Gespodarstvu RENTABILNO VINOGRADNIŠTVO. Največja dolžaost vsakega človeka je, aapredovati v vseh smereh. Kdor aapreduje, ta vlada ia vzdržuje svet. Brez aapredovaaja bi vse življeaje aa sveta v aajkrajšem času moralo preaehati vsled vedao težjih življeajskih pogojev za vsakega poediaca. Zato aas že aaravai zakoa takorekoč sili k aapredku. Neizobražea in zaaikera aarod bo propadel, med tem ko se bo drugi aapredca zravca ajega dvigail v kulturao višiao. Kolike važaosti je aapredao gospodarstvo, aam pa priča aajbolje svctovaa zgodoviaa. Narodi, ki aiso iaicli prilike se izobraževati, so kulturao zaostali ter se jih je saialralo za maaj vredae ali celo škodljive. Pod jarmom drugih narodov se je naš sloveaski aarod težko razvijal, še težje pa aaši južai bratje, ki so imeli še maaj prilike za kulturai ia gospodarski aapredek. Mi Slovenci gotovo aismo krivi sami, če smo kot aesvobodai zaostajali za drugimi aarodi, a daaes bi bil že čas pokazati, da hočcaio biti enakovredai drugim velikim in naprednim narodonn. Posebno skrb moramo posvetili napredovaaja v kmetijskeui gcspodarstvu in sicer paaogain, kjer imaaao aajveč konknreace. Presoditi aam je, pri kateri paaogi kmetijskega gospodarstva napredujeaio pod daaimi razmerami ia okolščinaaii aajlažje in se aato lotiti doličae paaoge z vso vaemo. V zadajih ietih je gotovo marsikdo razmišljal o tMn, ali je naše viaogradaištvo reatabilao. Vinogradaištvo je pri aas tista gospodarska paaoga, kjer je starokopitaeža mogoče zadeti v eaem letu prav občutao. Samo v aapredaem vinogradiništvu je pri aas mogoč Bspeh in vsak viaogradaik bo s časom prisiljea se aosnm razmeram prilagoditi. Dragi vinorejec, ali si že premislil, zakaj točiš svojo bislino po 16 K 1 liter v svoji domači hiši ter čakaš aelao pivcev, da bi prišli v obilaejšem številu v tyoj viaotoč? Povrhu plačaš od točeaja še visok davek, dočim je tvoj sosed že v jeseai prodal svoj mošt po 20 K iiter. Kateri od vaja je boljši viaogradaik? Gotovo tisti, ki zaa, kaj mu je storiti, da producira boljše viao v priaaerao zadostai maožiai. Odslej bo imel le tisti vinojradaik aspeh v viaoreji, ki bo pridelal z malimi stroški razmeroma aajboljše viao. čajte zatorej, viaorejci, kaj vam je storiti, da boste tudi v aajvečji yiaski krizi prišli aa svoj račua! Oslabele viaograde je boljšc dobro pogaojiti, aego izsekavati, ko bi sicer lahko še aajbolje rodili. Gaojeaje pride vsekakor ceaeje, kakor obaovitev v sedaajem dra•jem času, kajti stroški rekoastrukcije zaašajo daaes 120.000 K za ea oral. Kdo izsekava povsem zdrave trte, predao jih je s prinierao rezjo popolaoma izkoristil, je velik zapravljivec ia dela to bržkoae na ljubo kakema viaičarju, ki bi rad imel več depatatae zemlje, ali pa vsled tega, da bi dokazal svojo strokovao aesposobaost. Eaak škodlijvec viaogradaištva je tisti, ki ae zatira plevela ia ae rahlja zemlje v viaograda ia vrši škropIjeaje, ko je že prepozao. Viaograde je vbodoče saditi lc v aajugodaejših le§ah. Če pa aimamo primerae lege, uporabimo tisti prostor rajši za druge kulture. Pri izbiraaju sort se moramo ozirati aa krajevne razaiere. Pri tem velja pravilo, čim fiaejša je sorta. v tem boljšo lego jo je saditi ia sploh rajši viaogradaištvo opustiti, kot saditi slabe ia ¦eprimerae sorte. Najboljše sorte pri aas so: beli burguadec, laški ia mali rizliag, silvaaec ia pošip ali pa aiosler. Viaograd sadimo s prvovrstaiaii Irtami, ki smo jih kupili pri zaaesljivem trtaičarju, ali pa sami vzgojili. Viaograd aaj bo samo viaograd, ae pa mešaaica raz•ve ali celo trave. Vmesai sadeži ovirajo pravilea razvoj samo grozdje, rožje se aaj uporablja za kompost, s katerim gaojimo v viaogradu, ^ Zegilia v viaograda aaj bo v poletja ia po zimi vedao zrahljaaa ia plevela prosta; zato jo je večkrat •kopati. Trava aaj aikoli ne zraste, sicer je takoj kopati. Osobito važao je, da je zemlja čista od plevela v času jzoritve grozdja. Suha zrabljaaa zeralja sprejema topJoto od solaca ia jo oddaja grozdju; oaa izžareva. Nad zrahljaao zemljo je zrak topel ia suh, kar zelo agodno jrpliva na dobro zoritev grozdja. Plevel izhlapeva obilo vlage, ki je aajboljši pripomoček za razširjaaje različ»ih bolezai. V vlažaem toplem zraku plavajo milijoai škodljivih glivic, ki takoj vzklijejo aa agodaih tleh. Kdor hoče imeti sladki mošt, aaj drži zemljo v času aoritve zrahljaao ia plevela prosto. Ne zadostujejo pa samo dela tekom poletja, ampak ge gledati tudi aa trgatev ia spravljanje mošta. Brati je po možaosti v lepem, suhem ia solačaem yremeau. Pri trgatvi je odbirati gailo, bolano ali nezrelo grozdje ia ga prešati posebej. Prodali je le aajboljši mošt, da si pridobimo stalae odjemalce ia dobro ime. Ako je y jeseai kupčija slaba, se aaj z viaom pravilao kletari ter ga proda y pomladi. Za ta posel aaj bi se osaovale potrebne kletarske zadrage. Viao je prodati le pošte_emu trgovca, ki aašega imeaa ae bo kvaril. Ako nisi z dušo ia telesom vinogradaik, tedaj prepusti rajši to paaogo drugim sposobaejšim. Zeleti bi bilo, d* bi državaa uprava tudi v tem pogledu posre_ovala in vse vinogradae oskrbaike-aestrokovajake iz ajih mest odstavila. Ako bomo uporabljali vse pripomočke, ki se aam audijo in reatirajo, tedaj bomo v viaoreji prav gotovo _apredoyali. S tem bomo odpomogli tudi sedaajiai sla3>im vi-akim ceaam ia tako koristili sebi ia aarodu. Iyan Stampar, oskrbnik graščin Ormož. Katastrofalai nastop oidija se nam javlja iz yseh srmarskih okolišev ia aam preti, da aam ta bolezea uaiči še to malo, kar je v viaogradih letošajim vre»easkim aezgodam preostalo. Viaogradniki se opoaarjajo, da ii^orabljajo vsa sredstva proti oidija ia ga poskusijo zatreti ali vsaj razširitev omejili. Ob lepem Tremenu je pridao žveplali! Pri zelo močaem aastopu •se je poslužcvati eveatualao tudi aatrijevega hipermaagaaata (25 dkg aa 100 litrov vode ia 2—3 kg agašeacga apaa). A najbolj se pa baje obacse žvcpleaoapaena brozga z dodatkom 30—40 kratae maožiae vo<4e (aa 1 kg brozge 30—40 litrov vode). Brozga se z (yodo dobro ponieša ia s to aiešaaico se celi trs, poseb»o pa grozdje dobro poškropi z aavadao škropilaico, ^ki se rabi za škropljeajc proti peroaospori. To sredstvo «čaakuje baje absolutao sigurao. Napadene jagode zgu be v par daeh oidijevo pepelaato prevlako ia se, kakor jrayimo, »obrišcjo« ter dobe zopet svojo aaravao zekao ia zdravo barvo. To sredstvo priporoča dičai aaš yiaarski strokovnjak g. Fraa Majcea, ravaatelj posestey štajerske hraailaice v Podlchaiku, ki ga na ob•širnih hrnnilaičaih posestvih že par let z aajboljšim »spehom uporablja. Zaradi tega opozarjamo tudi mi •rs« p. u. yinogradnike na to sredstyo, ter jim priporo- čamo, da ga pri letošaji močai iavaziji oidija y čim večjem številu preizkusijo ter aaai blagovelijo aaznaaiti svojča s tozadcvne rezultate. žvepteao-apaeaa brozga bi bila najceaejše sredstvo zoper oidij, že radi majhaih maožia, ki so potrebae ia aporaba je aajbolj caostavaa. Dobiva se v poljabaih maožiaah pri tvrdki Aaton Jurca v Ptuju. — Viaarski in sadjarski odsek, Kmct. družbe za Sloyeaijo v Mariboru. Iz onnožkega okraja. .Nekatere občiae ia gospodarske korporacije ormožkega okraja so prosile delegacijo miaistrstva fiaaac, da se aaj dovoli viaogradaikoai, oziraje se aa slabe prodajae moiaosti laaskega viaskega pridelka, davčae olajšave v plačila davkov v tem oziru, da se jim dovoli plačilai rok do 1. aovembra t. 1., da se jim ae pripiše običajao predplačilo osebaodohodaiaskega davka za leto 1923 ia da se zviša eksisteačai aiiaimum. Na to prcšajo je prišel sledeči odgovor: Delegacija miaistrstva fiaanc je dovolila z odlokom z dae 27. juaija 1923, št. A I 1312 ex 1923, za viaogradaike onaožkega davčaega okraja glede plačila davkov sledeče olajšave: a)pri .vinogradnikih, ki ne posedujejo razvea vinograda le malo ali nič drugega posestva, se prisilno izterjaaje davkov odloži do 1. oktobra 1923, b) pri drugih posestaikih pa, ki imajo poleg vinogradov še zemljišče v večjem obsegu, ako so obzira vredai ia jim bode dohodaiaa za leto 1923 odmerjeaa aapram 1. 1922 v predvidcma bistveno aižjem zaeskti, se omeji izterjaaje dchodaiae za tekoče lcio le na eno tretiao zneska, ki se je za lelo 1922 jia dohodniai predpisal. Glede aadaljaih zahtev v vlogi na delegacijo se pa pridbčuje naslova sledeča pojasnila: Spregled zamudaih obresti ae predvideva aiti zakoa z dae 9. marca 1870 drž. zak. št. 23, aiti zakoa z dae 23. jaa. 1892, drž. zak. št. 26, niti člen 160 fia. zak. za leli 1922 ia 1923. Pač pa dopušča odlok bivšega fin. miaistra z dne 26. juaija 1870 št. 16, 103, naredbenik št. 27 ex 1870, izjemoma spregled zaaiudaih obresti le v tistih posebaih slučajih, v katerih so ugotovljeae prcaiožeajske razniere davčaega obvezaaca, ki ima davčae zaostaake, tako da bi bilo plačilo davkov <poleg zamndaih obresti za davkoplačevalca občalao ia bi upiivalo mrlvično na ajegovo davčno moč. To se pa mora sgoditi le iadividuelao ia aa prošajo posamczaikov. Zahtevaaega zvišaaja miaimuiaa za oproščeaje pa se ae more dovoliti, ker je eksisteačai miaimum že določea v čleau 115 fia. zak. za leti 1922 ia 1923, ki velja za Sloveaijo. Maribojrsko sejmsko p»ročilo. Na svinjski sejeai dae 3. t. m. se je pripeljalo 231 sviaj, 3 koze ia 2 ovci. Geae so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedaov 1000 do 1100 K, 7—9 tedaov 1400 do 2000 K, 3—4 mesce 2400 do 3200 K, 5—7 mescev 4600 do 5300 K, 8—10 mescev 5600 do 5800 K, 1 leto 7000 do 8000 K, 1 kg žive teže 80 do 100 K, 1 kg airtve teže 100 do 120 K, 1 koza 900 do 1000 K, 1 ovca 1100 do 1200 K. Uradovanje okrajnega glavarstva v Ptuju. V vasi H. pri Ptaju imata dva soseda radi stavbenih zadev pre pir, katerega bi moralo kot II. iaštaaca rešiti okrajao glavarstvo. Baje že pred pol letom je aapravil edea od teh posestaikov na okrajao glavarstvo pritožbo ter bil skoraj vsaki tedea pri istem uradu, pozaeje se je zopet aapravila pismeaa pritožba, kolekovaaa za odgovor, poaovno se je prosilo celo g. okrajaega gbrvarja dr. Pirkmajerja osebao, aaj vcndar eakrat zadevo reši, a vse zamaa, ti gospodje aimajo časa te pritožbe rešiti. Naj si ogledajo svoje polževo uradovaaje, s katerim so zakrivili stroške ia aaj uradajejo vsaj po obč. komisiji zakoaito, priliranili nam bodo veliko aepotreb aih stroškov, sploh pa kdor jih je povzročil, aaj jih tudi plača. S tem prosimo merodajae oblasti, aaj svojo dolžnost storijo, saj moramo tudi mi aašo, da jih plačajemo ia ako pa ai več zakoaa za vas, gospodje, ga tudi aaai ae bi bil treba upoštevati. Žitni trg. Do stalaih cea aa žitaem trgu še do sedaj ai prišlo. Dobra žetev, poleg tega pa še vedno visoka ceaa aovega žita silijo kupce k čakaaja, da aa ta aačia prisilijo padec cea žitu. Tako se promet še vedao vrši v maajšem obsegu, dasi cene aeprestaao padajo. Pšeaica letošaje žetve se ponuja že v veliikh količinah. Ceaa bački pšeaici je 350—360 dia. za 100 kg. Staro pšenico so kupovali samo še mliai, da jo mešajo pri mletju z aovo. J e č m e a. Jari ječmen je letos slabše obrodil, kakor zimski. Promet je malenkostea, zlasti s pivovarsko robo. Ta staae 300—310 dia., dočira stane srbski ječmea za krmo 285—290 dia. O v e s že prihaja aa tržišče od aove žetve. Bosanski se je prodajal po 285 —290 din., bački ia slavoaski pa po 295—300 dia. — Rži se ai skoro aič prodalo. Za bačko rž.se je zahtevalo 325—330 dia. Koruza. Ceaa za 100 kg 260—270 dia. po kakovosti. Moko iz aoye pšeaice, aularico, se je prodavalo po 5.90—6.10 D za 1 kg. XVII. poročilo Hmeljai-skega društva za Slo\eaijo o stanju hmeljskih aasadov doma ia drugod. Žatec, ČSR, dae 2. 8. 1923. Pred par daevi je zopet malo oživela hmeljska kupčija ter se je plačevalo za sredaje dobro blago do 2200—2300 čK za 50 kg; sedaj je pa postalo bolj mirno in so-cene le bolj nominclae. Za aavcdeae ceae bi se dobivalo blago boljšc kakovosli. Hmelj iz leta 1921 se je aa kmetih kupil tudi pod 1700 čK za 50 kg. Zadaji tedea jebi lo vreme nestaaovitao. Vcčkralai dež je pospeševal prehod cvetja v kobule, veadar ga je premalo. V zdravih aasadih je prchod cvetja v kobale videa, med tem ko se okužcni aasadi s svojimi kratkiaii ia zelcaimi poganjki ac pripravljajo aa cvet. Vobče sc torej lahko reče, da se staaje ai zboljšalo. Vremc je sedaj po dncvi vroče, večkrat yiharao, aoči so pa občutljivo hladac, kar slabo upliva na hitri prchod cvetja v kobalc. Mirao se lahko trdi, da bode letošaja množiaa komaj cna tretjiaa ali slaba polovica laaske, torej 35.000—40.000 stotoy po 50 kg Miaulo lcto smo pridelali y žatečkem okolišu 84.000 stotov po 50 kg. Obiraaje se bo pričelo šele po 25. t. m., ali pa šele s 1. septembrom. («Saazer Hopfea- uod Brauer-Zeituag.«) — Tvrdka: Conaick van Noyen v Alostu v Belgiji piše, da zaese svetovai koazum krog  1,000.000 stotov po 50 kg hmelja, svetovna fetina bo pa  dala le 580.000 stotov, torej okroglo 400.000 stotoy po 50 kg premalo! Vredaost denarja. Ameriški dolar staae 04K din.,  100 fraacoskih fraakov staae 545—548 dia., za 100 av- strijskih kroa je plačati 0.1305—0.1310 dia., za 100 če- hoslovaških kroa 273—274 din., za 100 nemških mark 0.007—0.008 dia., in za 100 laških lir 400—404 diaarjev. V Curihu znaša vrcdnost diaarja 5.90 ceat. (1 centiai je 1 para.) Od zadajega poročila je vredaost dinarja po- skočila za 10 točk.