi dva zastonj pijeva, in si voščiva še več enačili dni.
Ribničan.
Tako je bratec moj!
Pivčan.
Pa tudi jaz bom dal za čn bokal !
Trìlèan.
Tudi jaz!
Hlvcail.
Mene posebno veseli, da nisem zastonj v Ljubljano pritapal, da sem dobro prodal in da bom juter s tem dnnruom davke plačal, če ne, bi moj voliček še ta teden na bobni plesal. Marko, prinesite kruha ! Tudi smodke bi klical, pa kaj ker nas gleda tolkanj gospode ! (Spoja po sohi.)
Trziran.
Ježešta, kaj se boš bal, Pivčan! Tukaj smo v gostivnici ! Pijemo, puhamo, plačamo pa gremo ! Se to bi sc liotlo, da bi bili mi gospodi tudi v gostivnici v strahu! Salamenski sklici! Dovclj, da nas drugod pisano in sovražno gledajo, in da z nami delajo kakor mačka s klobaso ! Knj nas ni rodila slovenska ena mati ?
Pivčan.
Povej nama Ribničan, kliko se v Ribnici z varni ravnil?
Kibiiiran.
Veste kaj, pri nas je tudi taka, kakor mende po celem svetu. Saj jê ni peščice zemlje brez kmeta! Koder se pa trudi ino poti revni kmet, se kmalo kdo
znajde, ki mu smetano posname! Sto medvedov in pol, mene prav v aree zbada, kader vidim dolge hlače in pilijo na glavi! Vesel pa le sim, kadar s trpinomi za mizo sedim in ga en kozarček ž njimi povžijem!
Tržiča».
Tako je prav, Juri! Bog živi kmeta! (Trknejo.)
Pivčan.
Bog ga živi !
Ribničan.
Bog ga živi, saj nihče drugi ga ne bo!
Pivčan.
Pri nas na Pivki je zlo trda. Neki ovčarji imajo še nekaj, drugi kmetje pa trebuhe stiskajo. Pa tudi tatvine niso več mogoče, ker ni blagi več.
Nihče nam ne pomaga! Slabe leta, premajhni zaslužki, vse zadolženo, blago večidel poprodano, — sploh je vse narobe. Obrnili smo sc že na vse strani, da bi nam na pomoč prišli, pa prošnje nase so bile bob v steno. V srcih smo prepričani, da smo podpore potrebni; slišali smo i/. milostljivih ust, da nas cesar nas ne bodo pozabili, pa vender še ni od nobene strani pripomoči! Oj večna pravica!
Ribničan.
Naša pravica je mende taka kakor moj konj!
5*
Tržiean.
Marko, račun ! Doba je, da se proti domu odpravimo.
Marko.
Dva bokala vina jc 120, trije krulii 126 soldov.
Na Marko! kaj ne?
Juri.
(Plača.)
Drugi dan bosta pa vrnila brata,
Tržičan in Plrran.
(Mu podala roke.)
Xc volji!
(Med tem vstopila Wunder in Palček.)
Wunder.
(Kabaje na Ribničana.)
Der do is cs!
Palček.
(Slopi k Jurji, da bi ga uklenil.) V imenu postave!
Illbnican.
(Palčka nazaj pahne.) Muha pijana!
Palček.
Nisem pijan ne! Tukaj je moj ukaz, po kterem Vas moram pred sodnijo peljati!
Tržičan.
(K Palčku.)
Prijatelj, Vi niste prevdarili, da imate opraviti z enem, ki še ni obsojen!
Pivčan.
Komaj je 25 let, kar so briči pri nas za vratami stali, zdaj pa tako raožcvajo ino po svoje ravnajo, da se nam gnjusi!
Ribničan.
CK Palčku.)
Vas vprašam, kaj imate proti meni?
Palček.
Tale gospod Vas toži, da ste ga na smenji ogoljufali. —
Plvčan.
Jaz ino prijatelj Tržičan greva z Vami pred sodnika, mislim, da kova drugače spričala!
Ribničan.
Kar pojmo!
Palreh.
Pojmo no! Gehmer Herr Blinder!
(Vsi odstopijo.)
li. del.
(Vrndnija.)
(Črne piie, Hribar gor in dol hodi.)
Hribar.
Sedanji časi so nam uradnikom zlo težavni. Namesto, da bi imela prava svoboda jasneje svetiti, se pa blagor po vsili deželali bolj in bolj kali. Pa ravno naši kraji že več let neizrekljivo trpe in bodo žalibog še dolgo trpeli, preden bo zlati srečni mir potolažil zavrelo kri. Ni ga leta. da ne bi doneslo ali vojsko, ali domači prepir ali silne spremembe 1 Dans ukazuje Juri, jutri Miha! Dans je sodnik sam zase, jutri si mora glavo beliti tudi s politiko, po-jutrnem bo nemara še davke pobiral! Slovenec sem, za Slovence bi imel živeti ino umreti, pa še od mladih nog so me silili, po ptujc misliti, po ptuje ravnati, pa nihče me ni učil matrnega jezika! — Slovenske
matere so pa ravno take kakor druge matere in še nobena ni svojega deteta s slovniškcm mlekom dojila!— Mnogo mojih souradnikov je sram, da ne pišejo slovenski in da po kmetih narodnost krasneje se razvija kakor po mestih. Časi se bodo spremenili, in gorje, stokrat gorje bo še vsim, ki dozdaj svoj dom zaničavajo ino zatirajo! — Naše cesarstvo je veliko, je lepo, čeravno več narodov v njem biva! Če si mislim dva venca, prvega spletenega iz samih ge-orginj, druzega pa spletenega iz več krasnih, žlahnih cvetic, bom vselej po druzemu segel, ker je na vse strani lepši in bolj dišeč od prvega! i,c kader vse cvetice, vsaka po svoje, milo in ljubi ; le kader vsi narodi, vsak po svoje, svobodno in krepko ožive, po tem šele bo viribus unitis napredovala, jaka, krasna, velikanska Avstrija!
Črne, je kaj novega ?
Trne,
Posebnega nič, dva dopisa deželnega sodništva, 7 tožb, incd tem 2 slovenski.
Hribar.
Res? Dajte jih meni!
Črne.
Tukaj ste!
Hribar.
Srčno me veselite ! Da bi jas kmet bil, nikdar ne bi dopisa, posebno pa tožbe ne prejel, ki ni pisana v matrnem jeziku. Na kmetih ima vsaka hiša ali fantiča ali deklico, ki slovenski bere in piše; zakaj bi kmet sc klatil po gostivnicah in bi kočevarja iskal, da mu pri bokalu drazega vina ptuje dopise razlaga ?— Kje je Palček?
Črne.
Šel je Ribničana iskat, ki je na semnji nekega Korošca osleparil.
Hribar.
Bo pa zopet pisarije dovelj ! Ribničan je zvit kakor kozji rog!
Črne.
Gospod sodnik, ali hočem že zapisnik napraviti?
Hribar.
Ne še! Tatova je treba imeti preden se ga obesi. —
Kje je pa nemški list ?
Črne.
Tukaj je!
Hribar.
Prinaša dans kaj novega?
Črne.
Ptujega nekaj, domačega nič.
Hribar.
Ste pisma na pošto poslali?
<rne.
Xe pred eno uro! (Nekdo trka.) Noter!
(Palček miopi.)
Palček.
Gospod rihtar ! meldarn, da sem petrigarja «infangai in pripeljal z dvema paurama. ki hočeta zanj pričati.
Hribar.
Naj pridejo vsi semkaj ! (Palček odstopi.) Meldarn, petrigarja cinfangal in pauer, — o ti sveta kultura! Jezil bi sc, pa kaj hočem? Matrncga jezika se ni mogel učiti, ptujega sc ni nnvadil, zdaj pa tako godlo blodi, da ne gre ne na konja ne na osla! — Črne, napravite zapisnike!
( Wunder, Ribničan, Triičan in Pivčan nastopijo.)
fVuncler.
I tliat wohl schcan bitten, Gstrenga Herr Richter! I han gegen den Menschen dada (kaie na Ribničana) a Klag vorzubringen, bitt gor schcan, wanns mi verhören thaten !
Hribar.
Sogleich mein Herr! Bitte Platz zu nehmen!
(Wunder se vsede.)
Hribar.
Tudi vi trije sc vsedite! (Se vsedejoj Herr Actuär, wollen sie schreiben: Protokoll, aiifgenommen mit Herrn — bitte um ihren Namen?
Wunder.
I hoass Philipp Wunder, bin a Karner, links z Haus bei Kirschcnthcuer, und hon a Haus, an Grund und a Gwölble.
Hribar.
Also: aufgenommen mit Herrn Philipp Wunder, Handelsmann und Hausbesitzer bei Kirschcntlieuer in Kärnthcn, in causa eines angeblichen Betruges. Gegenwärtig, die Gefertigten. Der Kläger ist gebürtig von?
Wunder.
Von Unterdrauburg in Kärnthen!
Hribar.
Geboren am?
Wunder.
Ja i moan, im dreissiger Jahr am Pfingstmontag.
Hribar.
Ledig oder verheirathet?
Wunder.
Lei wohl vaheurot; hnn schon 3 Kuben und a Modele.
Hribar.
Welcher Religion sind Sie?
«•
Wunder.
(lut katholisch !
Hribar.
Waren sic noch in keiner Untersuchung?
Wunder.
Nur a mal bin i fest in Opöina untersucht worden.
Hribar.
Waren sie nie wegen Verbrechens in Haft?
Wunder.
Na, des wohl net!
Hribar.
Worin besteht nun ihre Klage?
IVuniler.
Mai Weiberl hat mi dohoam betten, i milcht ihrasaubers Pfcrdcle kafen, da hob i mi glei in Postwogen einigsetzt und bin nach Laibach cini gfahren.
Wie i da afn Markt cini kirn, sich i an schcancn Braun, jung und feurig, und frog den Bauern da, ob das Pferd falerfrei is und wie theuer es war? Der Bauer da lobt mir den Braun unbändig, führts a paarmal im strengsten Gallop ntifi und abi, das Thier hat paradirt wie a Hirschefe. Der Bauer sagt mir: Schön is cs und lafen tliuts wie der Satan und kost nur 150 fl.! Mei Gott, was hob i than wollen? i greif inmeiBricf-toschen, zieg 3 Fufzger aussi und gibs dem Bauern fürs Pferd. Die Fufzger packt der Bauer, das llriiundele pak i, und wie i ’s in Stall einifiihr, bemerk i, dass es ganz blind is ! Na Herr Richter, das geht nit an! Der Bauer da hat mi betrogen, i bitt tlians mir zu mein Geld verhelfen und stral'en’s mir den bctriigerschcn Kraner recht fest ab! Denn schauens mei lieber Herr Richter! es schickt sie halt do nit, dass so an erli-cher Mann, wie i bin, öffentlich angschmirt wird, und was wird mein Wcibcle dohoam dazu sagen ? Ja, offen gsagt, i trauet mi gar nit in mein eignes Haus!
Hribar.
Herr Actuär! haben Sio das alles ins Protokoll aufgenommen !
Črne«
Ja wohl, Herr Kichter.
Elrilmr.
Herr Wunder! wollen Sie mir gefälligst sagen, ob Sie den Handel allein oder mittelst eines Dolmetsch abgeschlossen haben?
Wunder.
I war ganz allein!
Hribar.
Also sprechen Sie sloveniscli ?
Wunder.
I kann wohl a wengerl windisch, slowenisch aber net.
Hribar.
Das heisst eben so viel, als ob Jemand sagen würde: Ich kann wohl schwäbisch, aber deutsch nicht! — Können mir Herr Wunder genau die Worte angeben, die der Verkäufer gesprochen hat?
W'u «uler.
Er hat nso gsogt: Lcp je, pa teče kot
vrag !
Hribar.
Schon gut! — Herr Črne! schreiben sie genau: lep je, pa teče kot vrag!
Črne.
Schon geschrieben.
Hribar.
(Vpraša krnele.)
Kdo od vas je prodal konja?
Ribničan.
(Stopi naprej).
Jaz sera ga prodal !
Hribar.
Kdo ste Vi?
Ribničan.
Jaz sem Juri Hiti, kmet iz Ribnice. Rodil som se 6. kimovca 1837, imam ženo ino dvoje otrok, vsi smo prave, katolškc vere, nikdar sc nisem nič hudega storil, in nisem bil še nikolj zaprt, pa tudi za naprej me varvaj Bog in sveti Juri!
Hribar.
Ali ste razumel, zakaj vas ta gospod tožijo?
Ribničan.
Kako bom besede umcl, saj nisem neme!
Hribar.
Ta gospod pravi, da ste ga sleparili, ker ste mu namesto lepega konja prodali slepega! Povejte Vi, kako in kaj se je godilo na smenji!
Ribniran.
Preljubi gospod, prav po pravici bom povedal vse kar vem!— Doma sim priravnal mladega konjiča za domačo rabo. Pred tremi mesci je žebe sosedovo mojega konjiča tako nesrečno prek čela brcnilo, da je dan za dnevom slabeje vidil, nazadnje celò oslepel. Kaj če kmet slepi merili? si mislim pa ga pripeljem na tukajšni smenj, ker sem prevdaril, če tudi ni za voz, bo vender za kako mašino vleči, kakor jih po mestih imevajo. Komaj pridem na trg. že ti gospod name planijo, pa me vprašajo : Oče! kak je vaš konj! Jaz jim povem : Gospod, slepje, pa teče ko vrag! Potem primem konjiča za brzdo, ino ga dvakrat gor in dol peljem; konj je drkal, da so iskre izpod njega letele! Gospod vprašajo: Koliko prašate zanj? Jaz rečem: petdeset in sto! Gospod kar mošnjo odprejo, pa mi vržejo 3 bankovce po petdeset goldinarjev. Jaz sim po tem šel na levo, konj in gospod sta šla na dc no. Priči zame sta oba prijatla tukaj, ktera sem pozneje na en bokal starega k Slonu peljal. Pa jih vprašajte !
Hribar.
Gospod Aktuar! ste vse zapisali?
Črne.
Vse!
Hribar.
(K Triicanu.J
M
Kdo ste vi ?
Tržiran.
Jaz sem Jože Potočnik iz Tržiča, rodil sem sc 19. malega travnika 1825, sem oženjen, imam dva sinova in dve hčerki, sem katolične vere, leta 48 sem bil tri dni zaprt, ker sem nekemu dolgohlačnežu onkraj Ljubela eno za komat pritisnil.
Hribar.
Ste razumeli, kaj je ta gospod govoril?
Triiran.
Dobro, ker mi Tržičani sc tudi včasi pačimo z nemščino.
Hribar.
Povejte tudi Vi, kako se je dans na živinskem trgu godilo!
Triiran.
Prišel sim zjutraj v Ljubljano, svoje cvečiče sem koj prodal, po tem hitim na smenj, da bi zvedel, po čem je govedna. Tam najdem prijatla Ribničana; kar pride tale gospod, pa vpraša za konjiča. Ribničan je res rekel, (jaz lahko, če je treba, stokrat na tó
G
prisežem): Slep je, pa teče kot vrag! Po tem je tale moj prijatcl svojega konjiča kar se je dalo hitro pognal in gor in dol peljal. Gospodu se je mrha grozno dopala, on je segel v žep, in plačal, kolikor je Ribničan trjal ! Ribničan je pošteno govoril, je pošteno dnarce potegnil ino ga bo tudi pošteno dam nesel. Ge je korošec drago kupil, nihče ga ni prekanil ! Saj, prav rečeno, je konj zmirom lep dnarček vreden, če ravno ne bo korošice po Koroškem vozil ! Tudi bi bilo slabo, aube no, če ne bi taka očitna poštena kupčija obveljala!
Hribar.
Gospod Actuar, ste vse zapisali?
Črne.
Do zadne besedice!
Hribar
(K Piccanti.)
Zdaj imam še z Vami govoriti! Povejte mi, če ste razumeli, kaj je ta gospod tožil ?
Pivcan.
Jaz ne znam besedice nemške. Pri nas grejo fantiči raji krave past kakor v take učilnice, v kterih se ptuja reč razlaga in v kterih moremo lesenega osla nositi, če slovenski govorimo.
Hribar.
Pa vender veste, od čeza se je govorilo?
Pi vran.
Tolikanj že znam, da tale gospod Ribničana toži, ker misli, da ga je osleparil; pa ta ne bo nikoli gospodova !
Hribar.
Že dobro! Zdaj povejte, kdo in od kot ste itd.
Pivran.
Jaz sem Janez Penko, kmet iz Rodohovevasi na Pivki, sem sc rodil 2. dan grudna 1822, sem oženjen, imam 7 otrok, vsi smo katolškc vere, in sem bil že dvakrat po dva dneva zaprt zastran gojzda, ker sem nekaj hoj posekal, od kterih sem mislil, da imam od nekadaj do njih vcčo pravico, kakor veči gospodje.
Hribar.
Zakaj ste Vi dans na smenj semkaj prišli?
Pivran.
Sem imel domavoliča; na davk sem bil dolžan, in ker naši domači mesarji za govedno le malo oblju-bujejo, sem šel čez gozd v Kraju. Pridem v Ljubljano, prodam voliča, in najdem na trgu Ribničana, dobrega prijatla. Kaj se je tam godilo sta Ribničan in Trži-čan po pravici povedala. Tudi jaz prisežem, da je
C*
prijatel Ribničan djal : Slep je, pa teče kot vrag! Dovoljite mi gospod, da tudi jaz svojo pravo misel o tem na ravnost povem in besede tega gospoda po svoji neumni pameti razjasnim. Jaz mislim da ne moj pri— jatcl Ribničan, ne drugi Slovenec ne bi rekel : „Lep je, pa teče!“ ampak vsak bi djal: „Lep je ino teče!“ Ravno tako ne bi nihče rekel: „Slep je, ino teče!“ ampak: „Slep je, pa teče!“ Gospod kupec jc tedaj pri nas kupčeval, brez da bi dobro slišal in čisto slovenski umel! Namesto lepega konja je kupil slepega. Kupčija jc mende na vse strani veljavna ino kaže le to, da ni brez koristi, če gospčda, ki ima s Slovenci opraviti, slovenski jezik čisla ino se ga bolje vadi!
Hribar.
Črne! ste vse zapisali?
Črne.
Sem !
Hribar.
Pišite na posebni list: ,.Ul'theil. Im Namen unseres Regenten wird in der Klage des Herrn Philipp Wunder aus Kärnthen gegen Herrn Juri Hiti aus Rcif-nitz, letzterer, des angcsohuldetcn Verbrechens des Betruges unschuldig erkannt. Die Berufung steht dem Kläger frei. Laibach am 1. Mai 1862.“ — Jetzt unterschreibe ich und übergebo das Urtheil dem
Herrn Kläger zu dessen Richtschnur. Mein Herr, ich habe die Ehre !
Wunder.
Wan i nur a schon das Urtel meiner Alten im Sack hat! Korschomer Diener, gcstrcnga Herr Richter!
Hrtbnr.
Vi pa, Hiti! Vi ste nedolžni! Vas pozdravljam! Z Bogom!
Itibnican.
Bog Vas sprejmi, naš gospod! Prijalla, zdaj pa kar nazaj k Slonu! Se ga bomo! (Kaie, da bo pil)- -
=S=5~$&5===^
Zastavice.
1.	Barka.
2.	Dim.
3.	Luč.
4.	Nebu.
5.	Sapa.
6.	Ijuna.
O b s c ž e k
Koledar . . Zastavice . . S na ... Orli .... Lev ....
K—m .	.	.
l' iVi grobu . . ■ Cvetkam . . Mlinarica . . Deklica zelena Cilka . . . Na Škotu . . ■Narodom . . " -P itkočasnioc S migra . . P 'ka.
D lici.
•i' uika.
I-XXIX
1
3
4 & »
to
11
12
14
16
18
22
23
25
KM,
1 tóÉ

V c A
■













		
■		
		
		
		
		
		
		
		







. -


■A




m '~o