XIV. letnik. V Gorici, dne 27. decembra 1900. 52. številka. Iihajs vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana piima «e ne [sprejemajo. ' Cena listu znaš.% . ■ celo leto 4 krone,1 u pol leta 2 krom. Za manj premožne xa celo leto 3 krone. I m pol leta K 150. Za NenAj cena ‘tsffis&r 6 K. Bokopise sprejema „Narodna Tiskarna'1 t Gorici, ulica Vet-t urini it. 9. slov ensKo. ljudstvo’ iv list '.N-<, ** — ^ - >V ;«-s5 v ', v iiaverodomi. Vse i» -1*Ja/ Naročnino in naznanila sprejema upravništvo,'Gorica, Semen iška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: čo se liska enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna Tiskarna11 (odgov. L. LukežiC) v Gorici. Za novo leto! Stojimo ob začetku novega letu, Jri obeta postati jako pomenljivo za politično življenje avstrijskih narodov sploh. »Primorski List« že dolgo vrslo let spremlja vas, somišljenike, katoliške Slovence na Goriškem. v vaših težnjah in bojih, veseleč se vaših uspehov, čuteč z vašimi nezgodami. V lem času smo si postali dobri znanci, da, zaupni prijatelji. Vaš list si je v svesti. da je dokaj pripomogel k povzdigi vaše politične zavesti, da je vam pomagal braniti vaše svetinje: vero in narodnost, da vas je pošteno opozarjal na nevarnosti, ki prete vašemu časnemu blagostanju. Politika dandanes odločuje stvari, ki so naj večjega pomena za vsak narod in za vsak stan. Politika odločuje o davkih, šolah, cestah javnih in dobrodelnih napravah, o vojaščini — sploh o vseli bremenih in pravicah ljudstva. Kdo iz tega ne izprevidi, kako je potrebno vsakemu državljanu, ki se količkaj briga za svoje interese, da je poučen o politiki. Posebno treba zasledovati razvoj politike, ker vsak državljan sodeluje pri političnih tvorbah, če ne več, vsaj kot volivec v zakonodajne zastope. Katoliški Slovenci! To leto, ki se pričenja, nam prinese važne naloge imenitne dolžnosti ! Splošna volivna pravica, ki bo uzakonjena, gotovokmalu po novem let u bo dala vsakemu državljanu novepolitičnepra- L1STEK. Na Silvestrov večer. (V. Kosmak.) Pozno je že ; ogenj y peči je že davno ugasnil in mrzlo je postalo v sobi. Nepremično stojim pri okna in gledam v temno noč. Marsikje se la čas veselo zabavajo, šalijo in med pitjem in petjem spremljajo slaro leto k groba, jaz pa stojim pri oknu sam in gledam skozi zsmrzlo okno ozki krajec bledega meseca, ki se ravno bliža zatonu. Silvestrov večer! Kako mnogim je letošnje leto, ki se nocoj končava, vzšlo v polnem svitu sreče in upanja, toda kolikokrat ga je v svojem teku goljufalo, kolikokrat prevarilo in morda ma privedlo med mnogimi bridkimi urami tudi njegovo zadnjo, smrtno uro. — — Meni je umrla letos sestra. Devet otrok je šlo za krsto, deseti je doma jokal v zibelki. Ko so začeli spuščati rakev v grob, vrgli so se skoraj obupni na grobarje, zgrabili za vrvi in hoteli zabraniti, da bi ne spustili mamice v črno jamo. — — In koliko takih pogrebov je bilo letos ? — — — Po č®8* | nikih se običajno spominjajo koncem vice, nove politične moči. In takoj Iudi dobite priložnost, da izrabite te nove moči v volivnem boju, ki se bo vršil prve mesece prihodnjega leta. Treba, cenjeni somišljeniki, da sprejmemo ta boj dobro pripravljeni, podučeni o svojih namerah, urejeni v svojem nastopu. Za vse to pa je vam neobhodno potreben političen lisi, ki vas obvešča o razmerah v državi, v slovenski domovini in po-sebe v naši deželi. Potreben vam je list, ki vas spominja vaših poliličnih dolžnosti ler vam daje navodila, kako jih izvrševati. Vsem tem nalogam bo ustrezal vaš stari prijatelj »Primorski List«. Toda katoliški Slovenci! Vaša dolžnost je tudi. da agitirate. Za svoje prepričanje, za svoje ideale skušajte pridobiti še druge ljudi, s katerimi prihajate kakorkoli v dotiko. A najboljše agitacijsko sredstvo je političen list. Zatorej širite »Primorski List«! Zakaj s tem širite ideje, /a katere smo vzajemno vneti. Vaš »Primorski List« pa vas ob novem letu zagotavlja, da bo v prihodnje kar moči odločno in pošteno branil vaše gmolne in duševne koristi, da vas bo vestno in pošteno obveščal o vsem. kar bo mogočna politika dobrega ali škodljivega sklepala o vas. Vi pa, somišljeniki, zaupajte nam, ker ste prepričani o naših poštenih, nesebičnih namerah. V tem smislu lorej, da bi Itog blagoslovil naše vzajemno delo ter nas privedel do veselih zmag. želi »Primorski List« vam in sebi: Srečno li o v o leto! leta slavnih in zaslužnih mož, ki so umrli med letom. In s čim so postali slavni? Mncgi Eamo z bogastvom, drugi morda stmo s hudobnostjo in morda le malokateri z resnično plemenitostjo. Ta ali oni je napisal morda samo nekaj pesmi ali povesti, pa je postal slaven. — — Toda vprašam vas, kje dobite več pesniške lepote in nežnosti kot v materinem srcu? Vsaka mati postane med svojimi otroci sama otrok in kdo zna pripovedovati lepše povesti, kdo /.na napisati mičnejše dogodbe, kot jih pripoveduje mati svojim otrokom. Moj Bog! Če bi bile vse pesmi v takem duhu napisane, kot jih poje mati svoji deci, če bi bile vse povesti tako mične, kot so one, ki jih pripoveduje mati svojim otrokom, kakšen neizmeren zaklad bi bil to za vse bravce ! — — Ostri srp mereča zahaja, zahaja pa ludi letošnje leto. Slava in večni mir vsem skrbnim in dobrim materam, ki so umrle v tem letu !! Dovolite, da vam z" novo leto napijem žalostno dcgodbico. Saj pravijo, da kdor žalosten začenja, vesel končava. Da; Bog, da bi bilo res 1 Politični pregled. Zmaga splošne in enake volilne pravice. Dne 21. t. m. se jb vršila zelo zanimiva seja gosposke zbornice. Trajala je do S/412 po noči. K seji je prišlo 170 članov gosposke zbornice. Za pluralnnst je glasovalo le 13 članov, proti volilni reformi sploh pa le 8. Tako je bila vo-lil.ia reforma tndi v gosposki zbornici sprejeta Bkoro soglasno. Podrobna razprava se vrši potem, ko poslanska zbornica odobri „numerus clausus'*, ki ga zahteva gosposka zbornica. Državni zbor se snide še le po Sv. Treh Kraljih. Sedaj bodo zborovale delegacije. Boj proti katoliški cerkvi na Francoskem traje še vedno. Vlada je najela poulično druha, imenovano ^pače'1, naj dela nemire pri službah božjih. Francoska javnost ni zadovoljna s surovim nastopanjem Clemenceana, ki hoče usužnjiti c." k®v. Na Francoskem vlada popolna zmeda. Uboga Francija ! Tega žele naši demovini liberalci in sccialni demokratje. Doslej je na Francoskem zaprtih 34 škofijskih palač in 72 semenišč. Ko so hoteli policaji vdreti v semenišče v mesta Abbeville, so se semeniščniki zabarikadirali v hišo ter odšli pri drugih vratih. Množica j* napadla komisarja, ki se je komaj umaknil. V Grenoblu je bil pretep, lo oseb je ranjenih. V Viverzu je proti vladi demonstriralo 4000—5000 oseb, ko so izganjali škofa.JPo celi Franciji prireja|o katoliki manifestacije svojim škofom. Nebogatov obsojen na smrt. Pred rnekim vojnim sodiščem je bil nesrečni ruBki admiral Nebogatov obsojen na smrt in ž njim 3 njegovi častniki. Z ozirom na njihovo dobro preteklost je sodišče obsojence priporočilo carju v pomiloščenje v 10 letno trdnjavsko ječo. Dopisi. Silvestrova noč je, zadnja noč v tein. Mrzlo je, da vse škriplje kot bi se trlo Eteklo, vse rožlja in ropota, kot bi bilo okovano v verige. Bliža se polnoč. V gostilni igra godba veselo poskočnico, kot bi klicalo „dobrodošlemu“ novemu letu. Začeje se hripav glas: ..Ne grem domov, ne grem domov, Je vince presladko. — Halo — godci, zaigrajte mi naj- boljšo koračnico, že odhajam! Plačam vam jutri, igrajte! Jaz sem gospodar ! Koga ntj se pa bojim ?•* Tako in enako je govoril precej natrkani polzemljak Orač. Godci so res zaigrali poskočno koračnico in Orač se je navzlic tej le počasi zmotal skozi vrata in se napotil proti domu. Snega je bilo veliko, tuintam visoki zameti. Parkrat je padel v sneg. »Ti sneg, boš mene — kaj, ti me boš premetaval? Res te je veliko, pa zapomni si, jaz sem Orač, da Orač in nihče drugi ! Razumeš ?•* Vstal je zopet in kolovratil dalje dokler ni srečno prišel pred domačo hišo. — Tu pa je bil kraj ceste največji Od Sv. Lucije. — A. P esničar je priobčil le dva dela svojega listka, namreč le „praefix“ in „infix“, a „suffixa“ pa ne. Zakaj ne? Naj ga torej jaz priobčim, da pokažem, kaj vse zna, star fajmošter. Prišel je nekoč pesnik Simon Gregorčič v Čepovan in tu mu predstavijo novega in še ko rosa mladega pes-nika-duhovnika: n o v poet... Gregorčič pa hitro pogleda in reče: Bomo šeie videli, ali je p o e t ali pojed. — To bi bil torej tisti moj „suffix“. Ker imam ravno pero v roci, še eno: Leban, rajni černiški župan — še zdaj ga imam pred očmi s ;tistim debelim in zlatim prstanom na roci — je nekoč pri veselem obedu pozdravil našega pesnika v verzih. Koj mu pesnik odgovori: Nadejal se nisem takega talenta. Bog živi naj gospoda konkurenta ! In še eno: Neka poštena in zavedna slovenska občina je počastila našega pesnikas častnim občanstvom. De-putacija. praznično opravljena, prinese na Gradišče diplomo, - - diplomo brez občinskega pečata. Pesnik deputacijo lepo sprejme, in koj zapazi, da manjka diplomi pečat: „Pa takih diplom si lahko sam napravim nebroj." Sprejel je seveda diplomo s pogojem, da deputacija dru-goč zopet pride in pečat seboj prinese, kar se je pozneje tudi res zgodilo. Pač jasen dokaz, da moraš imeti v petali, če nimaš v glavi. Vse naj zaključi „i.\“. Mi tedanji riliemberški dijaki, ki smo se v počitnicah okoli Gregorčiča radi zbirali, smo prvi izvohali, kdo je v .Zvonu" tisti X, dasi nam sam ni tega nikdar povedal, in bili smo nemalo ponosni, ko so te pesmi izšle pod pravim imenom. Jaz sem koj poslal en izvod svojemO stricu Andreju Kodriču, profesorju latinščine in grščine, francoščine in italijanščine na gimnaziji v Osijeku. On pa jih je, ku- sneženi zamet in nesreča je hotela, da se je zavalil vanj. Poskušal je nekaj časa vstati, pa ni šlo. „E kaj, saj sem doma", zagodrnjal je, potegnil polhovko malo bolj na čelo in obležal. —---------- Nenavadno pasi« cvilenje je čez nekaj časa prebudilo O-ačevko. Zdelo se | ji že pozno, a moža še ni bilo od nikoder. V sobi je bilo temno. Omara je nekaj zaškripala. Utež pri uri je zdrsnila nizdol in z velikim ropotom zadela na tla. Ura se je ustavila, Oračevko je spreletel mraz. Vstala je in prižgala luč. Bilo je pol ene. Poklicala je hlapca, da bi šel pogledat za gospodarjem. Hlapec je vstal, parkrat zazdehal, se oblekel in šel vun. Pes je cvilil in kopal v snegu. Hlapec priskoči in čez nekaj časa izleče izpod snega Orača zmrzlega. — — Kako žalostna smrt! Da bi nas vse Bog obvaroval nagle in neprevidene smrti — to je, dragi bravci, moje novoletno voščilo. Čudno voščilo, ne res ? Pa je potrebno !-------- kor sem pozneje slišal, s ponosom kazal svojim tovarišem: To so poezije iz moje domovine — iz Riliemberga, kjer kjer oljike rasto iu cvcto. J. F a b i j a u. Od nekod. — Javni delavski shod v Mirna nam ja dal priliko ogledati si in od blizu spoznati vso liberalno armado z njenim glavarjem Gabrščekom na čela. Ni naš namen danes zopet pisati o shoda, hočemo le pokazati, s kako sramotnimi sredstvi drži Gabršček nekaj stotin nižjega ljudsiva v svojem tabora in ga zlorablja v svoje politične namene. Znano je, da naša mladina, pa tadi starina po naših vaseh, zlasti v goriški okolici zelo rada pleše, naj si bo ta ples že kakoršensibodi, javen ali društven. Da so plesi našemu ljudstvu v škodo, je vsein znano. Mnogo se je že tadi pisalo in opominjalo, toda pleše in pri tem po cele dneve popiva se še vedno, da, lahko se reče: več se dandanes pleše ko nekdaj. In zakaj je temu tako? To je zato, ker, ako bi plesov ne bil«., bi tudi Gabrščekove napredne stranke ne bilo; in ako bi prav ta stranka obstojala, bi v njej bilo samo par desetin frakarjev, izmed ljudstva pa nobenega. To Gibršček dobro ve. Znano mu je tudi, kako je mladina nestrpna, ako pleše, ako ne dobi dovoljenja od županstva. Predali njegove „Soče" so vedno odprli za taksne nevoljne mladeniče in krčmarje, da stokajo brez vse sramote, češ, kako velika krivici se nam godi od strani klerikalnega župana, ki je farški podrepnik in zalo nam noče dati dovoljenja za ples. Zraven so pa še tako modri, da pravijo : Ali bi ne bilo bolje, ako bi nam oče župan dovolil ples v domači vas'. Petem ne bi bilo treba nam hoditi plesat v druge vasi, ter tako nositi dfiiar v druge občine, mesto da bi ostal v domači ? L;uJje božji, kje naj najdemo izrazov, dt» bi po zasiuženjn ožigosali, toda nikakor ne ner.azsoJnih mladeničev, niti dobičKaželjnih krčmarjev, pač pa lastnika ..Soče-1, Gabrščt-ka! Ali je pošteno, držati roko neopravičeni nevolji fantov in krčmarjev ? Ne. nikdar ne! Tudi G.tbršček to dobro ve, toda Kaj njemu mari za to, kako naše ljudstvo izhaja. Njemu je le mari to. la si pridobi nekaj delavskega ljudstva v svoj tabor, četudi z najne-sramnejšimi -reditvi. Sij vem, da razbrzdana milima ima rajše one, kateri njenim strastem ugodijo kakor pa one, Kateri jo z najooljsim numeaoin opominjajo in svarijo. To so pa v prvi vrsti duhovniki. Kdo je kriv, da je naša mladina tako turova naprarn duhovščini? Ali ne Gabršček in njegova „Soča“ ? Na shodu v Mirnu smo videli, kaki Ijadjo so bili v naprednem taboru. Iz-vzemii nekaj Gabrščekovih oblizancev so bili krčmarji in od teh odvisni mladeniči, pa tu Ji stari r balarini-4, torej tisti, za katere prinaša skoro vsaka številka »Soče* inserate za plese in tožbe čez one župane, kateri so tako pametni, da skušajo kolikor je v njih moči omejiti kugo plesov in popivanja. •i Ni čuda, da so se Gabrščekovi krčmarji in „balarini” tako neumno obnašali na tli oda. Videlo se je, da ti IjuJje nimajo nikakega pojma o kakšni važni delavski zadevi. Bili so tako neumni, da so opili: »Nočemo delavskega zavarovanja." Ravnali so se vedoo tako-le: Ako bo zavedni delavci govorniku ploskali, ko je govoril n. pr. o starostni preskrbi, so oni tuliii in brizgali. Kljubovali in nasprotovali ho vsemu, tar so klerikalni delavci, kakor jih oni imenujejo, odobravali. Nič niso pomislili, da so tudi oni sami delavci in kot takšni ravno tako potrebni zboljšanja delarskih razmer. Oai so zadovoljni, da se jim zboljša šdie takrat, ko se škofom in »farjem-* odtegne plača in se mej nje razdeli. Reveži ! Naj pogledajo na Francosko in tam naj vprašajo delavce, koliko so dobili od onegs plena, katerega je tamošnja vlada pograbila cerkvam ? Mi pa, katoliški in neka-toliški delavci hjčemo v naši Avstriji starostno oskrbo popred dobili neg) b) zamogla država pograbiti cerkveno premoženje in odpovedati plače škofom in duhovnikom. Ako pa hočete vi delavci v Gabrščekovern taborju tako dolgo čakati starostno oskrbo, le čakajte, svobodno vam je. Gabršček in njegovi obiizanci so se morali sramovati, ko so videli, kako ne-□mno so se obnašali delavci v njih ta-born. Da so pa ti delavci tako neumni, se morajo tem zahvalili, ker verjamejo bajki o klerikalnem znajo. Ni čada, da so takšni babjeverai delavci in kmetje sledili Gabrščeku in njegovim priveskom ter šli za njim kakor ovce za koštrunom. Radi bi Vam g. urednik še mnogo pisali, pa nam časne dopušča. Prihodnjič kaj več. Iz Mirna. — V živo je zadel dopis v „Prim. Listu" radi prepovedanega krščanskega pozdrava v mirenski ljudski šoli. OJprle so se oči starišem, pa tadi otrokom, da so spoznali, kakšne učitelje imajo. Vsa čast vrlim krščanskim starišem, kateri so očitno pokazali svojo ne-voljo in ogorčenje. Milo se nam stori, ko moramo takoj na tem mestu izreči pohvalo taii nedolžnim otrokom, zlasti ru-penskim, da so tako pogumno in neustrašeno začeli zopet pozdravljati s krščanskim pozdravom brez učiteljevega dovoljenja. Tako je prav, čast jim I Sramota pa bodi učiteljem, da se skušajo v .Soči" celo opravičevati in to še tako neumno, da se jim vsak otrok smeje. Najprej pravijo: Kje je bil dopisnik do sedaj, saj je že dve leti, odkar so oni to prepovedali. Tako? Torej je že dve leti. Oikrito povemo, da smo šele pred kratkim za to zvedeli. Ako bi bili poprej to vedeli, bi vam bili tadi že poprej na prste stopili. Dalje se sklicujejo irici izključila iz bralnice. Tako naj stori vsak zavedni Slovenec. Pričakujemo tudi, da bode odbor „IIdarijan8ke tiskarne" storil svojo dolžnost. Naj omenimo še, da je „L’ Eso del Litorale" hujskal Italijane, radi izraza na St. Peterskem shoda : polentarji, da naj Goričani odpustijo Slovenca iz služb in nadomestijo s Furlani. In vendar je izraz : polentarji, kakršni smo več ali manj vsi ljudje, nedolžen v primeri s hudobnim razžaljenjem vsega slovenskega naroda, ki je je zakrivil „L’ Eco del Litorale". Ime : polentarji ni večje razžaljenje ko ime: verzotarji, ki je dajejo Goričani našim vrlim Št. Andrežnjem radi obilih verzot, ki jih pridelujejo. Ko bi pa tudi bil izraz: polentarji razžaljenje, vendar ni tako, kakršno opisuje „L’E30j del Litorale". Upamo, da bodo imele naše besede vspeb. »Cvetje z vrtov sv. Frančiška** se preseli z novim letom v »Narodno Tiskarno’4, kjer se bo tiskalo s popolnoma novimi črkami. Počasnost livarne, ki ni poslala o pravem času naročenih črk, je zakrivila, da prihodnja številka »Cvetja" zakasni nekoliko dnij. Naročniki se radi tega uljudno prosijo, naj nekoliko potrpe. Upamo, da bodo z opravo lista povsem zadovoljni. V proslavo naj večjega pesnika sedanje dobe Sinuna Gregorčiča. V nedeljo dne 23. t. m. se je zbi rihemberško starašinstvo v polt številu. Navzočih je bilo 30 občins odbornikov in 15 namestnikov. Na pr log g. župana Josipa Pavlica sklenili so soglasno, da napravi rihemberška občina največjemu pesniku sedanje dobe Simonu Gregorčiču na kaplaniji spominsko ploščo s primernim napisom v spomin, da je kaplanoval ta nad 8 let, kakor sam poje v pesmi: Slovo od Rifenberga: „Ta bival sem nad osem let, tu vse se mi je prikupilo, to ljudstvo mi je drago, milo in ljub mi je ta krasni svet". Odkritje spominske plošče se bo praznovalo slovesno. Odlikovanji. — Nj. Veličanstvo cesar je podelil namestništvenemu svetnika v Trstu g. Alojziju Fabijaniju red železne krone III vrste. Višji finančni svetnik g. Jurij Sb-blich je dobil o priliki umirovljenja naslov dvornega cvetnika. Osebne vesli. — Gospoda finančna tajnika Valentin Marušič in Hilarij Vodopivec premeščena sta k finančnemu ravnateljstvu v Trst. Prvi je služboval dosedaj v Pazinu, drugi pa na Volovskem. Finančni komisar g. dr. Dor-č i č je premeščen iz Gorice v Pazin. — Ravnatelj tukajšnje gimnazije Friderik Si m z ig jd pvmasnjen v ti. činovni razred. I'mrl je minulo noč ob 10. uri ravnatelj tuk. zastavljalnice in hranilnice ..Monte di Pietii’1 g. Konrad pl. F a b r i s-F r e y e n t h a I. Bolan je bil le štiri dni. — Pogreb se je vršil v sredo ob 9.'/a. Pokojnikovo truplo so prepeljali iz Gorice v Št. Ferjan ter je položili tam v družinsko rakev. — N. p. v. m.! V Mirnu je umrl dne 26. t. ra. po enoletni, zadnje mesce silno mučni bolezni, blag mladenič Frančišek B e tram Služil je pri mornarici, kjer si je nakopal bolezen, katera ga je tudi umorila v najlepši dobi življenja. V Biljah je umrl zadel od kapi dne 26. t. m. gosp. France N e m i c, veleposestnik in solastnik združenih opekarn v Biljah star 63 let. Pokojnik je bil v goriški okolici poznata oseba. Bil je starosta domačega starešinstva in nad trideset let odčinski starešina. Ko so Be Bilje ločile od Bovodenjske občine jn bil pokojnik prvi župan nove občine. Svoji drnžini bil je pokojnik skrben oče. Veličasten pogreb je bil danes. Častiti družini naše sožalje, ranjkemu pa večni mir in pokoj. Brezobrestna posojila so postala morska kača, ki se vleCe v naši kro-novini brez konca in kraja. Najmanj tri leta so pretekla, da so vložili po trtni nši prizadeti posestniki prošnje na pristojno mesto v Bvrho, da bi dobili vladno in deželno brezobrestno posojilo v pomoč za občutno škodo, katero jim je provzročila trtna qš. Po vsestranskem pritiska od strani deželnega odbora in zbora, županstev in c. kr. glavarstva v •Gorici dovolila je vendar vlada svoj prispevek ter to naznanila dne 21. ja-nnvarjs 1.1. c. kr. namestništva v Trsta; a še danes ni dobila večina prosilcev določenega posojila vkljab tema, da je ▼lada vže vknjižena za svoj prispevek na zemljišča prosilcev. To pa gre vendar predaleč I Deželni zbor naj naredi tema škandaloznemu postopanja enkrat konec I Ali naj se izplačajo zadevna posojila v istem leta, ko so bila naprošena in določena, kakor se to godi v dragih kro-novinah, ali pa naj se popolnoma odstranijo. Naše ljudstvo je vendar še predobro, da bi se na tak nečuven način postopalo ž njim. Predavanja v „SIoveuskl Č talnici" v Gorici. — V smislu sklepa letošnjega občnega zbora se bodo vršila v sedanji zimski sezoni razna predavanja v tukajšnji čitalnici. Prvo tako predavanje bo v četrtek, dne 8. januarja p. I. ob 8. uri zvečer, in sicer bo predaval gospod Svetoslav Premrou o predmetu „ Vremenska opazovanja in napovedovanja". Predavanje je spojeno s skiop-tičnimi projekcijami. Vstop prost čital-niškim članom in po njih vpeljanim gostom. Izobraževalna društva — In naša mladina. — h Soške doline nam piše rodoljub : Mnogokrat so povdarja, kolike važnosti so izobraževalna društva za mladino, — za naše vedoželjne mladeniče. Kje pa naj dobi mladina potrebni pouk in izobrazbo, če ne v druHvu, potom dobrega čitanja. — Kaj se je storilo ri nas za mladeniško izobrazbo ? Bore alo. Naša mladina pridno pije in pleše, alkohol in ,ples naše mladine no bo obrazil. Mladinoljubi! skrajni čas je, i se zganemo. Snujmo torej izobraževalna društva in združujmo v njih zapuščeno mladino. Ne mirujmo prej dokler nima vsaka naša županija trdnjave slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Resne so te misli in vredne, da bude na najuspešnejše delo najboljše može in mladeniče Soške doline Na Drožuici se je pretekli teden poslovil — in se podal na novo službo organist Kranjec. Poučeval je tamošnje fante v petju, kjer se je izkazal navdušenega pevovodja. — Fantom, ki so se zavzeli za lepo, pošteno petje, želimo, da bi isto tudi nadaljevali. Zatorej proč od umazanih popevk, ki dražijo domišljijo mladine, Posestniku na Drežnlci je zadnji sneg polomil gospodarsko poslopje, ter streho prav lepo potisnil na hlev, da si je vredno ogledati. Za posestnika pa ni baš prijeten tak „špas". Soc. demokraški shod. — Včeraj so imeli mirenski socialni demokrati zaupen shod. Na ta shod je prišlo tudi nekaj naših; seveda le iz radovednosti. Na dnevnem redu sta bili dve točki: „Volilna reforma" in „Politična organizaci-ja‘‘. Govoril je o obeh točkah sodrug Ropaš iz Gorice. Po govoru vnela se je debata pri kateri se ja blamiral jurist Bobik, ki je prišel na shod, da bi branil „narodno napredna11 načela. Z jokavim glasom, teptaje z nogo po tleh je protestiral proti temu, da ga je Ropaš imenoval zt>. naprednjaka. Štel si je to za osebni napad in s tem tudi pokazal, da se sramuje stranke, katere general je Gabršček. Socialni demokrat, Ropaš pa je jasno pokazal, po čem streme socialni eemokratje, namreč po francoskih razmerah. Kri radi žveplenk — V nedeljo zvečer so se sprli fantje v neki gostilni v Št. Petru. V krčmi je pil neki Al. C o t i d, ki so ga zbadali drugi radi tega, ker je imel žveplenke .Legine". Cotič se je izgovarjal, da je take dobil v prodajalni. Ker je bil pa prepir vedno hujši, se je Cotič odstranil. Na poti proti domu pa so ga napadli oni fantje, ga pobili na tla in tolkli. Cotič je v svojo brambo potegnil iz žepa nož in sunil v hrbet Petra Č a r g o t a. Rana ni nevarna. C otič je tudi ranjen in se je sam javil orožnikom. Vozua pošta med Ajdovščino in Šmarjami. — Dosedaj je prenašal pošto med Ajdovščino in Šmarjami poštni sel. OJ 24. t. m. naprej se je pa upeljala med Šmarjami in Ajdovščino vozna pošta z jednim konjem. Po zimi bode odhajala pošta iz Šmarij ob 10 uri in 15 minut predpoladne ter dohajala v Ajdovščino ob 12 uri in 15 minut popoludne. Nesreča v Sesljanu. — V četrtek 20. t. m. je polnil Črnogorec Juraj Mila-čic strelne luknje z dinamitom v Facca-nonijevem kamenolomu. Toda ena patro-na je bila zmrznjena, in kakor je njegov sodelavec nekoliko potisnil z lesenim drogom dinamit v luknjo, je eksplodiral in Črnogorca raztrgal na drobne kosce. Nogo mn je odneslo celo 46 metrov daleč. Ostanke, od katerih so ni dalo spoznati, da so bili človeški, je lastni oče pobiral — in pri tem — pretakal solze. Milačič je bil še-le 16 leten mladenič. Nesreča. — Na Dobravi, postaji bohinjske železnice se je na Sv. Štefina dan zgodila velika nesreča. Neki delavec, ki je na postaji, odmetaval sneg, se je zvečer vračil domov. Di bi bil hitreje doma, jo šel skozi predor. V predora pa ga dobiti brzovlak, vrže ga v stran in polomi rebrn. Hude bolečine trpečega reveža so s ponočnim vlakom odpeljali v goriško bolnišnico. Proti krošnjarjem. — Trgovska in obrtna zbornica bo v svoji današnji seji sklepala o prošnji, naj se v Gorici prepove krošnjarstvo. Strah pred vojaškimi vajami. — Na sv. Štefana dan je prijela policija v neki gostilni 28letnega E'idijn S/oljšaka iz Kranja. Mož se je imel letos udeležiti vojaških vaj, a se jih je zbral in pobegnil. Sedaj pa ne bo tako laheo pobegnil pred vajami. Nasilnež. — 42ietni dninar Franc Rojc je včeraj o polnoči brez vsakega povoda na drž. kolodvoru razdajal in se ni dostojno obnašal. Policija ga je utak-nili v luknjo. Sneg imamo v Gorici. Padel je v noči od torka na sredo. V teku včraj-šnjega dne je skopnel. Po noči okrog 11. ure pa je zopet začel padati in zapadel 4—5 prstov na debelo. Danes je Gorica vsa bela. V Trstu je padlo še več snega. Iz Lokovca naui pigejo, do je ta-mošnj| kurat preč. g. Šmid še precej nevarno obolel. Priporočamo ga v molitev. Tiskovna pomota. — V oglasu, za „S. Gregorčičev dom" v zadnji številki „P. L." je bilo po pomoti tiskano: „Zi vsacih prodanih 100 razglednic plača za-lagatelj 10 K za „Simon ^Gregorčičev dom“i dočim bi se moralo glasiti: „Zi vsacih 10(10 razglednic plača itd." Novi tarif /.a vožnjo delavcev po južni železu ci. — Z novim letom pride za vožnjo delavcev po južni železnici v veljavo nov tarif. Deležni bodo tega tarifa delavci, delavke, rokodelski vajenci in vsi uslužbenci, ki se izkažejo s službenimi, poselskimi in delavskimi knjigami ali drugimi uradnimi dokumenti, da so delavskega stanu, za vožnjo v {daljavi nad 50 km v skupinah po pet in več ljudi. C^na teh delavskih voznih listov je nižja kakor polovica ceno navadnih voznih listov za osebne vlake. Pri nakupu 5 listkov za skupino 3 ljudi se že izplača uporaba tega tarifa. Novice iz Zgonika na Krasu. — Ivan Milič iz Zgonika se je zaprl v svojo hišo. Ker ga ni bilo nikjer, so vlomili slednjič vrata in našli so ga pod posteljo mrtvega. Pred časom se je tu madil pesnik Anton Aškerc. Prišel je sem, da bi natančno doznal neko pravljico o ugrabljeni cesarici. Ta pripovedka pa je kaj podobna znani: kralj Mitjaž in Alenčica. Po novem letu preneha v cerkvi zgoniški orgljauje in menda tudi petje, ker se je organist odpovedal. Tu bodo nove občinske volitve. Imenik je že razpoložen. Imamo dve stranki, ki ste si nadale ime ena črna, druga bela, katoliških načel pa ne pozna j nobena. Kakošen bo izid tega zgodovin- I skega boja, že zveste. Na račun volitve j se dosti vina popije. Originalno sodbo je j nekdo izrekel: Volivci, ki pijejo so po- dobni kavalirjem", ki žrejo in žrejo, potem pa gredo v — „krave“. — Tatovi so postali tu res drzni. Pred časom so v Zgoniku dva večera zaporedoma stikali po hišah. Vlomili so na stanovanje g. vikarja na Velikem dolu in to med 10. sv. mašo, Odnesli niso dosti. Pretečeni teden pa so vendar vjeli nekega takega ptička, ki je vohBl baš okoli hiš. Če zmanjkajo kje .kokoši ali kaka druga stvar za pod zob — to ni nič novega ... — Kakor se sliši, so tatje vlomili tudi v župnišče v Tomaja in sjcer med sv. mato. Koliko so odnesli, ni znano. — Dravinjska doklada uradnikov — Finančni minister Korytovski je izjavil v posl. zbornici, da hoče vlada 15., januvarja 1907, z ozirom na draginjo uradnikom štirih nižjih razredov izplačati draginjBke doklade po 120 K. Tudi on je priznal, da mora vlada znižati število uradnikov. Uradniškim slugom in pod-uradnikom pa se bode istega dne izplačalo vsakemu po 60 K. Občni zbor zveze slov. odvetnikov. — Občni zbor zveze slov. odvetnikov, ki se je vršil te dni v Ljubljani je sprejel več predlogov za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Zastopniki izvenkranjski so referirali o jezikovnih pravnih reformah na Koroškem in Štajerskem. ZTeza šteje 63 članov. NaSim izseljencem v svarilo. — Ministerstvo za vnanje zadeve je izdalo odredbo na politične oblasti, ki naroča opozarjati občinstvo na zle posledice, če bi kdo hotel se izseliti v Argenlinijo iz sosednje pokrajine. Tam namreč ni nikakega zaslužka ne v tovarnah ne v drugih podjetjih, nič sveta za obdelovanje, niti sploh primernega dela za na$e kmetske in delavske sloje. Torej: pozor! Listnica uredništva. — Raznim gospodom dopisnikom: Radi praznikov smo morali več reči odložiti. Vse pride. Pišite neutrudno naprej, da z združenimi močmi dvignemo naš list. Bog z Vami! -------------------------- I Književnost in umetnost. „Na ples*. — Ravnokar je izšla i knjižica „Na ples“ v drugem natisu. Prvi ! natis je bil v par tednih popolnoma raz-| prodan. To priča, da je knjižica moderne ! veljave. Na stotine naročil je prišlo iz | vseh strani slovenskih pokrajin za drugi ! natis, še predno je bil obelodanjen. Sadaj I npamo, da vstrežemo vsem naročnikom. Cena knjižice je tako nizka (30 stotink), da se komaj pokrijejo stroški, to pa radi tega, da je pomagano tudi revnejšim slojem. Knjižica je pisana za prijatelje in sovražnike plesa, za izobražence in pri-proste, za stare in mlade in za obojni spol. Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo ocenilo. Priporoča se večjih naročb. Naroča se po dopisnici (ker se bodo prilagali poštni čeki) eiino pri opravi in uredništvu „Družinskega prijatelja1' v Trstu (V ia S. Franc9sco d Asissi 15, 1. n.). Koledar za kmetovalca 11107 ki ga je uredil drž. mlek. nadzornik Legvart, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstvu v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različno razpre lelnice o krmi, krmljenje goveje živine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, naprava umetnih travnikov. Umetna in naravna gnojila, gnojenje rustlinam ; sadje.eja, naprava sadovnjakov, oskrbljenje sadnega drevja; vinoreja, kletarstvo, bolezni vina, priprava dobrega vina. Najnevarnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodopravni zakon, lovski zakon, živinorejski zakon. Z tdružništvo, posojilnice, ionsumna društva, različne kmetijske zadruge. Hmeljarstvo, različne razpredelnica za setev in žetev, preračunjanje funtov v kile, oralov v hektarje. Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je izborno sestavljen in se vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K 160, s pošto K 1 80. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. Socijalne vesti. Žensko gibanje na jltnlijanskem. — Do leta 1900 so se pečale italijanske katoličanke večinoma le z vzgojo mladine in pa na verskem polju. V celi Italiji je bilo le kakih šest ženskih drnštev v varstvo skupnih koristi članic. Sicer je že leta 1890 poizkusila grofica de Fe-lice-Lancelotti nekoliko razširiti obzorje, ženske. Podpirali so duhovito pisateljico in pesnico tudi nekateri zavedni moški. A šele leta 1900 so na shoda italijanskih katoličanov v Rimu izjavili, da je potrebno žensko gibanje. Hitro nato so nastale stanovske zveze delavk. Krščanski demokrati so osobito v Toskani in Lombardiji ustanovili več ženskih društev, ki so se večinoma izkazala. Selanji urednik lista „Civit& Cattolica“, jezuit Pavissič, in florentinski tvorničar Biir-gisser sta posebno pridno delovala za združenje žensk v taboru krščanske italijanske demokracije. Najvažnejši središči ženskega socialnega gibanja v Italiji sta za „Demokratično krščansko žensko zvezo“ v Florenci ip ^Demokratična ženska zveza1* v Milana, kjer izhaja na štirinajst dni tudi „Zvezino“ glasilo „Pensiero ed Azione“, katero urejuje učiteljica Adele Cjari. M lanska zveza se je izjavila nedavno za politično volivno pravico ženske. Vrle socialne pisateljice so poleg omenjene žalibog že umrle grofice Felice-Lancelotti in poleg Adele Coari tudi Magdalena Albini Crosta, grofica Magdalena Cravenna-Brigola v Milanu in Ida \Valdambrini v Florence. Zastopnice ženskih zvez so so adeležiil meseca novembra 1903 tudi katoliškega glavnega shoda v Bologni in govorile pri razpravah, ko se je šlo za žensko vprašanje. Seveda so se zgražali zato nekateri starokopitni filistri, toda celo v Italiji zmagujejo ideje in dejstva korakajo naprej. Nemški kulturonosci. Nemci so pokazali način, kako se mora prosveta razširjati. — Slično kot zatirajo na Poznanjskem Poljake, delajo z zamorci v Afriki, samo, da kažejo tu še jasneje svojo germansko narav. — litaz pravega vzroka obešajo kar trumoini neljube jim črnce ali jih toliko časa pretepajo, da izdahnejo pod težkimi aJarci. — Neki okrajni uradnik je zapovedal, da morajo priti na ponočni ples vse zamorske deklice istega okraja, drugače bodo stariši kaznovani z globo 20 K. — Neki drugi uradnik si je obdržal pet mladih zamorkinj, češ, da mu slnžijo pri mizi in da se razveseljuje njihovih otroških iger. — V resnici pa jih je pustil spati v svoji predspalni sobi in jih je po noči menjaje jemal v posteljo, dasi je na zapeljevanje nedoraslih dekli c zabičena •mrtna kazen. Toda uradniku se ni ničesar dogodilo. — Zopet drugi državnik je povzdignil svojo črno ptiležnico na kraljevi prestol in jej predal sodstvo prve inštance ; njena naloga je tudi bila pripraviti ženske za goste .... In to se še vedno nadaljuje. — Neki okrajni glavarje stopil v svoji preširnosti svojemu kuharju na trebuh, da je umrl. — Zopet drugi okrajni voditelj je jahal dvakrat s svojim konjem črez nekega točkarja, k i je vsled trudnosti padel na zemljo. — Konjska kopita so ga ubila. — O krajni sodnik pl. Uottenberg je dal našteti zaradi neznosne vročine zaostalim 25 vojakom petindvajset udarcev ; onemogli vojaki so ostali brez porn)či v oni vročini na cesti. Ta okrajni sodnik je sam pokleknil na nekega onemoglega vojaka in ga z lastnimi pestmi bil v obraz. — Mnogo črncev-vojakov je umrlo vsled harbarskih udarcev. — Okrajni voditelj S m i d t je zapovedal 40 zamorskih poglavarjev tako pretepsti, da so koščeki mesa od njih viseli. — To je živa resnica in ne morda bajke vzhodnih dežela. To so vrgli poslanci katol. centrmna in socij. demokrati v obraz nemškemu kancelarju Hiilova, ko je prosil, naj mu dovole še deset milijonov za širjenje take nemške kulture v Afriki. — Seveda so inu to ponižno prošnjo tudi odbili. — Taki so nemški kultaronosci — barbari — povsod jednakil Izseljevanje v Ameriko. — V fobclo fp jp odpeljalo iz TrMa s parobro-dem rScfijau 410 izFeljpncev v Ameriko. Napad na župnika. — V neki danajski cerkvi je začel neki nasilen berač med slnžbo bežjo rogoviliti in ljudi motiti. Župnik ga je hotel pomiriti. Ali v tem trenotku skeči berač na njega, ga vrže ra tla in mn zada nekaj udarcev. Razjarjeno ljudstvo je brutalnega berača prejelo in oddalo sodišču. Obravnava ženina Friderike Zeller, opernega pevca Jožefa Probaska, radi goljufije, se bo vršila 23 in 24 januvarja 1907. Obdačcnje križa. — Iz Bavarskega se je vračala prccesija čez mejo avstrijsko demev. Na čelu procesije je bil seveda nosilec križa. Kar priteče za njim brz'h korakov neki finančni stražnik, ki z vso strogostjo zahteva, da se mora plačati tudi od križa d a c. Beseda je dala besedo, in prišlo bi bilo do ojstrega prepira, da se ni vmešal v stvar neki starejši in previdnejši stražnik, ki je končno razsodil, da naj nese mož križ brez davka naprej. 18 oseb. deloma otrok, žen in vojakov, je ugrizel zbesneli pes nekega stotnika na Ogrskem. Poslano. Slav. občinstva. Ob pogrebu pesnika in svojega nnnea, ki mi je večkrat tožil radi go- riške .nesreče*, stm hotel govoriti — ker ni bil namenjen govoriti nobendrug g. duhovnik — Isko, kot sem govoril. Ko bi me hvalili umazani, od Cerkve prepovedani listi, bi si štel v nečast. Toliko splošno rečeno, ker mi ni pobliže znano, kaj je .Sczza-1 izbljuvala. V Sedlu dno 20. dec. 1906. S. Gregorčič, podžupnik, kojeiru g. „knjižni izdajavec v velikem šiiln“, Andrej Gabršček še vedno dolguje lagrado obljubljenih 4COkron. r tstavkc pod tem naslovom je ured-no toliko, koliko zahteva tiskovni z aKon. Loterijske številke. 22. decembra. Trst................ 26 38 34 65 66 Line................ 38 24 14 46 71 And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |---------------- tekališče Ir. Josipa št.2 (lastna hiša, 1 Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najjinejšega, k<-hOr aa nove maše in godove, kolač c aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po čelji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, jina peciva, jina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. VtT tisoč nuj Goljih vrst cepljenih hrušk, jabolk in češenj odda po nizki ceni takoj vinarsko in sadjarsko društvo v RihenMu postaja državne železnice. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico y Gorici ulica Vetturini št 3. I Ne pozabite! Kje sevkupi gotove obleke in blago zn možke obleke? Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj Ije pojdi in nakupi si kar potrebuješ za Itožiee za-st* ali pa za darila sr. a Hožieno praznike. S tem se prepričaš, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrstnega blaga. Te jako nizke cene veljajo samo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku št. 5. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Vt / ^ -i* ¥ kupite vedno najboljše pri domači tvrdki j. m ud, st. io sr st. io Snton Kmšič trgovec, krojaški izvedenec, tekališče ]. Oerdi 33 in tekališče Fr. losip 53. Za novo sezono. Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej eč. duhovščini, da nm je ravno dospelo sveže avstrijs. in angleško blago za vsakovrstne stanove. Izdeluje po najilovejili krojih. IIIiieo in delo jamči. I. Primožič, . '441 IM 'Jl5 7 ft V.v Lekarna ^ slovenski optitar v Gorici, ulica Murini 3, priporoča čč. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo cplimh izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, tbplomerje, zdravniške to-plomerjo, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejemu naročila'in poprave ter pošilja na dom. ■ 1 ■ 1 1 Trave in edine žel. kapljice a znamko sv. Antona Pado-vanskoga. ZdravilnH moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje _ Okrepi Selodec, storč, da zgine r kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi atorč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ I tir Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Solskega Doma“. ■ W Prosiva zahtevati listke I “WS m P oroč. >lVrZ0kS’ « torte * , " -I. Ji rafe‘ U l I f .Centralna posojilnica* 1 Cj registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetlurini št. ‘J. « | Posojuje svojim članom od L novembra 1905 ^ p . na mesečna odplačila v petih letih i in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 1 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. apriia 1905 na menice pa 5VL na vknjižbo pa 5°|0 f z's0, upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna rnera za hranilna vloge je nespremenjena. ^