33. štev, V Kranju, dne 20. avgusta 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti sa celo leto 4 K, za pol leta * K, ta droge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe bres istodobne vpoMjatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni i t v o je na pristavi gosp. K. Flori ana v * Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inscrati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Iuserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sa izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenski in slovanski dnevi. Minuli prazniki so bili za nas Slo eoce velikega pomena. V Ljubljani se je vršil slovanski narodni gospodarski kongres in ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je obhajalo 40letnico svojega obstanka. Sokol v Cilju je praznoval 201etnico in otvoritev svojega lastaega doma v Gaberju. Nsr o d as. g a - gospodarskega kongresa so se udeležili Ceh!, Poljaki, Rutini. Hrvati, Srbi, Bolgari in Slovenci. V nedeljo eb 9. nri se je vršila otvoritvena seja pod predsedstvom dr. Le-nocbs. Po raznih pozdravnih govorih je imel uvodni referat dr. Sileny, deželni odbornik moravski. Popoldne so zborovale sekcije, in sicer trgovska pod vodstvom Tjkača, kmetijska pod predsedstvom državnega poslanca Mandiča, io splošna, kateri je predsedoval deželni poslanec goriški A. Gabršček. Prva se je izrekla za osnovo centralne zveze trgov-stva na Dunaju, druga je razpravljala o položaju, oiganizacijah, potrebah in sredstvih za izboljšanje kmetijstva, splošna sekcija je pa razmotrivala vprašanja splošnega značaja, o gospodarski književnosti, o gospodarskem Šolstvu, o gospodarskih razstavah i. t. d. Na gasilske slavnosti v Ljubljani je prihitelo vse polno slovanskih gasilcev. Po slavnostnem zborovanju v Mestnem domu pod vodstvom častnega predsednika ljubljanskega gasilnega društva, župana Hribarja, so odkorakala društva v •Zvezdo* k maSi. V izprevodu je bilo 42 zastav. Sprevoda se je udeležilo 11 Poljakov, 814 Čehov iz Moravske fn Š.ezij", 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in okrog 5000 Kranjcev. Popoldne je imela »Zveza kranjsk-h gasil jih draštev* svoj občni zbor. V tej zvezi je včlanjenih 166 društev s 5124 člani. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni pa večini prejSai funkcionarji. Nedeljske slavnosti celjskega Sokola se je udeležilo nad 1000 Sokolov. Prišli so tudi zastopniki Cehov, Hrvatov, Srbov, Bilgarov in Malorusov. I/prevod je korakal iz Štor v Gaberje, kjer se je vrSila izkušnja za telovadba. Ob 11 30 se je otvorii «Sokolski dom». Ljudstva je bilo vsepoloo, celjska okolica je bila častno zastopana. Seveda je deloval povsod velik policijski in orož-niski aparat. Ta sokolska slavaost bo gotovo ugodno vplivata na bližajoče se volitve, pri katerih stegujejo celjski Nemci in nemčurji svoje roke po celjski okolici. Ako omenimo Se sokolski zlet v Pazinu, kjer je bilo nad 200 Sokolov, in prihod Cehov na lovsko razstavo na Dunaju (podrobnosti o tem izletu v posebni notici), potem smo lahko zadovoljni z minulima dvema praznikoma, ki sta v taki lepi luči pokazala zbližanje avstrijskih Slovanov in slovansko vzajemnost. Dopisi* Jeseniške novice. V kakšnih rokah je jeseniško gospodarstvo. Skoro bo tri leta, kar drži vajeti jeseniške občine v rokah neznatna osebica gerenta Cebulja. Ječe Jesenice, ljudstvo se zgraža, a kompetentna oblast se ne gane. Zakaj? Zato, ker je gerent Čebulj kot klerikalni petelin nedotakljiv in mu vlada, kateri načeluje Čebulju v zmožnosti do pičice podobni baron Schwarz. Vodovodno vprašanje spi na Jesenicah. Vsaka gorska vas se dandanašnji že lahko ponaša z vodovodom, le Jesenice, ki raslo in raslo, se morajo zado- voljevati s par vodnjaki, ki so povrhu še privatna last. Imela bi se postaviti v Mostah električna centrala, ki bi dajala luč za vso gorenjsko dolino. Pred nedavnim smo čitali, da je zaprosil in dobil predkoncesijo za enako napravo nek posestnik z Bleda. Takoj so vsa predpripravna dela v Mostah ustavili, a jeseniška občina se ne makne, čeprav bi bila dobava luči iz Most mnogo cenejša, nego iz oddaljenih Lesec. Jesenice so ločene od Save po železnici. Imamo predor ravno pri Čebuljevi hiši, ali kdo bo šel skozi ta predori Saj ga občina v svoji brezprimerni previdnosti ne da nikdar niti pomesti, dasi bi zaslužil vsak dan vsaj par tisoč škafov vode. Ne vemo, ali gospodu gerentu tako ugaja duh, ki puhti iz tega predora, ali pa se hoče polastiti vseh »spomenikov", ki stoje ob straneh in se mu jih zato zdi škoda. Bog ve, kaj jel No, pa to nas nič ne briga. Če Čebulju ugaja tako, mora biti i nam prav, ki „stočemo" pod njegovo .železno" (uhl uhl) pestjo. Seveda 1 Kdo bo psoval vse te proklete .jeberalce" — mož namreč niti ne zna izgovoriti „ liberalce" — ki jih kar noče, pa noče biti še konec na Jesenicah. Kol ne, psuje in pljuje na vse pretege, ko kak pijan drvar, in oni, s komur govori, je v vedni nevarnosti, da ne odnese kakega gerentovega ,reda" na svojem suknjiču. Gerent Cebulj gre na »počitnice". Ali vseeno že malo lažje dihamo. Raznesla se je namreč vest, da so si gospod gerent že kupili vozni listek, in da se v najkrajšem času odpeljejo, odpočit si od prevelikega dela za blagor občine. Ali ne mislite si, gospod urednik, da se bodo šli zdravit v Karlove vare, ali v Ostende ali v kako drugo kopelj — o ne i Gospod gerent so pameten mož, da malo takih, in zaveden narodnjak, ki da rad tudi Slovencem kaj zaslužit Pa tudi praktičen mož so, kajti da jih bivanje v letovišču ne bo preveč stalo, so si izbrali za svoj počitek Kranjsko goro, kjer imajo stanovanje in hrano že preskrbljeno, in sicer zastonj. Da, da, tako zelo spoštujejo našega gospoda gerenta pri oblastih, da jim je samo c. kr. okrožno sodišče v PODLISTEK. Na Krvaveči (1863 met. ov.) Na letošnji praznik sv. Dominika (4. avgusta) nas je mislila mali družba pohititi na Krvavec nad Cerkljami. Mi smo delali račun, vreme nam ga je pa prečrtalo. Takoj popolnoči je bilo nebo Se precej jasno, ob dveh se je začelo oblačiti, ob poltreh se je pa vlil pohleven dežek, ki je pognal naSo družbo v postelje, dasi so bili nekateri že popolnoma oblečeni in so imeli menda že nahrbtnike na sebi. Preložili smo torej naS načrt na prihodnji torek, praznik sv. Romana (9 avgusta). Prelepa jasna noč. In se lepSe avgustovo jutro, ko smo se ob 3. uri zjutraj odpeljali iz Kranja. Urno drči nas voz preko Primskovega, Gorenj, Srtlefa, Mil, do Visokega in naprej čez Adergas do Dvori j in Grada nad Cerkljami. Vse tiho, vse mirno; tu Ivigne mimo nas zakasneli vasovalec, tam poganja kmetic svoje voliče na njivo, da isorje za zadnjo repo. Nebo £e rdi, obrisi pogorij se kažejo vse jasneje začrtani. Prsa strastno srčejo sveži, okrepčevalai jutranji zrak. V Gradu smo; tu izložimo svojega rojstva kosti; ob ograji opazmo sloneti krepko postavo mladega turista. Nismo se zmotili, to je naš stari prijatelj iz Csrkljao, ki nas po dogovoru in iz prijaznosti čaka tu, da nas popelje na vrh Krvavca. Pa jo odrinemo v breg. Za nam stoje potne srage po obraza, kaj stoje, oblivajo nas; odveč so nam jopiči in telovniki, katere smo preje iz previdnosti pustili na sebi, da ne bi nam škodil jutranji hlad; torej doli ž njimi in za jermenje nahrbtnika. Počasi dospemo do lepo zidanega znamenja, ki tako mično in radovedno zre doli na ponosno Cerklje in njegovo okolico. Krenemo na levo in se po precej strmem in skalovitem kolovozu pope-njamo kvišku. Pot se nam Se dokaj dobro odseda. Samo trije pešajo; eden starejši, ta iz komoditete, in dva mlaji?, ki sta se prejšnji večer pri važni kulturno pomenljivi seji zasedela in se menda naposled tako spozabila, da sta nadlegovala mirne davkoplačevalce z bolj in manj ubranimi podokni-cami. Prav jima je, da se sedaj potita in hropeta ; jeziti se jima pa ni treba, saj sta sama vzrok svoje utrujenosti; in kedaj je spat iti pred velikimi turami, sta tudi vedela. Prav privoščimo jima to pokoro. Gozd pojenja, na levo pred nami se beli Stiska vai (800 m) s cerkvico sv. Križa. Preselila is je cerkvica na sedanje mesto 1. 1761 iz bližnje, komaj trideset korakov oddaljene dolinice, v ka* teri je stala od prvotnih časov. Se se pozna, kje da je stala. Pripovedujejo, da luč ni hotela goreti v njej ter da se je nje svetloba prikazovala na bližnjem holmcu; zaraditega so cerkvico podrli in sezidali novo I. 1751, na prostoru, koder jo vidimo danes, V zvoniku vise trije zvonovi t velikega in srednjega je vlil A. Samaisa L 1861, malega pa neznan zvonar L 1646. Kolovoz nas vodi mimo Stiske vasi vedno bolj navkreber; damo slovo kolovozu in v ovinkih režemo obsežno senožet Pot je naporna, pljuča delujejo z vso silo, da bi le bil kmalu konee strmine. Malo potrpljenja. Ze se nam beli nasproti prijazni Viženčarjev dom in nas skoro sprejme v svoje blagodejno zavetje. Prijazni ljudje nam dajo na razpolago jajca, ukusno mleko; tudi drage volje puste, da si skuhamo v kuhinji čaj, ki se nam tako dobro prileze kakor počitek na viženčarjevih klopeh in stolih. Polteno smo se odahnili. Torej le naprej« Pot je bolj zložna. Korakamo po dišečih seno-žetih, med njivami, med grmovjem, katerega rosa se blešči v žarkih vzhajajočega solnca. Pred nami mala gorska cerkvica. To je sv. Ambroži Visoko m je naselil tu v hribovju, pa gleda doli po cerkljanski ravnini, kako se mu bližoji znanci rode, kako trpe, delajo in se vesele, kako mro. Dolga leta že prebiva tu, mične rgodbe bi nam vedel povedati, obnoviti neštete prijetne in neprijetne spomine« Tudi neprijetne. Cerkev je ob turških časih hudo trpela; skromna ljudska pripovedka priča, da je imel Turčin v njej ležišče in da je služil altar za konjske jasli. Ko je sovražnik odšel, so popravili cerkvico in nazaj postavili iv« Ambroža kip, kate* rega so sovražniki vrgli s oltarja. Isti kip stoji danes v lopi pred cerkvijo; tako pravijo ljudj**. Dalje prih. Kranjski gori ponudilo stanovanje, Hcgantno opremljeno s pričnami in enim stolom, in hrar.o v podobi ričeta. Vse to seveda zastonj. In tam bodo lepo odslužili onih pet dni, ki so jih .po nedolžnem" zajeli za gospoda glavarja, obenem pa se bodo lepo odpočili, da bodo imeli potem malo več pljunkov za .jeberalce" 1 O, gorje nam! Drugi mesec bo pa žel naS .dični* občinski načelnik ie enkrat pokoro delat. Mislimo, da ne bo odveč, če malo osvežimo surovost, ki jo je Čebulj zagrešil na ubogem delavcu. Nekega lepega dne dopoldne se napot! Čebulj z novo obleko preko roke .uradno" na Savo. Mož je namreč obenem krojač, in uradno smo povdarili raditega, ker se mož izgovarja, da je bil kot uradna oseba razžaljen. V istini pa je nesel le stranki izgotovljeno obleko. Nazaj grede se je oglasil pri savskem Klinarju, ker te s pljuvanjem in psovanjem .jeberaicev" kratkočasil toliko časa, da sta ga na večer morale Qiti iskat njegova žena in sestra. Seveda je možiček kaj pridno zalival, da mu ni omagal jeziček. Odšli so skupaj proti Jesenicam. Čebulj' pa je bil že toliko navdušen, da ni hotel iti takoj domov, in zavil jo je v hotel .Caherlin", po domače k Tancarju. V tej gostilni je sedel za mizo delavec Bernot in mirno pil svoje pivo. Komaj je Čebulj vstopil, je že zakričal nad Bernotom, ki mu ni storil ničesar zalega: .Vas bodo pa sedaj kmalu imenovali za fajmoštra na Vrhniko." Bernot mu odgovori čisto mirno: .Že mogoče, potem pa vas vzamem za mežnarja." Dala je beseda besedo, Čebulj skoči k Bernotu, in ga začne suvati. Bernot je ostal kljub vsem surovostim miren in se mu je umaknil z enega konca mize na drugi. Čebulju pa to ni bilo dosti, šel je za njim in ga zopet suval. Tu pa je vendar i Bernotu vskipela kri, a premagal se je in je rekel samo: „.Ja, ali ste hudič, ali človek! Dajte mi vendar miri" To Ie pa tako pogrelo Čebuljico, da je počel kričati :ot bi bil obseden: .Ven, ven! Takoj ven! V imenu postave! Dam vas aretirati!" (Zakaj so vse postave dobre! Op. pis) Bernot: .Gostilna je zame in za vas. Aretirali me pa ne boste, ker nisem ničesar naredil". Komaj je Čebulj te besede slišal, pri vratih ven in po policaja, ki sta bila na Savi. Seveda Bernot pa tudi ni čakal, da bi se ga brez povoda aretiralo, in je tudi odšel v hotel .Triglav". Ni bilo dolgo — evo med vrati obeh policajev. Iskali so Bernota že na stanovanju, ker ga niso dobili pri Tancarju. Prvi stražnik stopi k njemu in mu napove aretacijo: .V imenu gospoda gerenta vas aretiram!" Torej na Jesenicah je gerent postava! O, čudne postave I Bernot se je hočeš, nočeš mirno udal sili in odšel s policajema. Mislite, da je s tem konec te brezpravne drame? Kaj še! V občinskem za- Coru sta morala policaja na povelje gerenta Če-ulja pretepati siromaka Bernota in je bil poslednji tudi na več krajih ranjen. In mi da živimo v stoletju prosvitljenosti in humanitete? Dajte malo več oblasti gerentu Čebulju, in kmalu bodo zasvetile zopet grmade. Kako pravite vi, Čebulj? „Fej na desno, fej na levo," a to velja najbolj vam. To bi se lahko dogajalo v srednjem veku, vi ste se pa pač malo prekasno rodili; saj baze ste iste, kot oni v srednjem veku: zakrknjen črnuh, Fej I Drugi dan je bil Bernot izpuščen. A tudi on ni bedast. Prijavil je vso stvar sodišču v Kranjski gori. To sodišče pa je po prvem zaslišanju odstopilo vso zadevo državnemu pravd-ništvu, ki pa je v zadnjem času vrnilo vse akte c. kr. sodišču v Kranjski gori v nadaljno pošto- ganje. Gospodje juristi! To bi bilo delo za vasi aj je nekje paragraf, ki pravi, da se mora, če zagreši uradna oseba brez povoda prestopek proti varnosti Časti ali telesni varnosti, smatrati ta prestopek kot hudodelstvo. In to se je tu dogodilo — dokaz, da je c. kr. sodišče odstopilo zadevo državnemu pravdništvu. Ali sedaj niti pred postavo ne bomo vsi enaki in bo smel kak klerikalni petelin grešiti kar na debelo, ne da bi bil kaznovan ? Bernot je siromak, in odvetnik, ki bi hotel vzeti vso zadevo v roke, bi storil le dobro delo: rešil bi Jesenice popolnoma nezmožnega gerenta, pravici pa bi pripomogel do zmage. Sicer pa res ne vemo. kaj mislijo oblasti? Čebulj je že obsojen na pet dni zapora, sedaj se nahaja že zopet v drugi preiskavi, ko še prve pokore ni odsedel, a vzlic temu je še vedno gerent. Kje pa si, pravična vlada? Ali ima .Pravica" samo na Kranjskem zavezane oči? Radovljiške novice. Osebne vesti. Kakor že znano, je poklican v finančno ministrstvo finančni komisar v Logatcu Valentin Žun, ki je bil prej več let v enaki službi v našem mestu. G. Žun je užival ravno v Radovljici tako splošno spoštovanje vsled svojega prikupljivega postopanja, da ga je meščanstvo volilo v mest i zastop. Tu je bil najdejavnejši odbornik in županu dr. Janku Vilfanu desna roka. Kaj je storil ravno Valentin Žun v občinskem odboru, ve le oni, ki je imel priliko delovati ž njim v tem odboru. In da je bilo njegovo sodelovanje v občinskem odboru v istini plodonosno, dokazuje soglasna izvolitev njegova častnim meščanom, ko je zapuščal tako priljubljeno mu mestece. Upamo, da g. Žun ne pozabi tudi na svojem mestu našega mesteca in da ga ohrani ravnotako v spominu, kakor se ga bo spominjalo radovljiško prebivalstvo. Čestitamo! — Začasno vodstvo tukajšnje petrazredne ljudske šole je poveril c. kr. okrajni šolski svet radovljiški g. I v. Š e g i. — Spiritual g. I. B u 1 o v e c, brat tukajšnjega trgovca Iv. Bulovca, je obhajal pretečeni teden 25 letnico mašniškega posvečenja. — Hišnikom tukajšnje .Posojilnice" je bil imenovan V. Tevž. Umrl je dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne vpokojeni c. kr. dvorni svetnik Josip Dralka. Pokojnik je bil svoje dni c. kr. okrajni glavar v Radovljici in vsled svoje delavnosti in skrbi v prid radovljiškega mesta mu je podelil občinski zastop častno meščanstvo. Pokojnik, ki je doživel lepo starost 80 let je sicer živel v Ljubljani, a prvi poletni toplotni žarki so ga privabili vsako leto v naše mestece, kjer je ostajal do pozne jeseni. Pogreb, ki se je vršil dne 16. t. m. ob 6. uri zvečer je bil najboljši dokaz, kako priljubljen je bil splošno pokojnik. Pokoj njegovi duši I Poročil se je dne 18. t. m. v tukajšnji farni cerkvi g. dr. J. Olip iz znane rodoljubne hiše z gdč. Anico Megušarjevo iz Kamne gorice. Mlademu paru naše iskrene čestitke in bilo srečno! Cesarjevo 8 0 I e t n i c o je proslavilo tudi naše mestece najdostojneje. Na predvečer tega redkega slavlja je odela Radovljica praznično obleko, kajti iz vseh hiš so plapolale mogočne zastave, naše trobojnice in cesarske. A ko je napočil mrak, zaplapolalo je nebrojno število lučic po oknih radovljiških hiš, da je bil mestni trg dnevnosvetlo razsvetljen. — Dne 18. avgusta se je ob pol 10. uri dopoldne služila slovesna sv. maša v tukajšnji farni cerkvi. Sv. opravila se je udeležilo polnoštevilno tukajšnje uredništvo, na Čelu mu c. kr. okrajni glavar. Navzoče je bilo tudi častništvo na vajah se tu nahajajočega vojaštva dragoncev in kolesarjev. Tudi občinstvo je v mnogobrojnem številu pokazalo, da ve ceniti ta redek jubilej. Vojake imamo v našem mestu kakor tudi v okolici in sicer že od dne 13., oziroma 14 t. m. in sicer nekaj eskadronov dragonskega regimenta car Nikolaj št. 5 iz Gorice in kolesarskega polka iz Celovca. Vojaki so razdeljeni takole: Radovljica in Vrbnje imata 2. eskadron dragoncev 103 mož in 100 konj ter kolesarsko kompanijo 93 mož. V Lescah je polkovno poveljstvo a poleg tega še tu, v Hrašah in Hlebceh 3. eskadron 140 mož in 140 konj. V Zgošah, Novivasi, Poljčah, Begunjah je 1. eskadron 100 mož, 100 konj. V Smo-kuču, Rodinah, Studenčicah je 4. eskadron 100 mož, 110 konj, a v Žirovnici, Selu in Mostah je 6. eskadron 110 mož in 110 konj. Slednjič je 5. eskadron tudi 110 mož in 110 konj v Breznici, Doslovčah, Vrbi in Zabreznici. — Priznati se mora, da je nastop tako moštva kakor tudi častnikov nad vse dostojno in v vsakem oziru hvalevredno in da ni nikjer čuti, da bi bilo vojaštvo v nadlego kmetu. — Vojaki kolesarji so kaj kmalu pokazali, da so na uslugo takoj pri vsaki nesreči. Ko je udarila strela 16. t. m. v hlev župnika Fertina v Zasipu so bili takoj na 1 cu mesta in mnogo pripomogli, da se e ogenj tako hitro udušil. Domov grede je vojake kolesarje zadela občutna nesreča. Kajti ponesrečil se je prostak Seidler ter se prav nevarno ranil. Vendar pa to poškodovanje ni smrtnonevarno, ponesrečenec že hodi okrog, seveda ves obvezan. Manevrerati bo moral nekaj časa pač le po postelji in njeni bližnji okolici. Celjskega vseslovenskega sokol-skega izleta se je udeležilo tudi lepo število našega .Sokola" in sicer z zastavo. Ravnotako se udeleži naš .Sokol" prireditve blejskega .Sokola", ki se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. na Bledu. Naše mesto postaja polagoma svetovno znano; kajti skoro vsak teden se ustavi tu kaka .potujoča zabava". Koncem meseca julija smo se čudili izurjenim jahačem kar dveh cirkusov, 30. julija je nas razveselil goriški dijaški tamburaški zbor, sedaj gostujejo neki bavarski igralci, a da ne pogrešamo včasih kakega vrtiljaka in gugalnic — je umevno. Zabava je le! Tujcev imamo letos izredno veliko, ki so prav zadovoljni z vsem, kar jim more Radovljica nuditi. Lepa okolica, dober zrak, toplo solnce, bistra Sava, prekoristen vodovod, dobre gostilne in prijazni domačini, to so pač vsi pogoji, ki morajo zadovoljiti tujca. Reklamno delo, ki ga vrši .društvo za promet tujcev" pod spretnim vodstvom predsednika L. Ftirsagerja — kaže dobre vspehe. Draginjo mesa čutimo tudi v Radovljici. Govedina je po 1 K 60 h, a teletina po 1 K 80 h — 2 K; in človek mora biti še vesel, če sploh kaj dobi. Ne dolžimo naših dveh mesarjev, da onadva dražita meso temveč tu odločuje pač le draginja živine, ki je v kratkem poskočila neverjetno visoko. Če bo šlo tako dalje, bo morala pač velika večina radovljiškega prebivalstva posnemati one Lahe, ki so si, ko je bil sir predrag, obešali košček sira nad mizo, a s polento so dregali v sir, češ, sedaj pa uživamo sir s polento. Vre m e je postalo stalno. Vročina prav pasja, tuintam malo vetrovno, brez dežja in poljski pridelki zorč, da je veselje. Obeta se nam dobra letina. Visok gost. Te dni se je mudil v Radovljici ekscelenca Albori. Povabil ga je na lov na jerebice v svoj revir R. Kunstelj. Vabljenec se je rad odzval povabilu in bil je prav zadovoljen tako s plenom kakor tudi z gostoljubnostjo g. R. Kunstlja. »Napišite prijateljici pismo...I1 < Kakor je znano, je provzročila pred kratkim j časom v nravni Nemčiji veliko senzacijo — in skoraj ministrsko krizo vest, da je dal duhovnik- 1 učitelj v bamberškem samostanu gojenkam nalogo: »Napišite pismo prijateljici, katera je izgubila svojo nedolžnost in se hoče vsled tega sama umoriti!" | Vsej nemški javnosti se je zdelo, da je to \ za samostanske gojenke nekoliko prehud tema; a v resnici se je pokazala istinitost starega izreka: »Castis omnia casta" — čistim je vse čisto. Iz- j delane naloge gojenk, predložene posebni komisiji, so dokazale, da so deklice popolnoma nepokvarjene in da z malo izjemo niso razumele dane naloge. Tako je napisala Lilija Trottel: .Draga mi Lucil Sklepam, da se ti je pripetilo nekaj groznega, ker si se odločila za samomor. Doseaaj te še nismo učile, na kak način izgubi devica tvojo nedolžnost — ti pa to sedaj veš, prosim | te torej, piši mi kmalu, še preden izvršiš samo- J mor, kaj je pravzaprav to ? Ali se to lahko zgodi deklici, ki je v samostanu? Ketti — veš, ta je za tri leta starejša in med nami najbolj pametna — je pravila, da si gos, ako hočeš zaraditega obupati. Ali je to res neumnost? In se H to ne da na kak način popraviti? — Tudi z molitvijo j ne? Veš, da Te ljubim in da bi ti iz srca rada S pomagala; a nimam, res nimam nikakih izkušenj. | Morda bi se lahko obrnila za svet do onega kadeta, s katerim hodiš ? Pa ti se sramuješ moških, kajne? Ne obupaj torej in napiši mi, za kaj se pravzaprav gre. To mi je največja uganka pri vsej stvari. Nemara nimaš nobenega teka? Čutiš li kake bolečine? Ne pozabi in napiši mi takoj vse, in sicer od začetka! In ako bi Ti kdo na-svetoval kaj dobrega proti tej izgubi, tudi to mi napiši. Kaj, če bi se pripetilo kaj takega enkrat meni, magari še tu v samostanu? Sestra Filo-mena je pri vsaki izgubi stroga; takoj se huduje, ' tudi ako izgubi katera izmed nas iglo iz las Piši torej, piši, mnogo in prav kmalu! Poljubi Te Tvoja Lilli." Mici Teuerfest je napisala svoji prijateljici ■ Luci tole: .Ne razumem dobro izgube Tvoje nedolžnosti; čitam sicer o tem v romanih, a vselej, ko bi moralo priti najlepše, je ali takoj konec poglavja ali stoji nekoliko pik. Spominjam se pač, da mati doma opominja služkinje: .Kadar začne punica v nedeljah zahajati na ples — lahko napravi križ čez svojo nedolžnost." Pride to torej gotovo edinole od plesanja! Morda si se kje preveč razgrela in se prehladila ? Pusti te neumne misli na samomor in vprašaj zdravnika —- najboljše specialista. Mislim, da se ne motim, da prav za take stvari so oni zdravniki za skrivne bolezni? Kaj bi to moglo druzega biti?" Charlotte Schmidt je bila že bolj izkušena brez ozira na to, da se kaže v njeni nalogi še šolarski slog. Pisala je: .Deviška nedolžnost je zaklad, katerega ne smeš preveč zapravljati So gotove device, katere jo ohranijo do smrti, nekatere pa ne. Tem pravijo ponesrečene device in zanje so ustanovljeni posebni zavodi, na primer: .Zavod za obrambo padlih devic". Ako Ti lahko svetujem, Luci, pojdi v tak zavod, toda v boljši, zasebni zavod z ozirom na Tvoje dobre razmere t Življenja si nikoli ne smemo vzeti — to smo se učile v katekizmu. Torej ravnaj se po tem! Brala si tudi zgodbo o sv. Mariji Magdaleni. Mogoče, da Ti odpusti dobrotljivo nebo. Moli in delaj in ne napravi več kaj takega. Samomor je greh in provzroči staršem žalost. Tvoja odkritosrčna Charlotte." Betty Schreinerjeva i" pisala: ,Ko sem zvedela o izgubi Tvoje nedolžnosti, sem takoj mislila, da si morda čitala Hartiebna. Tega mi je pre* častita sestra vzela in mi pri tem rekla, hočem li zapraviti Svojo nedolžnost — in sedaj ga bere sama. Niti v sanjah ne misli, da si vzameš živ* I. priloga „Gor«n1cu" if. 33 z L 1910. Is Križe? pri Tržiču. Dopisnik lažnjivega «Domoljuba* it. 32 naj nam blagovoliti sporočiti v prihodnji številki, naj-tajse vidimo, ako z imeni, koliko takozvanih abstinentov in č lih racž jo volilo 4. t. ni. z ajmohtar-sko Zabukovčevo stranko, ki so radi in prav slastno vživali opojni Ipirit. Ako ie ne motimo, ga gocp dopisnik tudi kaj rad kakšen frakelj zavžije, saj za potrebo ga sme, a no preveč kakor njegovi sodrugi in čili možje iz drnltva abstinentov brez alkoholu h pijač. Sovražnik šp rita. Dolgo niamo vedili, kakšnim potom je prosil gosp. župnik Janez Zabukovcc za kriiko faro in sedaj smo se sele prepričali, da vsled tega, ker so ga na Jesenicah tako hudo politično izmučili in si je mislil, tukaj bode pa tako slo kakor bodem jaz hotel. To priča njegov izraz, ko je rekel: na Jesenicah so žleht ljudje, tu so pa te bolj žleht, namreč pri vol.tvah. Mislil si je, Križani le niso imeli tako izbornega političnega duhovnika kot sem jaz, ia delo bode lahko ilo, saj nam je že pri shodu za občinske volitve celo vrsto podpor in vodovodov obljubil. Resnica je, da se je ta dušni pastir naveličal politike. V prvi vrsti polotil se je nas gostilničarjev, seveda ker liberalcev ni imel, smo tudi mi v prvi vrsti. Ta devičarski geneialmajor nam hoče v prvi vrati prikrajšati koncesije, da bi med službo božjo ne smeli točiti. Usrenite rajši prej pri izobraževalnem društvu, da se ne bode med popoldansko službo božjo kvar-talo in pilo v stari šoli. Gosp. župnik, pri prihodnji pridigi omenite sledeče: ni ga še bilo v Križih dušnega pastirja, kateri bi imel toliko tujih grehov kakor jaz, župnik in devičanki general, na svoji vesli, kajti povzročil sem kletvine in sovraštvo med tako mirnimi Tarasi v toliki meri, da je strahota, proiim vas, vse device in Marijine hčere, da molite sa odpuščanje mojih smrtnih tujih grehov. Gostilničar. Iz Dupljam se v zadnjem »Domoljubu* iz Križev pri Tržiču nanrgava, da bi rada zanesla ajmohtarja Arh in Franc Poljane, čevljar in posestniki vile v Sebanjah, v Duplje društvo prepira. Sa sanjati se jima ni treba, ko prideta prihodoj-č takim potem v Duplje, bedela tako z gailimi jajci sprejeta, da j,ma še križki ajm ht na bode vtč d šal. Duplančan. iS Star« Loki. Dae 15. t m. se je vršil shc i € Orlov* v Grngrobu pri Stari Loki. Prišli so «Orl» iz Železnikov, Sele in Škofje Like pozdravit svoje bratf, starolotke «0/le» ali po domače «Cuke». Imeli so tri govore. V drugem govoru se je predavalo : tako upijar.il in se v neki gostilni tako obnašal, da ni vedel, ali je v hiši ali na — stranišču. Vpričo vseh ljudi je od njega priteklo toliko vodo, da so bila tla do duri mokra. Nato je ta pošten «Orel» padel ter se v najlepši obleki valjal p j svoji vodi — kakor da bi bil znorel. Staroložki «Ore,» je lahko ponosen na tega čednega brata Naša dekleta pa naj ai take «Orle» dobro japomnijo, ko bodo zbirala ženine 1 Tako napreduiojo starološki »Orli*. Na sdar «Cuki»I is Žeieseikov. V »Domoljubu* št 32 pogreva neki pečenkojed svojo domišljavo.t iz Z'-ilezn kov in med drugim tudi obsoja predrznost bralnega društva, češ, da je brez županovega dovoljenja postavilo na trgu pred cerkvijo govorniški oder. Radi priznamo, da se kaj takega ne zdi Valentinu prav in zato se je moralo pisati tudi v • Djmol.uba*. Našim klerikalcem pač marsikaj ni prav in kako, naprimer Se ni dolgo od t ga, kar Ijenje, pusti to reč. Pač pa sem slišala — ampak veš, od preprostih ljudi — da je najboljše, ako se deklica, ki izgubi svojo nedolžnost, kar najhitreje omoži. Zakaj bi se tako mudilo — ne vem; a ena mojih sestričen se je tudi tako hitro omožila in rekli so, da se je morala omožiti, kajti — no, veš — isti slučaj kakor pri Tebi. Vidiš in je popolnoma srečna, tudi po tej izgubi. Na vsak način je ta stvar nekako v zvezi s poroko. Vprašaj mater — to je najboljše 1" Kitty, za tri leta starejša od drugih, je obdelala nalogo z drugega stališča: »Luci, Ti ai pa vendar čisto nemoderno dekle I Ako bi rekla, da se hočeš vtopiti, ker si kupila pred mesecem Chanteclere in ga zaradi slabega vremena ne moreš dati na glavo — bi Te razumela. Toda zaradi take nemarnosti 1 V najneugodnejšem slučaju se obrneš do gospe R. Engelmacherin in ie v hujšem slučaju — ako bi Te ne hotel vzeti — do advokata. Nekoliko neprijetnejše bi bile, ako bi bila ona izguba spomin iz samostana. In naj je to tako ali tako, eno uslugo mi naredi in piši mi: »Ni mi treba biti ljubosumna na patra Bonaventuro, ki nam je dal to nalogo." Diavolo (Nar. Listy, 22 7. 1910.) se je Valentin na prižnici pobahal, da je meral •Gorenjec* plačati kazen, ker ga je obdolžil po nedolžnem; v nedeljo se je pa zopet jezil med pridigo nad tistimi, ki si poiščejo zadoščenja pri sodišču vsled napadov in obrekovanj njegovih pristašev. Ali Valentin morda misli, da je samo za njega sodišče tu in za druge no. Res intere anten je ta Valentin, kadar vidi, da njegovim pristašem aič dobro ne kaže več ljubezen do bližnjega, drugače se pa baba, kako je koga obtož 1. Gotovo ga akrbi tudi za Renovca, kateri bode radi klerikalae oSahnosti mogel precej svitlih kronic stati. Tista dolgojezična Jerica Spendov je moiala tudi preklicati in prositi I/aao Šuštar odpuščanja, ker jo je obrekovala. Sramota za take žene, katere se kažejo na videz pobožne in letajo vedno v eerkev, potem pa v »Gorenjca* pošiljajo izjave, »da pre-klicujejo in obžalujejo ter se zahvaljujejo za odpuščanje radi hudobnega jezika. S takimi klepetuljami naj se le ponaša župnik, dasi so mu izvo-jevale zmsgo pri občinskih volitvah, pa jih Bog že plačuje na tem svetu za predolgi jerik. Tovar-šica Speadovke po imenu Lukelnovka, je že tudi zdavnaj zaslužila kazen za dolgi jezik, toda poča-kajmo še nekaj časa. Reaovčev Tine bi se kaj rad izognil afere z ribami, ker se boji za plačo, ki jo vleče od cesto. Niti polovico ne zasluži od njegove plače na cesti in to merodajne osebe nič ne vidijo, kako se trati z deželnim denarjem. Odkar je župnik. Marci č tu, so pa lepe razmere v našem trgu nastale. Vsak ted »a romajo v Loko cele procesije tožencev in prič, kar je v prvi vrsti zasluga dičnega Valentina. Toliko in tako pogostih tožba še nikdar ni bilo, odkar Zdetniki obstoji jo in vsega tega prepira med nami je največ vzrok znani hujskač in gotovo ni več daleč čas, ko bode ljudstvo izpregledaio in izpoznalo. Na hujskanju postavljeni temelj ae bode kmalu ranrušil in Farčič se bode odpeljal s prvo pošto, potem se bode pa sopet vrnil zlati mir. Ako se danei koga vpraša, zakaj se prepirajo že sorodniki med seboj, se ne sliši drugega, kakor fajmošter pa fajmolter in zopet fajmošter. Gospodarski del. Letina as Q aren j skesa se je letos obnesla srednje, le v nekaterih krajih deloma dobro. Poljski pridelki si ponekod trpeli p i toči, kakor tuli po mnog ibrojnem mrčesu. Sadje je obrodilo slabo, le jabolka nekoliko. Ajda uspava dobro, kak r tudi f<žol, leča, grah in repa, ostali poljski pridelki le srednje. Zinimivo je mords, da so marelice lepo dotorele in da se je prodajal ta domači pridelek celo razvajenim letoviičarjem na Bledu. Sen« je obilo. Seaeaf ta JeSmen. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se semmj za ječmen v Mtskolczu, ki je bil prvotno določen na dan 23 avgusta 1910, vrši dne 24. avg ista 1910. * Tedenski sejen ? Kranju daa 15. avgusta 1910. lata. — Prignalo se je: 143 glav domače goveje živine, 61 glav bosanske goveje živine, 22 glav goveje živine hrvaške, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 89 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 3 domače ovce, — hrvaških ovac, — koze, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerui 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10--, proso K 7 — , rž K 750, ovea K 8—, ajda K 7—, repno seme K 40*—, fižol tibničan K —. man-dalon K — koks —, krompir K 6 — za 50 kg. ▼ Kranju, dne 20. avgusta 1910. Ministrski svat. Zadnje dneve še je vršil na Dunaju ministrski svet Na sporedu je bila draginja mesa in točka o vodnih cestah. Kakor se poroča, se ministri niso zedinili v vseh točkah. Delovanje bodočega državnega sbora je odvisno od stališča, ki ga bodo zavzele češke stranke napram vladi. Računa se namreč s tem, da vstopijo Mladočehi in Agrarci v vladno večino ter tudi v ministrstvo. Za usodo drž. zbora je torej velepomembno delovanje češkega deželnega zbora. Za pogajanje in za spravo z Nemci se trudi tudi sam prestolonaslednik Fran Ferdinand. V slučaju da pride do teh izprememb, bode naša žegnana gospoda s Sušteršičem vred postavljena pred alternativo : ali opustiti obstrukcijo ali pa izstopiti iz Slovanske enote. Ker smo donkišotijade Su-šteršiča že vajeni, lahko vnaprej povemo, da bodo zlezli pod klop in sedaj tako osovraženi in ob-struirani baron Bienerth bo postal zopet vzor vseh ministrskih predsednikov. Caikl isiitalJd aa Dunaju V nedeljo zjutraj je prišlo na Dunaj obiskat lovsko razstavo nad 300 Čehov, večinoma žensk. Podali so se takoj v »Češki dom" blizu kolodvora. Več sto nemških demonstrantov je skušalo prodreti kordon policije, ki je stražil »Češki dom". Konečno so se demonstranti umaknili v vrt in prostore neke bližnje restavracije in so od tamkaj metali na policijo kozarce, opeko, steklenice i. L d. Policija je izpraznila vrt in druge prostore restavracije in je aretirala devet oseb. Mnogo redarjev je bilo ranjenih. Tako izgleda gostoljubje dunajskih Nemcev. Nadomeataa volitev driavsega psalaaea aa Belokranjskem. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo nadomestno volitev državnega poslanca v 11. volilnem okraju kranjskem, ki se ima vršiti vsled odložitve državnozborskega mandata državnega poslanca Fr. Šukijeta, na dan 18. oktobra I. 1910. morebitno ožjo volitev na duu 25. okt. 1. 1910. Volitve se vrše po novem volilnem zakonu, po katerem je vsakdo, ki ima volilno pravico, primoran oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost). Kdor se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dožnosti, bo kaznovan z globo od 1 do 50 K. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedrvary je nastopil šesttedenski dopust v Ostende. Baa Crialiaao, italijanski minister zunanjih del se pride poklonit našemu cesarju v Išl, potem pa se sestane z Aerenthalom v Solnogradu. V Sofiji je bil protestni shod, ki se ga je udeležilo 5000 oseb. Sprejela se je resolucija, ki protestira proti nasilstvu Turkov nad macedonskim prebivalstvom in poživlja vlado naj napove Turški vojsko. Ta lal pripluje ruska eskadra iz Bara na Reko. Kolara aa Ruskem. Po uradnih statističnih podatkih je dozdaj zbolelo na Ruskem na keleri 112.985 oseb, od katerih jih je umrlo 50.287. Godovi prihodnjega tedna: 21. Ivana Frančiška, Joko, Zelidrag; 22. Timotej, Hipoiit, Ostri voj; 23. Fdip Bon., Bogovoljka, Svetopolk, Milala, Zdenek; 24. Jernej, Ptolomej, Borivoj, Zlatava; 25. Ludvig, Patricija, Dragorad, Nika, Pravoslava; 26. C firin, Samuel, Zidimir; 27. Jožef K., Natalija, Gebhard, Bolesav, Ljnbidrag. Sejmi p rib. teden na Gorenjskem: 24. v Kamniku. Ravnokar je Izšel 6. snopič „Več luči I" i vli obsegajoč 25 črtic iz vojaškega življenja. Cena 20 vinarjev. Dobiva se v naši tiskarni in v nekaterih knjigarnah. Novičar. Cesarske sls?I|e v Krsaju. Mesto Kranj je 80 letnico našega sivolasega vladarja prazoovalo na zelo slovesen način. Meščanstvo je, v »vesti ai tega pomembnega dne, že na predvečer odičiio svoje hiše z zastavami in se odelo veleprazničoo. Krog 9. ure predvečerom je priredila godba prostovoljnega gasilnega društva, v spremstvu tega društva samega ter veteranskega kora, katerih društev člani so nosili lampijone, nrrozov po mestu ter podoknico c kr. okrajnemu glavarju, v zgodnji uri slavnostnega dne pa je priredila ta godba tudi budaico po mestu. Ob 9. uri tega dne se je obhajala v stolni cerkvi slovesna mala s zahvalno pesmijo. Te maše so se udeležili vsi dostojanstveniki mesta Kranja, po taisti pa so se podale de-putaejje, odroma zastopniki gimnazije, občinskega predstojoištva z odborniki, gasilnega društva, ve-teraucev in duhovniitva k c kr. okrajnemu glavarju, proseč ga, da sporoči najiskrenejSe čestitke na Najvišje mesto. — V večjo proslavo tega dne je razdelilo mestno županstvo v mestni hiši ob 11. uri dopoldne vsoto 300 K med občnske reveže. Odlikovaajo Naš vrli someščan, veletrgovec g. Franc Omersa iz Kranja, je bil povodom 80 letnice vladarjeve odlikovan zzlatimkrižcem s krono za njegove zasluge na humanitarnem polju. Zunaj Ljubljane je bil gospod Omersa odlikovan edini na celem Gorenjskem in Notranjskem, kar priča, da je g. odlikovanec v resnici zaslužil izvanredno najvišjo priznanje. Zatorej mu pa tudi mi najprisrčnejše čestitamo k temu odlikovanju. Zaaaraaaaaraltva Gospod Vinko Majdič je poklonil ob priliki srebrne poroke tukajšnji požarni braubi, Gorenjskemu Sokolu in čitalničnemu pevskemu zboru po sto kron. Nai izredno veseli, da se naši veljaki, ki so si pridobli s lastno močjo in pridnostjo ugled in bogastvo, spominjajo ob takih iiredmh prilikah na ta način domačih društev. Naj mu slede tudi drugi! lmsalkt volilcev za volitve v obč. odbor mesta Kranja so razgrnjeni na upogled v obč. uradu od 13 L m. dalje. V smislu g 1?. ebč. volil. r. so vložti morebitne pritožbe v dobi osmih dni, t. j. od 23. do vštetega 30. avg. t. L ? ljudski kalilaicl Narodne čitalnice v Kranju se je izposodilo meseca julija v 209 slučajih 596 knjig, lansko leto v istem času pa v 112 slučaj h 289 knjig. Knjige se isposojujo v sredah in sobotah od Vi8. do Vs9. zvečer v nedeljah pa od 11. do 12. dopoldne in sicer članom Narodna čitalnice brezplačne, nečlanom pa proti pristojbini 40 vin. letno. Več iPul Ako gre lujec, ki Še r»e pozna novega mosta, iz kranjskega kolodvora proti mistu, pride po stari poti do starega mostu. Tam pa mu kar nenadoma zmanjka tal psi nogami ie prav lahko napravi neprostovoljno vožnjo navzdol. Ako ima toliko sreče, da ne pride naravnost v Abrahamovo naročje, mora pa precej časa pobirati in zbirati svojega rojstva kosti. A tudi to mu je jako oteškcčeno, zakaj egiptska tmina je proti tmini v tem delu kranjskega meata nebeška glorinla. Kaj, ko bi se merodajni faktorji malo pobrigali, da bi se saj vsak večer okoli starega moitu svet zaplankal in bi se morda prižgala tudi kaka lučica, skromna in majhna. Pa brez zamere I Je 11 ras? Čuje se, da je .Kranjska špar-kasa" v Ljubljani odrinila pred nekoliko časa, Erecej tisočakov .Katoliški tiskarni", er so njeni denarni predali popolnoma suhi. Kakor protiuslugo zahteva le ono, kar izvršuje v najnovejšem času .Slovenec" v svojih predalih in kar morajo ponatiskovati vsi oni lističi na katoliški podlagi, ki ržro" iz tistega korita. Pripominjamo pa takoj, da vse radi prekličemo, ako ni res. A pogoj je, vpogled v poslovanje. Za dva blamaii bogatejši. C. kr. dež šol. svet je svoje dni sklenil na pritisk klerikalnih prisednikov, da izda le ta odlok, da ne sme šolski naraščaj telovaditi ne pri .Sokolu", ne pri .Orlu" in menda tudi pri .Turnarjih" ne. Namen je bil jasen. C. kr. dež. vlada je menda — seveda zopet na pritisek njenih zaveznikov, klerikalcev, pogruntala novo sredstvo, omejiti krasno se razvijajočo sokolsko idejo. Izdala je ukaz. da ne sme javno nastopati v kroju in ne biti ud nobeden srednješolski profesor in nobeden ljudsko-šolski učitelj. Namen prozoren Kakor pa ne tiči na nobenem delu — ki ga vprizore klerikalci — božji blagoslov, tako je bilo tudi tu. Ko je zvedel naučni minister o teh dveh činih barona Svarca In njegovih zaveznikov, je baje brzojavno uničil onadva ukaza, obenem je zažugal Švarcu, da mu pošlje .plavo polo" takoj, kakor hitro napravi še tako .oslarijo", a dr. Lampetu je zažugal, da bo zahteval povrnitev vseh onih stroškov, ki jih je imela država, ko je sklicala znano enketo meseca januarja t. 1. na Dunaj o .gojitvi telovadbe" — od dežele. Slaba tolažba 1 .Sokol" postaja — nevaren. «Sokolu« T čast. Prijatelj nam piše z Bleda: Te dni sem imel priliko se razgovarjati z višjim vojaškim dostojanstvenikom o raznih dnevnih vprašanjih. Govor je prišel tudi na ,Sokolstvo" sploh. In visoki vojaški dostojanstvenik se je izrazil o .Sokolstvu" takole: Ideja .Sokolstva" prihaja v dobro v prvi vrsti vojaštvu. Kajti »Sokoli", ki prihajajo k vojakom, so tako porabni v vsakem oziru, da bi želeli, da bi bil vsak vojak .Sokol*. Telesno krepki, v disciplini uzorni, duševno sveži — pogoji, ki stvarjajo cvet vojaštva. V vojaških merodajnih krogih se bavijo z vprašanjem, kako naj se pospeši še bolj ideja .Sokolstva", kajti to je edino društvo, kjer se goji edinole sistematična telovadba. Kako se to reši, o tem bo javnost kmalu obveščena. Stavbena kronika ▼ Kranju. Tekom letošnje stavbne dobe v Kranju prav mnogo zidajo, kar je brez dvoma v zvezi z upeljavo vodovoda. Največ novih stavb in prezidav je opazovati v Kokrškem predmestju, kjer se pa vzdigne gotovo v doglednem času novi Kranj. — Poleg vile Huter-Zabret ob državni cesti Kraoj-Zelezna Kaplja gradi hišo g. Anton Markič, tesarski mojster in poslovodja v valjčnem mlinu Vinka Majdiča. Zidovje je že skoro dogotovljeno in hiia dobi v kratkem streho in zunanji omet Stavbo vodi g. France Kožuh, zidarski mojster na Ladji pri Medvodah. Stavbeni svet je kupil g. A. Markič od pivevarnarja g. Mavrila Mavrja. — Na polju med državno cesto Kranj-Železna Kaplja in Kranj-Kranjska gora zida pritlično hilo g. Viktor Skrem, c kr. cestni mojster v Kranju. Pred bilo narede teraso, za hišo pa lepo verando. Stavbo gradi g. Angelo Molinaro, stavbeni podjetnik v Skofji Loki. Stavbeni svet je bil prej last g. Lovra Rebolja, posestnika itd. iz Kranja, še preie pa znane Tcpkovčeve hiše poleg gimnazije. — Za hišo g. V. Skreraa gradi malo pritlično hišico g. Andrej Pernuš, kamnosek v Kranju. Zidanja vodi g. Aleš Štefe, zidarski mojster v Goricah. Tudi g. A. Pernuš je kupil stavbeni svet od g. L \ra Rebolja iz Kranja. — G. Rudolf Kekalj, glavni zastopnik zavarovalne družbe «Dunav* itd., je prezidal aa presoji M. Maj rje vi pristavi hleve v prostorae, moderno in vzorno urejene vinske kh ti, v katerih bo imel svojo zalogo vina. — G Lovro Reb«lj, krojaški mojster, posestnik itd., je prezidal svojo hišo it 24 nasproti hotela «Stara pošta», v kateri se nahaja dobroznaaa gostilna «Pri slonu*. Kot, ki se je nabijali med obema traktoma biif, je dal zazidati in tudi postaviti lično zgradbo, katere spodnji del bo slu.il kot sklad šče z« trgovino ■ stroji, bic kij in g-a v Kranju, je dal svojo hišo št. 23 v kukriškem predmestju popolnoma prenaredit; hiša je dobila novo, moderno fasado; priturje se je (spremenilo v skladišfie ta narejene obleke, oprem- IJHiio t vsem komfortoro. Zidanje je dogotovil g. Angelo Molinaro. —- G. Ivan Savnik, trgivec, je dal poita iti na svji h si št. 192 in 194 na Glavnem trgu novo ostrešje z novo streho Imenovani hiši sta bili že !»ni prezidani ii prenarejeni; z>davo je dovrši g. Jož f Fuso, zidanki mojster. — G. Franc« Bcnedik, gostilničar «Pri i >štarju», je dal napraviti v klet zložne, lepe stopnjce in ob tej priliki prezidati pr*n gostilniško robo, katera dobi nov tlak. — G. Jožef Golob, hotelir na «Star i pošti*, je ogradil svoji dvorišče na pr.cestni strani z moderno, železno ograjo. — Pri vodovodnem rezervoarju ob cesti na Rupo poleg Omer-sove vile so zravnali teren in postavili okusne železobetonike stebričke, med katerimi se napeljejo za ograjo votle železne cevi. Vodovodni rezervoar napravi na opazovalca najugodnejši vtisek sedaj, ko je dobil primero i ograjo. — Pa nele samo v Kranju, tudi v okolici, na Hujah, na Klancu, v Stražišču mnogo zidajo, zlasti pa na Primskovem, ki postane v kratkem takorekoč predmestje mesta Kranja. Ii Zagreba. Dne 14. t m. se je vršila izvan-redna glavna skupščina zagrebškega parnega in umetnega mlina, na kateri je bilo enoglasno sklenjeno, prekolek j vati v prometu se nahajajoči h 7500 delnic po K 33 1/3 na K 20 — in izdati 13.500 novih delnic po K 100-—, ki se morejo eventuelno zložiti skupaj po 5 ali 10 kosov, katere prevzame v popolnem obsegu gospod Vilko Majdič, mlinski veleindustrialec v Kranju. Dosedanje ravnateljstvo in nadzorovalni odbor sta re-signirala in so bili na to enoglasno izvoljeni gg. Franjo Arnold, Vinko Majdič sen. in Vinko Majdič ml. v ravnateljstvo, gg. Anton Huber, dr. Alojzij Homann (Dunaj), Franc Majdič (Jarše), Peter Majdič (Celje) in dr. Lav. Mazzura v nadzorovalni odsek. Orkester «Sloga* priredi jutri, v nedeljo, 21. t. m. ob 5. uri pop I Jne v prijazni gostilni gosp. V. B uiedika v Slr..ž^.:u vrtni koncert z izbranim sporedom. Igrale se bodo najnovejše, obče priljubljene glasbene točke. Nudi se nam torej lep popoldan, poln naravnega in umetniškega užitka, zatorej pohit-mo vsi ta popoldan v narodno gostlno gotp. V. Benedika v Strelišče. V slučaju dežja se preloži koncert. Krasen meteor se je videl včeraj zvečer okoli tričetrt na 9. uro v smeri kroti Ljubljani. Marfjlaa devica, župnik In njegovi žeaikl klobuki 1 I". Z dežnikov nam pišejo: Dileč tte prišli, Valentine, v novarno pristanišče plove vaša potapljajoča se Iadj*, ko vas niti vaše najboljše prijateljice — Marijine device — nočejo več bogati, se ne brigajo za sramežljivost in se meni nič, tebi nič brez vašega dovoljenja gredo kopat v prisotnosti dveh fantov-čukov — Potokarjevega loška in Lesarjeva pomočnika, katera sta jim delala ipalir, da bi devičice-orličice kak razuzdani, pre-šestni sokol ne videl. V zavesti, da jih nobeden nečimernež ne vidi — na Boga seveda še mislile niso — so se kopale in prekucavale po vodi v različnih f gorah, da so se posamezni deli telesa lažje in lepši videli in razločili. Vprašam vas, je li to sad vašega znoja, od katerega je bila že tolikokrat rosna vaša glava na prižnicif Ali ne bi zaslužil ves ta pot kaj boljšega P Gotovo, ako bi se bil porodil iz ljubezeni do bližnjega in mir Hudem vzoa-njujočega srca; pa kaj, ko ni tako! Fanatizem je tisto orožje, ki vas zbada venomer, ki vas ne pusti pri miru, da bi oznanjevali tako, kot bi morali, tako kakor je oni učil, čegar zvesti služabnik hočete biti. Kaj vam mar, če vasi pristaši ie tako greie preti postavam božjim in človeškim, če ie tako obrezujejo in opravljajo nedolžne napredne ljudi, kaj to, saj so iz mesa in krvi in slabostim podvrženi; seveda tem je več pripuičeno in odpuščeno, napredajakom pa je vsaka stopnja, če je prav poštena, v greh šteta in neodpustliva. Ce boste hudobnejše in bolj degenerirane protežrali, druge pa, ki so gotovo boljši, zaničevali in vsako nedeljo zbadali, gotovo ne boste desegl>, kar hočete. Pa kdo se bo butal s svojeglavnostjo P Vi boste, vemo, fle zanaprej tako delali, zaničevali naprednjake, govorili o njihovi moralni dekadenci, potence nizkega nivoja vaših demoralizirauih pristašev pa ne boste videli, ne boste je, ker je nočete, ker je ne sm*te. To bo vaše seme še v bodoče I Morda pa pride kdaj tudi ie poleg tega v sveti pogovor, navdušenosti za besedo božjo ali v sveti jezi na vrle sokolice, na lepe klobuke naših dičnih naprednjakinj — to seveda tudi spada k besedi bržji —, katere on liki mož svoji soprogi, priza-ditim kupuje. Povedali bi ia več, pa za danes dovolj. Schoppenhauor tu gotovo nima prav, če primerja ljudi te baze z onimi, ki ubijejo svojega hI Žnjega le zato, da si lahko z njegovo mastjo namažejo čevlja. Ca ni to res, pa poglejte naše prvak . Capito I Žalaialiki l'r popravljajo na progi med Šiško in Vižmarji. Deloma preperele, stare in obrabi,ene železniške prage zamenjujejo z novimi, katere dovažajo po večini iz Medvod, kjer imajo glavno zalogo primerno pripravljenih in prepojenih Železniških pragov. Obenem tudi polagajo nove relze, kjer je to ravno potreba. Ker so se začeli kazati tuintam tudi vremenski vplivi in dolgoletna raba železniškega nasipa, so pričeli tudi s tozadevnimi popravami Dela se bodo po progi nadaljevala. Minister Riti v B>hls|a si je ogledal v sobMo nabrežno kopelj in zdraviliški psrk «Daoica» v Bo hinjski Bistre in «re je o tej krami nspravi, ki je kopija >.naneg,a dunajskega kioabšča «Gfmeh&'itel»t jako laskavo in pohvalni i«ravl. Popoldne si je ogledoval čitalnico, kavarno in dvoran? hotela »Trglav», ter izjavil, da naoravi hotel na njega jako ugoden in soliu^n vtisk. Tudi o upravi je izrazil avojo zadovoljoost. V nedeljo je bila posebna maša v bistriški cerkvi, pri kateri je možki cerkveni zbor krasno prepeval. Popoldna je napravil minister takozvano bohinjsko okrožno turo z vozom s celo svojo rodbino. Prišedši v Sredojo vas, si je ogledal značilne gorenjske hišo. Ko je izvedel, da je sin gostilničarja H idnika v Ljubljani izvršil državni kurz za serviranje, jo stopil v gostilno, si ga dal predstaviti in mu želel sredi boiočnsst. — V Starih Fužinah si je ogledal minister staro lavno kmečko hišo, ki slovi po celem okraju kot najitarojša in se je pogovarjal s hišoo gospodinjo. — Ogledal si je tudi zadružno pisarno, ter si dal raziot ti naprave po švicarskem mojstru, ki vodi to pisarno. Pot jo šla potem do hotela «Z'atorog», kjer ga je pozdravil lastnik hotela, g. Ravhekar, s katerim se je minister o razmerah hotela dolgotrajno razgovarjal. Vruši se, je minister obiska! jezerski hospic pri Sv. Duhu, kjer sta ga pozdravila poslanec Z tnik ia sreinjevaški župn;k, duhovni svetnik Berlic. M n Na)bolj*c barvilo za lase Popolnoma ne*k<)d!)ivo. Ma!a!In>Crémta Obrazno lepoti'o prva k kovosli in razne dišave, dalje : Ba)y>Rum, St. Thomas, double distillée] in Eau rte Quînlna tonique. Priznani sredstvi za nojo- van.e las. Eau da Cologne. Znamka F.riaa. 177 5—4 Euxaton» Antiseptična brivska krema. Mahi se mesto mila in brez vode. Zelo prikladno za gospoie, ki se brijejo sami. Krop, pristno angleški in vsakovrstni lasni Izdoltl v vs h barvah. Prodala: VALENTIN ROZMAN, brivec v KrcsnJU (na«proti župne cerkve). Zahvala. Podpisano vodstvo izreku tem potom najiskrenoj'o zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXII. glavni skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. avgusta t. 1. v Novem mestu uspela tako lepo. Prav posebno pa se zahvaljuje «Učitelj>kemu društvu za novomeški okraj* ta presrčen sprejem in tovarišu predsedniku D vorinu Matku za lepi pozdrav na kolodvoru ; pripravljalnemu odboru sa obilni trud, ki ga je imel s pripravami ia Zavezino zborovanje; bi a, orodnemu gospodu županu Josipu Ogoreutzu zi Uskave besede, ki nam jih je izpregovonl na kolodvoru v pozdrav; slavnemu narodno• naprednemu občinstvu novomeškemu za krasen sprejem na kolodvoru in vsem onim, ki so nam kazali svoje s mpatije s tem, da so okrasili svoje hiše z z.stavami; slavni «Narodci čitalnici, za prepustitev Îrostorov v «Narodnem domu* za zborovanja; g. Radovanu rivicu in Engelbertu Ganglu za njiju izborni, temeljili poročili; gosp. prof. Majcnu, ki nas je pozdravil v imenu »Narodne čitalnice*, gosp. prof. Antonu Jugu za navdušen govor in iskren pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu političnega društva « Skala » ; gosp. juristu Radovanu Krivcu za pozdrav v imenu akademiikih prosvetnih organizacij ; gosp. juristu Iv. Legatu za pozdrav v imenu »Dolenjske podružnice Prosvete» ; gospodu ravnatelju Rohrmannu in gospodu adjunklu Lapaj-netn za ljubezniv sprejem in za razkazovanje uredb n naprav na deželni kmetijski in v nareki šoli na Grmu ; vsem onim, ki so brzojavnim potom pozdravili na) shod ; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so pri iteli mod nas, in 21oh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila veza tako impozantno. Vol,tfc Zifczc ifstr. ianoslOT. ul\U\\m druHif. s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši 172 7 Franca Šušteršlča j p17PTnZ ItGHC na Priznskovem pri „Želesnem mostu' ouooooooooTOoiino kot ^ovamiikû znamkt • O 9 prtdatek / za kavo! ti i*f> r >m intr Tajnik: Vilibald Bus. Predsednik : L. Jelene. ZUtcsfctii|c:|crlii,pariz,V«iU. Izjava. Jerica Špendov iz Železnikov obžalujem in preklicujem, da sem obdolžila Ivano Šuštar iz Železnikov, da ima hudoben jezik, da je govorila Čez škofa in se ji zahvaljujem, da mi je odpustila. ŽELEZNIKI, 12. avgusta 1910. Jerica Špendov. Najboljše kosmetično ZObOčIstllno sredstvo NAZWArVII^O. 0. Seval JCjubljana, J^/7o/.-J/r/7ar. u/. VW Vež! ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-li-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d. 66 40-28 ■I BI II IS Hfl u ca Slavnemu občinstvu uljudno 'naznanjam, da sem otvoril na Bledu, Zagorlce, vila GonerOe tehnično pisarno Izdeloval bodem vsakovrstne račrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Po ldletni ak;id. teoretični in praktični izobrazbi ter z izkušnjo staviteljo, ki sem jo s prav dobrim uspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem, da bodem izvrševal točno, solidno in strokovnjaško delo. Priporočam se slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem arhitekt ln stavitelj aa Bled Mastna hranilnica v Radovljici Je prvi najvarnejši In največji zavod za nalaganje denarja V poU oKr. Radovljica na GorcajsKcnt Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4V« od sto. Vse narasle in nedvignjenejobresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto Čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi dragimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije ln dragi c. ar. uradi vse vloge od nedoletolh otrok in drnge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica rama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreC proti vračilu na 14, 16Vj, 1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s G% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi ie za 97 ? manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnici v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradoje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3» do 5, ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 166 ~7 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici« INGER šivalni stroji za ose le mogoče II-:: oalne namene, z Dobe se v vsth naših prodajalnah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 23 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Kranl It. 53, nasproti c kr. pošte. ii3 18-9 Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v nsši delavnici točno in stvarno. SINGER Co., deln. družba živ. strojev. Največja ie najstarejša trgovina s 5'valnimi stroji v Avstriji. Kranl, Glavni trg 53. Konc. zobarski atelje ni 4il IJtt od sedaj nadalje samo v Strltari"4 »lica 7. 44 52—33 Konc. zobotehnični atelje O. Seydl Qttbljani Hotel Tratnik „2Jata kaplja" LJubljana, Sv. Petra cesta št 7 v bližini kolodvora. 1441010 Lepe zračne sobe. :: Električna luč. Priznano lina kuhinja.:: Izborne pijače. Niike cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. f Vsako sredo pri ugodne* vremenu ( vellR koncert. □□□□□□□□□□ Električna gonilna sila. ToVarna oljnatih bari1, laka is firncža Brata Sbcrls črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja flftliflaffa Miklošičeve ulice 6, IsjHUlJOllS nasproti hot.,Union« ustanovljeno 1842. ,62—60 Telefon 164. DODODDOODO Ljubljanske Benetke — g so zopet odprte. ......sb Za obilen obisk se »al J udri o priporoča kavarna »Prešeren", LJubljana. Matija Ažman mlzar: 123 nasproti klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevasel obrt iVlinaela Pantarja v Kranju mar za izdelovanje mrtvaških krst ker Je bila hlža onega prodana. 92 e- 21 Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. priporočilo in naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem prevzel te dni v najem. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina, domače pivo iz Mengiške in Mavrjeve pivovarne. Dobila se bodo ukusna mrzla in gorka jedila. Za dobro in točno postrežbo je v polni meri poskrbljeno. V nadi, da bodo cenj. gostje, kakor dosedaj obiskovali to gostilno tudi ie nadalje, se najuljudneje priporoča z odličnim spoštovanjem Ignacij Rebolj 179 3—3 gostilničar in trgovec z živino Josip Pogačnik v Radovljici ' krojaški mojster —a. ■ Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu ln v Parizu s prvi« darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem In veliko zlato kolajno priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnakega sukna. — Naročila a« lavrinjajo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se ■prejemajo popravila. Specijalist v izdelovanju frakov io saloaskili sokeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—23 209 52-62 največja Irpiia aa Eorenjskerji. Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga ur, zlatnino in srebrnlue. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema. :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leti 1885. i 111 ni i; i: m f 11.1i n i:(;i:i:):i;i:)!);>|i.i;i i ti .1 •{ 1 :i ,1 ;i tli n u n-u r iji i; i ^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in 52 pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojziju Vofotl;« £2E kamenarskem mojstru = ulica = i m i: Ji ): );,li( ;( :l ii , i i ilUlflUilJiW 76 26-24 Prva tovarna naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škofje Loko ia Tržič pri gosp. I ? Kranju depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice zi pokninjo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu. Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven župne cerkve. pripon čl 176 18 4 ■voje bogato naloženo trgovino galanterijskega, norlmberikega mednega blaga, šolskih potrebičin, papirja, igrač in rasnih pokrival. :: IPr-ocitisiltari jo.! ToVarn^ka zalegi otročjih f 0-zt?KoV in Cene iradi pomanjkanja prosta zelo ugodoe Ne mudite prilike! Na debelo in drobno! (M! lil i'ni):tt*tXl!)! HI K tU H :l !!H11ltfU' V lil ;( Ji) Edini zobo zdraoniški fehniiki .\ atelje UH m m mm S m m dr.Edliard Globočnik u Isti hiši, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52-60 Črtajte in priporočajte I Poljudna zbirka prav po-" trebnlh, poučnih In aktu-elnlh spisov za slovensko 11 I UU JLUUIi ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali stolni na z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobi e — V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 E. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv pr. lm\ Umi BeljaK (Villach). Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. 156 10—9 JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškova ulica *t. 4. startno-ooetio U koistrnkcljsko klloCtvilMro. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 62-23 valjioni zastori (Rollbalken). POSOJILNICA V RADOVLJICI Boaorvna naklada iznaša: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. j PosojUa se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*7o ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vlogo od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet v lotu 1909: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici ■V vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemšl nedelje In praznike. Poštnohranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Isdaja kontordj »Gorenjca*. OJgoreroi urednik Miroili? Ambrolie. Lastnina in Usek It. Pr. Umpreta v Kranju. 556