Posamezna številka statve 1 iSinai
Naročnina listu; Celo leto 80 din., pol leta "40' dia, četrt 'eta 20 din., mesečno 7 din. liven ,ugosavije: Celo leto 160 din. bisecati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkrainern inseriranju primeren popust. ISpravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
29' Štetnika.
rììmutuar s m* tifi?e® ihi 9M sin turn* k* (fäd&to*
«np (2 marca ti?6
Poštnin» plaćana v gotovini.
■Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo iti petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Telefon interurban št. 113.
rt*-**- 4L
Družina narodovi.
ženeva je danes mesto, kamor upira svoj pogled I ves svet. Kajti od uspešne ali neuspešne dejavnosti Zve ze narodov je odvisen svetovni mir in sporazum držav in narodov. Ob pristopu velesile Nemčije v krog Društva narodov, naj o tej velevažni organizaciji izvajamo nekaj misli.
■ Zveza narodov je kljub svojim začetnim pomanjkljivostim gotovo največja pridobitev v današnjem Času. Do sedaj je v to zvezo vstopilo že 55 držav. Posebno je ta zveza narodov dobila vsesplošen pomen, ko se je sklenilo sprejeti tudi v svetovni vojni premagano Nemčijo kot enakovredno članico v zvezo. Zdaj ni nič več zveza zmagovalcev nad premaganimi, ampak je zveza soseda s sosedom. Da, velika je misel, naj bo Zveza nabodov mednarodna skupščina, od vseh priznana sod-’ niča v sporih med posameznimi državami, da se ti spori rešijo brez krvavega postopanja.
Prvi, ki je napravil načrt za tako Zvezo narodov, je bil jezuit P. Täparelli. Že pred 84. leti je sestavil točke take zveze. In zanimivo je, kako zelo se vjema njegov načrt z onim iz Versaillesa, le da je njegov še bolj po-polen. Njegov sestavek je bil priobčen v »Civiltà ea-tolica« leta 1842. Zastopal je popolnoma pravo stališče, da ima vsak človek občestveni čut, da ga pa imajo narodi tudi. Ti narodi in države pa še posebno, čim bolj se razvija in razširja duhovni in trgovski stik med posameznimi narodi. Razmere same, ki koreninijo v človeški naravi, silijo narode, da stopijo v tako medsebojno, ves svet obsegajočo občestveno zvezo. Manjše meddržavne zveze, posebno med malimi državami so le znamenje, da zavest medsebojnosti napreduje, so le priprava za veliko vsesplošno zvezo, kakor so bile tudi obline začetek raznih oblastev in držav.
Enako jasno je imenovani Tàrapelli povedal o 1 pravnem položaju posameznih držav in narodov v Zve-«i narodov. Samolastna svoboda, suvereniteta, ostane vsaki državi, kajti država je vsakemu državljanu veliko bližja, kot pa Zveza narodov, ker mu more nuditi prvo varstvo in ugodnosti. Zato je treba prav razumeti, kaj da je Zveza narodov. Zveza narodov naj se ne smatra kot ena sama svetovna država. Ona ne sme neodvisnosti posameznih držav podreti, ker bi kaj takega bilo nenaravno in zato nevzdržno. Enako je pa tudi premalo, že bi ta Zveza narodov slonela le na mednarodnih, od časa do časa sklenjenih pogodbah. Pri teh pogodbah je vse odločanje posameznim državam prosto pripušče-no, za kaj se pogajajo, dočim mora pri Zvezi narodov tvoriti podija go njaravno pravo svetovnega človeškega občestva. Zato je treba najti ono srednjo pot, da ostanejo države samostojne, da pa morajo biti v Zvezi na-■ rodov. Vse države splošno bi morale biti obvezane, držati se predpisov glede miru, družabnega življenja in drugih vsesplošnih zadev. Morala bi pa ta Zveza narodov imeti sodnijsko in izvršilno oblast, da ne bi njene določbe ostale le na papirju.
Sedanja Zveza narodov se še ni približala temu idealnemu stališču, ki bi ga lahko že zavzemala. Primanjkuje ji prave ljubezni do svetovnega miru, prave, vsesplošne pravičnosti vseh do vseh. Sedanja Zveza narodov ne more računati na uspehe, ne na stalnost, ker je zidana na človeške načrte in špekulacije, ne pa na naravno pravo medsebojnega občestva, zapisano od Boga v človekovo dušo.
Kljub temu, da želimo zborovanju Zveze narodov najboljših uspehov, vendar dvomimo, če jih bo kaj. Prepričani pa smo, da bo Zveza narodov postala prava družina narodov, kadar bo našla temelj svojega delovanja, naravno pravo medsebojnega občestva, kakor ga najbolj jasno razkriva Kristusov nauk. —
politične beležke.
K političnemu položaju. Odkair se je vrnil finančni minister Stojadinovič iz Pariza in Amerike v Beograd, se sučejo politične govorice krog njegovega poročila, katerega bo podal pred radikalnim klubom in pred skupščino. Gospod Stojadinovič se je že posvetoval s Bašičem. Najbolj opasno za njegov nadaljnii obstoj kot minister bo njegovo poročilo o amerikanskem potovanju v radikalnem klubu, kjer je znatna večina članov proti njemu. — Za vladnima strankama in za samostojnimi demokrati se pripravljajo Davidovičevci na agitacijo med narod. Težišče političnega dela hočejo prenesli demokrati iz Srbije na Hrvatsko in Slavonijo, in sicer s parolo proti — federalistom. V svrho sondiranja terena po Hrvatski in Slavoniji sklicuje Davidovičeva stranka v Zagreb za 14. t. m. večjo konferenco, na kateri bo nastopil med drugimi prvaki Voja Marinkovič. Enkrat meseca maja bi se naj vršilo v Zagrebu veliko zborovanje, na katerem bi imel glavno besedo Davidovič. — Med vladnima strankama in opozicijo se je glede proračunske razprave dosegel ta kompromis, da se bodo debate glede manjših ministrstev skrajšale, a one bolj
važnih raztegnile. Dne 11.
m. so se sestali šefi opozici-
je, in razmotrivali o zunanjepolitičnem položaju z ozirom na poročila, katera je poslal gospod zunanji minister Ninčič glede najnovejšega paktiranja z Mussolinijem.
Proč «d Jadrana? Tako nas Italija od pogodbe do pogodbe odriva od Jadrana. Že zadnjič smo omenili, da v naši zunanji politiki tako delajo, da gledajo le na Solun in ne vidijo, da je. Trst in Jadranska obal — enako važna, še bolj važna za našo državo kol pa ena grška luka. Zdaj je naše mnenje na žalost potrjeno; Angleški listi danes poročajo o vsebini dogovora med Mussolinijem in Ninčičem, da se otvarja za aktivnost Reke vse njeno jugoslovansko zaledje, Itali ja pa bi pomagala Jugoslaviji pri trgovskih aspiracijah v pogledu na Solun. Kaj naj ta vsebina pove? Italija ima vrabca v rokah, mi pa — goloba, manjšega kot je ta vrabec — še na strehi. Kadar so Italijani veseli, moramo mi biti — žalostni!
Le hitro! Zelo se mudi našim vladinovcem, da se čimprej izglasuje proračun. Pri nas gre vse, kakor da je narodna skupščina stroj. Vržejo v njo proračun enega ministrstva, skupščina malo ropoče, nato, ko pride ura, pride tudi povelje, pa vladinovci izglasujejo — proračun, Pa zakaj se tako mudi? Radič ni tiho, pač pa je Stojadinovič tiho. Treba je hiteti. Upamo pa, da pride čas, ko bodo tudi drugi delali, pa drugače delali kot sedanji vladinovci. Slovenski narod ve, kako zvesto so ga branili poslanci SLS. Ve pa tudi, kaj‘ so delali pri tej hitri razpravi Pucelj, žerjav, Pivko in Kelemina.
Za Sloveniji» niti en dinar! Za ceste je določil skupni državni proračun 36 milijonov dinarjev, a od te svote za Slovenijo niti en dinar. Od prevrata do zdaj je država v Sloveniji »postavila le en most. Poslanci SLS so zoper tako nečuveno zapostavljanje Slovenije odločno nastopili.
Koliko militarizem porabi! Pri proračunski razpravi o stroških za vojno in mornarico je vojni minister pokazal, kako drag da je militarizem. Splošno znaša proračun vojne in mornarice eno petino vsega proračuna in znaša 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Da pa je ta svota tako velika je vzrok velika draginja orožja in streljiva. Ena puška s 1000 naboji stane S500 dinarjev, 1 naboj v topu 1500 D. Ena popolna oprava za vojaka — 2000 D. In če jih je 100.000 vojakov, je tega 2 milijardi. In vse te stroške moramo imeti, ker se vsi sosedje enako, še bolj kot mi oborožujejo. — Razorožit-vene konference so le pesek v oči pri takih splošno evropskih oborožitvah.
Radikali med seboj se spoprimejo, pa se zopet sprijaznijo. Bosanski radikali so odločno zahtevali, da se jim dajo poboljški za Bosno in Hercegovino. Kot se kaže, se bo Stojadinovič udal. Nato pa bo slovesen ra-dikalski zbor v Sarajevu. Nato bo slavje 80 letnice Bašiča, nato pa se bodo zopet spoprijeli. Takrat pa baje zadnjokrat, ker se vzroki razprtije vedno bolj množijo.
M
Po svetu.
Mussolini sili tudi preko Grške na Balkan. Mussolini je pred kratkim imel sestanek z grškim zunanjim ministrom Rufosom. Ker se je raznesla vest, da je ta sestanek naprejen proti Jugoslaviji, se je zdaj ta vest dementirala. To preklicevanje pa nam še bolj utrjuje naše prepričanje, da hoče Mussolini biti na vsak način gospodar na Balkanu. Kajti ta preklic jasno pove, da se je imenovani razgovor Vršil le kot dopplnilo razgovoru med Mussolinijem in Ninčičem zato, da se doseže jamstvo za mir in ureditev nerešenih balkanskih vprašanj! — Mussolini bo ta vprašanja rešil. Račun pa bo plačala Jugoslavija, a najbolj mi Slovenci.
Maleotijev proces. Znana je sramotna zadeva italijanskih fašistov — umor poslanca Mateotija. Zdaj, 16. t. m. se začne razprava o tem umoru. Za to razpravo v’..da po vsej Italiji, pa tudi po ostali Evropi izredno zanimanje.
Rumunski parlament zboruje na prav poseben način. Ker se je vlada bala, da bo opozicija razgrajala, je poklicala v zbornico orožnike, ki so hodili med poslanci sém in tje po hodnikih in zborni dvorani. Tak nastop vlade pač kaže, koliko je na Rumunskem svobode. Isti dan je tudi v Bukarešti sami bilo vsepolno orožništva. Taka vlada stoji na trhlih nogah in se bo prej ali slej zrušila.
Madžarski ponarejevalci. Med tem, ko se vrši v Haagu na Nizozemskem sodni proces proti razpečevalcem francoskih tisočakov, se na Madžarskem nadaljuje preiskava pod nadzorstvom francoskih detektivov. Veliko pozornost je vzbudilo nenadno odkritje ostanka ponarejenih tisočakov, katerih dosedaj niso mogli najti nikjer. Državni pravdnik je dobil anonimno pismo, kateremu je bil priložen garderobni listek zapadnega kolodvora. V tem pismu mu je neznanec sporočal, da lahko dvigne v garderobi tega kolodvora košaro, v kateri se nahajajo ostanki ponarejenih bankovcev. Policija je kovčeg vzela in v resnici našla v njem 6664 ko-
madov ponarejenih tisočakov. Policija skuša sedaj dognati anonimnega pisca pisma, ki je sigurno tudi deponiral kovčeg z denarjem v garderobi. — V parlamentu je opozicija mirnejša, ker je ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval na zasedanje Zveze narodov. Baje se namerava po povratku iz Ženeve podvreči razsodbi posebnega parlamentarnega sodišča, katero določa v takih slučajih ustavni zakon iz leta 1848, Sodišče naj ugotovi krivdo vlade, ki bo še le na podlagi tega izvajala konsekvence. — Grof Pallavicini nadaljuje z obtožbami proti Betblenu in drugim ministrom. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavil, da šu mora Bethlena in vlado postaviti pred sodišče kot ostal« ponarejevalce. — Bethlen je imel told e drznosti, da se je udeležil zborovanja Zv. narodov v Ženevi, kakor da bi imel on popolnoma čiste roke. Toda naletel je povsod na obče preziranje. Ženevski socijalisti so ob njegovem prihodu prirejali burne demonstracije, tako, da so oblasti odredile izjemne mere v varstvo Bethlena. Največji poraz je doživel na seji ogrskega komiteja, ki je razpravljal o mednarodni kontroli na Madžarskem. Bethlen je prišel v Ženevo z namenom, da zahteva ukinitev te kontrole. Zvedel pa je še pravočasno, da nameravajo v tem slučaju zastopniki Male antante in Francije spraviti na dnevni red tudi ponarejevalsko afero in pozvati Bethlena na odgovornost. Radi tega je na seji omenjenega komiteja molčal ter se tako rešil zadrege. Kontrola nad Madžarsko bo obstojala še naprej.
Nov» francoska vlada. Novo francosko vlado je sestavil zopet Briand. Kabinet je sestavljen skoro iz istih članov, kot prejšnji, razen štirih ministrov, in sicer je finančno ministrstvo prevzel Peret, notranje Malvy, pravo Lavalle in prosveto Lamoreux. Med ministri je 17 poslancev in 4 senatorji. Tri ministri so republikanski socialisti, 1 neodvisen socialist, 2 levičarska radikala, 5 radikalov, in 2 ciana republikanske levice. -Državni podtajniki so 4 levičarski radikali in 2 republikanska socialista. Sestava kabineta pokazuje zopet koncentriranje strank srednje levice. Briand je takoj po sestavi novega kabineta odpotoval v Ženevo na zasedanje Društva narodov.
Poljska in Rusija se zbližujeta. Poljska je v Ženevi, kjer ji za zdaj še niso dali sedeža v Zvezi narodov, namignila, da se bo združila z Rusijo v zvezo. — 45. t. m. pa poteče pogodba med Poljsko in Rumunijo zoper Rusijo, pa je Poljska ni podaljšala. To zbližanje katoliških in pravoslavnih Slovanov more biti dober znak za bodočnost slovanske moči v Evropi.
Zborovanje višjega vojaškega sveta boljševiške armade. Nne 9. t. m. se je sestal v Moskvi pod predsedstvom vojnega komisarja višji vojaški svet. To zborovanje ima cilj: premestitev ravnotežja boljševiške rdeče armade iz Evrope v Azijo. Sklepalo se bo o ojačitvi bolj ševiških čet na azijskem ozemlju. Moskovski vojaški svet bo nadalje razpravljal o notranjih razmerah v armadi, ker se je pojavilo med vojaštvom močno neza-dovoije. V zadnjem času je bilo na povelje vojnega komisarja aretiranih večje število oficirjev in moštva, ker so osumljeni, da so na strani opozicije. Te aretacije sa drže tajno, a so javna tajnost. Višji vojaški svet rdeče armade je v strahu pred vojaškim pučem in hoče nastopiti proti opozicijonalcem z vso strogostjo.
Zanimivosti.
Prepoved plesa na Tirolskem je naročil deželni glavar z utemeljitvijo, da ples za postni čas in za resno dobro, kot jo Tirolska doživlja, ni primeren.
Veteran iz krimske vojne. V bolnišnici v Scortomi je umrl 90 letni kapitan Janez Halahan. Bil je v času krimske vojne v bojnem metežu. Iz njegovih spominov priobčujemo tole zanimivost. Nekoč, bilo je na veliki petek, je poveljnik angleških čet pozval, kdo%se prostovoljno javi, da ponese važno novico francoskemu poveljniku. Halahon in še neki mladi Irec sta se priglasila. Ko pa sta bila na potu, je nenadoma stala pred njima sovražna straža, ki je zahteval geslo. Ta dva ga pa nista vedela, a kot dobra katoličana sta napravila križ. Sovražna straža pa jima je na to takoj pustila prosto pot. Na svoje največje začudenje sta pozneje spoznala, da je sovražnik ta dan imel kot geslo: prekrižati se. —
Elektrifikacija Jordana. Zgodovinska reka Jordan, katero sv. pismo tolikokrat omenja, izgublja vedno bolj svojo romantiko. Sedaj poročajo list, da se je osnovalo v Palestini društvo, ki bo zgradilo na Jordanu velikanski jez ter tako dobilo zadosten padec za pogon električne centrale. Stroški bodo znašali 3 milijone funtov šterl-ingov.
Pridobivanje alkohola iz dima. Današnja tehnika poizkuša izrabiti s svojimi iznajdbami vse do. skrajnosti. Talko je zdaj italijanski inženjer sestavil prav priprost aparat, ki iz dima pri pečen'u kruha izčrpava alkoholne pline in jih izpreminja v tekočino. Pri pečenju kruha odhajajo z dimom alkoholni hlapi, ki nastajajo vsled mešanice kva-
Znake starosti na obraza
in plišasto glavo
boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta pri-
sa, škroba, vode, sladkorja, ki pri pečenju takorekoč vre. Voda se pri tem vrenju skiulpno z alkoholom pretvarja v paro. Aparat to odhajajočo paro vlovi, stisne,, ohladi im da tekočino, kjer je 75% čistega alkohola. V peči, kjer se peče 1000 kg kruha, se dobi za kratek čas s tem aparatom 10 1 talke tekočine.
Dobro je povedal. Na nekem velikem shodu v Rusiji |e govornik Trocki] ob sklepu pozval poslušalce, če se kdo oglasi k besedi. Javil se je samo neki delavec Bfinoff. Ta je stopil na govorniški oder s svojo okovano palico* in rekel: »TovarišilPoglejte to mojo palico I Ta nam kaže celo ruskò revolucijo. Pred revolucijo je bilo takole: ročaj so bili aristokrati, v sredini ste bili vi, ostina spodaj so Mi razni sumljivi ljudje. Po revoluciji pa je takole (in je obrnil svojo palico): Aristokrati iso spodaj, oni sumljivi ljudje so zgoraj, naši sedanji gospodar®. In mi vsi drugi? Simo pa tam, kjer srno bili!« — Primero je dobro izpeljal, samb z življenjem jo je poplačal ...
Grozna povodenj v K ovnu na Poljskem. V 20 min. se je dvignila voda za 7 m in je poplavila celo mesto, škoda je velikanska.
Iz delovanja naših
poslancev.
NAŠI POSLANCI ZA TRBOVELJSKE RUDARJE.
Kakor znano, je Trboveljska premogokopna družba odpustila s 1. marcem skoro tisoč delavcev, ostalim ipa namerava znižati s 1. aprilom plače. Na pritožbe in intervencije je vlada poslala samo pro forma v Trbo-rvlje posebno komisijo, ki se je po dovršenem ogledu stvari vrnila nazaj* v Beograd. S tem je bila za vlado izadeva končana. Za reducirane rudarje se je zopet zavzel Jugoslovanski klub. Dr. Korošec je sam osebno interveniral pri ministru za šume in rude dr. Nikiču.
Dr. Korošec je ministra posebno opozoril na dejstvo, da se je TP!l> ravno sedaj v najhujši krizi, ko se brezposelnost povsod v veliki meri pojavlja, odločila za «ta nov napad na delavstvo. To donaša družbi večji dobiček, na drugi strani pa veča število brezposelnih. Nova regulacija mezde, ki naj bi pospešila akordno delo, je nesocialna, ker je na škodo starejšim delavcem, ki so po večini družinski očetje in bi jih družba v lastnem interesu morala podpirati. Minister Nikič je obljubil, da bo dal dr. Koroščev predlog proučiti ter da bo danes dal, odgovor dr. Korošcu. Njegova želja je, da bi se kaj storilo za delavstvo. Dr. Korošec je Nildča opozoril na dejstvo, da se znižujejo prejemki delavstvu, da pa še nismo čuli, da bi se znižale cene premogu. Minister je •odgovoril, da bi se to ueobhodno moralo zgoditi in da bo tej zadevi posvetil vso svojo skrb.
IPri ministru za socialno politiko Simonoviču sta, intervenirala poslanca dr. Hodžar in Kremžar radi najin ovejših ukrepov TPiD, s katerimi se rudarjem znižajo ■s 1. aprilom plače. Protestirala sta radi malomarnosti ministerialne komisije, ki je zbirala podatke samo v Ljubljani pri ravnateljstvu TP|D, dočim je v Trbovljah želje delavcev ignorirala. Minister je izjavil, da je imela komisija najstrožji nalog, zbrati natančne podatke o TP!D. Ako se delavstvu ne bo ugodilo v smislu pritožb, bo te predložil ministrskemu svetu, da celokupno vlada nastopi proti družbi, ki tako nehumano postopa s svojimi delavci. Za sedaj v svojem resoru ne more drugega ukreniti. Odredil je, da zbere komisija podatke glede znižanja plač, nakar bo v smislu zakona odločil, kaj naj se ukrene v prilog delavstva.
Trboveljska premogokopna družba je lahko z rezultati preiskovalne komisije zadovoljna. Če se bo vlada ravnala po podatkih, katere bo predložila komisija, potem ne samo, da bo ostalo pri sedanjih redukcijah, Izvršile se bodo še nove in plače bo družba sigurno znižala. Delavstvo V Trbovljah je do skrajnosti ogorčeno ter zahteva novo komisijo, ki bo postopala nepristransko in pravično. Ker se je Jugoslovanski klub tako energično zavzel za uboge delavce, je pričakovati, da (vlada ne bo mogla kar tako mirno pustiti stvar zaspati, ampak da bo družbo prisilila, vsaj deloma storjeno krivico popraviti. Značilno je še to, da je nastop Jugoslovanskega kluba osamljen. Druge stranke se vkljub ostremu pisanju njihovega časopisja absolutno brezbrižne ter se ne zmenijo za delavstvo.
POSOJILNICAM, KI SO NEKDAJ BILE PRI GRAŠKI ZVEZI.
Posojilnice, ki so v nekdanji državi bile včlanjene pri zvezah, kojih sedež leži izven mej sedanje naše države, zlasti pri graški zvezi, so vsled znane pogodbe med avstrijsko republiko in našo državo pretrpele veliko (škodo. Naša stranka, ki je po svojih poslancih pri (parlamentarni razpravi tej pogodbi se odločno protivila, je pri tej priliki z energičnim nastopom dosegla, da je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je obvezala, da bo posojilnicam storjeno škodo nadomestila. Brez energičnega nastopa naše stranke, vlada nikdar ne bi bila sprejela na sebe te obveze. Naši poslanci so vlado neprestano opozarjr ,11 na dolžnost, da to obvezo čimprej
ljubljenih preparatov: I. Feller jeva prava kavkaska Elsa-pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Feller jeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena
izpolni. Niso prej mirovali, dokler ni vlada potrebne svote vpostavila v državni proračun, odnosno v dvanajstine. Pri tem pa se je zopet pojavila nevarnost, da te svote vsled neizvršenega izplačila po določbah srb. zakona državnemu računovodstvu ne pripadejo. Po-! slanci so morali pomnožiti in pojačiti svoja prizadevanja, da se ta škoda za prizadete slovenske državne zavode prepreči. Poslanec dr. H o h n j e c, ki je v lej j zadevi storil veliko korakov, se je 9. marca zopet ogla- j sil pri ministru poljedelstva Vasi Jovanoviču, od ko- j jega je dobil obvestilo in zagotovilo, da je ministrski j svet storil, potrebne sklepe o izplačilu svot, ki so v lo svrbo bile postavljene v zadnje in predzadnje dva- I naj siine, ter da se bo takoj storilo vse drugo, kar je zakonito predpisano, da se omenjene svote v resnici izplačajo za določeno svrbo.
!
Uspeh posredovanja poslanca Bedjaniča. Od Sv. j ! Bolfenka pri Središču poročajo: Tukajšnja žandarme- ' rijska stanica ne bo ukinjena, kakor je bilo to že baje j določeno. Vsled intervencije Jugoslovanskega kluba v j Beogradu, oziroma našega narodnega poslanca gospoda Andreja Bedjaniča na vseh pristojnih mestih se je doseglo, da stanica ostane na svojem mestu, ki je vse- j kakor potrebna bolj kakor kje drugje.
Kako se igrajo samostojni ek- ! mokroti s kronskimi pensionisti.
Beograd, 9. marca.
Usoda staropenzijonistov in prav posebej še onih, ki dobivajo svojo penzijo v kronah, je znana. Naš Jugoslovanski klub je že opetovano zahteval od vlade, naj pravično reši to vprašanje in spremeni kronske penzije v dinarske. Naši poslanci so v skupščini in v finančnem odboru že večkrat energično nastopili za te reveže. Vlada Pašičeva in Radičeva pa imata za nje same lepe besede. Ravnotako tudi samostalni demokrati. Radi lepšega so Pribičevičevi demokrati kopirali naš predlog in ga predložili kot amandman za proračun 1926-27.
Danes je finančni odbor razpravljal o predlogu, da se kronske penzije spremenijo v dinarske. In glej ga, čudo! Onih, ki so na demagoški način hoteli izrabiti usodo ubogih kronskih penzijonistov niti v skupščini ni bilo. Ko se je ta predmet obravnaval, niti Pribičeviča, niti Žerjava, niti Pivka ni bilo nikjer. Kaj pomaga staviti predlog, če pa tedaj, ko se o njem v finančnem odboru posvetuje in razpravlja, predlagatelji niso toliko dobri, da bi predlog zagovarjali in zanj glasovali.
Naša poslanca) Vlado Pušenjak itn Franjo Žebot sta storila svojo dolžnost. Povedala sta vladi in vladni večini, da je pravi evropski škandal, kako se danes zapostavlja kronske penzijoniste. Tistih 18 milijonov dinarjev, ki so v svrho prevedbe na dinarske penzije za celo državo potrebni, je fiskus že davno kasiral od davkoplačevalcev. Zastopnik Pašič-Radičeve vlade Uzuno-vič je na koncu izjavil, da sedanja vlada za druge stvari bolj nujno potrebuje denar. Pri glasovanju je osem srbskih radikalov in šest radičevcev s Puceljem vred glasovalo proti našim penzijonistom. Za prevedbo kron v dinarje je glasovalo 10, proti pa 14 poslancev. Tako je usoda kronskih penzijonistov po krivdi radikalov, fa-dičevcev in samostalnih demokratov zopet za delj časa zapečatena.
Žerjav in Pivko pa se bosta v »Jutro« in »Taboru« zopet hvalila, kako velika prijatelja siromakov da sta.
Iz Slovenije.
Železniška zveza Maribor—Št. lij. Jutranji vlak iz Št. lija bo po novem voznem redu prihajal v Maribor ob 7. uri 40 minut. Popoldne bo odhajal vlak iz Maribora v Št. lij ob 13, uri 30 minut. Odhod tega vlaka iz Maribora se ni mogel določiti na 13. uro 10 minut, kakor se je izrazila želja, ker odhaja ob 13. uri 15 minut potniški vlak iž Maribora na Dunaj. Večerni vlak bo odhajal iz Maribora v poletnem času, to je od 15. maja do vključno 30. septembra 1926, ob 18. uri 15 minut, v zimskem času, to je od 1. oktobra 1926 dalje pa ob 17. uri. Iz št. lija se bo vračal večerni vlak v poletnem času ob 19. uri 12 minut, v zimskem času pa ob 17. uri 50 minut. Ker ta vlak v Št. liju ne more dalje časa stati, ne da bi oviral ostali promet, je povratek večernega vlaka iz št. lija odvisen od časa njegovega prihoda iz Maribora v Št. Ilj. Iz ekonomskih ozirov pa, direkcija ne more pristati na vpeljavo novega, to je četrtega para vlakov ha progi Maribor—Št. Ilj. Direkcija se mora strogo držati carinskih in policijskih predpisov. Tako v zapisniku mariborske železniške konference iz leta 1920, kakor tudi v celovškem dogovoru iz leta 1921, je točno izraženo načelo, da je iz vidika carinske in potniške kontrole treba voziti vlake, ki posredujejo zvezo z inozemstvom, brez postanka za občinstvo, od skupne postaje Maribor gl. kolodvor do Špilja in obratno. Da se pa odpomore lokalni potrebi, so uvedeni lokalni
obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončeka od ene vrste ali po 1 lonček od obeh vrst Elsa pomad že ob enem k zavojnino in poštnino za 38 din., ali samo proti vnaprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 din. viša. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 329, Hrvatska.
vlaki. Izjeme, tudi če bi jih začasno odobril ta ali oni predstavnik carinske ali policijske oblasti, so za železniško upravo brezpredmetne, dokler je ne razbremeni zakon tudi vsake odgovornosti za posledice tihotapstva, nepriglasitve itd. Tudi s prometnega stališče se ne more privoliti, da bi imeli potniški vlaki zaradi eventuelne policijske in in carinske revizije daljše postanke, ki bi ovirali ostali promet med Mariborom in špiljem. Pri- ; klopitev, odnosno odklopitev posebnih vozov za lokalne potnike v Št. liju samem je neizvedljiva. Vsi lokalni vlaki bodo imeli po štiri vozove tretjega razreda in bodo po potrebi ojačeni še z nadaljnimi vozovi.
Vinski kupci, ne pozabite, da se vrši dne 22. in 23. t. m. v Št. liju v Slov. gor. doslej po prevratu na Slovenskem Štajerskem največji, vinski sejem, kjer bo na: prodaj 370 vrst najbolj izbranih slovenjegoriäkiih vin, kojih cene se bodo gibale od 6 din. za 1 liter naprej.
Predavanje v Guslanju o Jeruzalemu se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. Predava gospod dr. Jehart. Predavanje ponazoruje 60 skioptičnih slik.
Odlikovanje župnika Jakoba Aljaža. Preteklo nedeljo se je vršila v romantičnem Dovju na Gorenjskem velika slavnost. Domačemu, po celi naši domovini znanemu gospodu župniku Jakobu Aljažu je izročil srezki poglavar iz Radovljice red sv. Save III. razreda, katerega je podelil kralj zaslužnemu triglavskemu župniku. Slavnosti so se udeležili zastopniki številnih društev in prijatelji odlikovanca.
To hi maj bil učitelj! Na osemrazredni osnovi šoli v Črnomlju, ljubljanske oblasti, je nastavljen kon,-traktualni učitelj Široki, ki s svojim delom na naj-brezobzirnejši. način med šolsko mladino izpodkopuje versko-nravno vzgojo v šoli. Med poukom žali verski čul mladine. V ta namen izrablja pouk zgodovine, pred™ „ > vsem v sedmem razredu. Otrokom pripoveduje, da katoliška cerkev ne more biti prava cerkev, da duša ni nič drugega, kot volja do življenja. Grdi katoliško cerkev, obenem pa proslavlja pravoslavno cerkev. Vpričo otrok taji nekatere verske resnice in prav posebno napada samostane. Otroci se zgražajo nad njegovim govorjenjem in izjavljajo, da se že vnaprej boje, ko začne govoriti j , o katoliški cerkvi. Otroci pravijo, da bi še več povedali, a jih je sram, da bi vse povedali. Ta učitelj je prišel pred kratkim iz Trsta v Ljubljano in ni niti jugoslo- u vanski državljan. Zanimivo je tudi to, da je bila učiteljica Josipina Primožič, ki je služila nad 20 let v splošno zadovoljstvo na osnovni šoli v Črnomlju, prestavljena kot pisarniška moč k prosvetnemu oddelku in na njeno mesto je prišel g. Široki. Otroci sami svoje •starše prosijo, naj vendar kaj ukrenejo, da ne bo ta učitelj tako govoril v šoli. — O ravnokar opisanem slučaju propalosti, slovenskega učitelja je vložil Jugoslovanski klub na prosvetnega ministra posebno interpelacijo. Upamo, da bo Radič v tem slučaju storil svojo dolžnost in pognal tega pohujsevalca naše mladine preko meje naše države, v koje zvezo itak spada!
Konjice. V tukajšnjem Kait. društvenem domu bode zopet zanimivo skioptično predavanje. Predaval bo dne 21. t. m. ob treih popoldne g. dr. Jehart »O Jeruzalemu«. Vsi se še spomin tamo zanimivega predavanja o Mezopotamiji. Vendar bo to predavanje o Jeruzalemu še veliko bolj zanimivo. Zato že zidaj vlada vsesplošno zanimanje zanj. Vsakdo si hoče v ‘lepih slikah ogledati svete kraje, kjer je naš Odrešenik za nas trpel. Že danes Vam predavanje napovemo, da si pravočasno oskrbite prostore.
Iz Slovcnjgradca. Naš mladi orlovski odsek se kaj živahno giblje. Društvo, ki se je ustanovilo pred nekaj meseci, nam je že v prvi sé?dni priredilo dve lepi gledališki igri in je zlasti prva ljudem tako ugajala, da so jo morali ponoviti. V nedeljo, dne 7. t. m. so pa vpri-zorili igro: »Težke ribe«. Igralci so svoje vloge dobro pogodili in pokazali, da napredujejo v izobrazbi duha in srca. Le tako naprej, težek je sicer vsak začetek, a pri vstrajnem delu in dobri volji se bo z lahkoto odpravilo, kaj bi bilo še pomanjkljivega pri takih nastopih.
Nov sanatorij (zdraviliški dom) v Rogaški Slatini bosta v hiši, ki se naziva »Beograjski dom«, otvorila že letos zdravnika gg. dr. Lavrič in dr. Nenadovič.
Roko s)o jej morali odrezati. Od Sv. Jurija ob juž. železnici smo prejeli: Žena posestnika Franca Žmahar j v Novi vasi je s svojo deklo razžagovala hraste. Ker je bila na bregu, in je bilo več dreves drugo vrh drugega, < se ji je eno zvalilo na roko, in ji potegnilo kožo raz j roke. Zdravnik je sicer rano sešil Zastrupljena pa je bila kri, in so ji morali vsled tega v bolnici odrezati desno roko. Ni še eno leto poročena, pa jo je že zadela taka nesreča.	, :
Z vlaka skočil in ušel. Pri Logatcu je prišel preko meje neki nemško govoreči mladenič, ki ga je patrulja aretirala, ker se ji je zdel sumljiv. Dokumente, ki jih je imel seboj, se glase na ime Hartwig Schuster iz Schön-felda. Potnih listov nima. Patrulja je izročila aretiranca občini v Logatcu, da ga je v spremstvu svojega Sluge poslala v Ljubljano. Med postajama Borovnica Preserje pa si je tujec izprosil dovoljenje, pa se F skozi okno stranišča spustil s hitečega vlaka in neznano kam iz- ■■• ginil. Sumijo, da je bil kak prefrigani mednarodni — »umetnik«.
Aretacija ^pasnega zločinca. V Ra * pri Raj-henburgu so orožniki te dni zajeli zlo^ ga zločinca Ivana Jeketa, ki j- p svodih zločinih' postal strah
celega (Posavja in Dolenjske ter so ga na splošno zvali dolenjskega, čarugo. Orožniki so za Jeketom, ki je nedavno pobegnil iz zapora v Krškem, dolgo časa vohali. Naposled so bili obveščeni rajhenburški orožniki, da se .tako željno iskani Jeke nahaja v Rašlanju pri delavcu Jenkolu. Močna orožniška patrulja je izvršila aretacijo zločinca, ki se je obupno branil s samkoresom in neke vrste bombo, katero je napravil sam. Jeke ima na vesti tri rope in 16 vlomov.
Dnevne novice.
Potovanje našega kralja v inozemstvo. Na dvoru se delajo velike priprave za potovanje našega kralja v inozemstvo. Kralj bo napravil službene obiske v Rimu, Parizu in Londonu. Sledili bodo nato še tekom tega leta obiski italijanskega in angleškega kralja in predsednika francoske republike v Beogradu.
801etnica Pasica se bo praznovala v kratkem po vsej državi. V ta namen je sestavljen poseben odbori, kateremu predseduje V el iz ar Jankovič. Oidlbor se pa ne bo bavi], Ikako bi sicer častitljivega .moža iza SOletniico bilo mogoče poslati v politični pokoji.
Dijaško semenišče in notranjo gimnazijo bodo zidali v Zagrebu. Prvo poleno so vrgli temu velikemu delu na pol gradbeni strokovnjaki, češ, da se delo oddda brez razpisa. Zdaj prinašajo hrvatski listi popravek, da se je šele sestavil odbor, ki bo imel vse delo na skrbi, ‘ki bo tudi vršil vse, kar je po zakonih predpisano. Trenutno pa nimajo še niti gotovine skupaj za začetek. Gotovo pa je, da bo tak zavod rodil hrvatskomu narodu požrtvovalne duhovnike. Hrvatski katoliški narod jih je tako potreben. Podjetju želi katoliško slovenski narod božjega blagoslova.
Velesejm v Zagrebu se vrši od 21. do 28. marca t. 1. Polovična vožnja se doseže z legitimacij», ki stane 30 dinarjev in je obenem stalna vstopnica na velesejm.
Velikanska družb« v Vukovaru. Dne 29. t. m. se vrši v Vukovaru dražba celokupnega premoženja tamošnje Kmetijske zadruge. Na dražbo pridejo premičnine in posestva v vrednosti 1,900.000 dinarjev. Med -objekti bo prodan tudi moderno urejen električni mlin.
To je korenjak. Pri pravosl. metropol, v Sarajevu se je oglasil 90 letni kmet, Sima Popovič iz Ljubine s čudno pritožbo. Starec se hoče namreč ženiti. Izbral si je 47 letno izvoljenko, toda delal je računi brez svojih sinov, vnukov ter vaškega popa. Sinovi so namreč popa naščuvali, da je prepovedal korajžnemu starcu ženitev lin zato se je šel pritožit k metropolitu.
Čudna vlerska sekta v Srbiji. V mestu čačak v Srbiji . živi neki dr. Biserič, kateremu mora nekaj koles v glavi manjkati. Nedavno je namreč ustanovil v svojem rojstnem mestu versko sekto, katere glavna: dogma je, da je Jezus Kristus Srbskega pokoljenja ter da ni rojen v Betlehemu, ampak v občini Ovčarska Banja pri čačaku. Do tega, pa njegovih besedah »za celi svet najvažnejšega odkritja«, je prišel po dolgotrajnem študiju sv. pisma. Bedasti doktor je našel kmalu velik krog poslušalcev in vernikov, katerim je ugajalo, da imajo sedaj Srbi svo-. j ega posebnega Kristusa in morda bi se sekta širila še i bolj, da ni nastopila policija ter prepovedala Biseričeve pridige. To ga je tako užalilo, da je odpotoval sam v Beograd, ter skušal pri prosvetnem ministru Radiču protestirati. Radič pa nima smisla za srbske apostole ter ga sploh ni sprejel. Razočaran se je vrnil dr. Biserič i iw čačak.
Zgodovinski most se je porušit. Te dni se je porušil ; zgodovinski most na Tilavi pri Sarajevu. O tem mostu : Je ugotovljeno, da je bil zgrajen pred vpadom Turkov : iv Bosno. Most sicer ni bil arhitektonska znamenitost : än lepota, ampak le star zgodovinski preostanek, ki je pa izginil radi malomarnosti vladnih krogov.
Sprejem gojencev v podoficirsko šolo. V IV. pesa-dijsko podoficirsko šolo v Zagrebu se bo sprejelo 10. maja t. 1. večje število gojencev. Sprejemajo se mladeniči iz meščanskih krogov in vojaki, ki so dosegli 17. in niso prekoračili 21. leto. Pogoje sprejema dobi vsak interesent pri občini, na orožniških postajah, vojnih *.okrožjih, pripešadijških polkih in v šolah.
Statistika štrajkov v naši državi leta 1925. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo za leto 1925 statistiko delavskega gibanja in štrajkov v naši državi. Minulo leto je bilo pri nas 73 tarifnih delavskih pokretov, kojih se je udeležilo 28.106 delavcev. Največ teh pokre-4ov je bilo v lesni industriji (26) in nato 12 v industriji za izdelovanje prehrane. Štrajkov je bilo minulo leto pri nas 44 in je stavkalo 7483 delavcev. Narodno premoženje je bilo oškodovano radi delavskih stavk le za
3,680.000	dinarjev. Bolj zanimiva nego statistika o škodi po štrajkih, bi bila ona o raznih aferah, iz katerih so si napolnili najvišji gospodje težke milijone in narodno premoženje je bilo oškodovano za bogzna kolike svote!
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.15 in pol, Pariz 18.85, London 2525 in četrt, Newyork 519.30, (Milan 20.85, Prag 15.37 in pol, Wien 73.20, Budapest
0.00728, Berlin 123.70, Brüssel 23.60, Madrid 73.25, Amsterdam 208.20, Varšava 6650, Bukarest 2.19 in pol, Sofija 3.75, Atene 7.20. Zagreb: devize: Pariz ne notira, London 275.99 do 277.19, Newyork 56.642 do 56.942, Wien 8.003 do 8.043, Praga 168.07 do 169.07, Berlin
1325.25	do 1356.25, Milam 227.50 do 228.70, Zürich 1093 do 1097.
Iz Maribor».
Jeruzalem bornia gledali in d njem bomo slišali pripovedovati gospoda idr. Jeharta danes zvečer ob -8. «ri v dvorani Zadruzné gospodarske banke, kjer se vrši
9
14.	prosvetni večer (Prosvetne zveze. 60 krasnih slik! Ne zamudimo!
Gostilničar Franc Friedau umrl. Včeraj je uimr! po celem Mariboru znani gostilničar Franc Friedau. V mladih letih je služil pri orožnikih in sicer v (krajih ob hrvat-'sko-štajerski meji v Podčetrtku. Tedaj je cvetelo tamkaj tihotapstvo z razno živino. Nekega popoldne je tudi Friedau v spremstvu tovariša Šunka aretiral na štajerskih tleh tihotapstva obdolženega Hrvata-iZagorca Laporski Petra. Orožnika sta aretiranega vklenila in ga zmagoslavno gnala v zapore sodnije v Kozjem. Za aretacijo starega Petra sta zvedela njegova dva sinova, eden star 15 in drugi 18 ‘let Takoj sta mahnila za očetom in žandaijjema in ravno v gozdu na potu proti Kozjem sta se lotila vsak enega očetovega spremljevalca), ju p ob.la na tla, da sta obležala nezavestna in ju nato še obdelovala smrinonevar-no s kamenjem po glavah. Očdta sta osvobodila začasno in iz tega napad® je rajni Friedau odnesel take poškodbe, da je bil upokojen po okrevanju in je postal gostilničar. Maribor ga je spoznal kot prvovrstnega krčmarja na Koroški cesti, kjer je bil dolgo vrsto let. S Koroške ceste se ije preselil za nekaj mecesev v znano gostilno pri »Stari po'štk nasproti glavnemu kolodvoru, od tamkaj pa je prevzel Nendlovo gostilno v Magdalenskem predmestju. Nedavno mu je umrla druga žena in ta udarec g,a je silno poltri ter tudi pospešil njegovo smrt. Ostani mu ohranjen med vsemi Mariborčani dober spomini
Nova občinska stanovanjska hiša. Delo na zgradbi nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici je v pol nem teku. Na stavbfšču mrgoli delavcev, ki kopljejo temelje ter odvažajo izkopano1 zemljo. Po pogodbi mora biti namreč hiša na jesen izgotovljena, da se lahko vselijo že stranke. Stavba bo stala v severnem oglu križišča Smetanove in Vrtne ulice. Učinkovala bo uprav monumenitalno šele, ko se bo Vrtna ulica razširila in Smetanova podaljšala do S tr osma j er jev ega drevoreda. Ta prostor bo postal eden najlepših v sedaj tako zapuščenem koroškem predmestju.
Nesreča pri telovadbi. Včeraj se je ponesrečil pri telovadbi 15 leitni dijak Franc Kovačič, doma iz Pobrežja. iPadel je s telovadnega orodja tako nesrečno, da si je težko poškodoval kolena Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Vabilo. Odbor Katoliške Omladine vabi vse prijatelje društva in mladine k gledališki predstavi »Vedelževatka«, ki se vrši v nedeljo, dne 14. marca, ob sedmih zvečer, v društveni dvorani), Splavarska ulica 4. Med odmori igra pomnoženi tamburaški zbor, ki ima na dnevnem redu lepe koncertne komade. Pridite in p o gl ejtel
Koncerta »Drave« v Mariboru dne 13. marca 1926 v Götzovi dvorani se udeleži tudi skladatelj »Jefetove prisege«, g. duh. svetnik Hugolip Sattner. G. skladatelj je svojo kantato za ta koncert še nekaj izpopolnil. Društvo »Drava« prosi cenjeno občinstvo, da počasti gosp. skladatelja s čim številnejšim obiskom. (Predprodaja vstopnic pri g, Zlati Brišnik in naj si vsakdo priskrbi vstopnice pravočasno, ker je že večina stopnic razprodana.
Koncert pevke evropskega slovesa Ada (Poljakove se vrši v sredo, 17. marca v mariborskem gledališču. Ta odlična ruska pevka pride iz Pariza in priredi koncertno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije. V Mariboru zapoje arije iz oper — Aida — La Boheme — Traviata — Carska nevesta ter pesmi od Balakireva, Rimski-Kcrzakova, Schumanna in Brahmsa.
»Beneški trgovec« na mariborskem odru. V najkrajšem času uprizori mariborska/drama v režiji gosp. Vaio Bratina eno najpopularnejših Shakespearjevih komedij »Beneški trgovec«. O silni priljubljenosti tega dela pričuje dejstvo, da danes ni skoro odra, ki ne bi poleg mnogoštevilnih Shakespearjevih del, v prvi vrsti vprizerii imenovano komedjio, ki vsebuje na eni strani očarljivo pesniške, na drugi pa zdravo zabavne prizore. Mojstrski prevod je oskrbel Oton Župančič.
‘ f N at ledno gledališče. Petek, 12. marca zaprto. Sobota, 13. marca »Sluga dveh gospodov« ah. D (kuponi), ob 20. uri. Nedelja, 14. marca, ob 20. uri »Grofica Marica.
Nadialjni prognam Ljudske univerze. V petek, dne 12, marca bo drugo predavanje o dekorativni svetovni razstavi leta 1925. Predava gospod prof. arh. Rado Kregar iz Ljubljane. Topot je na vrsti jugoslovanska udeležba in pa gledališka umetnost. Snov bo sigurno zanimala, zlasti one kroge, ki ljubijo gledališče. Tu se zopet nudi prilika, da se seznanijo z delovanjem in stremljenjem drugih narodov v tej panogi. — Predavanje se naslanja na 40 skioptičnih slik. — V pondeljek dne 15. marca je na vrsti prvi del predavanja o francoski revoluciji. Predaval bo gospod profesor Gasparin. To je jedro sedanje serije o francoski revoluciji, v nekem oziru njen najzanimivejši del, saj nam bo pokazal do dramatičnosti napete dogodke. Ljudski univerzi se je posrečilo, da je dobila iz Francije obsežno in pestro zbirko lepih diapozitivov, tako da bodo predavanje živo ilustrirale številne slike. To predavanje je primerno tako za najširše sloje, kakor za izobražence. Nadalje se naznanja, da bo Ljudska univerza priredila v Studencih v sokolski dvorani, v četrtek, 18. marca predavanje potovanje po Franciji, katero bo imel gospod profesor Gruntar.
Za pospeševanje privatne gradbene podjetnosti. — Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 5. jan. 1926, št. 21.358-25, in z dne 2. marca 1926, št. 3450, sklenil: »V svrho pospeševanja privatne gradbene podjetnosti občina ne bode pobirala niti gostaščine, niti vodarine, niti kanalščine, ki hi ji sicer pritikale od stanovanjskih prostorov v takih 'hišah, ki se bodo začele graditi v letu 1926 in ki bodo kolavdirane najkasneje do
1.	januarja 1927. Tako oprostitev izreče mestni svet na prošnjo lastnika zgradbe, ki mora biti predložena naj-
kasneje do 1. jan. 1927. Višja uporaba vode se mora p* plačati tudi v takih zgradbah. Ta oprostitev velja za dobo šestih let, računano od dneva, ko bi mie te doklade plačljive.
Velika razstava domačih zajcev. Prvo zajčjerejsko društvo za Slovenijo v Mariboru, priredi dne 19., 20. in 21. marca na vrtu gostilne Halbwidl v Jurčičevi ulici, ob priliki proslave desetletnice društvenega obstoja veliko razstavo domačih zajcev in izdelkov iz zajčjega krzna. Na tej razstavi, ki bo ena izmed največjih v naši državi, bodo zastopane vse obstoječe pasme s prvovrstnimi živali. Razstavljeni izdelki iz zajčjega krzna, usnja in volne naj bodo v dokaz, kako koristno in plodonosno je umno sistematično gojenje domačih zajcev in kako važno vlogo zavzema v narodnem gospodarstvu. Razen mesa, ki je jako okusno, se lahko porabi tudi strokovnjaško obdelano zajčje krzno in volna. Vsled navedenega se obisk te razstave vsem prijateljem in ljubiteljem teh živali najtopleje priporoča.
Zadruga slikarjev in pleskarjev javlja, da je v soboto, dne 13. t. m. v hotelu Pri zamorcu, ob 7. uri zvečer oproščenje in vpisovanje učencev naše zadruge. — Načelnik.
Dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih
uslužbencev. Podružnica osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 2. maja, ob 15. uri na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. Eventualni čisti dobiček je namenjen dobrodelnemu namenu, in sicer za podpiranje vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev.
Ccrcle francais. Francoski krožek priredi v nedeljo, dne 14. marca, ob petih zvečer v Vesni družabni večer, h kateremu najuljudneje vabi vse član e, njihove znance in prijatelje. Spored obsega več točk. Nato sledi čajanka z družabnimi igrami. Vstopnina k prireditvi 5 D; kdor se udeleži čajanke, plača še 10 D za čaj in pecivo.
""""listek”
Mili naših o
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro, Prevod iz italijanščine.
119
Vojaki, večinoma strelci, lepi, veseli mladeniči, so odzdravljali in kričali: »Živijo Italija!« ter obljubljali darila iz Milana. Neka starka, ki je imela tri sinove med temi vojaki, jim je kričala vsa zmršena, a brez solz, naj se spomnijo Gospoda in Matere Božje. »Da«, je mrmral star narednik, ki jih je spremljal, »to se spomni Gospoda, Matere božje, škofa in profosa!« Vojaki, ki so imeli mnogo skušenj s »profosom«, z vojaškim zaporom, so se zasmejali nad dovtipom. Ladja ‘e odplula. Klici, mahanje z robci nato pesem, mogočna pesem iz petdesetih krepkih grl:
»Adijo, pa zdrava ostani,	- ■*'
soldatje na vojsko gredo.«
Vojaki so se gnetli na spodnjem delu ladje na kupih vreč in sodov. Nekateri so sedeli, nekateri ležali, nekateri stali, ter na vse grlo peli. Spremljala so njihovo petje zamolkla kolesa parnika, ki je plul naravnost proti Trčinu, proti obzorju, katerega so delili nizki griči Ispre od neizmerne vodne gladine. Ti mladeniči bodo morali kmalu prekoračiti Tičino, najbrže s savojskim vzklikom, med grmenjem topov. Mnoge izmed njih bo zadela smrt tam doli pod tem sinjim nebom. A vsi so veselo prepevali, samo kolesa parnika so tužno ropotala, ko da bi nekaj vedela o tem. Svobodno piemontsko pogorje, ob katerem je plul parnik, je kljub senci izgledalo ponosno in zadovoljno, da je dalo svoje lastne sinove zasužnjenemu lombardskemu pogorju, ki je izgledalo žalostno, kljub temu, da ga je obsevalo sclnce. Luiza je čutila, da ji je rahlo vzvalovila kri, čutila je trepet nekdanjega gorečega domoljubja. In te matere, ki so videle, kako so odhajali njihovi sinovi? Pomislila je nase in takoj pristala, da hi ludi ona z ve m dala sina Italiji, da se te matere torej na noben način ne morejo primerjati z njo. Kako različen je občutek v Valsoldi pri čitanju pisma, ki govori o vojni, ali pa občutek, ki ga imaš, ko čutiš okoli sebe vojni dih in vojni hrušč, ki ga usrkavaš z zrakom! V tišini Valsolde je bila senca brez resničnosti, tu pa je dobila senca obliko. Luizina osebna bolest, neizmerna bolest, katere je bilo polno mrtvo ozračje Orie, je bila majhna z ozirom na splošno duševno razvnetost. Čutila je to z neko zopernostjo, z nekim nejasnim neugodjem. Ali se je bala, da bi izgubila del svoje bolesti, takorekoč del sebe? Ali je bila to želja, da bi se izognila primeri, ki ji je bila zoperna? Misel, da bo tudi Franco šel v to vojno, misel, ki jo je tako malo ganila v Valsoldi, je stopila hkrati z novo resničnostjo prednjo. Pretresla je njeno srce in se tudi začela boriti s sliko pokopališča v Orii. Zgodilo se je prvič, da slika preteklosti ni bila več edina, absolutna, vsemogočna gospodarica njene duše. Sicer je ta duša občutila radi tega nevoljo in obžalovanje, a napadle so jo nove slike, slike sedanjosti in prihodnjosti.
Stricu je postalo mraz in šel je v dvorano, »čez dobro uro bomo na Isoli Belli«, je rekel.
»Si truden?«
»Nikakor ne. Prav dobro se počutim.«
»Pa vendar boš šel nocoj spat?«
Stric je bil razmišljen in ni odgovoril. Čez reka) časa pa je hitro rekel: »Veš, kaj sem mislil? Misni sem, da bi se morala roditi nova Marija.«
Luiza, ki je sedela poleg njega, je hPoma drhteča vstala in stopila k malemu oknu, teko da j« m s a stricu hrbet, in gledala ven. Stric ni vedel, kaj ji je v zadregi, in je v svojem kotu z- ®al. ' n-nik je	do
Intre. Pred Isolo je sedaj še Painuiza. Parnik je
stoječe, viseče, lesene, iz kovine vlite, razne vel kosti in litoželezne
nagrobne lediate-
izdeluje po zmernih cenah
99
Dora;c8l.j & Koto un Maribor, Fran&paEoia Elìca 10
BONACA
ZASUKA
VOLTAI
ie!epražatna kave Meznarič Rado, Maribor, “ff*
|fcww|»vt» M e*, na riè Maribor.	OKT Tre ovci, zahtevajte ponudbe I *3MI	Telefon Inter «rfcapi tSS.,
Tiskar: Tiskamo sv. Grila t Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Jumš Galec, noroner t Unteu.
Izdajate’": Konzorcij »Naše Straže«, predstavnik: Januš Gole« r Mariboru,
MILO
ffiSffi&ffiiniaaaawassnRSBisGagjj
®	e
O je	najboljše	mio,	■
n	in
H ki	se je	kedaj	izdelovalo	i(
n	bi
ESIlSBfil
Sestavljeno je iz najboljših surovin, ki perilu v nobenem oziru ne škodujejo
„GAZELA“
■■■■■■■■■■■Bfifififififififi
® Dajo obilno gosto peno	®
B ter temeljito čisti vsako perilo, n ® Vsak tisočf komad	rj
■iHaiBiiRBMiassaifa
ZL4TUK!
VKBBVJE
plul ob obrežju. Luiza je gledala skozi okroglo okence obrežje, hiše, drevesa, mimo katerih so pluli. Kako hitro plove, kako hitro plove!
Palianza. Parnik je stal pet minut.
Luiza je šla na krov in vprašala, kdaj dospe parnik do Isole Belle. Parnik se ne bo ustavil ne v Suni, ne v Bavenu. Čez par minut bo tam. In kedaj pride parnik iz Arone? Menda ima zamudo. Šla je doli in vzbudila strica, ki je šel z njo na krov. Zadnji del poti sta prebila molče. Stric je zrl na Pallanzo, ki se je oddaljevala, Luiza pa je uprla oči na Isolo, ki se je bližala, a ni videla nič drugega.
Parnik je dospel v pristanišče Isole Belle ob treh in štirideset minut. O parniku iz Arone ni bilo še ni-kakega sledu. Neki uslužbenec je rekel Luizi, da ima ta parnik vedno zamudo radi vlaka iz Novare, ki vsled vojaškega gibanja skoraj nima več voznega reda. Nihče ni izstopil na Isoli, nikogar ni bilo na bregu, razen ladijskega uslužbenca. Ko je parnik odšel, je on sam spremljal oba potnika v gostilno »Delfin«. Rekel jima je, da je slučaj’, da dobe »Delfin« odprt ob tem letnem času. Neka mnogoštevilna angleška družina bo prezimila tu. Podoben bi bil sicer kraj otoku Miru. Jezero je bilo tiho, nepremično, obrežje je bilo zapuščeno, pred ubogimi, starimi kočami, ki so bile nakopičene ob pristanu med okroglim vrtnim nasipom in gostilno, ni bilo žive duše. Angleži so bili v čolnu zunaj. V gostilni je bilo prav-tako tiho kot na jezeru in na bregu. Prišleca sta dobila dve veliki sobi v drugem nadstropju, proti južni strani, nasproti žalostnemu zalivu med otokom in gozdnatim obrežjem, ki se razprostira od Strese do Bavena. Iz prve sobe, na zahodnem oglu, je bil razgled na malo cerkvico S. Vittore, ki je stala poleg gostilne, in na oddaljen majhen otok iPescatori. Stric Peter je stopil k teinu oknu ter z zadovoljstvom opazoval otoček, gručo hiš, ki so odsevale v vodni gladini. Preko njih se je dvigal zvonik, visoko gorovje Val di Toče in Val di Gravellone, Jki je bil napol skrito v megli, skozi katero je prodiralo solnce. Ko je Luiza videla, da sta tu dve postelji, je šla hitro v drugo sobo, kjer sta bili tudi dve postelji. »Dobro«, je rekel stric, ko je stopil trenutek pozneje za njo. »Ta bo dobra za vaju.« Luiza je tiho vprašala gostilničarja, ali ne bi mogli dobiti tri sobe namesto dveh. »Ne, ni mogoče. Pa saj je to dobro! Pa saj je to prav!« je ponavljal stric. »Vidva tu in jaz tem.« Luiza je molčala in gostilničar je odšel. »Ali ne vidiš, da imaš prav tako spalnico doma? Staremu očaku ni prišlo na misel, da je Luizi mučen že sam pogled na tako spalnico. Odgovorila je, da bi raje imela ono drugo svetlejšo in vedrejšo sobo. »Amen«, je rekel stric, »naredita, kar hočeta. Bom pa jaz tu notri.«
■ Tudi v la del gostilne se je vrnila tišina. Luiza je stopila k oknu. iParnik iz Arone je moral biti blizu, zakaj prejšnji človek je šel počasi proti pristanu in kmalu nato se je čulo cd daleč ropotanje koles. Stric je rekel Luizi, da je truden, da bo ostal v sobi.
Luiza je odšla proti pristanišču. Ustavila se je poleg bajte, ki je ovirala pogled na parnik, čigar bučanje je čula. Nenadoma se je prikazal pred njo sprednji del parnika »San Gottardo« in se ustavil.
(Dalje prihodnjič.)
O It I« Jbi M. G
iz trpežnega ševijeta 520 din., iz meli-ranega sukna 65(J din., iz pomodnega mettona 720 din ; športni kroj 800 din., iz finega kamgarna 850 din., kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo razpošilja veletrgovina R. STBR-MECKI, CELJE, št. 64. Vzorci se poš-Bejo za 8 dni na pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne dorn; če potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, diobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci emgro cene.
Trgovski pomočnik, samo prvovrsten manufakturist se sprejme s 15. aprilom t. 1. pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev, Maribor, Stolna ulica 5. — Osebne predstave v zadružni pisarni popoldan med 15. in 16. uro.	94
Išče se prvpvrfstna kuharica za uradniško menzo tovarne v bližini Maribora, katera samostojno vodi kuhinjsko gospodarstvo ter ima spričevala iz dobrih hiš. Stalna 'namestitev in dobra plača. Ponudbe na upravo lista.	'	95
Brivec R. Pirc, Aleksandrova cesta 30, je bil sodni jsko deložiran, mesto njega pa brivec U. Pirc, Gregorčičeva ulica 11, brije za 2 D in striže za 4 D. Se priporoča U. Pirc.	92
Glavna zaloga smodnika Maribor obvešča p. n. občinstvo in interesente, da se od sedaj naprej v Mariboru, Raz lago v a ulica 11, dobe: smodnik;, razstrelivo, vse vrste vžigalnih priprav in pnotehnični izdelki.	82 j
........._________________________________________i
Najbolje in najvarneje naložite «voj denar pri j
OKRAJNI F0MLWG1 Y UÖTOffiERU :
ki obrestuje hranilne vloge navadne po 0%, večje tat v»* j zane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knj%« j drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vat mr >. kazila, — Tekoči računi.
____________I_____________1___________-I_____ i
üi
j Vse lir potrebujete
«a sebe, «vojn družino, sv. j«? prijatelje nuj. Isspšo »tatnmo sr. « «bramo, ure, renžice. p«»taiae iih/nae, zapestni* c* t». ves nakit v	O Sl! ;
apiintt «t britje in rezanje las,' nože, »karje, dose sa cigarete, denarni- e, list-«ice, godala io n«;r a ris finejše p^a,Stufine predmete morete kupni bris* vsakega mika, ker V«ns se nepovsečnn t». koj n« željo zamenja % dmgim. Pregl epe bogato ilustro* vani divot cenik, ki ga dobite brezplačno «d «vetov»« tvrdke H. Suttner v Ljubljani št 67.1,

«WJWI
ARGUS je nat najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ime v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno p« o »te* nju denarnih zavodov, trgovsko-mdustrfjs skih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije «o vedno točne, izčrpna in hitre
ARGUS »e nahaja v Vuka Karadžiča uta 11, Beograd
ARGUS-ov telefon: O-JKS, brzojavni lutàn; A/gva,
ZA POMLAD
od i. marca 1926
reklamii a prodaja
KARO čevljev
I!
■ a
Čujte!	Glejte!
Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini šumerjevi se blago jako po ceni dobi. — Za obilen obislk se uljudno priporočam.
MARTIN SUMER, KONJICE
I ■
Ä 1
vseh vrst
z 10% popusta
garantirano nespremenjena
priznano najbolj , kvaliteta
,14 A IMI*
MAKIBOß
Koroška cesta 19
edino najboljši
Telefon 913
Rivaliti stroll In kolesa » h
Josip Petelin«-»
LluMSana
(Min» Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke iiltziser, Idler m Phönix
za rodbinsko, obrtno im industrijsko rabo,
Ssrotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dublsd.«
Pouk o vezenju in'' krpanju brezplačen., • Večletno garancija.	Delavnica na razpolago,,