Št. 130. ^IaU q4^ V Gorici, v sredo dne 31. decembra 1902. Tečaj XXXII„ lakaja trikrat aa ted«a t Šestih Udaajlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjatraaje li-canje opoldne, reierao liiaaje pa ob 3. ni popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pretentana alt v Gorici na dom pošiijana: Vse leto.......13 K SO h, ali gld. 6-6« pol leta .......6.6«,, , 3-30 oetrt leta.......8 , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stanejo* 10 vin. "v «* *-5\-,'r Oti 23- julija 1901. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. ari dopoludne. Naročnino sprejema upr&vnStvo v Gosposki ulici Siv. 11 v Gorici t ; b) v normalnih časih $900 m*; c) povprečna poraba na leto in dan 3.300 m«. Kontingent vode je proračunjen: a) za stanovanja do L00 K stanarine s 300 1. na dan; b) od 500—1000 K s 450 lit. na dan; c) nad 1000 K s 600 lit na dan; ta m n o-žina vode (normale) je plačana v 5% vodovodni dokladi na stanarino; morebitno višjo porabo to je potrato mora plačati hišni gospodar po katerega ima mestni urad pravico povsod postaviti. Vodovodna uprava ljubljanska je uzorna, poraba redna (80—100 I. na glavo), ceste redno skropljene in brez prahu, tako da služi ljubljansko mesto dosti večjim mestom lahko v vzgled. Obiiaikl čisti dohodek Iz vodovodnih naprav pa znaša prlhllžno 25000 1 na let«. Morala; Mi se ne bojimo potrebne vodovodne glavnice 1,100.000 K za Gorico, ker bode to izvrstna investicija; priporočamo pa, da se s to glavnico, kedar bode investovana, pametno gospodari; po označenem goriškem narisu p a mora nastati krivica, nered in upravni deficit. Konečno: Tehnični načrti za goriški vodovod nefzvoljenim najbržej ne bodo v vpogled in ne vemo, kdo jih pregleda in tehnično prekritikuje pred morebitno odobritvijo po mestnem zboru goriškem in pred oddajo dela. — Opozarjamo pa udeležene kroge mestnega zbora goriškega z najboljšo inteneijo, da se polog njim znanih italijanskih del ozira jo na bližnjo deželo kranjsko, na deželo brezštevilnih novih in malih vodovodov, kjer je pri vodovodnem uradu ljubljanskega mesta, ki ima skoraj ene in iste razmere kakor Gorica, in pri deželnem stavbin-skem uradu nagromadeno toliko tehnično in administrativno poduč-nega (tudi po ministerijalnih ukrepih indoiočilih dopolnjenega) gradiva in toliko znanja tam nastavljenih mož, da ne bode težko zajeti tam marsikaj dobrega in koristnega za vodovod goriški. — Vodovod goriški je in ostane kardinalno vprašanje za sanitarne in udobnostne razmere goriškega mesta; kdor je poskusil dobroto vodovoda po drugih krajih, ve lo najbolje oceniti! Vprašanje naj se torej pred vsem prouči in načrti pregledajo s strokovnjaške strani; ako se bode pri tem oziralo nekoliko na nemški izrek: Warura in die Ferne schweifen, das Gute liegt so nah — bode to stvari gotovo le v korist! Ge smo tudi toliko nezaupni, da nam na poročilo inženerja Bresadola po ušesih zveni tista ,die Botschaft hOr' ich wohl, doch fehlt mir der Glaube*, smo z druge strani toliko absolutni prijatelji napredka naših razmer, da smo dali tej naši odkriti želji duška in mesta. . Torej, gospoda iz mestnega zbora, sedaj je na Vas beseda, da čujemol _______. Učiteljski shod. (Iz učiteljskih krogov.) Naše uciteljstvo je čvrsto organizovano v-svojih stanovskih društvih* Vsa dežela je preprežena ž njimi in zopet se vsa družijo v deželnem društvu, katero druži slovensko in italijansko uciteljstvo v celotno stanovsko organizacijo. Neumorni predsednik dežel. učit. društva g. Bajt, nadueitelj v Ajdovščini, je znal združiti okrog sebe vse čiie, delavne ter agilne kolege in koleginje obeh narodnostij, da nastopajo vzajemno v boju za svoje svete pravice, Vse deželno uciteljstvo se je pridružilo tem stanovskim prvoboriteljicam in prvoboriteljem v navdušenem prepričanju, da jih le složna in čvrsta organizacija dovede do boljšega gmotnega stanja. Zelo veličasten pojav te učiteljske solidarnosti in zavednosti je bilo zborovanje dne 21. t, m. v tukajšnji gledališčni dvorani. V četrtek dne 18. t. m. ni še nikdo nič vedel o tem shodu. Isto noč so se odposlale na vse strani skromna vabila z dnevnim redom in iz vse dežele so prihiteli učitelji v Gorico, da povedo svojim deželnim poslancem iz očij v oči svoje opravičene težnje, preko katerih ne bodo smeli prestopiti ti naši skrbni deželni očetje in gospodarji v sedanjem zasedanju deželnega zbora. Okoli 400 članov učiteljskega stanu se je zbralo v gledališčni dvorani k stanovskemu boju za obstanek, Uciteljstvo torej dobro ve, da ne zmaga vsak, kdor se bojuje, a je v svoji zavednosti prepričano, da se mora bojevati vsakdo, kdor hoče zmagati. Zato je pustilo doma ono krotkost pohlevne ovce, na katero so že od nekdaj gromadili vs? gospodujoči deželni in državni sloji le delo, delo in delo ter jo vklepali po izgotovljenem opravilu v spone ved nega tla-čanstva k bornim praznim jaslim. Uciteljstvo je nastopilo pri tem zborovanju odločno a taktno, prav parlamentarno, da sijajno in zahtevalo to, kar mu tiče že po človeškem naravnem pravu. In tako je prav! K zborovanju se je vabilo vse p. n, gg. dež. poslance, vse gg. c. kr. nadzornike ter s posebno deputacijo preblag. g. grofa H. Attemsa in g. c. kr. namestnika nj. E. grof Goessa. Vabilu so se odzvali le p. n. gg. poslanci Berbuč, Tuma, Luzzatto inllol-(Dalje r prilogi.) Kneginja in Danuša nista stopili s konj, ker tega knez z ozirom na njuno varnost nikdar ni dovolil, kajti zoper divje bivole in zubre se je bilo dokaj lože braniti na konju nego peš. Gr>pod de Lorche, dasi ga je bil knez povabil, naj ostane na njegovi desni strani, je vendar prosil, da bi smel na obranbo gospej ostati na konju, na kar se je vstavil no daleč od kneginje, drže v rokah vitežko kopje, kateremu so se Mazurji, kot neprilič-nemu orožju za tak lov, potihoma smejali. Zbišek pa je svoje kopje takoj zapičil v sneg, obesil si lok preko ramen in, stoje" pri Danušinem konju, jej neprestano nekaj šepetal na ušesa, časih objemal njena noge, poljuboval njena kolena, ker svoje ljubezni ni vjbč skrival pred ljudmi. Pomiril se je še le takrat, ko mu je zapovedal Mrakota iz Mocarjeva, kateri si je drznil v puščavi strahovati celo samega kneza, naj molči. V tem hipu se daleč, daleč v kurpijski globeli oglase rogovi, katerim se takoj odzovejo s poljane lovske trombe, na kar nastane popolna tišina. Samo tu pa tam je zavreščala sova na vrhu smreke, časih so nalik vranom zakrokali poganjači. Lovci so se pozorno ozirali po prazni beli planjavi, na kateri je veter otresal z mrzlim ivjem pokrito grmičje in vsak lovec je čakal nestrpljivo, katera žival se prva pojavi na snegu. Pričakovali so obilni plen, kajti v gozdu je bilo dokaj divjih bikov, bivolov in mrjascev. Kurpijci so iztirali iz brloga tudi nekoliko medvedov, ki so godrnjajo zapustili goščave, slute, da bodo morali v kratkem v kruti boj, ne za svoje bivališče, marveč za svoje življenje. Lovci so morali vendarle dolgo čakati, ker so ljudje, ki so tirali zverino k mrežam, bili zavzeli ogromni del hoste ter šli tako daleč, da lovcem ni doletavalo več na ušosa niti lajanje psov, katere so precej, ko so je oglasila tromba, spustili z motvozov. Jeden teh psov, ki je bil spuščen prezgodaj, so je prikazal na planoti ter vso predirjal, drže nos tesno pri zemlji. In znovič je bilo tiho in prazno, samo gonjači so neprestano krokali ter dajali s tem znamenje, da se delo kmalu prične. V kratkem času so se prikazali na robu gozda volkovi, ki so kot najbolj tankočutne živali prvi ovohali lov. Bilo jih je nekoliko. Ko so pa dospeli iz gozda ter zapazili množico ljudij, so se vrnili znovič v gozd, hote" si poiskati ondi drugi izhod. Na to so prikukale iz hoste mrjasjt, ki so drvili nalik dolgi verigi po zasneženi poljani lev bili iz daljave povsem podobni domačim prašičem, kateri na klic gospodinje, mahdje z ušesi, drve" k hiši. Vendar nakrat so obstali, poslušali, vohali ter se končno zakadili proti mrežam, toda ko so ovohali gonjače, so se znovič vrnili, zatulili in se zakadili proti lovcem, a to s čimdalje večjo opreznostjo. Končno pa so zazvenele tetive na lokih in zažvižgalo pušice in prva kri je polila belof sneženo poljano. Takoj se je jelo razlegati cviljenje in mrjasci so se razprašili, kakor bi udarila strela med nje. Nekateri so drvili slepo pred se, drugi so se zakadili k mrežam, zopet drugi so dirjali po poljani, ne vedfi, kam naj se skrijejo, mešaje se med drugo zverino, katero se je čimdalje več pojavilo na poljani. Že so se začuti razločno glasovi rogov, lajanje psov in oddaljen krik ljudij, ki so že prihajali čimdalje bliže iz hoste. Gozdna zverina, gnana od vseh stranij od go-njačev, je v kratkem napolnila vso poljano. Ničesar podobnega ni bilo moči videti ne le v krajinah za mejo, marveč niti v drugih poljskih zemljah, v katerih ni bilo več takih puščav kakor v Mazoviji. Križarji, dasi so prebivali na Litvi, kjer se je časih pripetilo, da so med vojake pridrvili zubri ter ondi napravili zmešniavo, so niso malo čudili velikemu številu divjačine, zlasti pa se je temu čudil gospod de Lorche. Stoje pri kneginji in pri dvornicah kakor caplja na straži, se ni mogel z nobeno,pogovarjati, in že se je jel dolgočasiti, ker ga je že jelo zebsti pod železnim oklepom, ob enem pa si je tudi mislil, da se je lov izjalovil. Kar nakrat zagleda pred seboj celo jato lahkonogih srn, velikih jelenov in losov, ki so plaho gledali, kam naj pobegnejo. Kneginja, v kateri je pri pogledu na to vskipela očetova, Kiejstutova kri, je spuščala pušico za pušico med ono pestro množico ter vsakokrat zakričala od veselja, kadar je ranjen jelen poskočil kvišku, zabrlizgal in končno težko padel na tla ter kopal s svojimi tankimi nogami po snegu. Tudi druge dvornice so marljivo streljale z loki, ker se jih je bila polastila lovska strast. Le jedini Zbišek ni mislil na lov, kajti oprši lakte ob Danušina kolena, glavo pa ob dlan, jej je zrl v oči, in ona, sramežljivo se smehljaje, mu je skušala zapreti oči, kakor bi tega pogleda ne mogla prenesti. Vso pozornost gospoda de Lorche je obrnil nase velik na vratu in na hrbtu že siv medved, ki je nakrat v bližini lovcev prihlačal iz gozda. Knez je pognal vanj pušico ter takoj stekel s kopjem proti njemu, in ko se je žival, grozno mrmraja, postavila na zadnje noge, jo je pred očmi vsega dvora prebodel, in sicer tako urno, da nobeden izmed njegovih brani-teljev ni vtegnii priskočiti na pomoč s sekiro. Takrat si je mladi Lotrinčan domislil, da bi se marsikateri gospod, na čijih dvorih je žo bival kot gost, ne pre-drznil iti na tako zabavo in da s takimi knezi in s takimi ljudmi vtegne imeti križarski red nekoč še težaven posel. Videl pa je še več takih slučajev, ko so lovci posamezno naskočili še močnejše in besnejše zveri nego so se lovile v Spodnji Lotringiji in v Priloga „Soce" it. 130. z dne 31. decembra 1 zer ter gg. c. k. nadzornika Finžgar in Zur-mann. Vsi drugi.... (I ?) niso se še hoteli odzvati najuljudnejšemu vabilu vsega deželnega uCiteljstva. Predsednik Bajt pozdravi vrle zboro-valke in zborovalce ter izraža nado, da bode ta shod z zlatimi črkami zapisan v zgodovino goriškega uCiteljstva. Podpredsednikom za slovenske debate je bil imenovan g. Ign. Križman, naducitelj v Dornbergu,in za italijanske pa g. Falconer, naducitelj v Gradišču ob Soči, zapisnikarjem gg. Franzot, učitelj v Gorici, jn A. Kutin v Št. .Mavru. Predsednikovo poročilo je bilo izborno in podprto s tehtnimi neovrgljivimi dejstvi. Obravnaval je črno zgodovino vseh nešte-vilnih učiteljskih prošenj v zadnjem desetletju in še posebno povdarjal vsebino zadnjih prošenj, katere je vložilo deželno uciteljstvo. S posebnimi slučaji je navedel neovrgljiva fakta, da je deželni zbor tekom zadnjih dveh desetletij zmanjševal mesto zboljševal učiteljske plaCe. Omenjal je zakone o učiteljskih plaCah v drugih avstrijskih deželah in dokazal, da je celo najsiromašnejša pokrajina tužna Istra bolje poskrbela za svoje uciteljstvo nego naša materina dežela, iz katere se s krvavečimi srci šele mlajši učitelji, ier gredo za boljšim kruhom h ljubljene domovine ali pa k drugim stanovom n. pr. k pošti, železnici itd. Z velikim navdušenjem je odobravalo zbrano uciteljstvo to krasno poročilo in izražalo svojo hvaležnost temu marljivemu svojemu poročevalcu. Dobil je besedo g. Nigris, naducitelj v Moraru. Z nekim finim sarkazmom in cinizmom v daljšem govoru je pojasnjeval učiteljske težke dolžnosti in trpljenje ter krasno ironiziral fraze, s katerimi se navadno kadi učitelj s t vu, dasi se mu istočasno odteguje in odpoveduje celo najprimitivnejše pravice in kako malenkostno nagrado mu podeljuje dežela za vse njegovo požrtvovalno delavnost. Prerešetal je novi naCrt zakona ter zahteval nekaterih prememb z ozirom na pet-letn:ne in razne druge podrobnosti. Frene-tiCno ploskanje je sledilo tem prepričevalnim izvajanjem spretnega govornika. Temu je sledil g. Kosovel, naducitelj v Sežani; povdarjal ie, s kako hitrimi koraki napreduje ves svet, kako se zboljšuje gmotno 3tanje vsem uradnikom, vsem stanovom, da tudi učiteljem v ostalih avstrijskih pokrajinah; jedino goriško uciteljstvo životari že desetletje v najobupnejšem gmotnem stanju. Omenil je § 55. državnega šolskega zakona, ki jamči uCiteljstvu dostojne in primerne plače za njegovo plodonosno delovanje, katero mora pripoznati vsak razsoden in pravicoljuben Človek, le goriški deželni zbor ne, ki ni še do danes dovolj primerno poskrbel za učiteljski stan, kateri je emi-nentne važnosti za razcvit in napredek vsake dežele, vsake države. Viharno ploskanje je pričalo, da je g. govornik govoril iz srca trpečega uCiteljstva. Nastopila je s svojim poročilom gospa Kersnik-Rotova, učiteljica v Pevmi. Navdušeno in prepričevalno se je potegovala za popolno zjednačenje učiteljic ž njih mož-kimi kolegi. Jednake dolžnosti, jednako delo, jednake pravice in jednake plače, je bila vsebina vsega govora te navdušene prvobori-,.teh1cL iz vrst naših učiteljic. Spretna poro-Cevalkafe*?*svbj6*Ti!io*"dovtipltestjo izzvala najodkritosrčnejše soglasje svojih možkih tovarišev, ki so tudi zahtevali, da se mora odstraniti plačo po odstotkih ter uvrstiti vse učiteljice in učitelje v jednoten status. Burno "odobravanje je dokazalo navzočim gg. poslancem solidarnost in vzajemnost možkih tovarišev z učiteljicami, katere se vedno bore z roko v roki s svojimi tovariši za svoje interese. Voditelj.-sa mestne goriške šole, gospiea Eliza F a v e 11 i, je povdarjala izvajanja gospe Kersnik-ove, zahtevala z izbornimi besedami jednakost z možkimi kolegi in z argumenti podpirala svoje trditve ozirom na vpokoje-vanje učiteljic, ki tudi vplačujejo doneske v penzijske zaloge, da-si so jih v prav skromni meri deležne. Prepričevala je govornica gg. deželne poslance in zborovalce, da ima učiteljica pravico do penzije tudi, ako se po večletnem službovanju poroči, kakor je to določil tudi deželni šolski svet na Štajerskem. Vsekako moramo priznati, da je bilo to poročilo dovršeno, kar je dokazovalo glasno odobravanje vseh zborovalcev. Govoril je na to gosp, deželni poslanec dr. Luzzatlo. Pozdravljal je uciteljstvo, izražal mu svoje simpatije, ker je v svojem srcu uverjen, da je isto najpotrebnejši stan, ki deluje v blagor in srečo najširših narodovih mas, in obljubil, da zagotovil, da napravi v zboljšanje boljšega gmotnega stanja deželnega uCiteljstva, kolikor bode mogel, ter priznava, da se ni dosedaj od strani deželnega zbora ničesar storilo v prilog šolstva in UCiteljstva. Umljivo, da je ta izvajanja spregalo vse uciteljstvo z največjim veseljem in hvaležnostjo v znanje. Oglasi! se je bi. g. deželni poslanec in odbornik, c. kr. profesor in Član deželnega šol. sveta, B e r b u č. Na dolgo in široko je ta deželni finacicr pajašnjeval žalostno finančno stanje goriške dežele in povdarjal, da ni ta načrt tako lahko Izvršljiv, kakor bi se mislilo, ker bode težko pokriti denarni primanjkljaj, kateri se napravi s tem novim zakonom v prilog uCiteljstva. Jedini vir dohodkov v ta namen bi bila užitnina na pivo itd. Stara pesem, katero g. deželni odbornik vedno prepeva menda jedino v ta neplemenit namen, da se preprečijo učiteljske zahteve, c*a se še ne uredi žalostno gmotno stanje goriškega uCiteljstva. Dvomimo sicer, da goji g. profesor taka čuvstva in želje do našega uCiteljstva, katero je prišlo vsled njegovih izvajanj do lega prepričanja. Upamo, da bode dan deželnega šol, sveta glasoval za ta načrt in da se potrudi, da pride na dnevni red v sedanjem zasedanju, ker ve, kako dobra je bila ureditev plač državnih uradnikov in ker ve, da marljiv delavec — kar je brezdvomno tudi naše uciteljstvo — rad prejme zboljšanje svojih dohodkov — česar se niso odrekli tudi deželni uradniki in odborniki. Ko je bi. g. govornik spoznal/da ne prijajo zbo-rovalcem njegovi matematiški problemi, je sklenil svoj govor z zagot6vn61h;"da~b0de podpiral učiteljske težnje. Vederemo! Koj na to je pričel g. dr. Turna, kateri je povdarjal potrebo ureditve učit. plač in trdil, da se morajo najti viri, da se pokrijejo ti izdatki, katere dežela najbolj obre-stonosno naloži, kajti prvi pogoj blagostanja v deželi je dobro urejeno šolstvo in dostojno plačano neodvisno uciteljstvo. Te besede je uciteljstvo pozdravljalo s frenefičnimodo-brovanjem in pričakuje, da bodo sledila besedam tudi dejanja. Omeniti moramo še, da je med govorom g. poslanca Berbuča g. dr. Luzzatto konstatoval žalostno dejstvo, da ni pri učiteljskem sborovanju nikakega vladnega zastopnika, in je opravičeno trdil, da mora tudi vlada podpirati učiteljske težnje, ker ona hoče vedno imeti gospodovalno besedo nad učitelj-stvom. Umljivo, da so bili tudi vsi zboro-valci tega mnenja. K. debati se je prijavil tudi g. Alojzij U r.ba nC ič, naducitelj v Mirnu, in povdarjal, da bode moralo uciteljstvo po izvajanjih g, poslanca Berbuča tudi v bodočnosti nositi na svojih omagujočih ramenih vso deželno mi-zerijo. Za vse manj važne zadeve nego je šolstvo in uciteljstvo najdejo deželni očetje tisoče in milijone K deželnega denarja. Omenil je plače vseh ostalih deželnih uradnikov, povdarjal milijon K za lukauriozno deželno norišnico in trdil, da je dolžnost deželnih očetov poskrbeti za vire, da dobi uciteljstvo dostojno plaCo. »Nevednost je najdražja stvar v deželi!" Viharno ploskanje je z&orilo tem navdušenim besedam in prepričalo gg. deželne poslance, da je učiteljsko vprašanje dozorelo in da so ga mora urediti v blagor in srečo vse dežele. V lepem govoru je g, Pizzul, nad-učitcij v Krminu, zaključil to ncvšcCno debato o deželnih financah s pozivom, da naj se mlado uciteljstvo seli iz domače dežele in naj se isto posveti drugim uradniškim stanovom, naj gre k pošti, železnici itd., ker povsod dobi boljšega kruha nego je učiteljski. Burno odobravanje je pričalo, da je uciteljstvo do skrajnosti nezadovoljno s svojim mizernim gmotnim stanjem. , Na to predlaga g. A. J a c o b i, učitelj v Gorici, sledečo resolucijo: »Shod učiteljev in učiteljic iz vse dežele v gledališCni dvorani v Gorici prosi, da bi slavni deželni zbor blagovolil tem preje sprejeti načrt zakona, katerega je sestavil šol. odsek deželnega zbora; ta zakon naj stopi v veljavo dne 1. januvarja 1903., ker že po najprimitivnejšem človeškem, pedagoškem in pravičnem pravu zahteva sedanje Žalostno gmotno učiteljsko stanje regulacije, katera se je uvedla v vseh javnih uradih v zadnjem času". Soglasno sprejeto z viharnim odobravanjem. Na to zaključi g. predsednik Bajt zborovanje z »živio« in »evviva«-klici njegovemu Veličanstvu z upanjem, da obrodi današnje učiteljsko delo obilen sad za šolstvo v naši deželi. Vsled izvajanj g. profesorja in člana deželnega šol. sveta Berbuča se je razšlo zborujoče uciteljstvo s klici »Laseiate ogni spe-ranza voi ch*entrate!« Dal Bog, da bi se varali vsi taki pesimisti, ker bi. gospod profesor gotovo pokaže ob prvi priliki, da ima srce za blagor šolstva, kateremu stoji on na čelu v deželnem šolskem svetu, v katerega japMek tudi sam deluje že lepo število let na goriški c. kr. realki. Z upajočimi očmi zre uciteljstvo v njegove roke! DomaČe in razne novice. G g. narožni.M) prosimo dodatno k današnjemu uvodnemu članku, da bi gotovo vsi ponovili pravočasno naročnino za leto 1903, Odkar izhaja »Soča* povečkot enkrat na teden, t. j. od leta 1898., je letoi prvič brez primakljajr, oba lista pa sta pokrila že nekoliko deficita prejšnjih let. Da ie gmotna stran čim prej uredi in spravijo računi tudi prejšnjih let v red, t, j. da se poravnajo vsi dosedanji primakljaji, kar zagotovi listoma pogoje k daljšemu razvoju v korist naročnikov samih, prosimo, da bi vsakdo plačeval naročnino naprej. Kdor je nal resničen prijatelj, se gotovo odzove našemu priporočilu. Kdor pa kaj dolžuje — in teh je še veliko! — naj vendar že poravna svojo dolžnost do našega upravniltva, Zani-koraim naročnikom list seveda ustavimo. Ker je s »Kažipotom* za Ljubljano veliko dela, zakasnimo najmanj za deset dalj, kar naj blagovole gg, naročniki upoštevati. Danes k ..Jelenu«!! ~ »Pevsko in glasbeno društvo" priredi drevi od 8. zvocor daljo — »Silvestrovo* v restavracijskih prostorih hotela »pri zlatem Jelenu" nasproti škofiji, — Sviral bo društveni salonski orkester, vmes petje možkega in mešanega zbora, ženskega zbora z orkestrom, solo-petje itd., vmes pa srečkanje na lepo dobitke. Lani je bila zabava naravnost veličastna. Ni dvoma, da bo danes tudi. — Torej: na svidanje drevi »pri Jelenu* 1 Silvestrov večer. — Do razkola I. 1899. smo imeli Slovenci v Gorici po jedno samo .Silvestrovo" v— Čitalnici, torej ie za »inteligenco*, ki je imela to srečo, da je bila sprejeta v tisto družbo. Toda vsak »Silvestrov večer* je bil kaj klavern. Čitalniška dvorana je kazala čudno praznoto, Niti onih miz, id so bile dovolj široko postavljene po dvorani, ni bilo mogoče dovoljno zasesti, — in vladala je vedno neka tesnoba nemških gozdih. Tako gibčnih in na moč svojih rok se zanašajočih lovcev, ter takih ran, zadajanih s kopjem, ni videl gospod de Lorche še nikjer, torej si je kot izkušen človek pojasnjeval to s tem, da se ti ljudje, živeči od mladih nog v teh gozdih, že od de-tinstva vkvarjajo z lokom in kopjem, ter znajo oboje sukati bolje nego drugod. Poljana jo bila končno pokrita s trupli različne divjačine, toda lova še ni bilo konec. Njegov najzanimivejši, ob enem tudi najnevarnejši trenutek je imel še le nastopiti, kajti gonjači, katerih krog se je čim-dalje bolj ožil, so prignali pred strelce nekoliko zubrov in turov. Oni so živeli sicer v hosti vsak za sebe, tu pa so bežali tropoma, toda nikakor ne oslepljeni od strahu marveč poprej grozni nego prestrašeni. Niso tudi drvili preveč urno, kakor bi se zavedali svoje okrutne moči in vedeli, da zlomijo vse ovire in odbijejo vse napade. Kar zemlja je donela pod njihovo težo. Bradati biki so šli spredaj na čelu vse trope, drže" glave nizko pri tleh. Časih so obstajali kakor b: premišljevali, na katero stran se morajo zakaditi. Iz močnih prs je prihajalo rjovenje podobno podzemelj-! skemu gromu, in iz nosnic se jim je kaoda sopara; fdelo se je, da izpod svoje grive s krvavimi očmi iščejo sovražnika. Med tem zaženč gonjači nakrat grozen krič, na kateri se je od obeh stranij oglasilo na stotine glasov. Zadoneli so rogovi in piščalke, da je do najdaljših globin odmevalo po hosti, in ob onem pridrve" na planjavo kurpijski lovski psi. Psice, ki so jih zagledale, so hipoma postale besne, ker so imele svoje mladiče! s seboj. Čreda, ki je korakala doslej skupaj, se je I razprašila ter dirjala kakor znorela po planjavi. Jedenl velik, sivi bik, dokaj večji nego kak bivol, zdrvi naj desno stran proti lovcem, ko pa zagleda nekoliko i korakov pred seboj med drevjem konje, obstane ter začne s svojimi močnimi rogovi parati zemljo, rjove" pri tem z groznim glasom, kakor bi se pripravljal na skok in borbo. Na ta grozen prizor zaženo gonjači še večji krik in med lovci se začujejo presunljivi glasovi: »Kne-ginja! Kneginja! Rešite kneginjo!« Zbišek pograbi svoje v sneg zapičeno kopje ter skoči na rob gozda, za njim priteče tudi nekoliko Litvinov, pripravljenih poginiti v borbi za življenje Kiejstutove hčerke. Med tem je zažvižgala tetiva v kneginjinih rokah, in pušica, pognana z loka, se zapiči živali v vrat. »Zadet je!« zakliče kneginja. »Ne pojde dalje!...« Toda daljše njene besede zagiuši tako strašno rjovenje, da so se konji jeli povspenjati na zadnje noge. Tur se zakadi nauk viharju naravnost nad kneginjo, toda predno se je kdo nadjal, priteče izmed drevja hrabri gospod de Lorche ter, sklonjen na konju in drže" namerjeno kopje v svoji roki, kakor na vi-težkem turnirju, napade zverino. Navzoči lovci so videli, kako se je kopje zapičilo v bikov vrat, kjer pa se je zlomilo slično suhi treski. Ogromna rogata glava je čez trenutek izginila pod trebuhom konja de Lorche, in predno so navzoči mogli zakričati, sta že zletela konj in jezdec, kakor bi ju kdo vrgel na prači, kvišku ter padla v sneg. Konj se je zavalil na stran ter kopal v smrtni borbi z nogami, zapletajo se v lastna čreva, gospod de Lorche pa je ležal na snegu, podoben železnemu klinu. Med tem je tur nekaj časa omahoval, ali naj plane nad druge konje, toda končno se je zakadil nazaj k prvi žrtvi, natikal nesrečnega konja na rogove in mu razdiral drobovje. Iz gozda so pritekli ljudje na obrambo tujega viteza, toda Zbišek, kateremu je bilo mar zgolj za to, da ubrani kneginjo in Danušo, je pritekel prvi ter zasadil ostro kopje divji živali pod lopato. Toda njegov sunec je bil tako silen, da se je kopje pri naglem kretanju zverino namah zlomilo, kakor poprej kopje gospoda de Lorche, on sam pa je padel z licem v sneg. »Po njem je! Po njem!« zakličejo Mazurji ter mu prihite" na pomoč. Toda bik pokrije Zbiška s svojo glavo ter ga pritsne k tlom. Od one strani, kjer je stal knez, pritečeta ona dva krepka branite*;*, toda bila bi prišla prepozno, ako bi ju na srečo ne bil prestrigel Čeh Hlava, katerega je Jagjenka darovala Zbišku. Ta je pridirjal v naglici, dvignil široko sekiro ter vsekal tura v sklonjen zatilnik za rogovi. Udarec je bil tako grozen, da se je tur nakrat zvalil, kakvDanuška!« Izpljunil je množico krvi ter padel onemogel na tla. Danuška ga je hotela dvigniti, toda ni mogla, zato je jela klicati na pomoč. Kmalu so obkoljili Zbiška od vseh stranij. Drgnili so ga s snegom ter vlivali mu vina v usta. Končno pa zapove logar Mrakota iz Mo-carjeva, da naj ga položi na kožuhovino, da mu vstavijo kri s pomočjo mehke lesne gobe. in nezadovoljnost med udeležniki. Vsakdo je bil uverjen.daje ta edina veselica, tako slabo obiskovana, veliko premalo za goriške Slovence. Po razkolu imamo v Gorici Silvestrovo pa na — dveh krajih, in glejte čudo: od takrat je celč v Čitalnici mnogo bolje, .Silvestrovo* našega »Pevskega in glasbenega društva" pa jenaravnostveličastno. — »Gorica* je lani poročala, da je bila prostorna čitalniška dvorana napolnjena do zadnjega kotička, vse je bilo krasno, vse zadovoljno. Torej velikanski napredek! — Pri »Jelenu" se je pa vse trlo krasnega občinstva iz meščanskih krogov, ki so pravi temelj naši bodočnosti. Veliko občinstva je odšlo, ker ni dobilo prostora. Tako smo torej napredovali v družabnem oziru po razkolu. Prej se je v Čitalnici nekaj skrbelo za .višjo inteligenco8, ki je pa bila vražje nehvaležna za vsa trud, za vse ostale mestne sloje pa ni bilo nič poskrbljeno. Odkar pa Imamo se drugi »Silvestrov večer*, ki je vedno prav krasen, se bolj trudijo in »žrtvujejo- tudi v Čitalnici, in marsikdo gre tje, dasi je prej redno »pozabljal". — »Konkurenca« je torej prav vspešna agitatorica v narodnem in družabnem življenju našem. To zopet v dokaz, da nimajo prav oni, ki jočejo po stari »slogi', torej po časih, ko smo lepo složno — spančkali na lovorikah hipno doseženih vspehov dvomljive vrednosti. Ako bi razkola ne bilo, bi gotovo že zaspalo in se »preživelo" tudi »Silvestrovo" v Čitalnici, kajti indolenca tiste vrste ljudij, ki so imeli izključni monopol na take zabave, je naravnost »vzorna", in le konkurenca jih je zbudila iz vsakdanjega »tram-tram" ter jih pripravila do takih žrte*, da se včasih pokažejo v klerikalno-birokratični družbi 3 slovenskim občevalnira jezikom. Lmitnlk kavarno Central si vsoja obvestiti slavno občinstvo, da se opusti v njegovi kavarni navada, deliti novoletne koledarje, in želi tem potom vsem srečno novo leto. Udani F. Pečenko. Profesor Berbuč v službi klcrlka-llzma. ~ Da je klerikalec, je povedal že po znanem razgnanem shodu v Št. Petru. Da je zvest pospeševatelj klerikalnih stremljenj, kaže pa sedaj prav očito, odkar je prišel do moči v deželni hiši, zlasti je pokazal to v slučaju visokošolea Žigona. Naglašamo že naprej, da smo prijatelji učeče se mladine, in želimo isti vso mogočo podporo, ali prav odločno pa smo proti temu, da bi se delalo razliko med dijaki v prilog kakemu, ki je barvan klerikalno ter že nekako določen naprej stebrom »katoliške" vede, kakoršno hočejo gojiti na ljubljanskem polju v škofovih zavodih ali pa gori na katoliškem vseučilišču v Solnogradu, za katero naša politi-kujoča duhovščina bolj gori nego za naše domače narodne potrebe. Ali ako že hočejo podpirati kakega takega dijaka, katerega so spravili v svoj jarem, saj imajo vendar dovolj skladov za to (kam pa gre tisti denar iz skladov?!?), odločno pa smo proti temu, da bi se rabil deželni denar v svrho podpiranja klerikalnih stremljenj. Ob vsaki priliki se naglasa, kako revna je naša dežela, da ni denarja in ni denarja, da so potrebščine prevelike in da ni dobiti nikjer pokritja, ali kjer gre za klerikalne namene, tam pa, kakor se kaže v zadnjem času, so gg. klerikalci strašno hitri v pridobitvi sredstev in tudi dobijo jih. Tu sem spada tudi slučaj visokošolca Žigona. Profesor Berbuč je imel, ko je podpiral in priporočal dijaka Ž. za izredno podporo 300 K, prav lahko stališče. Žigon je res priden in talentiran dijak, in ker je predložil najboljša spričevala, ga je priporočalo vse, in rezultat je WTa, da je profesor Berbuč prodrl s svojim predlogom o izredni podpori. Dež. odbor je imel pred očmi le izredno pridnega in revnega dijaka, katerega priporočajo celo z vseučilišča — ni pa videl kače, ki se je skrivala v travi, da rabimo latinsko prislovico, ker jo je prof. Berbuč s svojo zvito zasukano govorico skrbno prikril. Prof. Berbuč je nafarbal dež. odbor, da priporoča talentiranega dijaka, ali talent je bil le dobrodošla pretveza, v resnici pa je podpiral le klerikalnega dijaka, ki je določen, da posveti svoje življenje klerikalni struji. Laški odborniki so mu šli na limanice, in Žigon je dobil podporo, ker je klerikalec, od strani Berbuča in Gregorčiča, ker je talentiran, od strani laških odbornikov. — V dež. #boru je povdarjal prof. Berbuč tudi le talent dijaka 2., resnica, zakaj je dobil podporo, je bila pa razvidna iz govora dr. Turne. Dež. glavar je postopal tu jako zvito, ker je govor dr. T. pretolmačil v iaščino tako, da niso mogli laški poslanci vedeti, pri čem da so. Ni hotel reči, da je določen dijak Ž. za bojevnika klerika.izma, ampak je rekel le, da trdi dr. T., da so porablja denar v druge svrhe ir. ne v svrhe študij. Mislimo, da je govoril dež. glavar nalašč tako lisjaško. Lahi po večini niso uraeli tega in izredna podpora se je odobrila. Prav pa bi bilo to, da bi se bila odklonila ter bi se bilo naložilo prof. Berbuču, da vrne deželi oni denar ali da se mu odtegne od odborniške plače —kajti odločno pro-testujemo poroti temu, da bi delal profesor Berbuč take eksperimente z dež. denarjem, kakor v slučaju Žigonovem. Učiteljem je povedal, da ni denarja ir. ga ni, za vinogradnike ni denarja, prošnje za razne nujne gospodarske potrebe po občinah se odklanjajo, ali za klerikalnega dijaka pa zna profesor Berbuč hitro na zvit način izposlovati podporo, katero porabi ta na potovanju v London in Pariz s svojim vseučiliščnim profesorjem, in sicer edinole za klerikalnega, kajti ako bi prišel kak drug dijak v enakih odno-šajih, kakor Ž., potrkat na vrata dež. odbora za izredno podporo, stavimo glavo, da bi ga prof. Berbuč odslovil s praznimi a lepo do- nečinri frazami, katerih ima poln kvintal. — Proti takemu gospodarjenju od strani dež. odbora se moramo odločno upreti, opozoriti pa moramo na ta tudi vse one, ki so poslali v dež. hišo prof. Berbuča, da vidijo, kaj so storili, in kako se trosi deželni denar v klerikalne namene. — Kaj šele bo, ako bo nadaljeval prof. Berbuč svoje delovanje na to stran ter mu bodo sedali Lahi na limanice, zlasti še, ker se opaža na laški strani neko čudovito omahovanje in negotovost v izvest-nih stvareh, kar provzroča roka klerikalizma, ki sega vedno občutneje iz Furlanije na laško levico v dež. zboru!... Prof. Berbuč je v službi klerikalizma strašno goreč bojevnik, v zastopanju svojih voiilcev in pravih koristi dežele pa strašno mlačen; na tem polju pa ga obiščemo še večkrat, da ga bo ljudstvo vedno bolj spoznavalo. V JMemanjth se je, kakor črtamo v »Edinosti8, imela vršiti v ponedeljek predaja kapelanije. Došii so tje: okr. glavar iz Kopra, neki po), uradnik, dekan Zupan iz Doline, še neki drugi duhovnik in okoli 15 orožnikov. Kapelanija in cerkev sta lastnina občine; bili sta zaprli z zapahom in zaklenjeni. Radi tega sta prodrla dva orožnika in ključar v kapelanijo čez 3 m visok zid za poslopjem, kjer so odprli vrata. Komisija je pozvala načelnika vasi za pričo. Isti je protestiral ter nanašal, da je to občinska hiša. Orožniki pa si> ga prijeli in potisnili v fa-rovž. Mož pa se je obrnil stran, tako da ni videl nič ter ni mogel biti priča. K!o je komisija odšla, je svirala godba po vasi »Naprej zastava Slava". Ljudstvo je bilo mirno. Skoro neverjetno se euje to, če bi ne bilo tako britko resnično!... Ali zdi se nam, da sila ne opravi nič v Kicmanjih. D.I Bog! Deželni zbor. — XIII. seja dne 29. 12. 1902. Navzočih 20 poslancev. Deželni glavar je naznanil, da je predložil posl. Lapanja predlog radi cesle med Sv. Lucij; in Bačo, kf teri stavi na dnevni red prihodnje seje v motivacijo, ter je dal besedo posl. Grči, da utemeljuje svoj predlog glede odprave vinske klavzule. Posl. Grča je svoj predlog na kratko utemeljil ter predlagal, naj se sprejme nujnim potom resolucija, s katero se pozivlje visoka vlada, da v prih *dnjo trgovinsko pogodbo z Italijo ne vsprejme več /inske klavzule ter določi carino na italijanska vina z najmanj 25 K. Proti temu predlogu je govoril posl. Naglos povdarjajc, da morajo imeti delavci in sploh nižji sloji tudi vino po ceni. Predlog posl. Grče je bil vsprejet z vsemi proti trt-m laškim glasom (frakcija dr. Luzzatto.) Dnevni red je obsegal 33 točk, od katerih je 30 prošenj za podporo. O prvi točki dnevnega reda (Načrt vladnega zakona o uravnavi hudournika Berse) je poročal posl. Venuli ter predlagal, naj se načrt izroči pravnemu odseku, ki naj v eni prihodnjih sej o njem poroča. Temu predlogu se je proti vil posl. dr. Marani lor zahteval, naj se ta načrt zakona vsprejme nujnim potom, čemur so se pridružili potem tudi posl. Naglos in Faidutti ter slednjič tudi poroč. sam. Posl. dr. Turna pa je povdarjal, da bode glasoval proti temu načrtu zakona, ker isti obsega le srednji in spodnji del Berse, ne pa tudi gornji del, ki je najbolj nevaren. Bersa ima ravno v zgornjem delu precej močne dotoke, ki imajo strme in raztrgane bregove ter napravijo največ škode. Ako se vsprejme vladni načrt, bo denar ravno tako zavržen, kakor je bil zavržen pri namakanju tržiške ravni. Pri glasovanju je bil vsprejet ta načrt zakona, po katerem bode prispevala vlada s 60%, dežela z 20% in prizadete občine tudi z 20%, z vsemi proti trem slovenskim glasom. Kot druga točka je bil na dnevnem redu proračun deželnega zakk-za J. 1903., o katerem je poročal posl. dr. Verzegnassi. Pri splošni debati o proračunu je govoril le posl. dr. Turna ter utemeljeval svoje glasovanj ep roti proračunu. (Njegova izvajanja prihodnjič.) Po govoru dr. Turne je poročevalec zagovarjal proračun, ki je bil tudi sprejet z vsemi proti slovenskim naprednim glasovom. Podrobna dibata o proračunu je bila jako kratka. Potrdil se je enoglasno ves proračun, kakor ga je predlagal finančni odsek. Le pri točki, kjer se gre za podporo 2000 K slovenski obrtni nadaljevalni šoli v Gorici in 1000 K .Šolskemu domu*, so glasovali proti Venulti, Lumtto, Naglos in Valentini! z oziram na narodnostni boj v Gorici ter pri točki, kjer se gre za podporo 30.000 K za javna dela, je hotel imeti posl. Lipanja 80.000 K. Posl. Lapanjo je bil jako užalil govor dr, Turne, ker je isti rekel, da daje deželni zbor različne podpore za razne cesle, vodnjake, uravnavo vodit itd., pa vseh teh de! nikdo ne nadzoruje, tako da dežela ne ve, zakaj da te podpore, ki so tako, kakor se dajejo, bolj podobne miloščinam, nego podporam. Dr. Turna je hotel, da se vsa taka dela nadzorujejo, da se vstvari nekaj stalnega, kar bo imelo pomen tudi za bodočnost, in za to moramo imeti koga, ki bo dajal nasvete, kako naj se te podpore razdeljujejo. Posl. Lipanja je hotel temu odpomoči tako, da so dežela obtoži Se s 50.000 K. Temu modremu nasvetu tudi dr. Gregorčič ni mogel pritrditi ter je pozval posl Lapanjo, naj mu pove, odkod denar vzeti, potem bode takoj glasoval za njegov predlog, drugače pa ne more. Pri glasovanju je ostal prosi. Lapanja sam, kar je vzbudilo precej veselosti. — Potrebščine y proračunu znašajo redne 91)3842 K, izredne 136509 K, skupaj 1,130.351 K. Pokritje znaša 378.695 K. Pri-mankljaja je torej 751.65G K, Slednji se pokrije z 20% doklado na zemljarino, ki bode dajala 100.000 K, z 20% doklado na hišarino in najemnarino, ki bode dajala 105.000 K, s 30% doklado na pri-dobnino, prihodnino i. t. d., ki bo dajala 104.000 K, s 100% doklado na državno »On ostane živ, ako ima zlomljena samo rebra,! če ie ni poškodovana hrbtna kost,« spregovori, obrnivši j se h kneginji. Druge dvornice so pomagale lovcem, ki so imeli j opraviti z gospodom de Lorche. Obračali so ga na vse i strani, iskali na njegovem oklepu sledove ran, toda našli niso ničesar. Tur se je maščeval poglavitno na konju, kateri je ležal že mrtev na strani s svojim! črevi pod trebuhom. Gospod de Lorche ni bil nikjer ranjen. Omedlel je le od padca ter imel, kakor se je pozneje pokazalo, desno roko spahneno. Sneli so mu čelado, in ko so mu vlili vina v usta, se je takoj zavedel, odprl oči in vide" nad seboj skrbna obraza dveh mladih, zalih dvomic, je rekel po nemški: »Gotovo sem že v raju, ker vidim angelje nad seboj.« Dvornici ga res nista razumeli, kaj jima je rekel, vsekakor pa sta bili veseli, da se je sprebudil in spregovoril, torej sta se mu nasmehnili in ga s pomočjo dragih lovcev dvignili stal. Začutivši bolečino v desni roki, je nekoliko zakričal, opiraje se z roko ob jednega teh »angeljev« ter stal nekaj časa nepremično, boje" se prestopiti, ker se ni čutil povsem trdnega v nogah. j|, Na to se je še ozrl z mračnim pogledom po borišču, W zagledal sivo truplo bika, ki se mu je v bližini zdelo še dokaj večje, nekoliko dalje pa je zagledal Danuško, kako je lomila roke nad Zbiškom, ter samega Zbiška, ležečega na kožuhovini. \r >Ta-le vitez mi je pritekel na pomoč?« vpraša. i . »Ali je iLv ?« »Hudo ranjen je,« odvrne jeden dvornikov, ki je razumel nemški, »Ne ž njim, marveč zanj se hočem boriti od danes zanaprej?« reče Lotrinčan. V tem hipu dospe k njemu knez, ki je doslej stal pri Zbišku, ter ga jame hvaliti, da je s svojim drznim dejanjem rešil nevarnosti kneginjo in druge gospodi-čine in nemara jim rešil celo življenje, vsled česar tudi, razun vitežke nagrade, zasluži hvalo vseh sedanjih ljudij kakor tudi njih potomcev. »Dandanašnji,« je dejal, »že čimdalje manj pravih vitezov hodi po svetu, radi tega pa bodite moj gost čim najdalje Ler ostanite bodisi celo vedno v Mazoviji, ker ste si pridobili mojo naklonjenost, ljubezen ljudstva pa si tudi lahko pridobite s svojimi krepostmi.« Slavohlepno srce de Lorche-jevo se je kar tajalo pri teh besedah; ko je pomislil, kakšno, pohvalo si je pridobil v daljni poljski deželi, o kateri so tako Čudne reči pripovedovali na zapadu, skoro od samega ves Ija ni čutil bolečin v spahneni rami. Vedel je, da vitez, ki se bo mogel na brabantskem ali na burgundskem dvoru pohvaliti, da je na lovu rešil življenje mazo-veški kneginji, bo odslej hodil v slavi kakor v solncu. Pod vtisom teh mislij je hotel takoj iti h kneginji in jej kleče obljubiti zvestobo v službi, toda kneginja in Danuša sta imeli opraviti z Zbiškom. Zbišek se je čez trenutek zopet zavedel ter se Danuši prijazno nasmehnil in dvignil roko k čelu, pokritemu z mrzlim enojem, nato pa je znovič omedlel. Izkušeni lovci, vidč, kako so mu omahnile roke in usta ostala odprta, so Šepetali, da ne ostane živ, toda Še bolj izkušeni Kurpijci. izmed katerih je že marsikateri nosil na sebi sledove medvedjih tac, mrjaščevih zobov ali zubrovih rogov, so trdili, da ako je zadel rog zubra viteza med rebra tar mu nemara katero od njih zlomil, da je vsekako še hrbtna kost cela, ker sicer se ranjenec niti za trenutek no bi mogel dvigniti. Kazali pa so tudi na to, da na mestu, kjer je Zbišek padel, je bilo dokaj nauešenega snega, kar ga jo tudi rešilo, kajti žival, pritisnivši ga, mu ni mogla zmečkati prsij, niti zlomiti križa. Na nesrečo knezov zdravnik, duhovnik ViSonjek iz Devane, ni bil na lovu, dasi je bil običajno navzoč, kajti moral je peči hostije na dvoru. Ceh Illava ki je to poizvedel, je stekel po njega, mod tem pa so odnesli Kurpijci Zbiška na nosilnicah, s kožuhovlno obloženih, na knežji dvor. DanuSka je hotela iti poleg nosilnic peš, toda kneginja jej je to zabranila, kajti pot je bila dolga in v gozdu dokaj snega. Vsem pa je bilo tudi največ mar za to, da Zbišek čim poprej dospe v stanovanje. Križarski starosta, Hugo von • Danveld, je pomagal deklici zasesti konja, in potem jezd§ tesno poleg nje z ljudmi, ki so nesli Zbiška, jej je dejal po poljski tako tiho, da ga je le ona sama slišala: s Imam v Sčitni čudovelni balzam, katerega sem dobil od nekega puščavnika v hercinski hosti, tega bi vam mogel v treh dneh prinesti.« »Bog vam to povrni!« mu odvrne Danuška. Bog zapisuje vsako dobro delo, ali pa se ne smem tudi jaz nadejati od vas kake nagrade? " in •Primorca* na najnesramnejli način. Ta list za clstikrajo in laži, Cegar oCe se ima zahvaliti U dobroti naprednjakov, da ni romal v luknjo radi znane lopovske gonje proti jednemu nalth denarnih zavodov, se predrzne pisati celo, da nit grdimo in smešimo vse, kar je sveto, da pohujšujemo mladino, da napadamo spoved, procesije itd. Mislili smo odgovoriti na take lumparije tako, kakor zaslutijo falotje, ki nam podtikajo neresnične reci s hudobnim namenom, ali to opuščamo za danes, ker računamo na razsodnost naiih iiaroenikov, kateri vedo, da klerikalci so mojstri v podtikanju ter se bojujejo le z lažjo proti naši resnici, in da jim ni mogoče priU do konca, kajti oni trdijo svoje, pa Ce se jim tudi stokrat dokaže, da nimajo prav. — Mi gremo po svoji poti dalje in imamo prepričanje, da vse klerikalne hudo-bije proti nam se razbijajo ob zavednosti naših somišljenikov. Zato pustite pse, naj lajajo. — — Dopolnilna volitev t dežtln! zbor ei kmečke občine v Furlauiji se ]e vršila v ponedeljek. Izvoljen je klerikalec Jas. Fal-eoner, naducilj v Gradišču ob SoCi, ki je dobil od 84 glasov 49 j 35 glasov je dobil liberalni kandidat inženir Antonelli. Falconer je bil izvoljen od — klerikalne stranke, ki je dobila takrat Čudovito po veČino. Izvoljen je bil proti inženerju A j> t o n e 11 i j u, ki zastopa iste volilce v — lrJavnem zboru. On je storil veliko dobrega v Furlaniji, in vendar je propadel, a na njegovo mesto je došel učitelj bolj klerikalnega naziranja. Pač glasen dokaz, kako raste moC klerikalizma v Furlaniji. — No, kaj smo že prerokovali pred dolgim časom v .Soči* ? Vse to je sad — Pajerjeve •dvorne" politike. Je prav, da se usoda tako maščuje nad laško liberalno stranko 1 — Radovedni smo le, kako se bosta Falconer in P^tttti^diiaaa»4a,4&kiaJwkp POigg^za koristi — FurlanijeU Krčmo na Sllvestrovo odprte. — Društvo krCmarjev v Gorici je preskrbelo od c. kr. glavarstva dovoljenje, da smejo zadnji •dan leta, to je danes na Sllvestrovo, biti gostilne odprte do polnoči. Posnemanja vredno. — G. Fran Nemec, trgovec v Nabrežini, je mesto novoletnih voščil podaril 10 K za bodoči otroški vrtec v Nabfežihf. TJenaf je ^aToMTTali"--kajlnjo posojilnico. Ker je v Nabrežini otroški vrtec res potreben, je ta Cin g, Nemca vsega posnemanja vreden. Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici bode dražilo svoje časnike v društveni sobi dne 1. januvarja 1903. od 11. ure dopoldne. Za ,dražbo o.. Ciril«, in HetoaV v LJubljani se je nabralo v Cepovanu v Š a v l e t o v i gor-tilni dne 23. t. m, 16 K 60 v (g. učitelj A. Mlekuž 10 K, g.-a Šavletova 2 K, g. Luka Šuligoj I K, ostanek drugi,) Iz Podhrda nam poročajo, da je tamkajšnji župnik zakričal o polnoči na Itafcit, kakor da hi bil neumen: Ven iz cerkve, barabe ajzonponarske 1; in ljudje ugibajo, zakaj je to storil, ko se ima glasiti to noč iz cerkve vendar klic: Mir ljudem na zemlji in ljubite s*; med seboj! 40.000 kron, je glavni dobitek loterije dunajskega umetnega društva. Opozarjamo p. n. Citatelje, da bode srockanje nepreklicno dne 15. januvarja 1903. Svtlano bluz« gld. 2-35 in višjo -4 metre — kakor tudi •Ilctincbergova svila*, črna, bela in barvana od 60 kr. do gld. 14-65 meter. Vsakemu franka in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Ilenueberg, tovarnar svile (izkl, c, in kr. dvorni zalagatclj) v Curiliu. (3) Razgled po svetu. Kasne politične ve«U. — V štajerski deželni zbor so vstopili tudi slovenski poslanci ter podali primerno izjavo. Dež. na-meilnik ir? dež. glavar sta jim izrekla svoje veselje radi vstopa. — Spravne konference med Cehi in Nemci glede jezikovnega vprašanja prično v soboto 3. jan. — Pogajanja med Avstrijo in Ogersko so se razbila, kakor poročajo z Dunaja. Baje odstopita oba mi-nist. predsednika. 4 leta že traje hud boj za gospodarsko uredbo obeh polovic, in sedaj razbita pogajanja J — Ruski zunanji minister grof Lambsdorff je prišel 29. t. m. na Dunaj. Na Balkanu se je informiral zlasti o mface-donskem gibanju. — Od Venezuele zahteva Nemčija sedaj plačila 300,000 dolarjev in opravičenje radi vojnega postopanja, Anglija pa se zadovoljuje s plačilom 40.000 dol. — V češkem dež. zboru je govoril včeraj posl. Biixa proti dinastiji, trdeč, da dinastija habsburška, katero je poklicalo Češko ljudstvo na prestol, je sedaj ena izmed najza-grizenejših sovražnikov Slovanov. Istrski deželni sbor. — V soboto so otvorili zasedanje istrskega dež. zbora, in sicer v Pulju. Predsednik je naglašal v svojem ©govoru, da se je svoj čas v pogovoru % namestnikom grofom GoSssom odločno izjavil proti temu, da bi se sklical dež. zbor zbor v kako drugo mesto in ne v Poreč. Posl. Bartoli je protestiral v imenu laške večine proti sklicanju dež. zbora v Pulj, ali vladni zastopnik je izjavil, da vlada ne more upoštevati tega protesta, ker spada sklicanje dež. zborov med pravice krone. Druga seja je bila v ponedeljek. Večina je podala predlog, da je v moraličnem gospodarskem in kul-turelnem interesu provincije, da se združi administrativno s Trstom. Dež. odboru se nalaga, da uvede v to svrho potrebne korake ter izrekajo pričakovanje, da se bodo spolnjevala strogo štatutna določila glede sedeža dež. uradov in sklicevanja dež. zbora, dokier se ne doseže ta cilj. Predlog se ima razpravljali že v prihodnji seji kakor tudi drugi predlog glede razširjenja realnega gimnazija v Pazinu v višji zavod. ProracV provizorij so izročili finančnemu odseku v proučevanje in poročanje. Odpoved trgovinskih pogodeb ss Ita-ltfo. — Listi iz Rima zagotavljajo, da je došla ministerstvu za zunanje posle od strani avstrijske vlade odpoved trgovinskih pogodeb z Italijo. Za sklepanje novih pogodeb je določen čas jednega leta. Švica. — Ko je bila napočila v Ženevi meseca oktobra splošna delavska stavka, so poklicali vojake - reservisie, da poskrbe za vzdržavanje miru. 321 jih sploh- m. prišlo, izgovorili so se z malenkostnimi vzroki, in vojaška oblast jih je opravičila. J 7 reservistov pa je reklo, da jim njihova vest ni pripustila, odzvati se vojnemu pozivu. Te so postavili pred sodnijo, Eden je izjavil, da je antimi-lilarist, drugi je rekel, da ga tudi v prihodnje ne bo na boj proti sodržavljanom. Nepokorni vojaki so bili, navzlic takim izjavam, le malenkostno kaznovani, najvišja kazen je bila dvl meWc^7^ oWje povdarjalo celo, da se smatra vojaštvo za potrebno zlo. Pa pri nas v Avstriji?! Verska statistika. — Pri zadnjem ljudskem štetju se je konštatiral naraščaj avstrijskega prebivalstva od leta 1890 za 9*44 odstotkov, dočim je število rimskih-ka-tolilkih vernikov naraslo samo za 9*12 odstotkov. Leta 1890 jih je bilo namreč 18,934.166, leta 1900 pa 20,660.279. Ako bi ostali vsi katoliki pri svoji veri, moralo bi jih biti leta 1900.20,893.160, a manjka jih 232.881. Vsi ostali so zbežali k drugim veram ali pa so se proglasili za brezverce. To se vidi tudi iz dejstva, da so vse druge vere znatno na-padovale, in sicer gorško-katoliška od 2,816.683 na 3,136.535, gršk-pravoslavna od 547.014 na 607.472, protestantska od 438.613 na 496.193, brezverci od 4.308 na 6.149. — Vzroki so jasni. Vesti k Ameriko. — 3000 človeških žrtev. — San Francisco, Cal,, 5. iioc. .Poročila, katera so došla s parnikom sGily of Sydncy* iz Guatemale, javljajo, da je bljuvanje ognjenika Santa Maria zahtevalo 3000 človeških žrtev. Umrl radi strupenega pajka, — Santa Montica, Cal., 5, doc. Danes so našli Samuel Canona mrtvega v njegovej koči. Pokojnik je bil star 83 Jot in je samo-taril. Njegovi tovariši so bili le konji in psi, Garson je umrl radi pajkovega strupa, kajti pičil ga je pajk. V prejšnjih letih jo bil Car-son zlatoiskaiec, indijanski bojevnik in pustolovec. Pravica, streljati u beg le soproge. — Sodnik Gommorton v Long Is-lank Cily, N. Y., je minoli četrtek razsodil, da ima mož pravico na svojo ubeglo soprogo streljati, katera se hoče zopet vrniti. Gospa Mary AUen je tožila svojo 191et.) hčerko Eleno, da jo je napadla. Gospa je pripovedovala sodniku, da je imenovanega dne prišla v stanovanje svojega moža in 8 otrok, kjer je zahtevala večerjo. Hčerka pa jej ni hotela dati jesti, kajti mati je pijanka in noče skrbeti za svoje otroke. Njen soprog je dejal, da ga je njegova žena pred letom dni estavila in ko ae je na to vrnila, jej ni pustil priti v hišo. Pri teh besedah je ona dejala: .Moj možme je hotel ustreliti*. Na to je sodnik vstal in dejal: ,Čemu naj bi na vas ne streljal ? Na vas se mora streljati, ako ostavite moža in otroke; glejte, da sodno dvorano ostavite 1" Božfast. Kdor trpi na božjasU, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sohirftnnen-Apoteke. Frank-turt a. M. SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1903 vošči svojim cenj. gg. odjemalcem d. Zoi-diH trgovina z modnim in drobnim blagom v Gorici, Gosposka ulica št. 7. ?15 Ur jB; SR *"¦L JJ** Otvoritev gostilne. Podpisana naznanjata, da sta ©tvorila s 1. jan. 1803 = GOSTILNO = „Agli antlchl tre amtel" za vojašnico št. It (blvSa gostilna „Tre nmlci",) Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah. Za mnogobrojen. obisk m toplo priporočata Ivan In Terezija Culot. Ida WS!. v 6orlci ustanovljena tvriUca E. Riessner, v Nnusti nlici 3, (nasproti nunski oerkvi) priporoča pred. duhovščin! in alav, občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic n« vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvalke potrebe, voščene svečo itd, vie po znwnl ceni. Naročila za deželo izvrluje točno in solidno, Priporoča alav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. iimmhiiiimihi ——+-„-------------------------------- Trgovec z vinom Ant. Pečenko I Vrtna ulica Siv. 8. Z priporoča v sod&kih od 56 litrov n»prej g pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških in istrskih in dalmatniskih vinograde v.-Cene zmerne, postrežba točna. 0P^ Za pristnost vina jr.mči. Naicene)! izvir dobrih lit* 8 3'lotni,n Pomenim j&ti' tli slvom Hanna Konrad, lini ir tir iliMn Mast it. 2 49. (CeSko). Lastne delavnice ur In fine mehanike-Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , B'25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja ... . 1'75 Tvrdka je odlikovana s c. kr.orlom; ima zlate in srebrno svetinje iz razstav ter tisoče priznaltrh pisem. — Iliutrovan ceutfc aaetonj! E. LEBHERZ Gorloa tovarna užig alic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦»- Apollo-** t Tr^ov^ko- obrtna rej>i5troVaqa zadruga z neon njenim jamstvom v Gorici. J Hranilna vlog* obrestuje po ilj,%, ~ večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. -- Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sanla. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevrnje v todeiiBkih ali mesečnih obrokih proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za Jt delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v potih letih. Po zaključku petletja snaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. nov. 1903: Dalail: a) podpisani...... b) vplačani...... Dana posojil«....... . . K 1.S76.O00-— . . » VJ30.466-02 . . » 1,«0.456-50 Ž' » 232.419-45 __________________,_________-A*_____,------------Lnii.---------------an, Razpis službe. V občini Biljana v Brdih je razpisana tajniška služba z letno plačo 600 kron. Prošnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri županstvu do 14. jan. 1903. — Želi se tudi nekaj znanja nemškega in italijanskega jezika. Županstvo v Biljani. Župan: ŠfiltgoJ. Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amici" v ulici Via Gaserma so je preselila v Nunsko ulico (Via Monache) v prostore, j kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pn= »Belem zajcu" = (,,A1 lepre bianeo") Postrežba in jedila izvrstna; toči dor.iača, črna in bela vina, vse po zmernih eenab. Z gostilno so združena tudi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča ",lani Ivan Krpan, gostilničar. i^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jr.ko zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Baštoija 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališČe nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35 -8 Hiša na prodaj v Gorici v okolici Sv. Antona v vrednosti 7000 gld. Plača se takoj 3000 gld.; ostalo pa na uknjižbo ali po pogodbi. Več povč upravnicivo „Soče'V Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št.3. Podpisani priporoča slavnem« občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kavo vseh vrat, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružico (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih eenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Scmenlškl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča Dostavlja na dom in rnssjmSiljti po železnici na VHe krajo avstro - ogorske monarhijo v sodih od 5(1 litrov naprej. Na zahteva pošilja tudi tizorco, Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svotnjo W« Ivovslri razstavi s prvo ceno - srebrno svotfinjo Tovarna uzornlh telovadnih priprav JOS. VTNDTS-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska uiice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirej evanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočiii spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto, Cene zel6 zmerne, plačuje 3e pa na mesečne, obroke po volji in zmožnosti. /Vavadne priprave so Yedi\o y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolno lolo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto, —3 Poprave izvrSnJo po naJuiJjili cenah. Josip Volčič • • • • • • • • mizarski mojster v Komnu ===== priporoča svoje mizarske izdelke Jj bodisi priprosto ali fino izdelano II v vsakem stilu. Vinko-Majdič Valjčni mlin v Kranju priporoča svoje obče kot izborno priznane mlevske pridelke. Zastopniki za Goriško: Ernesto Stecker & Č° v Gorici, Židovska ulica št. 1. Štiri učence nižjih razredov se spre, le na stano-L vanje. Poleg dobre hrane in zdravega! stanovanja dobe učenci brezplačno in-l strukcijo. Poleg hiše je dvorišče in vrti v uporabo. Naslov poveupravn. »Soče*. I Odda se tudi mebiirane sobe.] Mizarska zadruga J|[ v Borioi (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom irgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant, Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, so izvrSi točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lifim ter dobre miat. jgjggj Christofle & CM &*~-T\ ', c. in kr. dvorni založniki Znamks.lovaniB Zssmka !c»iroi Helnrienhof Dunaj I. Opern Ring 5. i Težko posrobrnjeno ,,. jjf namizno orod)e In poiodjo vseh vrst *"' 'Jj (žlice, vilice, noži itd.) Piipoznari najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbora najlepših modelov. JBNT* Ilustrovtfn cenik na zahtevanje. -a*nj Vsi Oliristoflovi izdelki imajo v jamstvo svojo izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Primerno božično darilo! IKj) Srefikanje nepreklicno 15.januvarja1903. Glavni dobitek kron 40 00O I« leti-oMega initn srečke po 1 K priporočajo: G. Genliili, V. A. Jona. VlicMstMer & Co„ 0. ?mir\t, menjalnice v Gorici. Kranjski latieno oljnati firnež, pristen •••••• čisto kranjsko laneno olje •••••••••••••• sladko jedilno laneno olje ••••••••••••••• --------------- priporoča ------------— Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneta, laka in Meja v Ljubljani. Pfaff-ovi šivalni stroji jy^ HMT- so najboljl. -+& S^^mK To sliši luj-oc .sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki * a*T» navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upe\je uit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva. toda mi smo po naSi veo kot 20-lelni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, d.i m» res Pfitffovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim dnijrim strojem tako nataneno kot s Pfalfovim. Pfaffovi Šivalni stroji j*jm* »•*•«**"« «*-PfafTavi Šivalni stroji %XS " *¦* ra"°'° ¦»*&JmiL& pfaflQvj šivalni stroji (rei-amirenje) ter se poučuje bresplaeno. ............_________*J Pfaffovi Šivalni stroji ESZfJS? "-»•"—¦ Nikar naj se no zamudi pred nakupom ogledati Pffaffova šivalne stroje. zaloga fMovih šivalnih in drugih strojev i lonci via ManiGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVJL , ropravljaluloa šivalnih strojev, drokolcs Nunska ulica 14.