O'-: ' % JTE V
... >VFFiKEMU DNEVHLIJ V OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 27, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 61
DomaČe vesti
Vaje zbora "Slovan"
Vaje pevskega zbora "Slovan" se bodo vršile v soboto večer ob pol osmih v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prosi se vse pevce kakor tudi one, ki sodelujejo pri opereti, da se gotovo udeležijo.
Zadušnlca
V spomin prve obletnice smrti Franka Sot se bo jutri zjutraj ob 7.45 uri brala zadušnica v cerkvi sv. Vida.
Jutri zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin tretje obletnice smrti Antona Nosan. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se opravila udeleže.
Fini čevlji
V Mandelnovi trgovini na na 6107 St. Clair Ave. imajo lepo zalogo novih finih čevljev za velikonočne praznike. Tu dobite vsakovrstne stile za moške, ženske in otroke, in čevlji so dobro narejeni iz najboljšega raznega usnja. Cene so vedno zmerne.
V bolnišnici
V Clevelandski kliniki se nahaja rojak Vincent Marold iz Sheffielda, Pa. Nahaja se v sobi št. 306 Hospital Bldg., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Bolezen
Mrs. Julia Martinčič iz 1158 E. 74 St. se že dalj časa nahaja na svojemu domu pod zdravniško oskrbo. Zdravje se ji sedaj polagoma vrača in prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala!
Novi grobovi
JULIUS PETERS
v torek večer ob 10.50 uri je po kratki bolezni umrl Julius Peters, star 54 let, stanujoč na 19006 Kildeer Ave. Doma je bil iz vasi Osredek na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elizabeth, rojeno Česen, dve hčeri Mary in Elizabeth, dva sinova Michaela in Emila ter brata Jakoba. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9. uri in
nato na Calvary pokopališče. •
»
JUSTINA ZIVODER
Včeraj popoldne je preminila na svojemu domu Justina Zivo-der, rojena Makovič, stara 60 let. Stanovala je na 907 E. 218 St. Doma je bila iz sela Gornja vas na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St.
«
JOHN STOJKOVIC
Preminil je John Stojkovič, stanujoč na 2203 W. 6 St. Zapušča mater Mary, brata Charles in sestro Mrs. Alice Naylor. Po greb se bo vršil v petek popol-dne ob 1.30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. m Superior Ave.
V zadnjo slovo
članice društva St. Clair št (WTVC so indent cb se nocoj ob osmih zberejo v Gr-ainovem pogrebnem zavodu, da Izkažejo zadnjo čast umrli članici Ivani Zetko.
Trygve Lie kritizira ameriški načrt glede Grčije in Turčije
Glavni tajnik Z. N. je poudaril, da organizacija mora imeti podporo članic
LAKE SUCCESS, N. Y., 26. marca—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes izjavil, da svetovna organizacija lahko uspe edino s podporo vseh držav članic organizacije.
Ta izjava Trygve Lie je očit-* '	----
na kritika postopka Zedinjenih držav, ki so s svojim programom glede Grčije in Turčije šle mimo te svetovne organizacije.
Trygve Lie je obenem podal tudi izjavo, da bo vprašanje Palestine v kratkem času obravnavano na< seji organizacije.
V govoru, ki ga je imel ob priliki otvoritve seje odbora za poverjeništvo organizacije Združenih narodov, je Lie rekel, da se organizacija lahko razvije v dejansko svetovno organizacijo za mir edino, če vse države pokažejo, da so pripravljene, da se obrnejo na organizacijo tudi, "ko gre za najbolj pereče interese katere koli države."
Zedinjeae države bodo podale pojasnilo
Glavni tajnik Združenih narodov je govoril zelo oprezno. Zavedal se je, da bodo Zedinjene države pojasnile pred Varnost-r%ayet,om svojo proti-komuni-stično pomoč Grčiji in Turčiji, in sicer na seji, ki se bo vršila v petek. Neka ugibanja se že podajejo v zvezi s Sovjetsko zvezo, ki bo baje na tej seji podala svojo prvo formalno kritiku glede ameriškega načrta.
Med ostalim je Lie poudaril, da je začetek programa odbora za poverjeništvo ■ organizacije Združenih narodov "koristna lekcija vsem tistim, ki podcenjujejo zmožnost organizacije Združenih narodov, ali pa zmožnost njenih članic pri dosegi rešitve najtežjih zadev."
SUMNEE WELLES BO BAJE PRIČAL ZA CHAUTEMPSA
PARIS, 22. marca. — Bivši francoski premier Camille Chau-temps, ki se nahaja v Zedinjenih državah, bo zaprosil bivšega državnega podtajnika Sumner Wellesa, da priča v odsotnosti njemu, v prid, ko se bo 25. marca začela v Parizu obravnava proti Chautempsu.
Welles baje lahko dokaže, da je Chautemps podpiral odpor proti nemški okupacijski sili v Franciji.
*
Chautemps obsojen na pet let zapora
PARIZ, 26. marca — Bivši francoski premier Camille Ohautempsa, ki se sedaj nahaja v Zedinjenih državah, je bil v odsotnosti obsojen na pet let zapora in sicer zaradi dejanj, ki so škodovala ugledu Francije. Poleg tega je sodnija obsodila Chautempsa na izgubo vseh civilnih pravic in na zaplembo njegove imovine.
Mož ubil tasta, ženo in sebe
brazil, Ind., 26. marca-— lussell Bryan, 24 let star pivo-varski delavec, je šel snoei na dom svojega tasta Mack Ihompsona, kamor je odšla njegova žzna, ko je pred tednom dni vložila tcžjo za raz-poroko in vzela seboj njuno 5-letno hčerko Betty Jean. S 3eboj je v^el revolver.
Bryan, ki je vojni veteran, je začel oštevati svojo ženo radi tožbe, nakar mu je ženin, JČe ukazal, da zapusti hišo. Namesto tega je Bryan potegnil revolver in ustrelil tasta in ženo.
Bryan-ova tašča je v grozi pograbila vnukinjo Batty in zbežala iz hiše, toda pobesneli moški ju je dohitel ter zbil Mrs. Thompson z ročajem revolverja in podrl hčerko na zemljo. Potem se je vrini v hišo, namefril orožje nase in izvršil samomor.
Mrs. Thompson je z otrokom bežala v -gozd, kjer so ju sosedi, ki so čuli streljanje, našli čez tri ure smrtno premrazeni. Deklica je čez tri ure umrla, med tem ko se Mrs. Thompson nahaja v kritičnem stanju.
KONCERT in IGRA
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA SDD na Waterloo Rd.
V NEDELJO 30. MARCA
Pričetek ob 3.30 uri popoldne Zvečer ples
Ugibanje o podpori Grški in Turčiji
LONDON, (O.N.A.)—Vprašanje, ki prav posebno zanima tukajšnje kroge v zadevi ameriške podpore Grčiji in Turčiji, je tudi, koliko drugih dežel v Evropi bo deležnih te pomoči. Zadevo proučujejo strokovnjaki mednarodne politike pred vsem z vidika, kakšno vlogo namerava igrati Amerika v svetu. , Za Anglijo bi bilo posebno važno, da bi Amerika podprla dežele kot Francija in Italija. Angleški list "Financial Times" na primer pravi, da bi ameriška pomoč olajšala Angliji breme, katero nosi, ko pomaga pospešiti obnovo evropskega gospodarstva. Ta angleški list piše naslednje :
"Ako bo Trumanova formula obveljala, bo Amerika pomagala vsem deželam, ki si prizadevajo, da bi obdržale demokratični režim—tak kot ga pojmujejo Zedinjene države—a so preslabe v gospodarskem pogledu in radi tega v nevarnosti, da jih zanese v druga vodovja."
POHABLJENI OTROCI ROJENI ŽRTVAM "A" BOMBE NA JAPONSKEM
WASHINGTON, 26. mar. —Posebna komisija, sesto-ječa iz dveh civilnih znanstvenikov ter štirih armad-nih in mornaričnih zdravnikov, je danes poročala, da so otroci, ki jih rodijo ženske, ki so preživele eksplozijo atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju, cesto rojeni pohabljeni in izmaličeni.
Da-li je to posledica pogubnega izžarevanja, ki ga pušča atomska bomba, za enkrat se ni brezpogojno dognano.
Komisija je podala tudi naslednje ugotovitve:
Vsled pogubnega izžarevanja atomske bombe je umrlo več moških kot žensk; človeška jalovost je def-nitivno ena izmed posledic, kateri so izpostavljene žrtve atomske bombe; opekline, ki jih povzroča izžarevanje atomske bombe, utegnejo povzročiti obolenje na raku, povsem gotovo pa to ni.
Rusija pristala na program Zed. držav glede Kitajske
MOSKVA, 26. marca — Sovjetski zunanji minister V. M. Molotov je danes pristal na načrt ameriškega državnega tajnika Marshalla za izmenjavo informacij glede Kine na dan .1. aprila in obenem opustil svoj prejšnji načrt za posebno sejo, ki bi obravnavala vprašanje Kine.
Na isti seji je državni tajnik Marshall odločno zanikal sovjetske obtožbe, da so Zedinjene države in Anglija že dobile $10,000,000,000 na račun reparacij od Nemčije. Pred enim tednom je Molotov obdolžil Zedinjene države in Anglijo, da sta nasprotne sovjetskim zahtevam za reparacije v znesku $10 mi-Ijard, dočim sta za sebe pridržali razne nemške vloge, trgovinske ladje, industrijsko opremo, nemško zlato in patente vse v večji vrednosti, kot pa znaša vsota, ki jo zahteva Sovjetska zveza.
Ameriški državni tajnik je izjavil, da so Zedinjene države dobile na račun reparacij le $275,-000,000.
KRIZA STANOVANJ JE RES HUDA
NEW YORK, 26. marca — Sodnik Norris Ploscowe je izjavil, da je pomanjkanje stanovanj tako resno vprašanje, da je moral odločno odkloniti, da vrže v zapor tri zidarje, ki so se morali zagovarjati zaradi pijanstva.
Sodnik, ki celice varčuje za bolj "nujne slučaje," je obsodil vinske bratce z odloženo kaznijo.
POLICIJA IŠČE NADVOJVODO
LONDON, 26. marca—Madžarsko ljudsko sodišče je poslalo na vse policijske in vojne oblasti v Evropi in na Zedinjene države policijsko zahtevo, da se takoj aretira nadvojvodo Al-brechta von Hapsfeurga, nekdanjega kandidata za madžarski kraljevski prestol.
Plebejsko sodišče namerava vtakniti 50-letnega nadvojvodo Albrechta van Hapsburga v luknjo, in sicer zaradi nekih starih in neporavnanih računov.
Truman apelira na bizniške kroge, da znižajo cene
Izraža strah, da bo deželo drugače zajel val divje inflacije
WASHINGTON, 26. marca— Predsednik Truman je danes naslovil poziv ra ameriške bizniške kroge, da kjerkoli mogoče znižajo obstoječe cene, ker ako se rast cen ne ustavi, obstoji nevarnost, da bo deželo zajel val nekontrolirane inflacije, in da bodo dfelavske unije prišle na dan z zahtevami za nova mezdna zvišanja.
Truman je rekel, da bodo bizniški interesi apel z razumevanjem vzeli na znanje ter gledali, da ta grozeča inflacija, ki bi eventualno tudi nje same ugonobila, ne bo prišla.
Zadovoljen s spravo v industriji kavčuka
Predsednik je rekel časnikarjem, da je zadovoljen z obstoječimi mezdnimi pogajanji, zlasti pa da ga ,veseli sporazum, ki je bil dosežen med delavci in upravo v industriji kavčuka.
CIO unija delavcev v dotični industriji je pristala na kompromis glede svojih mezdnih zahtev in s tem odvrnila stavko. Voditelji industrije pravijo, da vsled tega morda ne utegnejo zvišati cen, produktom in se zna cene celo znižati.
Molči gleite predlogov za prepoved kom. stranke
Časnikarji so Trumana vprašali, če je res, da bo vetiral zakonske načrte za davčno redukcijo in za prepoved tožb za takozvane "portalne mezde" kakor se govori, ampak ni hotel dati odgovora.
V odgovor na vprašanje, če se strinja z izjavo delavskega tajnika Schwellenbacha, ki je priporočal, da se obstoj komunistične stranke z zakonom prepove, je Truman odvrnil, da je delavski tajnik govoril samo v svojem imenu, ter se vzdržal vsakega nadaljnjega komentarja.
CENTRALIA, 111., 26. marca—Včeraj popoldne se je primerila v premogovniku Centralia Coal Co. plinska eksplozija, ki je zaprla pot na prosto skoro vsem delavcem, ki so se nahajali v štiri milje dolgih rovih, vijočih se pod zemljo v globočini 549 do 1000 čevljev.
Rešilno mesto je iz enega ro-*-—-
v a rešilo 28 mož in prineslo na površje dvoje trupel. Do ostalih mož ni mogoče in njihova usoda je zapečatena.
Številke delovne sile, na delu ob času razstrelbe, katere je da-*a v javnost korporacija, se raz-Ukujejo, toda danes zvečer se'
je s precejšnjo gotovostjo, ugo-'
tovilo, da je našlo smrt pod remi j o 121 mož.
ARTHUR LANE PODAL OSTAVKO KOT AMBASADOR ZA POLJSKO
WASHINGTON, 26. marca— Arthur Bliss Lane je danes podal ostavko kot ameriški ambasador za Poljsko in sicer zato, da bo mogel "svobodno govoriti 'o tragediji Poljske'," kot jo je videl za časa svojega 30-me-sečnega bivanja tam.
Larje, ki se je pred kratkim vrnil iz Poljske, je zaprosil predsednika Trumana, da sprejme njegovo ostavko. (O "tragediji Poljske" je začel Lane govoriti, še preden je podal ostavko na položaju ambasadorja).
Ognjegasec ubit pri gašenju cerkve
Snoči je požar uničil metodi-stično cerkev na W. 32 St. in Franklin Blvd. Pri gašenju se je sesula pet tonov težka stena na ognjegasriega stotnika The-odorja Brenyas in ga na mestu ubila. Pokojni je bil 49 let star ter zapušča ženo in dva sina. Težko je bil poškodovan tudi ognjegasec Michael Ruddy, star 60 let. Skoda znaša $100,000.
RUSIJA OSVOBODILA LAŠKE UJETNIKE
MOSKVA, 26. marca — Gen. Filip Golikov je zanikal ugibanja nekaterih italijanskih časopisov, da se v Sovjetski zvezi nahaja še večje število italijanskih vojnih ujetnikov.
Golikov je rekel, da je 32 ranjenih italijanskih ujetnikov bilo tudi poslanih nazaj v Italijo v decembru leta 1946. Pred tem je iz Sovjetske zveze bilo vrnjenih v Italijo 21,065 vojnih ujetnikov in sicer v juliju istega leta, 146,151 italijanskih vojnih ujetnikov pa je bilo osvobojenih v Poljski, Nemčiji in Avstriji. Vsi pa so bili poslani nazaj v Italijo.
Nesreča v premogovniku zahtevala 121 življenj
Plinska eksplozija stresla rudnik v Centraliji, Illinois
Umirajoča OPA bo pomilostila krivce
To je prva velika nesreča, ki 36 je primerila v premogovnih revirjih v južnem Illinoisu.
Iz Washingtona se poroča, da je senat Zedinjenih držav sprejel sklep za preiskavo o vzrokih katastrofe.
Mir z Japonsko
LONDON, (O.N.A.)—Zahteva, katero je stavil general Mac-Arthur nedavno v Tokiju, da velja skleniti mir z Japonsko čim preje, je v Londonu naletela na ugoden odmev. Toda nekateri člani delavske stranke so naglašali, da je trditev generala MacArthurja, da imajo zavezniki dolžnost, da pomagajo Japonski, popolnoma v skladu s Trumanovimi priporočili kongresu v zadevi Grčije in Turčije.
Ti člani delavske stranke so posebno poudarjali okolnost, ki je Angležem popolnoma nerazumljiva, namreč, kako je mogoče, da je mogel general, ki nima nobene vladne pozicije, podati tako dalekosežno politično izjavo.
Angleški gospodarski krogi že dolgo zahtevajo, da je treba normalizirati trgovske odnosa je z Japonsko. Glede reparacij do-zdaj ni moglo priti do sporazuma, ker je Sovjetska zveza odklonila, da bi se smelo všteti japonska dobroimetja v Mandžuriji med reparacije.
ŠE DO BESEDE JIM NISO PUSTILE!
BOSTON, 26. marca — Gruča žensk se je pojavila pred zakonodajnim odborom Massachusetts. 2e na vratih urada so začele tja v en dan voditi dis-kuzije glede nekega zakona za umobolne. Govorile so, da bodo razpravljale, se hudovale in pojasnjevale odboru svoja stališča.
Čez 20 minut so se pa utrudile. Prenagla govorica 'jim je zaprla sapo. To je bil trenotek, na katerega je odbor čakal, da bi tudi on mogel priti do besede. Kratko in jasno je povedal, da so žene v napačnem uradu in pred odborom, ki z zadevo nima nobenih zvez.
WASHINGTON, 26. marca— OPA je pripravljena, da odpusti grehe manjšim krivcem, ki so se pregrešili proti kontroli cen.
Krivice, ki so bile storjene z dviganjem cen do $3,000, bodo verjetno pozabljene. Toda OPA se bo borila do konca proti splošni amnestiji.
Po sedanjem načrtu bo opustila tožbe, ki so dvignjene proti manjšim prestopkom, toda večji prestopki bodo vseeno kaznovani. Z pomiloščenjem manjših krivcev bo pozabljeno na 60 odstotkov od 13,000 slučajev kršitve predpisov urada za kontrolo cen.
HOOVER PRAVL DA BI STAT IN LAHKO KONČAL"GRŠKI KAOS"
NEW YORK, 26. marca— Herbert Hoover je snoči na banketu za grški relif rekel, da j ena svetu en človek, ki bi mogel napraviti konec "velikemu delu kaosa in bede v Grčiji," in da je ta človek maršal Josip Stalin.
"V njegovi moči je, da ustavi agresivno vojno v obliki geril-skih vpadov iz Jugoslavije, Bolgarije in Albanije," je rekel Hoover, čigar govor je bil oddajan po radiju.
LANDON PODPIRA TRUMANOVO POLITIKO
TOPEKA, Kan., 26. marca— Alf Landon, ki je bil leta 1936 republikanski kandidat za predsednika proti Rooseveltu, je danes izjavil, da "z vsem srcem podpira stališče predsednika Trumana" v zadevi pomoči za Grčijo.
DVA GESTAPOVCA OBSOJENA NA SMRT
LONDON, 26. marca—Vac-laV Dvorak, ki je gestapu ovadil 300 Čehov, in Friedrich Moelzer, istotako bivši član ge-stapa, sta bila po ljudskem sodišču spoznana za krive zločinov izvršenih nad češkim narodom in obsojena na smrt.
UPORNIKU V PARAGVAJU OGROŽAJO PRESTOLNICO
RIO DE JANEIRO, 26. marca —Brazilijska časnikarska agencija je danes priobčila radio objavo paragvajskih upornikov, ki pravi, da so uporniki začeli z ofenzivo proti Asuncion, prestol Paragvaja.
Drugo poročilo pravi, da se uporniki nahajajo pod poveljstvom polkovnika Alfreda Ra-mosa in da se nekateri odredi uporniških sil nahajajo na potu za Port Rosario, ki je glavna obrambna postojanka vladnih čet.
RUSI NASTOPILI PROTI ZASTOPNIKU "TRIBUNE"
BERLIN, 26. marca—Sovjetske oblasti so danes dovolile ameriškim časnikarjem, da se podajo na teden dni trajajačo j turo v ruski okupacijski zoni j Nemčije, toda so izključili zastopnika "Chicago Tribune," z izjavo,-da je omenjeni časopis dosledno neprijateljski napram Sovjetski zvezi.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
i i
"ENAKOPRAVNOST'
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. _ #231 ST. CLAIR AVENUE	CUVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 ^
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČlfiNI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
CPo raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ---
for Half Year—(Za pol leta) -—-^
for S Months—(Z| 3 mesece) ---
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pel leta) -;-
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inbzemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)----------
For Half Year—(Za pol leta) -—--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
.■Oi^ 104
POMEN 27. MARCA 1941
Pred šestimi leti in sicer 27. marca leta 1941 se je zgodilo nekaj, zaradi česar je svet vztrepetal od veselja, iznenadenja in občudovanja. Dogodek svetovnega pomena je vse časopisje svobodnih narodov, brez razlike na katerem delu zemeljske oble se je nahajalo, objavilo z debelimi črkami; "Jugoslovansko ljudstvo je strmoglavilo izdajniško vlado, ki Te deželo vlekla v objem nacistične Nemčije!"
"Velika je danes radost v svetu," je takrat pisal Ralph Ingersoll v PM, "in jugoslovansko ljudstvo je to radost stvori lo!"	I i *
Ni bilo mogoče najti besed, ki bi dovolj učinkovito izražale vse ono, kar je svobodoljubno ljudstvo sveta čutilo za hrabre jugoslovanske narode, ki so se dvignili proti sramotnemu paktu vlade Cvetkovič-Mačka z vso odločnostjo in navzlic vsem divizijam nacistične Nemčije, ki so preža le na njih tik ob meji, in prvič v svoji zgodovini spregovorili, da nikakor ne želijo biti hlapci tujemu gospodarju in ne mrtva figura v šahovski igri imperijalističnih zavojevalcev. "Bolje rat—nego pakt!"—je tistega zgodovinskega dneva odmevalo po ulicah Belgrada. Ljudstvo je dalo polnega duška svojim čutom kot še nikoli poprej za časa vseh diktatur Aleksandra, Jeftiča, Zivkoviča, Korošča, Stoja-dinoviča ali pa Cvetkovič-Mačeka.
V angleški parlament je to novico prinesel osebno sam Winston Churchill in sicer v tistih dnevih zgodovine angleškega imperija, ko je vse bilo zatemnjeno z porazi ii;i obupom, ko je mrtvf London brezmočno čakal na nove in nove napade nacističnih bombnikov. Takrat je bila dana nova injekcija tudi temu umirajočemu britanskemu levu, injekcijo pa je dal ta isti jugoslovanski narod, ki danes čuti njegove, četudi stare in dokaj izrabljene kremplje, pred svojimi lastnimi vrati—v Trstu!
"Senzacijski prevrat je nekaj kot blesk, ki je osvetlel temno pokrajino," "Ta ljudska vstaja je po svojemu pomenu velikega, mogoče, zgodovinskega pomena," "Kot se lahko sodi na podlagi prvih odQievov je dejanski ta prevrat lahko signal za drugo fronto." Te besede je zapisal "New York Times" v svojemu uredniškemu članku od 28. marca leta 1941, ta isti "New York Times," ki danes hladno prinaša poročila; "Zedinjene države zavrgle prošnjo Jugoslo-vije za pomoč v hrani ..."
Ni nobenega dvoma, da se je jugoslovansko ljudstvo odločilo za ta prevrat, ne zaradi tega, ker so mogoče angleški ali pa ameriški oljni interesi bili ogroženi na Srednjem vzhodu ali pa ker je trebalo stopiti v obrambo angleškega kolonijalnega sistema, temveč zato, keir je jugoslovansko ljudstvo ljubilo svobodo in nezavisnost in ker je po stoletjih hlapčevanja tujcu sprevidelo, da se samo z borbo lahko izvojuje svobodo in nacijonalno nezavisnost. Izbralo si je težko pot posuto z trpljenjem, borbami in umiranjem. Pot koncentracijskih taborišč, zaporov, streljanja, posiljevanja, trpinčenja, masovnega uničevanja, požiganja, razočaranja . . . Toda stopilo je na pot v polni zavesti, da je boljše umreti na nogah, kot pa živeti na kolsnih.
Ce se ozremo nazaj, na vsa ta zadnja leta v zgodovini jugoslovanskih narodov moramo priznati, da bi se dale napisati cele knjige o temu kaj je to jugoslovansko ljudstvo prispevalo, da obenem z borbo za svojo svobodo, pomaga svobodoljubnim narodom sveta v borbi proti tiraniji nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Ni pretirano, če se še enkrat poudari, da je prevrat Ž7. marca leta 1941 bil usodopolen za hitlerovsko Nemčijo, Itajti zgodovinarji, ki bodo objektivno pisali o zgodovini druge svetovne vojne, bodo morali posebno podčrtati, da je ravno jugoslovansko ljudstvo zmedlo načrte Hitlerja pri dolgo pripravljenem napadu na zavezniško Sovjetsko Rusijo, da/je bilo jugoslovansko ljudstvo to, ki je odložilo napad na Rusijo za več kot dva meseca. Kajti povelje, ki ga je Hitler dal nemškemu generalnemu štabu je predvidevalo napad na Rusijo za 15. maja leta 1941. Toda prevrat od 27. marca istega leta, ki je v Jugoslaviji strmoglavil pro-nacistično vlado, je odložil nemške vojaške operacije proti Rusiji do 22. junija. Zato je mogel nacistični predstavnik zunanjena ministrstva l^arl Ritter trpko izjaviti, da je to "odlaganje stalo Nemce zimsko bitko pred Moskvo" in da je ta bjtka bila, "kjer ^mo mi, Nemci, vojno izgubili." a
Junaški odpor jugoslovanskih narodov, ki se je vodil
UREDNIKOVA POSTA
Krajevni odbor Osvobodilne fronte iz Mar+injaka se priporoča za knjižnico
Do sedaj je bilo priobčeno v Enakopravnosti že nekoliko pisem iz grahovskega okraja, v katerih obveščajo razni tamkajšnji odbori o prejemu prve pošiljke v Ameriki in Kanadi nabranega denarja za tamkajšno knjižnico. Pred nekoliko dnevi sem prejel tudi jaz pismo, in sicer IZ vasi Martinjaka pri Cerknici, ki se glasi:
"Krajevni odbor OF Martiniak št, 32/47.
"Marlinjak, 4. marca 1947. "Dragi tovariši rojaki!
"Nemalo nas je razveselilo Vaše pismo o domoljubni akciji Vašega nabiralnega odbora in vseh prisp^vateljev darov za knjižnico, Ljudsko izobraževalnega sveta (okrajšano LIS) v Grahovem. Pri tej Vaši velikodušni akciji se je res pokazal domač izrek: dvakrat da, kdor hitro da.
"Ne bomo Vam na tem mestu opisovali grozot trpljenja in pomanjkanja, ki ga je naš narod prestal v~ tej vojni, ker ste o tem vsi poučeni. Vendar pa naš narod stoji neomajeno na straži in je te vedno pripravljen se žrtvovati, v obrambo iiriborjene si svobode.
"Na prvem mestu stoji mladina in njej je namenjen Vaš velikodušni prispevek. V knjigi bo mladina črpala moči in izobrazbo v duhu prerojene Titove Jugoslavije. V izgradnji naše porušene domovine, poleg drugih, doprinaša mladina največje žrtve, ko si gradi srečnejšo bodočnost. Gotovo ste čitali o delih, ki se jih mladina udejstvuje s piQstovojJnim delom. Med drugim so: železniške proge Brčko-Banoviči, Preserje - Borovnica, Samac-Sarajevo, in na sto in tisočo drugih del, ki jih je mladina, zavedajoča se tcžkoč, s katerimi se mora boriti naša država.
prevzela na svoje rame s prostovoljnim delom.
"Nič manj kakor mladina, tako tudi naše hrabre žene ne drže križem rok ter so povečini v organizaciji Antifašističnih žena (AFŽ). Redno se shajajo na posvetovanja, ter tako jih vidiš na vseh področjih javnega, političnega, gospodarskega, zadružnega in kulturno-prosvetne-ga dela.
"Kdor sam ne preživlja te pre-jobratve našega naroda, bi sko-iraj ne mogel verjeti, ali to so j dejstva. V pojasnilo še toliko, da j je le še malo ljudi od šestega j leta naprej, da ni v kaki orga-I nizaciji.
j "Kakor že prej omenjeno za I Va.š velikodušen prispevek 400 j dolarjev, se Vam vse organizacije iz Martfinjaka najlepše za-j hvaljujejo z željo, ker se je isto-I časno ustanovila tudi v Marti-njaku knjižnica, da bi se pri morebitnem pritoku prispevkov odtegnilo delež za našo knjižnico, ki je vsled delavstva tukaj zelo potrebna.
"Ker imajo vaške organizacije v načrtu postaviti svoj lastni kulturno-'prosvetni dom, naprošamo odbor, da potom časopisja opozori rojake iz Martinjaka, da po možnosti povzamejo akcijo za nabiranje prispevkov za istega. V šlučaju, da bi se našli rodoljubi, ki bi hotefi prevzeti to domoljubno akcijo, naj bi se eventu^ni prispevki jjoslali na Krajevni odbor OF Martinjak, pošta Cerknica, Slovenija, Jugoslavija.
"Torej še enkrat, v imenu vs^i _^^^kih organizacij najlepša hvala za Vašo požrtvovalnost, z željo, da isto domoljub-nost med ostalimi rojaki širite v pomoč izmučeni, a junaški domovini! ,
"Vsemu odboru in darovalcem
po gorah in gozdovih pod najbolj težkimi priUkami in ki je zedinil vse jugoslovanske narode v Narodno osvobodilni fronti pod vodstvo mmaršala Tita je epična povest, ki bo v zgodovini teh malih toda svobodoljubnih narodov zapisana z zlatnini! črkami. Kajti ta borba je le nadaljevanje prevrata od 27. marca leta 1941. Isto besedo, ki je bila spregovorjena 27. marca leta 1941, so še bolj v poznejših letih potrdile partizanske strojne puške. Tudi ti borbi je svetovni tisk pisal slavospeve, tudi ob tej priliki je izražal občudovanje za junaške borce in borkinje Jugoslavije. Tudi ob tej borbi je svet v občudovanju strmel na točko nekdaj "divjega, suženjskega in neciviliziranega Balkana," kjer so se besne ofenzive združenih nacističnih, fašističnih, četni-skih, domobranskih in belogardističnih hord lomile ena za drugo samo zato, ker to isto ljudstvo, ki si je 27. marca 1947 izbralo pot v svobodo, nezavisnost in boljše življenje, ni hotelo nikakor, da se vda, da pripogne glavo in da brezupno izgine v temi tistega tisočletnega mraka tiranije, ki je bil smoter naci-fašizma.
j Da, dosti se je tega od takrat spremenilo. Navzlic po-j lazu hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije se črni oblaki I niso razšli. Nad človečanstvom še vedno visi mora in temne j sile reakcije neprenehoma delujejo, neprenehoma se jejo so-! vraštvo, razdor in seme novih vojn. Ideje hitlerizma in fašizma niso poražene. Nji^ se odeva v novo rjuho, njim S2 daje nove spodbude nekje prikrito drugje pa že čisto javno. Imperijalistične zapuščine in nagone enih držav so podedovale druge države. Včerajšnji zavezniki, ki so se borili za skupno zmago, so proglašeni za "sovražnike," včerajšnji sovražniki pa, ki so odgovorni za milijone in milijone nedolžnih človeških bitij, pa so postali dragoceni "jez," ki ščiti to našo takoimenovano "civilizacijo" pred nevarnostjo nekega zamišljenega "komunizma."
Toda tudi to je vse zastonj. Kazalec na uri zgodovinskega razvoja se pomika vedno naprej in ni je te sile, ki bi ga ustavila in ga vrnila za cela stoletja nazaj. In tu je tudi listi zgodovinski pomen puča, ki ga je 27. marca, leta 11941 dvignilo jugoslovansko ljudstvo: ni je te sile, ki bi mogla kazalec zgodovine jugoslovanskih narodov pomak-jDiti nazaj na tisto točko, ki jo neki Winstoni Churchilli, zakotni farizeji, reakcionarji in imperijalisti smatrajo za "zmerno" samo zato, ker odgovarja njihovim lastnim inte-resom, toda ki bi za jugoslovanske narode pomenila ponav-I Ijanje 27. marca in isto trnjevo pot ,y borbi za svobodo in , boljae življenje, ki so jo že enkrat prehodili.
najlepše pozdrave z najboljšimi željami.
"Predsednik podružnice sindikata :
"Janez Žurga, Tumcov. "Sekretar O. F.:
"Janko Sežun, Štacnarjev. "Poveljnik gasilske čete:
"Franc Obreza, Baštetov. "Sekretar LMS:
"Jože Turšič, Karobičenov. "Sekretarka AFŽ:
"Macija Nagode, Miščeva. "Predsednica R. K.:
"Frančiška Kočevar, Piskovka. *
Gornje pismo je dokaz, da so naš trud in prispevki razveselili in dali pobudo starim in mladim.
Joe Ogrinc.
#
Tudi žene iz Martinjaka pišejo
Med številnimi pismi, ki prihajajo iz grahovske okolice, ^em prejel podpisani tudi pismo iz Martinjaka pri Cerknici. Pismo je naslovljeno na vse rojake-do-mačine in rojakinje, kajti tudi v Martinjaku- so poučeni in obveščeni o našem gmotnem doprinosu za knjižnico v Grahovem. Pismo je, pa sledeče vsebine:
"Martinjak, 8. marca 1947. "Dragi rojaki in rojakinje!
"Srečne v imenu enakopravnih slovenskih žena. Vam hočemo napisati par vrstic in sicer to z dnem 8. marca, na dan največjega mednarodnega ženskega praznika.
"Dragi bratje in sestre! Žal nam je, da ne morete biti med nami in z nami praznovati ta veliki praznik.
"Velikokrat se vprašujemo, da čemu ste tako oddaljeni od svoje matere—naše domovine in, da si morate v tujini služiti vsakdanjega kruha.
"Predragi. Jasna nam je stvar in razodeta, da za časa stare Jugoslavije niste mogli na svoji lastni zemlji preživljati sebe in ^voje dsužine,^ , , .
"Prišlo je do viška! Ljudstvo slovanskih narodov se je dvignilo in na pobudo naše slavne Osvobodilne fronte pričelo borbo proti zajedalcem in izkoriščevalcem jugoslovanskih narodov.
"Tako, dragi—ne vodijo več med nami intervencijo tuji in domači izkoriščevalci, pač pa smo sami postali kovači svoje sreče.
"Čeprav je tujec dolga leta rovaril in vihtel nad nami krvave meče, nas ni pokončal, pač pa jc naše delo pokrepil, in radi pi evflikega izkoriščanja je začelo ljudstvo slovanskih narodov tembolj z zavednostjo stopati za svojimi najljubšimi učitelji.
"Naše delo po vojni je zelo naporno, kajti po naši domovini 30 še vedno sledovi okupatorjev. Dasiravno nimamo priprav in prostorov za prireditev, se vseeno učimo in gradimo naprej v srečno bodočnost.
"V naši vasi se je osnovala tudi skromna knjižnica, kateri položaj pa stremimo, da bi se izboljšal.
"V vasi obstoja tudi naša najljubša organizacija pionirjev. Ti naši malčki so največji ljubitelji maršala Tita.
' Tudi mladina gradi in obnavlja porušeno domovino. V daljno Bosno so šle mladinke iz naše rale vasico na gradrjo proge ISrčko-Banoviči in. to v največjem delu, ki vlada na kmetih. Ostala mladina jih je mdomj-ščaia doma in tudi v sosednji v i-si, to^je v Grahovem, pomagala odstranjevati ruševine.
"Iz tega dopisa Vam je razvidno, da vse organizacije delajo požrtvovalno po svojih močeh.
"Zelo nas bi razveselilo, če bi dobili dopis od Vas, katerega bomo z veseljem sprejeli.
"Sprejmite lepo jiozdrave od vseh žena iz vasi Martinjaka.
"Rožanc Fanči.
"Narode Marija, /Inirlaršič AJ^irjetka, Rožanc Marija, Vesel
Jugoslovanski ambasador J o krizi prehrane v Jugoslaviji
■k
"■fi
WASHINGTON, D. C., 21. marca—Jugoslovanski ambasador Sava N. Kosanovič je danes podal naslednjo izjavo glede krize prehrane v Jugoslaviji:
Stanje prehrane v mnogih delih Jugoslavije, posebno pa v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Crnigori, Liki in enemu delu Slovenije je mnogo hujše, kot pa je to bilo v zimi leta 1944-45. To dejstvo so potrdili opazovalci misije UNRRA v Jugoslaviji.
V razdobju nekaj nad enim*~
mesecem, dve znižanji odmerkov žita so morali biti ukazani. Prvo znižanje odmerkov je bilo 1. februarja tekočega leta, ko je povprečna količina 435 gramov dnevnega odmerka morala biti znižana na 360 za osebo in število kalorij od 1,700 na 1,470.
Drugo znižanje je bilo 6. marca tekočega leta, ko je dnevni odmerek na osebo bil znižan na 295 gramov, odnosno na 1,240 kalorij.
Tudi te odmerke ne bo mogoče obdržati brez zunanje pomoči. Zaloge, s katerimi razpolaga vlada Federativnih ljudskih republik Jugoslavije, lahko jamčijo ža razdobje med aprilom in julijem le 652 kalorij za vsakega prebivalca, v kateiri številki pa je vključeno vse, kar jugoslovanski državljani pre jemljejo na podlagi odmerkov. Potrebno je posebno poudariti, da se praktično vsa hrana v Jugoslaviji daje na odmerke, z izjemo le nekih zelenjav. Med racionirano hrano spada kruh, meso, mast,
krompir in fižol.
Poslednja poročila i:: Jugoslavije pravijo, da bo v Dalmaciji novo znižanje odmerkov, čeravno tam povprečno pripada osebi ne 295 gramov dnevno kot je bilo predvidevano v znižanju od 6.
marca, ampak le 195 gramov.
Ca se obdrži stopnja odmer-' čun glede potrebe v hrani.
kov od 6. marca in sicer 1,240 kalorij dnevno za vsako osebo, Jugoslavija potrebuje 200,000 con žita, okrog 100,000 ton krompirja, 25,000 ton fižola in okrog 15,C00 ton masti. Da bi se zvišalo število kalorij na 1,470, je potrebno, da se importira 340,000 ton žita in ostale hrane.
V	ekonomskem letu 1946-1947 število kalorij, ki jih potrebujejo posamezne osebe v Jugoslaviji, ni bilo od strani mednarodnih organizacij, kot je na primer UNRRA, nikoli ugotovljeno. Najvišje število kalorij je bilo doseženo od avgusta do decembra 1946, ko je povprečno na osebo odpadlo 1,700 kalorij. Kot je razvidno iz gornjih podatkov, so danes odmerki v Jugoslaviji —odmerki lakote.
Mora se pa tudi opozoriti, da v Jugoslaviji isto kot v ostalih državah vzhodne Evrope kruh ni le dodatek k hrani, ampak glavna hrana. Bilo bi zaman primerjati odmerke kruha v takšni državi (kot je Jugoslavija) z tistimi državami, ki imajo zaloge mesa in masti.
V	Jugoslaviji je med vkupnim prebivalstvo od 16,000,000 okrog 2,400,000 slučajev tuberkuloze. Njihove potrebe se ne sme pozabiti, ko se vrši prora-
Pavla, Košmerl Tončka, Žurga Marija, Premrov Julka^_Bgraga Marija, Gornik Tončka, "^ufsic Jožefa, Kočevar Frančiška, Ro-van Marija, Cvetko Anica, Ošaben Frančiška, Frančiška Ga-brenja, Abrahamsberg Tončka, Terezija Cvetko, Pakiž Ana, Premrov Frančiška, Zalar Marija.
"Žniddršič Ivana, Mele Pepca, Puntar Francka, Rožanc Marija, Turšič Ivanka, Kraševe« Marija, Marica Sežun-Nadilo, Ur-bas Frančiška, Palčič Ivana, De-bevc Marija, Martinčič Petra, Zrimšček Frančiška, Intihar Terezija, Zadnik Neša, Srnelj Jožefa, I^ovačič Štefka, Puntar Marija, Repež Terezija, Mišič Marjeta, Repež Marija, Lovrič Terezija, Rožanc Terezija in Ma-tičič Mimi."
Frank E. Lunka.
Ali bomo gradili nov dom?
Euclid, O.—Sprožila se je ideja, da se začne graditi nov dom v bližni bodočnosti. Za to potrebno stvar je bilo dosti di-skuzij na zadnji seji upravnega odbora Slovenskega društvenega doma. Pri vsakih takšnih vprašanjih odločujejo tri stvari : denar, korajža in kakšno vlogo bodo imeli listi, ki so sprožili idejo za gradbo doma.
Potrebno je, da ne bi prišlo do kakšnega nesporazuma med delničarji. Ce se nekdo zaveže da bo podpiral ta načrt si bo o moral držati v srcu in izpolniti vse kar je v njegovi noči. Nepotrebno govornje kdo je zato idejo, 4tdo pa ne je treba da v^ak dobro premisli. Pogrebno »je, da se vpoštevajo klcpčne seje društev na katerih se bo razmotiivalo o tej potrebni stvari. Ni pa potrebno ozirati se na osebne napade .)osafrieznikov ali pa kakšnega dobičkonosca.
Graditi dvorane, ki ne bi krile svojih stroškov j? neumestno, ker pri dvoranah ni nobenega posetncga dobička, da bi se tako pokrilo stroške. Največji pngoj je da dohirro našo mladino v naš krog, da se bo ta
mladina počutila med nami doma in da ji damo prostore za pošten "sport," kakor so keg-lišča in druge igre za njihovo razvedrilo in telovadbo. Moramo napraviti nekaj, da bo dom privlačna sila, da bo vse dobro obiskano in sicer vsak dan ne pa samo ob nedeljah ko so drugje vrata zaprta. Vodilna ideja naj bi bila: Vso mladino v naš dom!
Ta dom naj postane takore-koč njih last in jim ga bo treba v najkrajšem času tudi izročiti, da ga bodo nadzorovali in postali vodje istega.
Za nedeljo 27. aprila ob 2. uri popoldan sklicuje upravni odbor delniško sejo. Na to sejo ste vabljeni vsi delničarji in vsi, ki čutite, da je potrebno začeti z delom. Vsak naj pove kaj misli in čuti, ker po temu se bo ravnalo in odločalo dali bomo gradili naš dom.
Za upravni odbor: Jos. A. Roter, tajnik
Vabilo na koncert in igro Mladinskega pevskega zboraj
Cleveland, O.—V nedeljo 30. marca nam mladi pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora SD doma na Waterloo Rd. spet priredijo zelo zanimiv koncert z lepim petjem in igro (če se ne motim) "Novi,rod." Na koncu programa pa nam bodo še predstavili kranjskega Janeza ob priliki njegovega prihoda v New York, kar bo gotovo povzročilo veliko smeha.
Prireditev se bo vršila v avditoriju Slovenskega delavskega doma in sicer bo pričetek ob 4 uri popoldan. Po programu se bo servirala okusna večerja. Po večerji pa se bo v zgornji dvorani pričel ples za katerega bodo igrali Vadnalovi fantje, v spodnji dvorani bomo pa imeli bolj domačo godbo, tako da se ustreže tudi starejšim plesalcem in plesalkam. Seveda bo vsa postrežba prvovrstna in proste zabave bo za vsakega dovolj!
Vabljeni ste vsi da pridete na to prireditev, ker poleg zabavo, ki jo boste imeli, bomo (Nadaljevanje na 4, BiranU
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
roman soseske
Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije
J
(Nadaljevanje)
"Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ..."
Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nase, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati se zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: "Za-bev je Zabev ..." Bal se ni toliko Zabevoveva pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanej-ša. Takoj se je zbal vpliva fa-rovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati" s svojim imetjem, če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko težje.
Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
"Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike," je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.
Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes: Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravil toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ... "
Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod neankrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej ni- i kakor ni mogel odvrniti. Ko so' se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe | svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne sku-' pine, ki je imela na Dobri je pri-' lepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje dru- { ke take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, pred- j vsem po malih denarnih zadru-' gah na deželi, začelo primanj-' kovati gotovine: Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se' je oglasil pri Ahacu.
Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.
"Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti."
Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tri-palo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero.* Stara Per-manca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgoletni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
"Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ..."
Ahac je bil zadovoljen.
Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, ka-
kor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jam-nici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj vrč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro vprašal:
"Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?"
"Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem," mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepe-tal;
"Veš, prišel sem zaradi posojilnice ..."
Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
"Če je tako, bova pa govorila."
In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker- Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno ne-voljo:
"Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico .
"V katero pa?" sta hkrati zinila moža.
"Ahac ga je dal," je precej osorno odvrnila mati.
Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa« o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo
izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.
Dvornik je prvi začel:
"Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico."
"Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš deftar noter, ali pa če ga vza-meš ven ..."
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.
"Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval... "
Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvarnikovih dvoumnih besedi.
(Dalje -prihodnjič)
najboljši. Toda olepševanja te vrste bodo le jako malo zmanjšala grenkobo spoznanja, da je postala ameriška mornarica neoporečno najmočnejša na svetu.
Nedavna izjava ameriške vlade, da bo letalski nosilec "Ley-te" obiskal Sredozemsko morje, je obenem s to izjavo angleške vlade s posebno jasnostjo pokazala angleškemu ljudstvu, da so lepi stari časi minuli. Niti dejstvo, da bodo zapustile angleške sile Indijo, povprečnega Angleža ni tako globoko zadelo kot vprašanje mornarice, na katero je bil vsak posamezni državljan ponosen, kot da je del njegove osebnosti.
Anglija uvideva, da ni več prva pomorska sila sveta
LONDON, (O.N.A.)—Kakor bolnik, ki noče priznati sam sebi, kako resna je njegova bolezen, si je Anglija tako dolgo kot le mogoče prikrivala, da je tekom druge svetovne vojne izgubila svoje starodavno mesto prve mornariške in pomorske sile na svetu.
Ta teden pa je izjavil v parlamentu finančni tajnik angleške mornarice, da je položaj tak, da ni mogoče več upati na to, da bi mogla Anglija obdržati najmočnejšo mornarico sveta.
To grenko priznanje je osla-dil s tem, da je dejal, da bo angleška mornarica tudi nadalje še najbdlje opremljena in obenem da bodo njeni mornarji tudi
IZUMIRANJE KITOV v ANTARKTIKU
OSLO, Norveška, (O.N.A.)— .Harold Paulsen, eden norveških I strokovnjakov za kitolov, je v I nedavnem interviewu haglašal, da je treba poostriti mednarodne zakone proti čezmernemu ubijanju kitov, ako nočemo, da bodo v kratki dobi popolnoma iztrebi jeni. Navzlic temu, da med vojno ni bilo lovskih ekspe-dicij, je število kitov v antarktičnih vodah neprestano padalo.
Po mnenju tega norveškega strokovnjaka, je pripisati to žalostno dejstvo pred vsem metodam, katere so pred vojno uporabljali nemški in japonski kitolovci. Ako se ne bo ukrenilo vse potrebno v tem pogledu, je naglasil, bo kitolov v Antarkti-ku propadel, ravno tako kot je propadel drugje.
lica ju, ki se je nahajal v službi pri telefonu, kaj jo vznemirja, toda ni vedela povedati svojega imena, ulice in številke hiše. Policaj je zadržal deklico, dokler ni telefonični uradnik pronašel, odkod je poziv prišel.
Ko je policija prišla v stanovanje, je našla malo Dorothy in njeno enoletno sestrico ob svoji nezavestni materi. Hiša je bila polna plina, toda mala Dorothy je že pred prihodom policije istega zaprla. Na ta način je deklica rešila življenje matere, ki je vsled slabega zdravja nameravala izvršiti samomor.
premier Attlee naznanil, da je bila formirana posebna komisija, ki bo preiskala kontrolo, lastništvo in upravo industrije za izdelovanje časniškega papirja.
ROCKEFELLER IZROČIL ČEK ZA SEDEŽ Z. N.
NEW YORK, 26. marca— John D. Rockefeller III. je danes izročil ček za $8,500,000 za nabavo zemlje v Manhattanu, kjer se bo zgradil sedež Združenih narodov. Zanj se mu je zahvalil generalni tajnik Try-gve Lie.
PARLAMENT BO PREISKAL OBTOŽBE KORUPCIJE
LONDON, 26. marca—Delavski poslanec Nally je prišel na dan z obtožbo, da časopisi, katere izdaja lord Beaverbrook, s podkupovanjem poslancev dobivajo v posest privatna in zaupna poročila.
Prfedno je govoril Nally, je
VIHAR METAL RIBE NA TRG V ERIE, PA.
ERIE, Pa., 26. marca—Tekom viharja, ki je divjal včeraj, so valovi jezera Erie tukaj metali ribe na ulico ob obali, kjer so jih prebivalci pobirali in jemali domov. Neki deček je prinesel domov 5 funtov težko ribo.
HČERKA PREPREČILA SAMOMOR MATERE
LYNBROOK, N. Y., 25. marca—Štiriletna Dorothy Klopper je i-ešila življenje svoje matere na nenavaden način. Ko je videla, da mati leži na tleh in da je hiša polna "duha," se je tako ustrašila, da je telefonično poklicala policijo. Povedala je po-
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO'S BASEMENT
^ihranite si več kot 1/2!
Še ena zaloga!
Moških svetovno oglaševanih
80% volnenih--20% bombažnih
FLANEUSTIH SUCKS
Preje 10.95 vrednosti!
MERE 29 do 36
•	Zipper Fly
•	Drop Belt Loops
•	Držijo likanje
•	Pasovi iz enakega blaga • Lepo viiti žepi
•	Delo z eno iglo	• Bombaž v blagu jih
•	Lepo nabrani spredaj napravi bolj trpežne
• Srednje rjave • Svetlo rjave • Temno rjave • Teal modre
a Omejena zaloga moških 100% volnenih slacks K fCl Iflfjf I/*f v Herringbone, progastih in pisanih vzorcih. J	* Modre, tan, rjave, sive barve. Mere 29 do 36.
rri 1 • Moške posebne mere 80% volneni, 20% bombažni/^ QK Ji UClt» Slacks, v merah 38 do 48 ____________________________________________
Radi nenavadno nizke cene, $e bo računalo 25c za robove in zmerno ceno za druga morebitna popravila.
Moška oprava
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam vzela iz naše srede našo drago soprogo in ljubljeno mater
Josephine Simla
ki je tako nenadoma preminula ter se preselila v večnost dne 20. februarja 1947, v starosti 63 let.
Po opravljeni sveti maM zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 24. februarja na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu zia opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako prisrčno hvalo Msgr. Hribarju za tako ganljiv govor.
Naša prisrčna zahvala naj izrečena vsem številnim prijateljem, ki so blagopokojni v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci. Enako vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba.
Lepa hvala članicam društva Waterloo Grove, podružnice št. 41 SŽZ, in Oltarnega društva Marije Vnebovzete za skupno molitev, kakor tudi za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh, še posebno pa Mrs. Mese, ki se je toliko žrtvovala.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomo'bile na poslugo pri pogrebu brezplačno.
Lepa hvala Joe Zele pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč in postrežbo ter tako lepo vrejeni pogreb.
Ti pa, ljuba naša nepozabna soproga in dobra mati, počivaj mirno v preranem grobu in na svi-denje nad zvezdami.
žalujoči ostali:
JOSEPH SIROLA, soprog;
EDWARD, sin;
MILDRED, MARY, JOSEPHINE, ANNA in ELSIE, hčere;
Cleveland, O., 27. marca, 1947.
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27. marca 1947.
Vasil] Grossman:
Nacistična klavnica v Trehlinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
( N adaljevanje )
Ko so se Nemci—ne samo ge-stapovci—db sita nazabavali nad strahom in obupom ubogih mater, so jim trgali otroke iz rok in jih v pričo njih metali v goreče plamene!
Težko je citati takšne stvari, toda verjemite mi, da je težje pisati o tem. Mogoče bo ta ali drugi izmed vas vprašal: Zakaj se vse to opisuje in ponovno spominja? Pisateljeva dolžnost je, da pove resnico, dolžnost ljudi pa, da izvedo vso golo resnico. Vsak kdor se obrne proč od te resnice, kdor zapira svoje oči stopajoč mimo te strašne resnice, naravnost želi spomin teh mučeniških žrtev. Kdor ne spozna vse resnice, ne bo nikar razumel s kakšnim sovražnikom in s kakšno pošastjo se je morala boriti naša velika, naša sveta Rdeča armada!
Tudi "lazaret", katerega sem že v začetku omenil, so popolnoma preuredili. Lazaret je bil okrog in okrog zamaskiran s smrekovimi vejami. Sredi lazaret a je bila izkopana velika okrogla jama, do 50 metrov v premeru, okrog nje so bile pa postavljene klopi, kakor v kakšnem parku. Tukaj so gestapov-ski "zdravniki." sprejemali bolnike in onemogle ter jih ubijali. Klopi so bile postavljene prav na robu jame; bolnike so po-sajali na klopi z obrazom proti jami, v kateri je bila zgrajena enaka peč, kakor zunaj. Ko so bile vse klopi napolnjene, so prišli "sanitejci", kateri so streljali bolnike od zadaj v glavo in slednji so sami padali v gorečo jamo, kjer so že gtireli drugi, ki so prišli pred njimi v "lazaret".
Mi smo dobro poznali nemški sadistični humor in smo ga vselej strogo obsojali. Toda ali si more katerokoli človeško bitje na zemlji predstaviti, kaj je pomenil gestapovski humor v tre-blinski konvejerni klavnici, njihove zabave in šale nad nedolžnimi žrtvami? Vprizarjali so nogometne tekme med na smrt obsojenimi žrtvami in tista stran, ki je igro izgubila, je morala prva v plinske celice. Po-gostoma se prisilili žrtve, da so
MESARSKI POMOČNIK
ALI IZKUŠEN PRI REZANJU MESA Se sprejme takoj.
ZLATE'S MARKET 662 E. 140 SL
se moreli igrati v "slepe miši" in tisti, ki je bil ujet, je bil takoj poslan v plinsko celico. Poleg jetniških barak so gestapov-ci postavili mali zverinjak, v katerem so imeli domače gozdne živali: volkove, zajce, lisice in medvede ... A najstrašnejša žival, gestapovci, so bili na svobodi, posedali so po klopeh in poslušali domači orkester^ sestavljen iz jetnikov. Nemci so dali akomponirati za treblinske žrtve posebno himno "Treblin-ka", v kateri so bile tudi sledeče besede: "Fuer uns gibt heute n ur Treblinka, Das unser Schicksal ist . . . " (Za nas je še samo Treblinka, ki je naša usoda . .'. ) .
Na smrt obsojene žrtve so par minut pred usmrtitvijo prisilili, da so se morali na pamet učiti nemške idijotske, in sentimentalne pesmi, kot na primer: ". . . . Ich brach das Blume-lein und schenke es dem schoen-sten geliebten Madelein . . . . " (Prinesel sem šopek in ga podaril najlepši ljubljeni deklici).
Komandant treblinske klavnice se je večkrat zabaval s tem, da je na smrt obsojenim staršem vzel otroke, jih lepo oblekel, obdaril z raznimi sladkarijami in se veselo igral ž njimi. Ko mu je bilo dovolj te zabave jih je dal pa pobiti, kakor vse druge.
Ena izmed najpogostejših ge-stapovskih zabav je pa bila posiljevanje mladih žena in deklet. Te so vsako jutro odbirali izmed žrtev ter jih odvajali v svoje barake. Po končanem dnevnem delu, so se gestapovci zabavali do pozne noči s tem, da so se naslajali z nagoto žena in deklet, jih posiljevali in pretepali, če so se branile, zjutraj so jih pa poslali v plinske celice. To je bil cvet Hitlerjevega režima in ponos fašistične Nemčije.
Ponovno moram poudariti, da ta živalska bitja v človeški po-
dobi, niso bila samo mehanično orodje, ki so vršili ukaze od "zgoraj". Ne, nikakor ne! Vse priče, ki so ostale žive, so opazile pri teh živalih eno in isto idijotstvo: strast za teoretično modrovanje in filozofiranje. Vsi so radi obdržavali govore pred obsojenci, pojasnjevajoč smisel in pomen tega, kar se je dogajalo v Treblinki. Podrobno so razlagali o neki višji stopnji svoje rase nad drugfimi, pripovedovali so o čistoči nemške drvi, o nemškem karakterju in mišljenju.
(Dalje prihodnjič)
Vesti Iz življenja ameriških Slovencev
stal stari oče. Obe poročeni hčeri sta porodili prvorojenčke. —• Joseph Chokel, gostilničar, se je vrnil iz bolnišnice in se zdaj nahaja doma pod zdravniško oskrbo.
Sharon, Pa. — Joseph Malo-vich, star 66 let, je lahkomiselno nasedel dvema sleparjema, ki sta ga olajšala za $2,500. K njemu sta prišla z izmišljeno povestjo, da iščeta daljnega sorodnika, ki je pred nedavnimi leti posodil denar očetu enega' izmed sleparjev. Ta "oče," "bo-j gat oljni" magnat, živi v Texa-' su in bi rad našel "sorodnika", da mu vrne posojilo. Malovicha' sta prosila, naj jima pomaga najti tega "sorodnika", toda^ da pokaže, da se lahko zanese-; ta nanj, naj položi nekakšno' "garancijo", ona dva bosta pa' s svoje strani priložila enako' vsoto, ki bo v njegovem var-| stvu in ostala njemu. Odpeljali j 30 se v banko, kjer je Malovich dvignil svoje prihranke—$2500 —se vrnil v avto, kjer sta sle-1 parja dodala v vrečo "enako" i vsoto, vrečico izročila njemu, ga odpeljala na njegov dom in se poslovila.	I
Ko je Malovich odprl vrečico, je v njej našel le—štiri dolar-, ske bankovce, ki so bili oviti okrog zavitka papirja ... Sleparja zdaj išče policija, Malovich si pa puli lase, ker jima je tako lahkomiselno nasedel in
prišel ob svoje težko prisluže-ne prihranke.
Chicago. — V bližnjem Willow Springsu je umrl John Ste-zinar, član SNPJ in Zarje, ki je prejšnja leta vodil znane izletniške prostore. Rojen je bil na Vrhniki, v Ameriki od 1890 in star 76 let. Zapušča ženo in nekaj sorodnikov.
Galloway, W. Va. — Dne 18. februarja je v bolnišnici v Phi-lippiju umrla Rose Ella Russ, hčerka družine Tony Russ in članica SNPJ. Stara je bila komaj 14 let in pohajala srednjo šolo v Philippiju in se pridno učila. Podlegla je pljučnici, za katero je bolehala 19 dni. Zapušča starše, brata in sestro.
La Salle, 111. — Dne 15. februarja je umrl John Novak, star 63 let, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. V Ameriki od 1906. Bil je naprednega mišljenja, aktiven društvenik, skozi več let predsednik SND in usta- j novitelj samostojnega društva Edinost. Bolehal je šest let. Poleg sinov in hčera zapušča bra-j ta Joeva v bližnjem Peruvu, v. La Sallu sestro Mrs. L. Kosen,' v Chicagu pa dve sestri.	j
Milwaukee. — Joe in Agnes Lajk sta obhajala 25-letnico za- j konskega življenja v krogu pri-' jateljev in znancev. Frank in! Kristina Bregant pa sta prazno-1 vala 36-letnico zakonskega "jarma" tudi v večjem krogu prijateljev. — Matilda Demshar, vdova, mati štirih sinov in hče-j re, pa je praznovala 90-letnico.! — Louis Barborich je zbolel in se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. —- Louis Zajec je prestal operacijo in upa, da se kmalu vrne k svoji družini. Odkar je v bolnišnici, je že drugič po-
Urednikova poš+a
(Nadaljevanje z 2. strani)
pomagali tudi naši mladini, kar je naša dolžnost. Dobro bi tudi bilo, da upišete svoje otroke v ta "Mladinski zbor."
Torej na svidenje v nedeljo 30. marca v Slovenskem delavskem domu!
Anton Jankovič
Dela za ženske

Splošno gospodinjsko delo za žensko, ki želi sobo v zameno, za lahko delo v hiši in oskrbo dveh otrok, poleg plače.—LI 9545.
Strehe popravimo in nove naredimo; vršimo kleparska dela. Delo jamčeno ter imamo 30 let izkušnje. Sam nadzorujem delo. Prosti proračuni.—1506 E. 81 Si., EX 2195.
Dela za ženske
Dekle izurjena za delo v čistilnici;
za Cekiranje in vlaganje obleke v vreče. Zahteva se priporočila. Stalno delo. Plača od ure ali tedenska plača.—12713 Forest, LO 4247.
Cankarjev glasnik za knjižnice z domovini
Cankarjeva ustanova je poslala v Ljubljano meseca novembra lanskega leta šest letnikov Cankarjevega glasnika na Univerzitetno knjižnico in se je sklenilo, da se v kratkem pošlje še ostale, ki so na rokah, na več knjižnic in čitalnic. V vezavo se bo dalo še nekaj letnikov, ako dobimo manjkajoče številke.
Manjkajo nam sledeče številke: Letnik I. september in november 1937; letnik II. oktober 1938 in junij 1939; letnik IV. september 1940; letnik V. oktober-septem-ber 1941, združena številka s zelenimi platnicami, in letnik VI. september 1942.
Kdor ima katero teh številk na rokah in jo zamore pogrešiti, je prosen, da jo pošlje na tajnika: Ludvik Medvešek, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Kdor ima simpatijo za našo Jugoslavijo in njen razvoj, bo gotovo rad dal revijo in pripomogel, da se da v vezavo še nekaj letnikov. Ludvik Medvešek.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
2EUM KUPITI HARMONIKE
3 ali 4-vrstne Mervarjevega ali Mikuševega novejšega izdelka. — Kdor jih ima naprodaj, naj sporo-5i na: JOHN PIL.NY, 2818 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
KUPUJTE V ZANESLJIVI TRGOVINI 2160 E. 2nd St.. blizu Prospect Ave. MI IMAMO 80 VRST
CALIFORNUSKEGA VINA IN ŠAMPANJCA
PO ZNIŽANIH CENAH
Downtown Beverage Store
s. ZABO', lastnik
Razprodaja kož m usnja
za pošiljke v staro domovino
MARTIN JAKULIN
12520 Shaw Ave.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
I######«#*####«########'
^ust in iitm Oadei!
^"oes... ey acrobat

One thing you know, with Acrobat Shoes you get the famed Balanced Construction. Rigid arch plus flexible sole ... all designed to help young muscles develop as nature intended. Most styles $4.00 to $5.00.
See your Acrobat dealer.
HARMONIKE
vseh vrat slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
»<x>^<xxx>o<x>oc»ooooooooooooooooooo<xx>o
GianI Illustrated Book
A gay story-qolor book, written in rhyme—a gift from Tuniblin Tim with each pair of Acrobat Shoes.
3-stanov. zidan apt., Blizu Brale-nalila. 5 sob vsako. Posamezna gor-kota in vroča voda. Dohodek $2,160 letno. Izboren nakup.
Lakeview. 11 gtanov. zidan apt. Posamezna gorkota in vroča voda. Nova streha in niontcrska naprava. V prvovrstnem stanju. Letni dohodek $3,480. Cena $26,000. Takoj $9,000.
Wncte Park. 2 trgovini in 4 ijtano-vanja. Zidano. Posamezna gorkota. Letni dohodek $3,060, Samo $19,000.
East 90th St. Moderno zidano poslopje; 10 stanov. Parna gorkota. Letni dohodek $3,840. Nizki stroški. Cena $26,500. Samo $8,500 takoj.
PORATH REALTY
c'loWb
Shoes of Balanced Construction
Exclusive Agency at
Mandel's Shoe Store
RA 5777
10522 SUPERIOR AVE.
MR. MACK — GL 3514
OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC«
6107 St. Clair Ave.
next to Grdina Shoppe
Dela za moške

MILLWRIGHT z nekoliko znanjem varenja; stavbinski delavci; visoka plača od ure in nadurno delo. THE SMITH POWER TRANSMISSION CO., 1545 E. 23 St.
DELAVCI za delo na tapetiranju;
visoka plača od komada; 40-44 ur tedensko. KROEHLER MFG., '4020 E. 116 St., MI 6730.
TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
Punch Press operatorji — General Electric, Vacuum Sweeper Div., Mr. Welch—GL 0600, 1734 Ivanhoe.
Težaki za livarno—odpremljevalci brusači. Stalno delo—plača od ure. — Crucible Steel Company, W. 84th St. & Almira Ave.
Splošno pisarnšiko delo in "dictation" ter tipkanje. Dekle mora biti zmožna, natančna in hitra. 5 dni tedensko. Tedenska plača.— 4000 ,E. 116 St. pri E. Blvd., Pokličite BR 6600.
Stroj episka-Biller. Stalno delo, plača na teden. Consolidated Iron-
Steel Mfg. Co., 1290 E. 53 St. _
EN 4400.
STENOGRAFKA
izkušena ali ne; zanimivo delo pri zavarovalninski družbi; prijetna okolica. — MR. ADAMS.
AETNA 600 Leader Bldg., MA 5600
STENOGRAFKA
STALNO DELO Mora imeti nekaj izkušnje 40 ur tedensko. Tedenska plača 850 E. 72nd St., od St. Clair Ave. EX 7200
Stenografka, izurjena ali začetnica;
dve dekleti v uradu; tedenska plača—izvrstna prilika za napredek. Stalno. — CH 5614.
Pisarniška moč — Plača od ure, poleg overtime. — Consolidated Iron Steel Mfg. Co., 1290 E. 53 St., EN 4400.
Posluga
Kleti prenovimo, izkopamo, zgradimo pod starimi domovi, naredimo stopnjice, stene, zamašimo luknje v kleti, da je varno proti podganam, zgradimo garaže in vsakovrstno delo iz opeke. Prvovrstno delo. — FL 8389.
Specialisti za nove strehe na domovih. Prvovrstni materijal za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590.
PREPROGE
seiSTIMO NA VAŠEMU PODU ali pa v naši tovarni.
Točno postrežba—pridemo iskati in nazaj pripeljemo. ^
Home Service Rug Co.
WI 1405
Dekleta za delo v pekariji. Podnevi —plača od ure. — The Kroger Co., Mr. Kobus, MI 4200.
Splošno tovarniško delo za tipkanje naročil, razpošiljanje računov in telefonsko delo; 5 dni tedensko. Ure od 8. zj. do 4.45 pop. — The Hauser King Co., Caxton Bldg., 812 Huron Road.
Klerkinja-tipkarica. — Dictaphone operatorica—comptometer opera-torica. Tedenska plača. 40 ur teden, sko; počitnice. Towmotor Corp.. 1228 E. 152nd St., GL 0900.
Klerkinja-strojepiska kot pomočnica v produkcijskem kontrolnem oddelku. 5 dni tedensko. Tedenska plača. Harris Products Co.. DI 7600.
Hišna dela. Nič kuhe, nobenih majhnih otrok; da bi ostala preko noči. Ima lastno sobo in kopalnico. YE 7466.
Junior stenografka, stalno delo; 40 ur tedensko; tedenska plača. — Canfield Oil Co., 3216 E. 55 St.
STENOGRAFKA
514 DNI TEDENSKO DOBRA PLAČA IN BODOČNOST PREDNOST IMA STANOVALKE V BROOKLYN ALI PARMA FL 8600
Razno
Naprodaj—W. 59 St., od Lorain Ave. Lepa hiša v dobrem stanju; 7 sob za eno družino. 5 spodaj, 2 zgoraj, klet, fornez in garaža.— Bush Ave. za 2 družini; 4 - 4 sobe, 2 spalnici.—CL 7156.
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
SE PRODA 4 sobe spodaj, 4 zgoraj in 2 spalni sobi in umivalnica na 3. nadstropju. Vsaka -soba ima spravo za obleko; avtomatična parna gorkota. Vse z barvo dekorirano. Garaža za 2 avta. Nič popravila. Blizu trans-portacije. Vprašajte lastnika vsak čas popoldne ali zvečer na 709 E. 155 St., zgoraj. Cena zmerna.
Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovor, nost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
Gospodinja za splošna dela; 30 do 55 let stara; mirno življenje; lastna soba in kopalnica. Prednost ima vdova brez odvisnih. Mora imeti priporočila. WE 6808.
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdrav, niških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam.
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 QtriNCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
HIŠA NAPRODAJ
7 SOB ZA ENO DRUŽINO
garaža; južno od St. Clair Ave. Odprto od 4. pop. do 7. zv. vsaki dan. 987 East 76th St.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grov«wood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
dobra plača
Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem!
CHOCOLATE COMPANY
Izdelovalci in prodajalci finih slaščic
1243 West 3rd St.-MA 1440.
NOTTINGHAM DEPT. STORE
Čevlji in oprava za vso družino 18607 ST. CLAIR AVENUE
Spodnja obleka za ženske in moške
Moorehead Cleaners & Tailors
ČISTILNICA IN KROJAČNICA
Ekspertno delo 18521 ST. CLAIR AVE. — KE 1239
SLOAN MACHINE PRODUCTS
SPLOŠNO MACHINE SHOP DELO 18721-25 ST. CLAIR AVENUE IV 4264
MALNAR MACHINE & TOOL CO.,
INC.
FRANK J. MALNAR, pred.
19301 ST. CLAIR AVENUE IV 0090 na domu — IV 7744 v tovarni
AMERICAN STAMPING (0.
LIGHT AND HEAVY STAMPINGS WITH THEIR NECESSARY DIE EQUIPMENT 978 EAST 84ih STREET HE 2870
Hawley & Reed, Inc.
Kompletna zavarovalninska posluga 215 THE ARCADE BLDG. — MA 1905
Dr. Joseph F. Rapisarda
212 Huron-Ninth Bldg.	2132 E. 9th St.—MA 2573
^ .	ZDRAVNIK NA NOGE
Uradne ure: 9. do 6. zv„ ob torkih od 9. zj. do 9. zv.
H & H Grinding Co.
Prodajalci potrebščin za brivnice in finih nožev 2129 East 2nd St., vogal High Ave.
St. Clair Cut Stone
19401 St. Clair Ave., IV 2442
F. Leonard!—LO 9504 i	J. Romano—IV2813
Krasno izrezano steklo za mantel, kompletno^ $75
White Venetian Blind Mfg. Co.
17630 WATERLOO ROAD — KE 1003
Izdelovalci beneških zastorov, navadnih zastorov-drapery in drogi za zavese Tudi ščistimo beneške zastore PROSTI PRORAČUNI
THE ERIE COAL AND COKE CO.
17230 WATERLOO ROAD KEnmore 8181
ZA NAJBOLJŠI PREMOG, PRIDITE K NAM
Russell Chemical Company
sporoča,
DA JE PRESELILA SJOJO TOVARNO IN URADE
na
Guy de Maupassant:
Resnična zgodba
17204 WATERLOO RD„ IVanhoe 1831
Zunaj je divjal močen veter, bežen in bučeč jesenski veter, eden tistih, ki pihajo zadnje listje z drevja in jih odnašajo do oblakov.
Lovci, ki so že skoraj pojedli, so bili še vedno v škornjih, rdeči, živahni, segreti. Bili so to tisti normandski ng,pol grašča-ki, ki so napol gosposki, napol kmetiški, bogati in krepki, zastavni, da lomijo bikom rogove, ko jih drže na sejmih.
Ves dan so lovili na svetu gospoda Blondela, eparvilskega župana, in so zdaj jedli za velikansko mizo v nekakšni graščini, ki je bila gostiteljeva last.
Govorili so kakor bi tulili, smejali so se kakor bi rjule zveri in pili kakor žolne. Noge so imeli razkoračene, komolce naslonjene na mizo, oči so jim žarele t)d luči, grelo jih je pa velikansko ognjišče, ki je metalo na strop krvav odsev. Pomenkovali so se o lovu in o pseh. Bili so v tistem razpoloženju, ko začno prihajati moškim druge misli, vsi nekoliko pijani, in vsi so metali oči na krepko, debelično deklino, ki je nosila na svojih rdečih rokah široke, z jedili obložene krožnike.
Oglasil se je dolgin, gospod Sejour, ki je študiral za duhovna, pa je postal živinozdravnik in je zdaj zdravil vpe živali v okrožju:
"Sakrabolt, gospod Blondel, vaša strežnica pa ni napačna."
Zagnali so gromovit grohot. Tu pa je povzel besedo stari gospod de Varnetot, ki je zaradi alkohola isigubil plemstvo.
"S takole deklino sem imel nekoč prekleto čudno zgodbo. To vam pa moram povedati. Vedno, kadar mislim nanjo, me spominja na psico Mirzo, ki sem jo bil prodal grofu d'Haussonelu in ki je prihajala, če so jo izpustili dan za dnem nazaj, ker ni mogla od mene.-Nazadnje sem se je naveličal in sem grofa naprosil, naj jo priklene. In veste, kaj je ta žival potem naredila? Poginila je od žalosti.
"No, pa govoril bom o svoji strežnici; poslušajte me torej:
"Takrat mi je bilo 25 let in sem po fantovsko živel v svojem villebonskem gradu. Saj veste, da obrača mlad človek, ki ima Icaj pod palcem in ki se mora vse tiste dolge večere po obedu dolgočasiti, na vse strani svoje oči.
"Kmalu sem izteknil deklico, ki je služila pri Deboultotu iz Cauvilla. Vi ste dobro poznali Deboultota, Blondel! Kratko malo, punčara me je tako premotila, da sem neki dan stopil do njenega gospodarja in mu ponudil kupčijo. On naj mi odstopi strežnico, jaz mu pa prodam svojo črno kobilo Cocoto, katero bi bil že skoraj dve leti rad imel. Segel mi je v roko: 'Velja, gospod de Varnetot.' Kupčija je bila sklenjena. Dekelce je prišlo v grad, jaz sem pa sam peljal kobilo v Cauville in sem jo dal za tri sto srebrnjakov.
"Izprva mi je šlo vse po volji. Noben človek ni nič sumil. Samo Roza me je za moj okus malo preveč rada imela.'Veste, pa ta deklica ni bila kar tako. V njenih žilah se je morala pretakati boljša kri. Morala je biti hče kake strežnice, ki je grešila z gospodom.
"Kratko in malo, oboževala me je. To vam je bilo ljubimkanje, božanja, kratkih imen kakor za piščke, smešnih domisle-kov, ki so jim dali misliti.
"Rekel sem: 'Dolgo ne sme biti tako, sicer se ujamem!' Pa mene ne ujamete tako lahko. Nisem izmed tistih, kateri se dajo premotiti z dvema poljuboma. Ampak takrat sem j^a pogledal, ko mi je povedala, da je zanosila.
"Pok, pok, bilo mi je kakor bi dobil dva strela v prša. Objema-
la me je in objemala, se smejala, plesala, vsa nora je bila! Prvi dan sem molčal, ponoči sem pa poizkušal resno misliti, tejal sem si: 'Zdaj pa imaš vraga. Pa udarec bo treba odbiti, nit prerezati. Cas je že.' Si morete misliti, očeta in mater sem imel v Barnevillu, sestro, poročeno z markizom d'Ysparom, pa v Rol-lebecu, dve milji od Villebona. To niso mačkine solze."
"Pa kajto naj si pomagam iz stiske? Če odide od hiše, se bo ljudem nekaj zdelo in šepetali bodo. Če ostane, pa bodo hitro opazili izpremembo na nji. Zapustit je pa tudi nisem mogel take.
Govoril sem o tem s svojim stricem, baronom de Creteuilem, starim lisjakom, ki je take reči dobro poznal, in sem ga prosil, naj mi svetuje. Odgovoril mi je mirno:
" 'Poročiti jo bo treba, dečko.'
"Poskočil sem: 'Poročiti, stric, ampak s kom ?'
"Skomizgnil je nalahko z rameni: 'S komer jo boš hotel, to je tvoja stvar, in ne moja. Če človek ni neumen, že kaj najde.'
"Ves #fden sem razmišljal o teh besedah in si nazadnje dejal: 'Stričeva je prava.'
"Ubijal sem si glavo in iskal. Neki večer, po obedu, mi je rekel sodnik: 'Sin stare Paumelke je že zopet napravil neko neumnost. To bo imelo slab konec. Je pač res: kar mačka rodi, rado miši lovi.'
"Ta Paumelova mati je bila st^Lra lisica, ki v svojih mladih letih ni preveč pobožno živela. Za srebrnjak bi vam prodala svojo dušo in še malopridnega sina povrh.
"Šel sem k nji in ji vso stvar prav počasi pojasnil:
"Ker sem prišel pri razlaganju večkrat v zadrego, me je prestrigla: 'Koliko ji boste pa dali?'
"Stara je bila premetena, pa tudi jaz nisem bil neumen in sem stvar dobro pripravil.
"Imel sem ravno tri kose zemlje blizu Sassevila, ki so spadali k mojim trem villebonskim pristavam, pa niso imeli zame nobene vrednosti. Kmetje so se namreč pritoževali, da so predaleč, pa sem jim odvzel ta tri polja, vsega šest oralov, in ker so javkali, sem jim pustil do konca zakupne pogodbe vso kureti-no, ki bi jo moral od njih dobiti. Tako se je stvar uredila. Dokupil sem še od soseda gospoda d'Aumonteja, konec rebri in sezidal tamkaj bajto, vse skupaj za 1,500 frankov. Tako sem ustvaril majhno posestvo za majhne denarje in sem ga dal deklici za doto.
"Starka je močno ugovarjala. Ni ji bilo zadosti. Ker sem pa pri tem vztrajal, sva se razšla, ne da bi kaj sklenila.
"Drugi dan je prišel navsezgodaj.sam fant k meni. Nisem se
go dobro spominjal. Ko sem ga zdaj zagledal, sem se pomiril. Za kmeta bi ne bil napačen, pač pa je bil videti sirov potepin.
"Govoril je po ovinkih, kakor bi hotel kupiti kravo. Ko sva se dogovorila, je hotel videti posestvo. in že sva krenila preko polja. Lopov me je zamudil na njivah cele tri ure; meril jih je s koraki in drugače, pobral pest prsti in jo zdrobil z rokami, kakor bi se bal, da bi ne bil z blagom'opeharjen. Ker bajta še ni bila pokrita, je zahteval namesto slamnate strehe skrilnato, češ, da je ne bo treba toliko popravljati.
"Nato je še rekel: 'Pa pohištvo boste vendarle tudi dali.'
" 'Tega pa ne. Ali ni že to lepo, da vam dam kmetijo ?'
"Rogal se je: 'Se mi zdi kmetijo in otroka.'
"Nehote sem zardel. On pa zopet: 'Kaj boste, še posteljo, mizo, omaro, tri stole in posodo mi boste dali, ali pa nič.'
"Privolil sem še v to.
"In obrnila sva se nazaj. O dekletu še ni črhnil besedice, naenkrat pa me je potuhnjeno in v zadregi vprašal: 'Ce pa ona umre, čigavo bo posestvo?'
"Odvrnil sem: 'Veste, da vaše.'
"To je bilo vse, kar je hotel vedeti že od jutra sem. Takoj mi je zadovoljno pomolil roko, in pogodila sva se.
"Joj, ampak Roze za vraga nisem mogel pripraviti. Po kolenih je šla za mano, stokala je in ponavljala: 'To zahtevate od mene vi, vi!' Navzlic mojemu prigovarjanju in prošnjam se je še ves teden upirala. Ženske so neumne. Kadar si vtepe jo v glavo ljubezen, jim ne dopoveš ničesar. Pri njih ne odločuje pamet, pred vsem ljubezen in vse za ljubezen!
"Nazadnje mi je bilo tega preveč in zagrozil sem ji, da jo vržem na cesto. Tedaj se je^ počasi vdala s pogojem, da me sme včasih obiskati.
"Peljal sem jo sam pred oltar, plačal ceremonijo in pripravil obed za vse svate. Vso reč sem dobro opravil, nato pa sem rekel lahko noč in odšel za šest mesecev k bratu v Touraino.
"Ko s6m se vrnil, so mi povedali, da je prišla vsak teden v grad in izpraševala po meni. Pa res, komaj sem bil doma, je bila čez eno uro že pri meni z otroči-čkom v naročju. Verjemite ali pa ne, ampak nekam čudno mi je pa le bilo, ko sem videl tisto malo stvarco. Zdi se mi, da sem jo celo objel.
"Mati pa je bila razvalina, okostnjak, senca. Suha, postarana. Prekleto, zakon pa ni bil zanjo. Vprašal sem jo mehanično: 'Ali si srečna?'
"Udrle so se ji solze, zaihtela je in vzkliknila: 'Jaz ne morem in ne morem več brez vas živeti. Rajši umrera, j^z ne morem več!"
"Strašno je počenjala. Tolažil sem jo, kakor sem vedel in znal, in jo peljal nazaj do ograje.
"Izvedel sem, da jo mož pre-
(Dalje na 6. strani)
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem!
RALPH'S SOHIO SERVICE
1163 EAST 123rd STREET
Gasolin, olje in avtne potrebščine
CRYSLER PORRIS CO.
PRODAJALCI DODGE IN PLYMOUTH AVTOV TER DODGE TRUKOV
9216 SUPERIOR AVENUE RA 8252
Kekic's Record Shop
5815 SUPERIOR AVE.	Martha Kekic, lastnica
Popolna zaloga hrvatskih in slovenskih plošč po zmernih cenah. — Odprto od 11 zj. do 8. zv.
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem!
Universal Motor Sales
16302 Euclid Avenue — E. Cleveland, O. GLenville 8057—9162
PRODAJAMO FINE RABLJENE AVTOMOBILE
Kogan s Jewelry & Gift Shoppe
16378 Euclid Avenue — GLenville 4308
IZVRŠIMO PRVOVRSTNA POPRAVILA NA URAH, PRSTANIH IN ZLATNINI Vse delo je jamčeno
super cleaners
8135 SUPERIOR AVENUE
EKSPERTNO ČIŠČENJE PREPROG
O'Donnell & Wiersch
Kontraktorji za plumberske in grelne naprave 3528 ST. CLAIR AVE. — EN 3572
dOTIviTaldwTn
OPTOMETRIST sporoča, daje otvoril svoj urad za popolno postrežbo
za oči na 22050 LAKE SHORE BLVD.
Začasno je urad odprt: Vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. dop.; vsak torek, četrtek in soboto, od 8. do 10. zv.	Pokličite KEnmore 2777 za sestanek
NORTHEAST MOTOR & BODY REPAIR
389 East 156th St.
Barvanje — varenje — popravila na fender jih in ogrodju
MOTOR—CLUllCH—BRAKES KE 1577
THOMPSON'S GARAGE
SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA 15013 ASPINWALL AVE.
GL 7863
ZAKELY'S FRIENDLY SERVICE
MOBILOIL—MOBILGAS—MOBILUBRICATION MOTOR TUNE-UP
15214 Lake Shore Blvd., IV 9666
Vaš avto bo vedno pravilno deloval če ga boste pravilno oskrbovali. Pripeljite ga k nam za gasolin, olje in mazanje.
POLACEK ELECTRIC CO.
NAPELJAVA ŽIC IN OPREMA ZA ELEKTRIKO 5288 BROADWAY — MI 7670
Mathews Machine Products Co.
Jobbing and Production Machining 958 EAST 72nd ST. — EN 6245
MARKET POULTRY & EGG CO.
1925 W. 24 ST., zadaj za West Side Market
Vsakovrstna ščiščena perutnina za vse prilike
TELEFONSKA NAROČILA TAKOJ IZPOLNIMO
PR 7722
IVANHOE BEAUTY SALON
SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM VELIKONOČNE POSEBNOSTI; PERMANENT WAVES, $6.50 in naprej
Damo Cold Waving in barvamo lase ter izvršimo vsa dela v lepotičju 16370 EUCLID AVE. — GLenville 7177





STRAN 6
Metod Mikuž:
Prešeren in partizani
Bilo je še zgodaj pomladi. V dolenjskih vinogradih so se trte že solzile, v zatišju zidanic so poizkušale cveteti breskve in partizani, ki so se pravkar vrnili iz nevarne zasede tik nad Mirno pečjo, so trdili, da so slišali že kukavico in da je zapela samo trikrat. Torej še tri leta. Po ko-
bil in ni nihče drugi kot silno I zdravje, veliki optimizem, veli-! ka volja delovnih ljudskih mno-;žlc, sila duha in jasnovidnost nje, ki pride, gre in ne zapusti r^j^l^ovega vodstva. Osvobodilne ničesar. Pred očmi partizanov, , f^'onte in Partije.
novih ljudi, je ob silni lepoti in i Prišlo je leto 1941 in kot od veliki besedi rasel nov, boljši in : mrtvih so vstale pred nami Pre-lepši svet.	šernove besede in misli. Vstalo
Kot takratni uradni časi in'J^ 1^^ tudi ljudstvo. Ne več kot tem podobni ljudje niso verjeli, nekdanji Gubčevski puntarji, še manj priznali Prešerna, ti-' temveč, vodeno po iz njih zrast-sto se je od leta 1941 do 1945 vodstva, vodeno po Partiji
ledar.-u je bil cvetm teden jug ^ partizanom vse, kar je je odloino zaklicalo na ves glas: je goml nuke oblake m gozdov,	nazadnja- '« ^ boju, le v naporih, le v zve-
BO pel, kot vel,k, ,n dobro «t..	Kajti, hudobija se boji stok" samemu sebi in svojemu
cmrlji. Prejšnji dan smo doži-,. .. . . ,	vodstvu le v nanrAi in no,(,4
v	,luci, nočna m mrtvaška sova voubtvu, le v naprej m ne nazaj
I o nesrečo.	oslepi pred soncem, zato se je zmaga. Gozdovi so se polnili
.. f f.fbo ji In sovraži, črno noče posta-'» tistimi, ki jih je poslal resnij. t,sto dobro sknto gozdno pot m :	' 'ni narod, z najboljšimi.
ie malo s, nismo mog . m.Bht.,	: Narod je hotel boljSe, zato je
da je za njo zvedel tudi sovraz-' Osamljen je zapisal Prešeren; .. , ,	^ , /,
• -u *. .. - TI u J	......sprejel borbo, narod je hotel
mk. Veliko ranjenih tovarišev le velike besede o neizčrpni moci i	^ . y ,,
. ./	e,	. , resnično svobodo, zato je šel kr-
bilo prenesenih v tistem gozd-1 Slovanov, osamljen je zapel o'
nem klancu in vsi so varno pri-^veliki človeški ljubezni, ki hoče
šli v naše bolnišnice na Rogu.,samo ljubezen, o veliki medse-1 - •	• j v	,
•D J u J , . , . i-L • • ■ u i , . , . locmi, srcem m dušo tudi Preser-Po dveh dneh težkih bojev, ki bo ni m bratovski ljubezni, o I v, j o • •• • ,
■' ' '	•' ' novo besedo. Saj jim je kazala
pot naprej, nov svet, novo srečo
vavet in umirat. Zato so partizani poslušali z odprtimi usti,
smo jih imeli na obsežni fronti I vnebovpijoči krivici hudobnega med Čatežem in Trebnjem, se I sveta do novorojenega človeka, je brigadi nabralo 15 ranjencev, j ki nosi samo ta greh, da v krst-ki pa jih je srečno spravil na j ni knjigi ni zapisan njegov oče, daljnji kočevski Rog močan in |osamljen je zapisal: tja bomo
dobro oborožen bataljon.
Ko se je bataljon vračal k brigadi, je na kraju, kjer ni nihče pričakoval, padel v močno zasedo, ki je takoj po prvih strelih ubila komandanta. Kot sršeni se je sicer bataljon zagnal za zasedo, jo pregnal in razte^jel, a to komandanta ni več oživelo. Ležal je kot je padel, v krvi, ki mu je tekla iz napol odprtih ust in iz velike rane na prsih. Pokopali smo ga kot se je spodobilo, najboljša četa v bataljonu je izstrelila zadnji pozdrav in ostal je na pokopališču pri štatem-berku pod mogočno goro Radu-Ijo, ki se je že pripravljala na pomlad in zgodnjo veliko noč.
Drugi dan je prišel v štab brigade po opravkih komisar tega bataljona in prinesel tudi pokojnikovo zapuščino, v robec zavito listnico in vsakemu takratnemu partizanu dobro znano rdečo knjižico Prešernovih poezij. Vse je bilo okrvavljeno, tudi Prešeren. Na za spoznanje bolj rdeče platnice se je ujela temnejša komandantova kri v velikih lisah, zašla pa je tudi v knjižico samo. Zalila je ves Sonetni venec in ko smo knjižico z vsem spoštovanjem odpirali, smo morali paziti, da listov nismo strgali, kajti včeraj še živa kri, polna življenja, mladosti in neugnane sile in želje, prinesti boljše in lepše svetu in sebi, se je strdila in dobesedno zapečatila največjo in najlepšo slovensko pesem. Zato nismo delali sile.
Knjižico in listnico smo lepo zavili in spravili v brigadni arhiv. Kot so mi pozneje pripovedovali tovariši, je ta velika, dvojna in neprecenljiva dragocenost še dolgo romala z brigado, pozneje pa so jo morali z vsem štabnim arhivom zakopati, kar je storil sam komandant, komisar in nekaj kurirjev. A ker so prav kmalu za tem padli prav vsi, vemo danes samo to, da te Prešernove poezije leže nekje v slovenski zemlji med Stično in Savo.
Že zdavnaj ne verujem več v rože iz pravljic, -vem pa, da je tudi iz teh poezij zrasel najlepši cvet na Slovenskem, ne samo današnji, temveč tudi za jutrišnji dan.
Kje vse je hodil Prešeren z nami in kdo vse ga je bral. Marsikdo je že pozabil ali pa bi pozabil za vselej, da se je v ljudski šoli učil in bral pesmi tega velikega Slovenca in pesnika, pa je tako v partizanih, kje ob ognju skraja prisluhnil, potem pa verno poslušal Prešernovega velikega duha, njegovo veliko besedo in veliko ljubezen. In ti partizani so bili kmečki fantje in dekleta, delavci, hlapci, pastirji. Ob branju Prešernovih pesmi so zamišljeno gledali v ogenj, ali pa legli vznak in se zagledali v zvezde.
Ni pa bilo to prazno sanjarje-
najdli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave.
Prešeren je vedel, da je osamljen. A kot velikan po srcu in po duši je pa tudi vedel, da ne piše zastonj. Kar je namreč velikega, resnično dobrega, ne mine nikdar. In res. Prišel je čas, ki je rodil uspešno orožje in orodje, ki je edino moglo začeti, nadaljevati in bo nadaljevalo po Prešernu započeto delo. In to ni
in v odeni od visokega razuma Osvobodilne fronte in Partije so spoznali tudi pot do vsega sveta.
Nič ni torej čudnega, če so patizani vriskali, ko so se zaganjali na juris in zanimiv slučaj je, da je vprav Prešernova brigada z neustavljivim zaletom zavzela gnezdo domačega nazad-njaštva in hudobnosti trdnjavo Turjak. Noben slučaj pa ni, da ima naš temeljni zakon, ustava, veliko takih prvin, katere je svojemu narodu pokazal že Prešeren.
Posneto ii "Slovenskega poročevalca"
ENAKOPRAVNOST
RESNIČNA ZGODBA
27. marca 1947.
(Nadaljevanje s 5. strani)
I valnim načinom dela dvignili produktivnost, dosegli in prekoračili delovne in tehnične norme, pocenili proizvode itd., pozivamo Vaš delovni kolektiv na tekmovanje po priloženem tek-
tepa in da ji tašča, stara sova, | movalnem programu v proizvod-greni življenje.	ni sezoni tekočega leta.
"Čez dva dni je zopet prišla. '
Objela me je in se vrgla na tla: Tekmovanje naj bi se začelo 'Ubijte me, tja doli pa ne več.'	trajalo do konca
"Tudi Mirza bi bila rekla ta- ^^^Gca novembra. Posebna tek-ko, če bi bila znala govoriti! movalna komisija, postavljena "Vse te reči so mi začele pre- Glavnega odbora Enotnih sedati, in umeknil sem se še za' sindikatov, bi naj na koncu vsa-šest mesecev. Ko sem se povr-	meseca presodila vse tek-
nil . . . Ko sem se povrnil, sem ' movalne podatke in zmagovalcu izvedel, da je pred tremi tedni I P^^dala prehodno zastavo, ki bi umrla in da je prišla vsako ne-' končanem tekmovanju pre-deljo v grad . . . kakor Mirza. ^ trajno last največkratne-Osem dni pozneje je umrl tudi, zmagovalcu.
otrok.	Posneio iz "Slovenskega poročevalca"
"Njen mož, zviti lopov, je po-	_
dedoval. Vse pa kaže tako, da ,
se je pozneje poboljšal, ker je zdaj občinski svetovalec."
Gospod de Varnetot se je še zasmejal in pripomnil:
"Naj bo že tako ali tako, do blagostanja sem mu pa le jaz po-mogel!"
In gospod živinozdravnik Se-jour je nesel v usta kozarček j gg bodo zagotovljeni o sigurno-
AMERIŠKI BIZNESMENI ZA INVESTICIJE V JAPONSKI
TOKIO, 20. marca—Ambasador George Atcheson Jr., je danes obvestil zavezniški svet štirih velikih sil, da so ameriški podjetniki pripravljeni, da vložijo denar v japonska podjetja.
žganja in resno končal:
"Vse, samo take ženske ne!"
TEKMOVANJE APNENIC
Delovni kolektiv apnenice Celje v Zagradu pri Celju je pozval na tekmovanje delavce apnenice v Kresnicah, Zagorju ob
sti Japonske. Urgiral je svet, I naj obvesti Japonce, kakšna in-; dustrijska podjetja lahko obratujejo. To je potrebno, da bi Japonci mogli s svojimi pridelki plačati za importirano hrano.
Duluth, Minn.
V bolnišni-
Savi in v Hrastniku. Poslal jim ci St. Mary je dobro prestal je sledeče pismo:	j operacijo Frank Pucelj iz Ely-
"V zavesti, da bomo s tekmo-1 ja.
Popustitev
pri RABI PUNA za HIŠNO GRETJE
(veljavno od 1. aprila 1947)
Največ iz vzroka, ker je sezonsko lepše vreme, ki je navadno s prihodom pomladi, manjša zahteva po plinu omogoča dobavo dovolj veliko, da se lahko popusti v restrikcijah, ki so bile odrejene z zasilno naredbo št. 26, vloženo pri Komisiji za javne utilitete v Ohio 6. februarja 1947.
The East Ohio Gas Company je posebno željna odpraviti res« trikcije ali omejitve, ki so ovirale ali zakasnevale gradbo novih hiš in stanovanj v teh časih, ko vlada pomanjkanje stanovanj in kjer so te restrikcije nepotrebne.
Iz teh vzrokov je Utilitetna komisija države Ohio odobrila prošnjo za odpravo zasilne odredbe št. 26. Odprava zasilne odredbe se glasi.
ZASILNA ODREDBA [popravljena]
Veljavna 1. aprila 1947
(26) A. Od 1. aprila 1 947, dokler zasilna odredba ni odpravljena ali preklicana, družba ne bo dostavljala plina za grelne naprave, ki so namenjene namesto opreme, ki uporablja drugačno kurivo.
B. V posebnih zdravstvenih slučajih, ki so podprti z potrebnimi dokazi, zadovoljivi za družbo, se točka (A) lahko ublaži.
The East Ohio Gas Company
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhor želimo rsem!
PERCY CHROME PLATING CO.
HARD CHROME & CADNIUM PLATING TOVARNA NA 1076 EAST 74lh STREET URAD NA 1886 EAST 82nd STREET CE 4295 — EX 1539
NORTHERN OHIO PUMP SERVICE
1204 NORWOOD ROAD
VZPOSTAVIMO IN OSKRBUJEMO OPREMO OLJNE FIRME
HI-SPEED SERVICE STATION
EAST 74lh STREET IN ST. CLAIR AVENUE
POPOLNA OSKRBA VAŠEGA AVTA Gasolin, olje in druge potrebščine
AMERICAN METAL TREATING COMPANY
CASE HARDENING
JESSE L. TEEGARDEN
1043 East 62nd S+.-HE 4492
THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
970 East 64th Street
W. NAYKOS,
nakupovalni zastopnik
THE
GENERAL MEAT TREATING COMPANY
941 ADDISON ROAD EX 2111 - 2552
TOOL HARDENING ANNEALING TEMPERING
STRAIGHTENING NORMALIZING DRAWING CYANIDING & CARBURIZING, etc.
FORMAL CLEANERS
1194 EAST 79th STREET HE 3050
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo MI OBRATUJEMO NAŠO LASTNO ČISTILNICO
HOUGH FURNITURE CO.
FINO POHIŠTVO IN HIŠNI PREDMETI RADIO APARATI—KOMBINACIJE—PLOŠČE—ITD.
General Electric — RCA — Zenith — Crosley — Philco Bendix in Gayrod izdelki
8402-04 HOUGH AVENUE — GA 7426
. Odprto ob večerih