60l0°200 855^ A nSRE0NJ4 PRIimukSKI dnevnik Poštnin; Abb. ia plačana v gotovini Postale ] gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 267 (10.179) TRST, sobota, 11. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. zakon o kmetijskih pogodbah ni edini kamen spotike Andreotti med kladivom in nakovalom skuša preprečiti izbruh vladne krize Na eni strani KPI pritiska za dosledno uresničevanje dogovorjenega Programa, na drugi pa ga desnica KD poziva, naj ne popušča levici RIM — Zakon o kmetijskih pogodbah spet roma v poslansko komi-'1®, vlada pa se vrne v čakalnico. KD je izjalovila še zadnjo možnost “govora v četrtek, ko se Galloni najprej ni javil na sestanku s Predovniki drugih večinskih strank, potem pa je z neprepričljivim izgovo-®m v bistvu potrdil, da njegova stranka noče odobritve zakonskega »snutka, kakršen je bil že pred meseci dogovorjen. Sicer pa je sam I »ni že v prejšnjih dneh ostro polemiziral z vsebino zakona ter je »Pomnil komuniste, naj ne vztrajajo na svojem stališču. je^era| pa je Galloniju poslal bo- , -- pismo sam cvet demokrščan-e desnice s pozivom proti vsakrš-»u Popuščanju levici in za odloč-jOnrambo zemljiške rente, ki da Izstavlja ((ideološko in kulturno Sastvo# Krščanske demokracije. ,."lasri0 pa je, da ne gre tu samo *mliišk° rento in za kmetijske Sodbe, ampak za poskuse, da bi etnogočiij sožitje med večinskimi d^okami in povzročili padec An-^ottijeve vlade. Kljub novim vsa-jej!evnim zapletom pa kaže, da se kolesje vladne krize vsaj začas-ustavilo v pričakovanju morebit-^Sa vrha petih strankinih tajnikov, ,, oaj bi našli sporazum o kmetij-k;. Pogodbah, pa tudi v pričakovali1 volilnih izidov v deželi Triden-ka - Gornje Poadižje. ^femirje pa bi utegnilo biti tudi da n-'™, bra*a Priznati, da je padec dlje ^ reaina možnost, oba pa sta šla 8rhelln trdi'a. da bi to vsekakor ne f a n P011160^ predčasnega razpu-SeHh;^rlarnenta. Pa tudi sam pred-•kret republike Pertini je dal di-kri2j 0 vedeti, da je proti vladni tW predvsem pa, da tudi v pri-°klieatVladne krize ne namerava Prejatl Predčasnih volitev, ampak Ve JnPreizkusiti vse možnosti sesta-btez ^ vlade, pa čeprav morda MINO FtJCCILLO Andreotti odpotoval v iuks«mburg Otti1?1 ~~ Predsednik vlade Andre-bistrj n spremstvu zakladnega mi-Pandolfija in guvernerja dr-V’a| banke Baffija včeraj odpotoval - Luksemburg, kjer se bo sre-bli m; Predsedniki vlad in zakladni-^iri držav Beneluxa. Na sre-feditv b°d° razpravljali o bodoči u-*ha ^‘evropskega denarnega siste-5«Crečanje samo pa spada v o' vir Prava me(i članicami EGS kot pri- ti, l*. ba zasedanje evropskega sve- < ‘ i "h!. Prihodnjega 4. in 5. de-bra v Bruslju. V ftito Potfi^rkavni šolski sindikat CGIL ^tah-3, da 'Se L0010 v Punečcdjek Sindikalno tajništvo CGIL i kat*1 ? predstavniki CIŠL in UIL, likjtheruTl' bodo razpravljali o raz-v stališčih do reševanja prostih ir bolnikov in sklepali o stav-16. in 17. novembra. tvoijf " Ob 60. obletnici osamo-toeri- a Poljske je Pertini poslal aloit-e uuiku državnega sveta Jakemu čestitno brzojavko. " Predsednik republike Per •'aloji , včeraj sprejel na Kvirinalu |ej Qika Einaudija, ki mu je ob 9 zh?i n°sti podaril prvo knjigo rke »Zgodovina marksizma*. aeo^VA — Sovjetske oblasti so Djk 'c|aif\ da bo novi veleposla v Zvezni republiki Nemčiji dosedanji namestnik zunanjega ministra Vladimir Semjonov. RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je potrdila 4-umo stavko v Laciju in v južnih deželah, potem ko so bili neuspešni vsi dosedanji pritiski v zvezi z reševanjem problemov Juga in zaposlenosti. Kongres PDUP VIAREGGIO — Z uvodnim poročilom posl. Luciane Castelline se je včeraj v Viareggiu začel vsedržavni kongres PDUP. Glavna tema kongresa, ki se ga udeležuje kakih 500 delegatov ter številni gostje, je iska- nje nove enotnosti v stranki po razkolih in notranjih sporih. Stranka je trenutno razdeljena v dva ostro ločena tabora: na eni strani večina (Magri, Castellina, Milani), na drugi pa manjšina (Rossanda, Parla-to, Čampi), ki pa ima na svoji strani tudi dnevnik «11 Manifeste*. Stališča so ostro ločena bodisi glede strategije, kot tudi glede vodstvenega ustroja stranke. Kot je dejala sama Castellina v razgovoru s časnikarji, ni še jasno, ali bodo ob zaključku kongresa sploh izvolili novega tajnika, ali pa bedo imenovali kolektivno vodstvo. Vsekakor je za sedaj najverjetnejši kandidat za tajniško mesto Lucio Magri. V svojem včerajšnjem uvodnem poročilu se je Luciana Castellina zavzela za enotnost levice, ki naj pripravi svoj vladni predlog. Najprej pa je treba zrušiti Andreottijevo vlado, ki ni sposobna, da rešuje težke probleme države, kot na primer problem brezposelnosti, tudi če bi to pomenilo predčasni razpust parlamenta. lllllltllllffnillllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIlIllIIIIIIHIIIIIIIIIIMIItllllllllllllllllllllllllllllllMlIllllMIIII PREISKAVA 0 POKOLU PRI PATRICI Preiskovalci ugotovili istovetnost teroristov? Kaže, da je ubiti Roberto Capone sodeloval pri atentatu na neapeljskega kriminologa Paolello tok... ... . ■: ; -*:Ji Ubiti terorist Roberto Capone (levo) in njegova zaročenka R. Biondi AVELLINO — Intenzivno dvodnevno preiskovalno delo o pokolu v Patrici, kjer so bili ubiti načelnik frosinonskega državnega pravd-ništva Calvosa ter njegova dva spremljevalca, je obrodilo prve rezultate. Po nepotrjenih vesteh iz sodnih krogov v Avellinu naj bi preiskovalci sinoči odkrili istovetnost vseh članov komandosa, med katerimi naj bi bila tudi neka ženska; Teroristi naj bi se nekaj dni pred pokolom srečali v predmestju Avellina, kjer naj bi pripravili dokončen načrt za atentat. Teh vesti, ki so pod večer pro-nicnile skozi zid molčečnosti, v u-radniii krogih niso ne potrdili ne demantirali. Vendar dejstvo, da preiskovalci niso preveč skrivali svojega optimizma, je najbrž dokaz, da je njihovo delo obrodilo nekaj stvarnih sadov. Če naj verjamemo besedam kvestorja dr. Rizza, pa naj bi doslej policija in karabinjerji zbrali le obrobne «kocke», medtem ko naj bi bilo težišče »mozaika* še vedno nejasno. Preiskava se razvija kar v štirih pokrajinah in zaobjema trikot Rim. Neapelj, Frosimcne, težišče pa je vsekakor apulijsko glavno mesto. kjer sumijo, da imajo teroristi svoj štab. Odkriti to skrivališče, ki ga je najbrž obiskoval tudi u-biti terorist Roberto Capone, je eden od glavnih ciljev preiskovalcev. Na osnovi doslej zbranega dokaznega gradiva so nadalje policija in karabinjerji prišli do zaključka, da je Capone najbrž sodeloval tudi pri umoru prof, Paolelle, neapeljskega kriminologa, ki je bil ubit 12. oktobra, le dan po atentatu na ka-sacijskega svetnika Tartaglioneja. Če naj verjamemo govoricam, ki se širijo v sodnih krogih, naj bi neka ženska v Caponu prepoznala e-nega od morilcev prof. Paolelle, medtem ko naj bi bili ostali očividci negotovi. Med obema terorističnima atentatoma naj bi bila po mna" nju izvedencev precejšnja sorodnost saj naj bi morilci v obeh primerih dokazali dokajšnjo nepripravljenost in živčnost. Omeniti gre, da si je za umor prof. Paolelle prilastila odgovornost »prima linea*, očetovstvo nad pokolom pri Patrici pa si lastijo »borbene komunistične formacije*, ki so najbrže le ena od skupin, ki delujejo v sklopu PL. Nobene sledi pa ni medtem o Rosarii Biondi. Caponejevi zaročenki, ki je pred nekaj dnevi skriv- nostno izginila in ki bi, po mnenju policije in karabinjerjev, lahko o-svetlila marsikatero okoliščino. Dekle naj bi predsinočnjim telefonirala materi, vendar pa naj bi takoj prekinila zvezo, komaj ji je mati povedala, da jo policija išče in jo je pacvala, nai se javi na kvesturi v Avellinu. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, je, če je dekie sodelovalo pri pokolu pri Patrici, ali pa je bilo vsaj seznanjeno s teroristično dejavnostjo mladega Roberta. (vt) NA VČERAJŠNJI REDNI VLADNI SEJI Furlani o evropskem monetarnem sistemu Upoštevati je treba tudi potrebe šibkejših gospodarstev - Ministri odobrili vrsto ukrepov, med njimi zvišanje prispevka za tržaško pristanišče RIM — Na včerajšnji redni petkovi vladni seji je zunanji minister Forlani poročal o pripravah na bruseljski vrh Evropske gospodarske skupnosti, ki bo 4. in 5. decembra, in v tej zvezi orisal stališče Italije do nameravane ustanovitve evropskega monetarnega sistema. Gradnja združene Evrope je prišla do take točke — je dejal Forla-nd — da je po skupnem prepričanju postala realizacija večje monetarne stabilnosti važen pogoj za razvoj tega procesa. Italijanska vlada razume in ceni cilje te pobude in meni, da mora biti uresničitev evropskega monetarnega sistema priložnost za okrepitev celotne skupnosti. Toda monetarno stabilnost — je poudaril zunanji minister — je treba ustvariti «s previdnimi in realističnimi sklepi*, ki naj uskladijo potrebe posameznih držav. Evropski monetarni sistem — po mnenju italijanske vlade — mora biti tako zasnovan, da omogoči vsem državam članicam trajno udeležbo, ne da bi pri tem prizadel, ampak nasprotno podprl, njihove akcije za gospodarsko sanacijo. Končno je Forlani poudaril še zahtevo italijanske vlade, naj na vrhu v Bruslju istočasno z ustvarjanjem evropskega monetarnega sistema sprejmejo tudi konkretne sklepe o gospodarskih ukrepih v korist šibkejših nacionalnih gospodarstev. Na včerajšnji vladni seji je imel poročilo o svojem nedavnem obisku na Kitajskem tudi minister za zunanjo trgovino Ossola, nato pa so ministri odobrili vrsto ukrepov. Med njimi velja omeniti predvsem osnutek zakonskega odloka, ki določa kriterije, po katerih naj krajevne uprave sestavijo proračune za leto 1979. Krajevne važnosti pa je zakonski osnutek, ki so ga ministri odobrili in ki predvideva zvišanje državnega letnega prispevka avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče. (tm) - Sindikati«vladnem načrtu za javno upravo RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je v včerajšnjem komunikeju poudarila, da vsebuje vladni dokument o reševanju problemov javnih uslužbencev ocene, ki pogojujejo plačilno dinamiko javnih služb za dosego določenih rezultatov, med katerimi je marsikateri sprejemljiv tudi za sindikalno gibanje. Glede smernic splošne gospodarske politike tako imenovanega dokumenta zakladnega ministra Pandolfija sindikati potrjujejo dosedanjo kritično oceno tega gospodarskega načrta. V Rovinju odprli nov sedež Centra za zgodovinske raziskave ROVINJ — V Rovinju so včeraj odprli nov sedež Centra za zgodovinske raziskave istrskega mesta. Odprtja so se med drugimi udeležili šef urada za koordinacijo osimskih sporazumov Cesare Gnoli, vladni ko- V LIPICI PRVI SESTANEK PO IZVOLITVI OBEH PREDSEDNIKOV VRATUŠA SPREJEL C0MELLIJA Pogovor med predsednikom IS SRS in predsednikom deželnega odbora F-JK je potekal v zelo prisrčnem vzdušju misar iz Trsta Mario Marrosu, italijanski konzul v Kopru Francesco Labruzzo, predsednik Ljudske univerze iz Trsta Rossi - Sabbatini in deželni odbornik za izobraževanje Diego Carpenedo. Od jugoslovanskih oblasti pa so bili prisotni konzul SF RJ v Trstu Lucijan Benolič, predsednik sveta družbenih dejavnosti skupnosti reških občin Ante Andraka, predsednik komisije za nacionalna vprašanja Ante Cerovac, predsednik občinske skupščine iz Rovinja Aldo Matosevic, predsednik komisije za nacionalna vprašanja SR Slovenije Aleksander Ruden in predsednik komisije za nacionalna vprašanja iz Kopra Dušan Fortič. Med slovesnostjo je spregovoril tudi deželni odbornik Carpenedo, ki je v svojem nagovoru poudaril važnost stikov med našo deželo in Zvezo Italijanov v Istri in na Reki, ki i-majo poseben pomen tako na krajevni ravni, kot za sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in obmejnimi deželami, tudi v duhu o-simskih sporazumov. ■iiiiiiiiiiatiiaiiiaiiamAiiiiiiiiiiiiiaitiiiisiitiiiiaiiiiiiiiiiiitiiKiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiitiiiBiiiiiiaiiiaiiiiiiisaiiiimttaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA DRUŠTVENEM SEDEŽU «A. GRAMSCI» Skupnost Italijanov v Kopru praznuje 30-letnico obstoja Spodbudno vključevanje v družbenopolitično resničnost • Problemi glede šolstva in dvojezičnosti - Prihodnji teden bogat spored prireditev KOPER — Pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v Kopru bodo prihodnji teden kar najbolj dostojno proslavili 30. obletnico ustanovitve svoje krovne organizacije, to je Skupnosti Italijanov »Antonio Gramsci*. Na sporedu bo niz bogatih kulturno-prosvetnih in športnih prireditev, ki se bodo zvrstile od ponedeljka pa tja do petka zvečer. Ob tej priložnosti sta predsednik skupnosti Giovanni Miglioranza in predsednik samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo v okviru te organizacije Ennio Opassi priredila včeraj popoldne tiskovno konferenco, med katero sta sicer kratko, zato pa res jedrnato seznanila časnikarje z obeh strani meje z nastankom, razvojem ter značilnostmi te narodnostne ustanove, pa tudi s težavami, ki jih srečuje pri vsakdanjih prizadevanjih in naporih za dosego zastavljenih ciljev. Šolstvo in dvojezičnost: kakor izhaja iz iskreno izrečenih, s kopico podatkov utemeljenih, a nikakor ne polemičnih izjav Miglioranze ter O-passija, sta ti dve vprašanji trenutno ključnega pomena za tu bivajoče Italijane. Zakaj? V poslednjih štirih letih je število italijanskin šolarjev zaskrbljujoče upadlo, to pa je resen osip, ob kakršnem bi se po logiki pač morali globoko zamisliti vsaka manjšinska narodnostna skupnost. Zasilna razlaga za takšen pojav naj bi tičala med drugim v pomanjklji- iiiaaiaf iiiaiiiiiiiaaaiaaitiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiBiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii&iiiiaaiiiaiiiiirif ■iiiiiiaiaiimiaiiiaiiiiiiiiviaiiia viiitiaiiiiiniaaiaaiiiaiiaiiiaaiiaiiiiiiiiiiiiiif V IRANU ŠE VEDNO TU UPOR TEHERAN — Položaj v Iranu se v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Vzpostavitev vojaške diktature je le zmanjšala ostrino ljudskega protesta, ga pa ni zatrla. Kljub tankom, oklopnim vozilom in vojaškim izvidnicam po teherenskih v ica' pri haja iz dneva v dan do manjših manifestacij. Vesti pa so do skrajnosti pomanjkljive. Dnevniki sploh ne iz hajajo zaradi vladne cenzure, tujim dopisnikom pa je do skrajnosti otež kočeno delo. . Vojaške oblasti skušajo na vse na- čine preprečiti beg vesti v tujino. Tako so za nekaj ur priprli dva francoska časnikarja, ki sta bila navzoča med včerajšnjo manifestacijo na nekem teheranskem pokopališču ob priliki sedmine za žrtvami šahove represije. Tanki so pokopališče obkolili, vojska je preiskala in legitimirala vse ob izhodu s pokopališča, tujim časnikarjem so zaplenili vse gradivo ih fotografske posnetke in jih dlje časa zadržali. Vojska se na vse kriplje trudi, da bi pravočasno zajezila vse oblike ljudskega protesta, ki bi morali danes in jutri (sedmina za žrtvami prejšnjega ted .a) doseči najhujšo ostrino. Šiitski ajtoli za sedaj previdno molčijo, marsikdo je v izjavah pripravljen na spravo, eden izmed njih je tujim dopisni! om izjavil, da bi brez tankov gotovo dajal drugač ne odgovore, vsekakor pa bo današnji dan važen za vso versko in laično opozicijo, (voc) Na sliki: oklopno vozilo na teheranskih ulicah (Telefoto ANSA-UPI) vi osveščenosti same italijanske mladine, ki je premalo ali morda sploh ni seznanjena z uradnimi predpisi glede rabe italijanskega jezika kot povseim -.enakopravnega jezjku. _ večinskega naroda — slovenščini. Z druge strani sta Miglioranza in O-passi šolski osip povezala s kočljivim vprašanjem dvojezičnosti, problematiko, ki po njunem mnenju še zdaleč ni bila zadovoljivo rešena, pa ne morda zaradi neke pomanjkljive zakonodaje, ki je v resnici hvalevredno zasnovana, temveč zaradi mestoma premajhnega razumevanja za tovrstne probleme. Sicer pa je bilo na tiskovni konferenci izrecno poudarjeno, da je italijanska skupnost v Kopru zadnja leta pomenljivo napredovala, kolikor zadeva strogo politično u-dejstvovanje, saj sedijo številni njeni predstavniki v občinski skupšči-' ni oziroma drugih upravnih organizmih. To je seveda razveseljivo, vendar docela v skladu s politiko Skupnosti Italijanov,, da se čimbolj in venomer vključuje v družbenopolitično dogajanje; le takšna politika ji bo omogočila ne le ohranitev kulturnih in- jezikovnih tradicij, temveč tudi nadaljnji vsestranski razvoj, kot svojevrstno obogatitev splošne družbene resničnosti v teh krajih, ne da bi se morala manjšinska skupnost ‘ spojiti (asimilirati) z večinskim narodom. Vse to v duhu nedavne izjave jugoslovanskega predsednika Tita, da je komunistična partija Jugoslavije že leta 1937, to je še pred drugo svetovno vojno, nadrobno proučila in ustrezno rešila problem narodnosti in tako začrtala jasne smernice, po katerih se je treba ravnati tudi danes. Nazadnje se tukajšnja italijanska skupnost ravna, kot je še bilo naglašeno na tiskovni konferenci, po načelih, ki so njenim predhodnikom oz. ustanoviteljem narekovala sodelovanje z jugoslovanskimi borci v NOV in zatem zgodovinsko odločitev o pridružitvi k novi Jugoslaviji. Skratka, tukajšnji Italijani hočejo biti subjektiven dejavnik v gradnji ih izpolnjevanju socialistične samoupravne družbe. Miglioranza in Opassi sta med drugim tudi podčrtala nujnost čim tesnejših in trajnih vezi z matično domovino (Italijo), a z druge strani kar najbolj tvornega sodelovanja s slovensko narodnostno skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini. Tovrstne vezi že obstajajo ter se zadovoljivo poglabljajo v obojestransko korist, sicer pa segajo njihove korenine 30 let nazaj: že tedaj so bili pripadniki tukajšnje italijanske skupnosti trdno prepričani, da bodo v bodoče lahko odigrali pomembno vlogo zbliževanja med slovenskim ter italijanskim narodom. Navedimo še spored prireditev ob 30-letnici obstoja Skupnosti Italijanov v Kopru. V ponedeljek, 13. t.m. bo odprtje retrospektivne razstave skupnosti v koprskem gledališču; v torek bo zasedanje delegatov sekcij skupnosti, v sredo literarni večer in odprtje razstave likovne umetnosti v prostorih «A. Gramsci* (Ul. OF 10), v četrtek košarkarski turnir v telovadnici Oš «Dušana Bordona* v Semedeli ter v petek slavnostna akademija v koprskem gledališču (Verdijeva 3) — slavnostni govor predsednika Miglioranze in nastopi pevskega LIPICA — Po četrtkovem srečanju s predstavniki primorskih občin se je novoizvoljeni predsednik IS SR Slovenije dr. Anton Vratuša sestal v Lipici s predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antoniom Comellijem. Pogovoru, ki je bil vseskozi v prisrčnem vzdušju, sta prisostvovala šefa kabinetov o-beh predsednikov Franco Richetti in Drago Mirošič. Šlo je za prvo srečanje med Comellijem in Vratušo po izvolitvi prvega za predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, drugega pa za predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. V skopem sklepnem komunikeju ob zaključku pogovorov je rečeno, da sta oba predsednika proučila možnost za nadaljnjo razširitev v ža- ri. Zajc* z Reke in SSG iz Trsta. DRAGO GAŠPERLIN zbora Tomos, mladinskega pevskega zbora «A. Gramsci* ter recitator- if F™0 koristnega' vsestranskega so- ' j delovanja med SR Slovenijo m deli Furlanijo c Julijsko krajino. V tem pkviru je bil govor tudi o ukrepih za celovito uresničenje nalog, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. Ob koncu pogovorov sta Vratuša in Comelli dala kratki izjavi, v katerih je Vratuša dejal, da sta govorila ne samo o tem, kako naj pride do uresničitve osimskih sporazumov, temveč tudi o širšem sodelovanju med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in republiko Slovenijo v okviru širšega jugoslovansko-itali-janskega sodelovanja. Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o raznih drugih problemih skupnega interesa. Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine v Italiji ter jugoitalijanske narodnosti v Sloveniji je Vratuša rekel, da je s slovenske strani bilo poudarjeno ,že znano načelno stališče, sam pa je ponovil skrb SR Slovenije, izvršnega s ve. >. in skupščine za neoviran in normalen razvoj italijanske narodnosti, ki živi v SR Sloveniji. Comelli je s svoje strani poudaril pripravljenost Furlanije - Julijske krajine, da bi okrepili sodelovanje na vseh področjih. Izrazit je občuteno hvaležnost prebivalcev Furlanije -za pomoč, ki jo je nudilo sloven- Enrico Berlinguer sprejel predstavnika KPŠ Azkarateja RIM — Tajnik KPI Enrico Berlinguer je včeraj sprejel člana izvršnega svet španske komunistične partije Manuela Azkarateja, s katerim je izmenjal nekaj pogledov glede položaja v obeh državah in o politiki obeh komunističnih par- Čez teden dni volitve v deželi Tridentinska Gornje Poadižje BOČEN — V nedeljo, 19. novembra, bodo na Tridentinskem - Gornjem Poadižju vo-. litve za obnovo deželnega: sveta. Volivcev je okrog 612 tisoč, ki so ločeni v dve pokrajini: Trident in Bočen. V Tri-dentu bodo izvolili 36 svetovalcev, v Bocnu pa 34. V prvi pokrajini se za glasove volivcev poteguje dvanajst različnih list, v drugi pa kar petnajst. Na volitve na Tridentinskem - Gornjem Poadižju gledajo v Rimu in v vsej državi z dokajšnjim zanimanjem, saj pomenijo važen test pred spomladanskimi evropskimi volitvami. Sicer navadno volitve v tej deželi niso povsem veren pokazatelj za ostalo državo, saj pogojuje izid volitev veliko število krajevnih list, od katerih je še posebno močna iužnotirolska ljudska stranka ŠVP, ki ima v bocen-ski pokrajini večino. O zanimanju, s katerim o-srednja vodstva strank spremljajo položaj v deželi, pa pričajo tudi imena govornikov, ki so doslej nastopili v volilni kampanji: tajniki KD Zaccagnini, PSI Craxi, PRI Biasini, PLI Zanone, ter številni člani vsedržavnih vodstev strank. Jutri pa bodo prišli v Bočen ali v Trident še tajnik KPI Berlinguer, novi tajnik PSDI Longo in sam predsednik vlade Andreotti. sko ljudstvo in ŠR Slovenija, ko je Furlanijo prizadel katastrofalni potres. Pogovor, je dejal, Comelli, je bil zelo obšjren in- je zadeval vse teme skupnega interesa, še zlasti pa uresničevanje nalog, ki izhajajo iz italijansko-jugoslovanskega sporazuma, ki so ga podpisali v Lipici. Kar zadeva vprašanje manjiirie, je •nadaljeval predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, smo podčrtali velik pomen, sklepa italijanske vlade, ki je ustanovila posebno komisijo pri, predsedstvu vlade, k. naj izdela osnutek, na podlagi katerega bo vlada predložila svoj zakon o zaščiti slovenske manjšine. To bo pripomoglo tudi k temu, da bo dežela imela več možnosti, da poseže na tem, področju in da končno pride do rešitve sporoy o pristojnosti med deželo in državo. Popoldne sta'« predsednika obiskala še Štanjel in pršutarno v Še-puljah. (if) Na sl>ki: Comelli, Richetti, Mirošič in Vratuša pred včerajšnjimi pogovori v Lipici. C«ausesai obišče Jugoslavijo tij. Med srečanjem sta Berlinguer in Azkarate tudi podčrtala nujnost, da bi prišlo med partijama do tesnejših stikov, saj si obe KP prizadevata najti demokratično pot v socializem, ki temelji na svobodi in pluralizmu. Komunistična predstavnika sta tudi poudarila važnost, ki jo njuni partiji pripisujeta pojavu evrokomunizma in iška nju skupnega jezika z vsemi le vičarskimi in demokratičnimi sila mi v Italiji in Španiji. BUKAREŠTA — Na povabilo predsednika Tita bo ta mesec obiskal Jugoslavijo romunski predsednik N. Ceausescu. Vest je včeraj uradno potrdila romunska televizija. Na dnevnem redu skorajšnjega srečanja med obema državnima poglavarjema bodo razgovori o mednarodnem političnem položaju, s posebnim poudarkom na sodelovanju med balkanskimi in sredozemskimi državami, o situaciji na Bližnjem vzhodu po dogovoru v Čamp Davidu in o mirovnem pogajanju med Izraelom in Egiptom, ki je v teku v Washingtonu. Poleg tega bosta Tito in Ceausescu vzela v pretres tudi odnose med posameznimi socialističnimi državami. TRŽAŠKI DNEVNIK POLITIČNA DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV Živahna dejavnost na deželi pred torkovo sejo skupščine Deželni odbor izdelal zakonski osnutek o deželnem osebju - Sestanki odbornikov s predstavniki raznih ustanov Po daljšem premoru se bo deželni svet ponovno sestal v torek. Med drugim bo razpravljal o zakonskem osnutku, ki zadeva avtentično interpretacijo 3. člena deželnega zakona o postopku v zvezi z javnimi deli in urbanistiko, ki ga je prva stalna komisija odobrila na sv-", zadnji seji. Komisije pa se med tem pogosto sestajajo in proučujejo zakonske predloge, o katerih bo morala skupščina razpravljati v bližnji prihodnosti. Med temi je vrsta zelo važnih Od 2,3 na 4,6 milijarde lir Podvojen prispevek tržaškemu pristanišču Včeraj je ministrski svet o-dobril zakonski predlog, s katerim dodeljuje Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče letni prispevek za režijo v znesku 4 milijard in 600 milijonov lir. S tem je vlada dejansko podvojila prispevek 2 milijard in 300 milijonov lir, kolikor ga je tržaški luški ustanovi nakazala v okviru proračuna ministrstva za trgovinsko mornarico od leta 1972 dalje. Če je vest o prilagoditvi državnega prispevka naši luki sama po sebi razveseljiva, ni pa popolnoma zadovoljiva. Sama luška ustanova in sindikalne ter politične sile našega mesta so namreč pred kratkim, ob hudih finančnih težavah, ki so spravljale celo v nevarnost izplačevanje prejemkov osebju, postavile precej drugačne predloge in zahteve. Upoštevajoč tudi vlogo, ki jo tržaški luki poverjajo osimski sporazumi, bi bilo veliko bolje, da bi ji država omogočila večjo samostojnost in gospodarnost. V ta namen pa bi -'eliko bolj koristilo, če bi ustanovi dodelila dotacijski sklad za investicije in pa odstopila prejemke, ki jih sama izterja, kot pa da nadaljuje s prakso «prispevkov», je bilo tedaj poudarjeno. osnutkov, med katere lahko prištejemo onega, ki sta ga predložila KPI in PSI in se nanaša na uskladitev deželnega zakona, s katerim so bile ustanovljene družinske posvetovalnice, z normativi državnega zakona o splavu. V vem oDdobju pa je J; javnost deželnega odbora in odbornikov zelo razvejana. Tako je deželni odbqr na včerajšnji seji izdelal zakonski o-snutek, s katerim se urejujejo določila V zvezi z dnevi počitka, do katerih imajo pravico deželni uslužbenci, potem ko so bili ukinjeni praznični dnevi med tednom. V novem zakonskem osnutku je določeno, da ima deželno osebje pravico do šestih prostih dni letno, od katerih bosta dva uporabljena skupno z letnim dopustom, ostale štiri pa si bodo lahko sami izbrali upoštevajoč potrebe delovanja deželnih organov. O tem zakonskem osnutku bo DANES OB PRILIKI PROSEŠKEGA PATRONA Domača kapljica in jedi na vaškem martinovanju Pričakujejo veliko število gostov iz okolice in mesta - Lepo vreme bo tokrat v dobri meri poskrbelo za prijetno vzdušje morala razpravljati tudi skupščina na eni prihodnjih sej. Deželni odbornik za krajevne u-stanove Mizzau pa se je sestal s skupino arhitektov, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo porušenih poslopij na potresnem območju, ki so bila zgrajena pa «spontani krajevni* arhitekturi. Te poškodovane gradnje bo dežela obnovila na osnovi deželnega zakona štev. 30, ki med drugim predvideva obnovo poslopij zgodovinske vrednosti. Odbornik za javna dela Biasutti pa je na sedežu deželnega odbora sprejel predstavnike konzorcija za vodovod vzhodne Furlanije; sestanka se je udeležil tudi odbornik za prevoze Cocianni. # Danes ob 9.30 bo v hotelu Jolly. na Korzu Cavour 7, pokrajinski seminar UDI - ZŽI, ki se bo zaključil v poznih popoldanskih urah. Tajnik PLI Zanone danes v Trstu Danes bo na sedežu stranke deželni kongres PLI, na katerem bodo obnovili deželni komite za Furlanijo - Julijsko krajino in ki 3e ga bo udeležil tudi generalni tajnik Zanone. Kongres se bo začel ob 16. uri s poročilom deželnega tajnika Trau-nerja. Pokrajinski kongres zveze zadrug in posojilnic V soboto, 18. t.m., bo ob 15.30 v dvorani kulturnega krožka «G. Sal-vemini*, Korzo Italija 12, 10. pokrajinski kongres tržaške federacije zveze zadrug in posojilnic. Na dnevnem redu so poročila glavnega odbora, nadzornega odbora ter odobritev poročil in volitve novega odbora. Sožalje Vide Tomšičeve ob smrti dr. F. Tončiča Članica predsedstva Socialistične republike Slovenije Vida Tomšičeva je poslala pismeno sožalje svojcem in slovenski narodnostni skupnosti v Trstu ob smrti uglednega družbenega delavca in zavednega Slovenca dr. Franeta Tončiča. ČARODEJI LEPEGA PETJA V KULTURNEM DOMU SLOVENSKI OKTET Z NOVIMI IMENI SPET NAVDUŠUJE LJUBITELJE PETJA Od Gallusa do sodobnikov - Dve praizvedbi tržaških skladateljev Vrabca in Merkuja in dodatek «po notah listine za človeštvo* Nastop Slovenskega okteta iz Ljubljane v okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice, smo pričakovali z zanimanjem, ki ga ansambel takšnega slovesa vedno vzbuja, tokrat pa še posebno, ker smo vede.:, da prihaja k nam prvič v svoji temeljito prenovljeni, pomlajeni sestavi. Vedeli smo, da v njem ni več Grošlja in Kozlevčarja pa še drugih, ne le iz začetne, marveč tudi kasnejše sestave, pa je bilo zato zanimivo prisluhniti novim glasovom in u-gotavljati doseženo stopnjo njihove uglašenosti, ki je pri takih komornih sestavah še bolj pomembna kot sama kvaliteta posameznih glasov. Poleg tega se nam je Oktet najavil z zanimivim sporedom, ki je že na prvi pogled kazal na nov pristop k zborovski literaturi, predvsem pa na polaganje večje pozornosti skladbam sodobnikov in torej na uveljavljanje nove ustvar- tiiiiiiiiii iiiiiiii iiimiii tiiiinrimiii iiiii ut i n mi ■ ih iiiiii lini 'lliliiiiiiMi n i iiiihiiiii iihi n n 1'iiiiuii iiiiiiiiiiiitiuiiiiii im n 11 m i ifiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVE NA VELIKO DEŽELNO MANIFESTACIJO 23. T.M. Preporod kmetijstva je za Slovence pogoj za utrjevanje narodnih korenin Na javnih sestankih Kmečke zveze v Bazovici in Eročani so se domačini dogovorili za organizirano udeležbo na shodu V prostorih Gospodarske zadruge skih in dragih tradicionalnih dejav- KD so bili tudi mnenja, da se je v Bazovici je bil predsinočnjim pr vi izmed vrste javnih sestankov, ki jih je sklicala Kmečka zveza kot pripravo na veliko deželno kmečko manifestacijo, ki bo 23. t.m. v našem mestu. Številnim domačim kmetom in polkmetom je smotre manifestacije obrazložil tajnik naše strokovne organizacije, kmetijski izvedenec E-di Bukavec. Orisal je dolgoletno krizo krajevnega kmetijstva, ki odseva splošno krizo te gospodarske panoge v vsej državi. Temu stanju je kriva še posebno odgovornost pristojnih krajevnih oblasti, katerih odnos do teh vprašanj je bil omalovažujoč, mnogokrat pa tudi naravnost škodljiv za domačega kmeta. Pri tem je omenil dolgoletne razlastitve najboljših obdelovalnih površin, pomanjkanje vsakega načrtovanega posega, neustreznost strokovnih služb potrebam-• “domačih “kMetov, ki se ne morejo v odnosih z njimi niti posluževati materinega jezile^. Namesto, da bi poskrbeli za dejansko ohranitev naravnega okolja z utrjevanjem in razvijanjem kmetij- Naša rimska dopisnika Can-dido in Mina Fuccilla je osrečilo rojstvo prvorojenca EMILIA Staršema iskreno čestitamo, malemu Emiliu pa želimo obilo sreče. Danes praznujejo na Proseku svojega vaškega patrona sv. Martina. Po dolgoletni tradiciji, ki je imela v daljnjih časih važnejši pomen kot v sedanjem potrošniškem času. bo na Proseku vse živo, saj se bodo ne samo vaščani, ampak tudi gostje iz okolice zbrali na martinovanju. V starih časih je praznik sv. Martina pomenil konec kmečkega leta; plačati je bilo treba stare dolgove, sklepale so se nove pogodbe in kmet je moral nakupiti vse potrebno za svoje delo in družino. Tako so se vaščani bližnjih in daljnih vasi zbrali ter se pogovarjali o letini, o pridelku, o svojih vsakdanjih problemih ter si izmenjavali mnenja in izkušnje Taki prazniki, ki jih je bilo v daljnjih časih bolj malo, so bili tako izredna priložnost za vsakovrstne pogodbe, ki so se največkrat sklepale ob kozarcu novega vina, ki je po navadi do sv Martina te dozorelo Ob žlahtni kapljici je bilo tako vzdušje zelo veselo, mnogi so Martinovanje pričakovali z nestrpnostjo, saj iim je po večmesečnem trudu pomenilo nravi praznik, na katerem so se srečali s prijatelji in preživeli prijeten dan, ki so se ga dolgo spominjali. Časi so se med tem spremenili, martinovanje pa je kljub vsemu ohranilo svoj pomen. Ostal je pravi vaški praznik, na katerem se zbirajo ne samo vaščani, ampak tudi prebivalci iz bližnjih vasi in mesta. Fo gostilnah, kjer so na razpolago domače jedi, predvsem pa klobase z zeljem, ie vse živo. Nekateri vaščani ob tej priložnosti odpirajo osmice kjer se toči novo domače belo in Črno vino Na ora zniku se zberejo tudi številni kro Šnjarji. ki v kioskih razstavljajo in prodajajo najrazličnejše predme te i Značilnost martinovanja pa je sejem prašičev in pujskov: trgovci iz Furlanije se zberejo na Prose ku. oziroma v Devinščini. kjer lah ko vsakdo kupi odraslega prašiča ali pa pujska za vzrejo. Prav za radi tega sejma je martinovanje zaslovelo daleč naokrog, saj je to lepa priložnost, da si pujska kupimo kar na Proseku in nam ni treba iti v Furlanijo. Druga značilnost sv. Martina pa je lepo jesensko vreme; po navad: prežene burjo, meglo in dež in nam prinese lepo sončno vreme. Tega pa mu letos ne bo treba »priskrbeti*, saj je na Primorskem že dolgo časa lepo in suho jesensko vreme. Ljudje že dalj časa ne pomnijo take jeseni, čeprav so nam spomladi meteorologi, kljub nenehnemu kislemu vremenu, optimistično napovedovali lepo jesen, »ker če je vreme toliko časa prav neprijetno, bo za protiutež poskrbelo tudi za sončne in prijetne dneve.* V svojih napovedih se niso zmotili, saj lepi jesenski dnevi kljub vsemu kljubujejo prihodu zime. Lepo vreme pa bo koristilo predvsem vinu, ki ni doslej še dozorelo, ker je bilo precej slabega vremena pred in ob trgatvi, v marsikateri kleti pa je bilo tudi preveč hladno. nosti domačinov, zopet potegujejo iz predalov zakon o kraških rezervatih, ki so mu vsi Kraševci nasprotni. Navedel je tudi vsa še za kmeta nerešena vprašanja, kot so enakopravnost v socialnem in zdravstvenem skrbstvu, pomanjkanje conskih načrtov in velike zamude pri dodeljevanju javnih prispevkov. Poudaril pa je, kot je storil tudi domačin Mirko Križmančič, še poseben pomen o-hranjevanja kmetijstva za slovensko narodnostno skupnost v zamejstvi;, saj ima v domači zemlji svoje trdne korenine. Zato so tudi Bazovci odločno podpirali pobudo, da se deželne in krajevne pristojne oblasti postavijo pred lastne odgovornosti z množično manifestacijo. V ta namen so že ustanovili vaški odbor, ki bo poskrbel za prisotnost domačinov, ki se bodo udeležili manifestacije ‘tddi St. faktorji ihr'dru^imi kmetijskimi štrHji. V1 1 ■' ’■ Podobpo srčČktjfe^je bilo sinoči v 6ročafii,' 5e pretežno Mnečki vasi ob meji. Sestanka z domačini, ki so se zbraL v srenjski hiši, so se poleg tajnika udeležili tudi predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in nekateri odborniki. Tudi tu so se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo obdelovalci vsak dan pri svojem trdem delu, o nezadovoljivem delovanju krajevnih nadzorništev za kmetijstvo in za gozdarstvo, kjer se ne morejo niti pomeniti v svojem jeziku, o pomanjkanju načrtovanih javnih posegov, ki naj bi dali gotovost in perspektivo prizadevanjem kmetovalcev. Soglašali so zato, da je treba opozoriti pristojne oblasti in širšo javnost na nujnost večjega upoštevanja kmetijstva z množično manifestacijo, pri kateri mora sodelovati čimvečje število domačih kmetov. V ta namen so tudi v Gro-čani ustanovili vaški organizacijski odbor. treba sestati s predstavniki družbenih sil in posameznih kategorij in tako okrepiti konstruktivno sodelovanje z deželno stvarnostjo. V ZAVODU «£. ZOIS* Jutri občni zbor združenja staršev Združenje staršev državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* v Trstu vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 12. novembra 1978, v zavodski zbornici, ob 9.30 ob prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju. Deželni svetovalci KD o proračunu in načrtu za deželni razvoj Pod predsedstvom svetovalca Tu-rella se je včeraj sestalo predsedstvo svetovalske skupine KD v deželnem svetu. Uvodno poročilo je imel načelnik skupine Turello, ki je najprej poročal o splošnem političnem položaju in se nato zaustavil pri obvezah, ki jih bo deželna skupščina proučila v bližnji prihodnosti: v ospredju sta predvsem proračun za finančno leto 1979 in načrt o deželnem razvoju. Pri tem je poudaril važnost povezave med proračunom in načrtom o deželnem razvoju, ki mora postati nekakšna startna točka za resnični gospodarski razvoj celotne dežele. Pri izdelavi načrta, je še poudaril Turello. je treba določiti efektivne prioritetne cilje ter jih s točnim načrtovanjem uresničiti z izdelavo zakonskih določil, ki bi odgovarjala pričakovanju in potrebam prebivalstva Svetovalci Protest slovenskih uslužbencev radia Trst A Slovenski uslužbenci Radia Trst .A, prepričani da tolmačijo tudi čustva vsega slovenskega prebivalstva v naši deželi, odločno obsojajo zadržanje krajevne direkcije in slovenskih časnikarjev, ki so s svojim obnašanjem med splošno stavko 7. novembra omogočili oddajanje glasbenih programov z napovedmi v italijanskem jeziku. To dejstvo, ki se do dane' še ni pripetilo, je izredno hudo in nevarno in ga zato najodločneje obsojamo. Sledijo podpisi jalnosti mladih sil, ki prinašajo v vokalno literaturo tudi nove prijeme, nove harmonije. Tako se nam je nudil prerez od renesanse do današnjosti in v tem prerezu je bila dobro zastopana ludi naša primorska glasbena tvornost od Venturinija in Pahorja, preko Simonitija, Gabrijelčiča in Ježa do naših dveh zamejskih mojstrov Vrabca in Merkuja, ki sta bila zastopana celo s praizvedbama. Kar je prišlo potem še kot dodatek, je bil samo še odzvok tistih nepozabnih not tliste za človeštvo» — kot jih je označil zvesti spremljevalce Okteta na svetovnih meridianih, Bogdan Pogačnik, po katerih noje ta naš slovenski ambasaaor našega rodoljubna in svetovnega bratstva v pesmi. In po koncertu? Ne bi mogli reči, da je Oktet v tej novi sestavi že dosegel popolno vokalno homogenost., iu in tam so še rahla odstopanja nekaterih glasov zlasti v fort ih, morda tudi barva sicer svežih glasov ni še povsem z iste palete, toda kot celota je današ-n f Oktet že na zanesljivi poti premeščanja prehodnega obdobja v katerem je bil v nekaj zadnjih letih, še več, njegovo petje je zdaj j že spet muziciranje, ki tu in tam : zazveni plemenito kot žlahtna kovina. Poleg tega je v ansamblu zaznavna težnja po poglobljenem in razčlenjenem interpretiranju sodobnih del, ki se odmikajo od tradicionalne blagozvočnosti, ki pa nudijo kvalitetnim ansamblom priložnost, da demonstrirajo visoko tehniko in kulturo petja in s tem pri- pretaciji je skladba zazvenela v pristnem tenkočutnem muziciranju. In sploh je ves drugi del bil ena sama ljudska žlahtnost na visokem nivoju ubranosti, pa naj so pesmi že bile Simonitijeve, Maroltove, I-pavčeve, Vremškove, Krekove, Pahorjeve ali Venturinijeve, v katerih so tudi solisti prišli do polne veljave s svojimi čistimi glasovi. In kako bi Oktet v Trstu brez dodatka, pa čeprav vnaprej najavljenega? Italijanska Val Canonica, črnska duhovna (kakšno poigravanje z glasovi), ruska Kraguljčki (kakšen tenor solo!) in makedonska »Bolen mi leži* — finale, ki je sprostil navdušenje dvorane, ki je bila — kot se za obisk tako imenitnega gosta spodobi — spet enkrat povsem razprodana, (jk) • V četrtek, 16. novembra, bo ob 20.30 v kinodvorani nemškega kulturnega inštituta v Ul. Coroneo 15 koncertni film. Pedlonjerski most vzdihijajev» •lllllllll■ll■(l■llllllllllllllllllllllllHllllllllHllllllllllll>•llt■■llll•l•lllllllllllH•u;»llllllllllll•llllllllmllllll■ll■•l■l SREČANJE Z ODBORNIKOM TASSINARIJEM Skedenjski rajonski svet za tesnejše stike z občino Odbornika so seznanili z glavnimi problemi predela in tudi z vprašanji slovenske šole Predstavniki rajonskega sveta za predel Skednja in Čarbole so se vajajo publiko na spoznavanje in pred dnevi sestali z občinskim od- sprejemanje novih kompozicij, ki so bile poleg treh uvodmh Gallusovih in dveh ali treh starejših (Foester, Prelovec, Mašek) značilne za prvi del sporeda (Vrabec, Gabrijelčič, Jež). V tem delu smo poslušali Vrabčevo «Naše življenje» v praizvedbi. Skladba ima vse značilnosti Vrabčevega zborovskega opusa, le da je ta tako po klenosti izraza kot po elegičnosti še bolj programsko poudarjena. Oktet je nedvomno uveljavil vse njene kompozicijske značilnosti. Tudi drugi del, uglašen bolj na tradicijo, to je ljudskost, se je začel s praizvedbo Merkujeve rezijanske mDa jdra ma Čaninaua* in spet smo se lahko prepričali o skladateljevem tako rekoč pobožnem posluhu za otožno melodijo rezijanskega melosa. V Oktetovi inter- SEKC1JA KPI OBC^, JELINA vabi na proslavo f1?RiV — RTi"/ 61. obletnice oktobrske revolucije ki bo danes, 11. novembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo pevski zbori Slavec - Ricmanje, Slovenec - Boršt in F. Venturini -Domjo ter godba na pihala Breg. Govorila bosta deželna svetovalca Claudio Tonel in Boris Iskra. Vabljeni! bornikom za javna dela inž. Tassina-rijem ter ga seznanili s celo vrsto problemov, ki tarejo prebivalstvo tega predela. Posebej so odborniku predočili problem šole, ki jo gradijo v Ul. Marco Praga, ter ga vprašali, zakaj so gradbena dela že dalj časa ustavljena. Inž. Tassinari je zagotovil, da bodo v kratkem nadaljevali z gradnjo novih šolskih prostorov. Dela so zaenkrat ustavljena, ker računski dvor še ni dal odgovora na predloženo varianto. Rajonski svetovalci so nadalje zahtevali takojšnjo rešitev vprašanja ogrevanja v otroškem vrti:u v Ul. Capodistria, pa četudi z namestitvijo začasnih naprav. Odbornika so nadalje seznanili s številnimi drugimi zahtevami, ki jih obsega že o-kvirni program rajonskega sveta in ki jih bo moral r.vet še v podrobnosti definirati. Na šolskem področju zahtevajo gradnjo novih prostorov za šolo v Ul. Trissino, da bi se r.a ta način razbremenila šola v Ul. 1-talo Svevo, ki je čedalje bolj na tesnem s prostori. V predelu Škednja in Čarbole je čutiti1 ‘poAfžlAjkanje telovadnice ter naprav za športne dejavnosti. Zelo občuteno pa je s strani slovenskega prebivalstva pomanjkanje prostorov na slovenski šoli in tudi s tem problemom so predstavniki rajonskega sveta seznanili občinskega odbornika. Nadaljnje zahteve se nanašajo na vprašanja okrepitve grezničnega o-mrežja, zaščite prebivalstva pred posledicami gradnje hitre ceste ter zaščite pred onesnaženjem. Na koncu so člani rajonskega V OKVIRU PRVENSTVA TREH BENECIJ Odprta bogata razstava domačih in tropskih ptic Razstavo prireja tržaška ornitološka zveza s podporo krajevne letoviščarske ustanove Včeraj je bila v prostorih pomorske postaje otvoritev ptičje razstave v okviru petega omitološkega prvenstva Treh Benečij. Tekmovalno razstavo je organizirala tržaška omi-tološka zveza s podporo tržaške letoviščarske ustanove. Tekmovanja so se udeležili ljubitelji iz treh dežel, Slovenije in Koroške. Največ je razstavljenih kanarčkov, obiskovalci si lahko ogledajo različne pasemske primerke; ptice so seveda izbrane, nekatere so pravi lepotni prvaki. V KOMISIJA ZA PORAŠČAJOČO MLADINO SKGZ razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. decembra 1978 do 2. januarja 1979 za otroke od K. do 14. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr. od 9. do 12. ure. Tel, 744249. KMEČKA ZVEZA priredi S POKROVITELJSTVOM OBČINE DOLINA v ponedeljek, 13. novembra 1978, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren« v Boljuncu JAVNI SHOD O PEREČIH VPRAŠANJIH KRAJEVNEGA KMETIJSTVA Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja Problem razlastitev Delovanie kmetijskega in gozdarskega nadzorništva Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v ltali|l SHODA SE BODO UDELE2ILI UPRAVITELJI DOLINSKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi posebno tekmovalno vrsto spadajo kanarčki - pevci, to je pasmi Har-zer in Malinois. Za neizvedence naj zapišemo, da zmaga ptica pevka, ki v določenem času zapoje največje število not. Poleg kanarčkov so razstavljene domače, tropske in mešane ptice. Mešane ptice delimo tako, da sparimo dvoje različnih vrst, tudi med temi si lahko na razstavi o-gledamo nekaj izrednih lepotic. Posebna komisija ocenjuje lepoto ptice tako, da točkuje držo, obliko, perje itd. Reja ptic, ki so namenjene razstavam in tekmovanjem seveda ni kar tako, zahteva strokovnega znanja, zato bo v okviru tržaške razstave tudi strokovni seminar, ki se ga bodo udeležili rejci iz Italije in Jugoslavije. Med razstavljavci je več slovenskih ljubiteljev z našega področja, ki snujejo tudi slovensko or-nitološko zvezo. V okviru tekmovalne ptičje razstave si lahko ogledamo tudi vrsto slik, ki so bile poslane na nagradni natečaj s temo »Kraške živali in rastlinstvo*. Ptičja razstava bo odprta Se danes in jutri in sicer od 9. ure do 19.30. Ljubitelji bodo na vsak način prišli na svoj račun, saj je razstava zanimiva in bogata. Nagrada za diplomske naloge iz zgodovine osvobodilnega gibanja Deželni inštitut za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini je razpisal nagrado za diplomske naloge, ki obravnavajo sodobno zgodovino Furlanije - Julijske krajine ter slovenske in hrvaške obale. Nagrada znaša približno 500 000 lir. V poštev pridejo diplomske naloge, ki so jih pisci zagovarjali od junija 1974 dalje. Na natečaj se lahko javijo italijanski in tuji državljani. Prošnje na navadnem papirju je treba poslati na Inštitut zgodovine osvobodilnega gibanja, Trg Verdi 1, do 15. marca 1979. • V ponedeljek bo ob 9. uri v glavni dvorani krožka za kulturo in u-metnost v Ul. S. Carlo 2 seminar, ki ga prirejata deželni sindikat CGIL in deželni koordinacijski odbor CGIL za javne uslužbence, na temo: »Preureditev davčne uprave in davčne utaje*. Na sporedu bodo razna poročila, popoldne bo pa sledila diskusija. • Center za predzakonsko in zakonsko vzgojo (CEMP) sporoča, da bodo uradi v Ul. Genova 21 v novembru odprti tudi zjutraj od 10. do 12. ure. • 7. decembra zapade rok za vlaganje prošenj za izredni usposoblje-nostni tečaj za učno osebje v državnih otroških vrtcih. Tečaj se bo začel 3. januarja in zaključil 30. junija. Vse potrebne informacije so na razpolago na šolskem skrbništvu. Aretirana posiljevalca 12-letne deklice Tržaški karabinjerji so aretirali 34-letnega Roberta Gavp in 28-letne-ga Roberta Gherghetto, ki naj bi 28. oktobra ugrabila in posilila 12-letnu slaboumno dekle. Deklica, katere imena niso sporočili, se je vrnila domov po šestih dneh, nakar sj starši prijavili vso gnusno zadevo karabinjerjem. Na podlagi podatkov, ki jih je sama posredovala tiarah'ijerjem, so preiskovalci a-retirali oba moška, proti katerima ie sodišče izdalo zaporni nalog. • Jutri bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. Giustinelli 7 maša v nemškem jeziku. Ob 10.30 bo Pa v cerkvi v Ul. delle Monache 3 anglikanski verski obred v angleškem jeziku. sveta predlagali občinskemu predstavniku, da bi sejam rajonske urbanistične komisije prisostvoval kak funkcionar odborništva za javna dela, da bi bili odnosi med javnimi upravitelji in rajonom nepo-srednejši. Mladi socialisti pri tajniku PSI Deželni tajnik PSI Bravo in njegov namestnik Carbone sta se sestala z delegacijo mladinske organizacije socialistične stranke, da bi se pomenili o vprašanjih, ki jih postavlja poživitev dejavnosti socialističnih mladincev v Furlaniji - Julijski krajini. Preverili so možnost in pripravljenost stranke, da k temu prispeva, tako da bi FGSI lahko zaigrala večjo vlogo med deželno mladino. Tajnik Bravo je bil mnenja, da bi mladi socialisti morali sestaviti pragidejavnosti, ki bj bil osnovan na velikih mladinskih vprašanjih, tako krajevnega kot vsedržavnega značaja- ter načrt za reorganizacijo FGSI. Tajnik mladinske federacije Automi pa je s svoje strani poudaril, da so odnosi med PSI in njeno mladinsko organizacijo zadnje čase zelo pozitivni in da sta vzpostavili vzdušje sodelovanja. Soglašal je z Bravom, da je treba izdelati načrt za reorganizacijo FG SI. kar je prvi pogoj, da bi politična dejavnost mladih socialistov v naši deželi zadobila večjo vlogo. Automi je tudi izrazil prepričanje. da bi pri reorganizaciji in pri politični obnovitvi FGSI morali tvorno sodelovati vsi vpisani mladinci, obenem pa je izrazil željo, da bi stranka posvetila več pozornosti mladinskim vprašanjem. Napovedal je ob koncu, da bo FGSI kmalu sklicala aktiv deželnih kadrov socialistične mladine, da bi razpravljali o svojih političnih in organizativnih smernicah. Koncert, posvečen Antoniu Vivaldiju Jutri bo s pričetkom ob 11. uri v gledališču Avditorij koncert glasbene skupine «Complesso da Camera del Teatro Verdi*, ki jo vodi Seve-rino Zannerini. Koncert spada v ciklus, ki je posvečen Antoniu Vivaldiju. Izvajali bodo vrsto njegovih skladb. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo. V nedeljski izdaji Primorskega dnevnika je bil objavljen zanimiv članek o delovanju raznih organizacij na Proseku in Kontovelu. V njem pa smo pogrešali važ:n podatek. Govor je bil namreč o raznih ustanovah, vendar bi bilo prav, da bi omenili tudi skavtsko organizacijo, ki deluje v tem okraju že precej let. Da to popravimo, bi še dodali, da smo skavti in skavtinje na Proseku in Kontovelu precej aktivni, saj že več časa uspešno delujejo tu dve skupini mlajših in skupina starejših skavtov. S tem smo odpravili to pomanjkljivost in upamo, da se ne bodo tako več dogodile podobne nevšečnosti. Skupina voditeljev in voditeljic s Proseka in Kontovela O podlonjerskem mostu, ki je n®. cesto, ki pelje v Lonjer in o ces sami je bilo že mnogo govora l“ razprav vsa povojna leta. Pred približno štirimi leti je legacija iz Lonjerja in Podlonjefl predstavila županu peticijo s P®® piši 1000 meščanov, v kateri prašili, da bi končno popravili nios; cesto, uredili kanalizacijo, ure® avtobusno čakalnico, telefonsko g vorilnico in cestne luči. Tedanji župan, ki je delegacU sprejel, je e'^ ubil, da se bo za probleme zamrnal. Čez kak rnesec pa nam je po časopisu sP°r<’ naj se za naše probleme obme11" do krajevne konzulte. Tudi to storili, a odgovarjali so nam. ... ra dovolj denarja. Tako smo nr$, do letošnje jeseni in pred ne' ikaj snk> en® tedni smo ugotovili, da so konč začeli z nekimi deli okrog mtl®_ Nam ni znano, koliko in kaj i® « jo namen urediti, vendar bi ra pripomnili naslednje: 1. Most je v zelo slabem in za današnji promet prEOze*'Jjtj ne morejo skozi niti malo ve-mesti avtobusi, ki peljejo v ** njer. 2. Cesta je zelo ozka in ne'', na, da ne govorimo o kanali®8 ji, ki sploh je ni. Tako se ob '5 ^ kem malo večjem nalivu steče mostu toliko vode in odplake 'z koliških greznic, da ustavi promet, avtomobilski in pešcev, pe govorimo o okužbi, kateri r izpostavljeno okoliško prebivalsi • 3. Kar se tiče razsvetljave pomipiamo, da so pred neka.i ,j uredilV-lftn-postavili močnejše ® po Lonjerski cesti, a samo do kaj pad Su.. Ivanom. Kjer bi D najbolj potrebno, pa jih niso 9“ stavili. 4. Prosili smo za avtobusno kalnico, ker moramo v slabem menu kar na cesti čakati na a bus. ki ne pelje tako pogosto mestni. Tudi za to ni bilo dena . ^ 5. Kot imajo skoraj vsi ored® mesta telefonsko govorilnico, tudi mi zaprosili, da bi nam postavili v Podlonjerju. Zaman. _ To so problemi, za katere mo, da jih rešijo, vsa povojna in menimo, da je upravičena n . zahteva, da jih končno rešijo.,., imamo pravico, da nas upošvaj. jo enakopravno z ostalim preb* stvom občine. ^ Ker so končno začeli z deli. °P^ zarjamo pristojne oblasti na zgoraj nerešene probleme in aP mo, da se bodo odločili, da J rešijo, v korist in varnost nas -prebivalstva in vseh, ki se Pl> , žujejo te ceste, ki veže mesW okolico. Fr®" V počastitev spomina dr. ' L neta Tončiča daruje prof. v rti® Berginc 20.000 lir za sklad Ser^ Tončiča. * Ton- V spomin na dr. Franeta Jjj Čiča daruje Milan Bolčič lir za sklad Sergija Tončiča. . V počastitev spomina dr. * xc neta Tončiča daruje Mihela M 10.000 lir za sklad Sergija Tone Namesto cvetja na grob dr- 'Lg. neta Tončiča daruje Pavla K ... nja 10.000 lir za sklad Seri* Tončiča. #■ V počastitev spomina dr. r ta Tončiča darujeta Dana in ^ di Hočevar 10.000 lir za sklad ^ gija Tončiča. .. w\ji V spomin na dragega PrlJ dr. Franeta Tončiča daruje 0 „ r. na Puhalj 50.000 lir za sklad 3 gija Tončiča. ne- V počastitev spomina dr. r ‘ ta Tončiča daruje Nada s®.xa, 10.000 lir za sklad Sergija Toh. j$. Ob 10 letnici smrti Francai » ljf mančiča daruje družina 10.000 za šolo K.D. Kajuh. wjii4 V spomin na pok. Zofko *^je darujejo učiteljice osnovne Virgil Šček 10.000 lir za P<>s/® žitii. spomenika I. Grudnu v Nabre g. V počastitev spomina dr. ^4 neta Tončiča daruje Ljuba Gr-Lig z otroci 20.000 lir za sklad Se» Tončiča. Po dveh mesecih mučnega trpljenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabljeni sinček RENATO STOJKOVIČ Pogreb bo danes, 11. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice bol' nišnice Burlo Garofalo naravnost na pokopališče v Repen ta bor-Žalostno vest sporočajo: mama Terez®' oče Karlo, sestri Lavra in Klavdija* nona Marija, nona Ana in Leopold* strici in teta ter drugi sorodni*1 Fernetiči, 11. novembra 1978 GORIŠKI DNEVNIK 11. novembra 1978 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum Sezona 1978 - 79 CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) Prevod Miroslav Košuta Kostumi Marija Vidau J1018 Franc Vecchiet r^tor Ana Mlakar KEžIJA adrijan rustja v petek, 17. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A - premierski v soboto. 18. t,m„ ob 20.30 ABONMA RED B _ prva sobota Po premieri v nedeljo, 19 t.m., ob 16. uri ABONMA RED C - prva nede-* Po premieri v sredo, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. Izleti šolske vesti SPDT prireja jutri, 12. novembra, izlet na Kras. Zbirališče je ob 8.15 pred glavno železniško postajo, odhod avtobusa 40 do Prebenega pa ob 8.30. Izlet bo potekal iz Prebenega mimo Socerba v Petrinje in Kastelec, s povratkom v Prebeneg. Hoje bo okoli 4 ure. Vabljeni! Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer v Caorle — Jesolo in Pieve di Soligo jutri, 12. novembra. Informacije in prijave na sedežu združenja Union v Ulici Val-dirivo štev. 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Kino Gledališča SOSSETTl P*®« oh 16. uri in 20.30 red «prva wbota» »La duchessa di Amalfi* . "j®terja, v izvedbi Teatra Stabile b ^urina. V abonmaju: kupon št. 2. ezervacije do ponovitve dne 17. novembra. AVDITORIJ Danes ob 20.30 Jole Silvani v re-rnlu «E1 triestin in carega*. Reži-• vilippo Crivelli. Za abonente iz-^.°ino 50 od sto popusta. Rezerva-Je Pri osrednji blagajni v Pasaži ”otti 2. Danes ob 10. uri šolska predstava 'manonette in liberta*. TDK Sirena in PD Barkovlje Priredita jutri, 12. novembra, v “riištvenih prostorih v Ul. Cer- reto 12 martinovanje Postregli vam bomo z domačo Prano in s pristno kapljico. Zahval vas bo ansambel. VABLJENI ! ŠD PRIMORJE - PROSEK Priredi danes, 11. t.m., za sv. Martin PLES v športnem krožku društva od • 3. ure. Sodeloval bo an- sambel The Lords. Rezervacije pri športnem krožku društva v večernih urah. La Cappella Underground - Ul. Franca 17 - tel. 764-327. Danes otvoritev filmske sezone. 18.00—20.00—22.00 «1 giorni impuri dello straniero». Režija Levvis Car-lino. Igrata Kris Kristoferson in Sarah Miles. Vpisovanje pred predvajanjem filma. Ariston 15.15 - 17.30- 19.45 -22.00 «Ca-baret». Liza Minelli, Michael York in Marisa Berenson. Ritz 16.00—22.15 «Pari e dispari*. Ter-rence Hill in Bud Spencer. Eden 16.30—22.15 «Saxofone». R. Poz-zetto, M. Melato, C. Ponzoni. Barvni film. Fcnice 16.00 «Sinfonia d’autunno». Ingrid Bergman in Liv Ullmann. Barvni film. Nazionale 16.30—20.45 «Dottor živa-go». Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.00 «Eutanasia di un amore». Orneila Muti in Toni Musante. Barvni film za vse. Fxcelsior 16.00 »Grease* (Brillanti-na). John Travolta in Olivia New-ton John. Barvni film. Mignon 16.00 «Slip». Cristallo 16.00 «Swarm incombe*. Barvni film. Filodrainmatico 16.00—22.00 »Ragazze a pagamentoi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00—21.30 «Paperino sto-ry». Barvna risanka. Aurora 16.30 «Alta tensione». Mel Brooks. Capitol 16.30 «L’appuntamento». Ren-zo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30—21.45 «McAr-thur il generale ribelle*. Gregory Pečk. Barvni film. Ideale 16.15—21.30 «11 poliziotto del-ia brigata criminaie*. Jean Paul Belmondo. Volta 17.00 «Pane. burro e marmela-ta» Enrico Montesano, Rosanna Po-_______________________________ desta. Barvni film. """»mi,,,,,,,,.................................. šota Glasbene matice - Trst priredi v ponedeljek, 13. novembra, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus v Trstu, Ul. R. Manna 29, klavirski recital, ki ga izvaja Ingrid Silič, absolventka klavirskega oddelka akademije za glasbo v Ljubljani. V torek, 14. t.m., bo ob 20. uri v osnovni šoli F. Milčinski na Ka-tinari predavanje dr. Pavla Fonde na temo «Agresivnost pri otroku*. Včeraj - danes Mešani pevski zbor «MARIJ KOGOJ* iz Trsta priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Montuzzi KONCERT s sodelovanjem sopranistke ljubljanske Opere VILME BUKOVČEVE Spremlja organistka MIRJAM TOZON iz Ljubljane Zbor vodi NADA ŽERJAL - ZAGHET DELEGACIJA NOVE GORICE NA POKRAJINI V GORICI Na sestanku Pagure in Šušmelja poudarjena volja po sodelovanju Pogovarjali so se o nekaterih konkretnih zadevah ter se dogovorili za nadaljevanje stikov Razstave Danes, 11. t.m., ob 18. uri bo v galeriji «Tavolozza d'Oro» na Pue-cherjevem trgu 3 pri Sv. Ja^ubu odprl razstavo svojih del tržaški slikar Emilio Primossi - Primožič, SPDT prireja jutri, 12. novembra, izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Izlet bo potekal od Naselja sv. Sergija, mimo Domja in Zabrežca na Hrib sv. Mihaela nad Boljuncem. Zbirališče je ob 9.30 na Trgu Stare mitnice pred začetno postajo avtobusa št. 21. Povratek iz Bo-ljunca bo z avtobusom ob 17.10 pred glavno železniško postajo v Trstu, Izlet bodo vodili vodiči SPDT. VABLJENI! Potovalni urad AURORA sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest za potovanje v MOSKVO in LENINGRAD od 7. do 14. decembra Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Danes, SOBOTA, 11. novembra MARTIN , 16 Vz‘^e ob 6.58 in. zatone ob B 39 — Dolžina dneva 9.41 — Lu-vzide ob 15.09 in zatone ob 2.55 Jutri, NEDELJA, 12. novembra EMIL Vre 11 k e v£erai; najvišja temperatura j,' stopinje, najnižja 6,9 ob 13. uri ' stopinje, zračni pritisk 1028,9 mb rahlo Pada, vlaga 61-odstotna, nebo jssno, veter 8 km na uro zahodnik, stop v m*rno' temperatura morja 15 ROJSTVA IN SMRTI 10. novembra se je v Trstu do 6 otrok umrlo pa je 18 oseb. tin r ILI S0' SE: GabrieIe Peren' ^ ’ Laura Predonzani, Denis Battia- • Andrea Donda, Alessandra Mala-1 in Luca Bozzero. j MRU SO: 88-letna Antonia Ra-nin nCh v<'-/ ,- ! -I i-.;j-l[l'/H I ti'' H i)Af< < DNEVNA StUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4: Ulica Bemini 4; Ul. Commerciale 26; Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA.DI CREDIfO Dl TRIESTE-TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. A.: TRST - ULICA F. FILZI 10 - 61-4A6 TEČAJ,1, VALUT V MILANU DNE-10. 11. 1978 Ameriški dolar 834.— Funt šterling 1651.— švicarski frank 505.— Francoski frank 191.— Belgijski frank 26.— Nemška marka 438.— Avstrijski šiling 60.— Kanadski dolar 650,— Holandski florint 403,— Danska krona 153,— švedska krona 183.— Norveška krona 160.— Drahma 18.- Mali dinar 38,- Veliki dinar 38,50 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi RDAM FREZO - Valpadana — SilCv-. staro 3 leta. Tel. 820116. "VENSKA UPOKOJENKA, zdrava, Mejili |et brez otrok išče slo-.etlsko družino za pomoč v hiši y hpldan ali pa tudi popoldan. Go-Pri hrvaško in nemško. Pisati na nfi!asri' oddelek Primorskega dnev-8 šifro »Poštena*. •U-Vrn; ZNAMKe? Potrebujete kla-l l"atorje in ostali filatelistični pri- bor? Vse to vam ljubeznivo in po ®ernih cenah nudi poleg vseh e-. Dtuelnih pojasnil: dr. Bogo Sen-ur- filatelistična trgovina. Ul. Tor jodena 5, TRST (za Questuro). kuL68'152- sont s° \a' <3 V ■V% . ~ \'N cAjS v nT3 v-vO3 oč°' .A’* >„/ ve<%, 9 NA SLOVENSKEM ŽE 135.000 ČLANOV! Postanite člani SVETA KNJIGE še vi in prav nič vam ne bo žal Čimprej se zato zglasite v hiaiki knjigami ali pa vljudno sprejmite naše akviziterje, ki se bodo oglasili na vašem domu. Informacije tudi po telefonu 73 24 87 Kmetijski inštitut Slovenije širi domače hibride po svetu Osemdeset let uspešnega dela - Za naše sorte krompirja se zanimata Italija in Nizozemska - Nove sorte trav in detelj zagotavljajo večji pridelek krme LJUBLJANA, 8. novembra — »Ni dovolj, da samo praksa išče znanost, ampak mora tudi znanost iskati prakso.« Ta izrek Edvarda Kardelja si je izbral Kmetijski inštitut Slovenije za geslo svojega dela in pod istim motom se bodo 10. novembra zbrali v festivalni dvorani v Ljubljani vsi, ki bodo proslavili veliki jubilej: 80-letnico inštituta. Direktor prof. dr. Vilko Štern j® naštel: »Naši začetki segajo v leto 1898. Takrat je deželni odbor vojvodine Kranjske s kmetijsko družbo ustanovil v bližini današnje Zidovske ulice kmetijsko kemično preskuševališče. Danes je naše delo raziskovanje, razvojno pospeševalno in Strokovno tehnično.« Raziskovalno delo zavzema odstotkov dejavnosti inštituta ter je močno povezano z hajnujšemi proizvodnimi potrebami. Pridelovanju krme za govedorejo so se sicer posvetili že takoj po vojni, močneje pa Pp letu 1954, ko so pričeli tudi s poskusi. »Slovenija premore največ travnatega sveta — od lune-tijskih površin sta ga kar dve tretjini,« je povedal dipl. inž. Jože šile, predstojnik zavoda za poljedelstvo in semenarstvo. Predvsem želijo zboljšati in povečati pridelek krme. Pred leti so začeli vzgajati nove sorte trav in detelj, prilagojene našim razmeram. Ze Pred nskaj leti je zvezna ^rtna komisija v Beogradu Potrdila trpežno ljuljko ilir-k°. mačji rep krim, pasjo travo kopo in črno deteljo Poljanko. S temi sortami (njihov žlahtnitelj je prof. dr. Jo- Korošec) se lahko pridela 24 30 do 50 odstotkov več kr-*e kot na enako velikem in dobro gnojenem travniku. Žal te sorte še niso prodrle na zasebne travnike, uporabljajo Pa jih že na govedorejskih farmah v Kočevju, v Žalcu, v Postojni in še drugod. Vzgoiil šest novih sort krompirja Kmetijski inštitut skuša spremeniti tudi način pridete krme. Zastarela tehnologija — dvakratna košnja let-n° — naj bi se umaknila tri — * celo štirikratnim košnjam, seveda ob izdatnem gnojenju. Eden od načinov za izboljša-vo je tudi sprememba košnre v pašno-kosni sistem, ki je boljši in predvsem poceni. Tretji način je zasejavanje travinja s sortnim semenjem, četrti pa pravilno spravilo. »Kozolcem so šteti dnevi; preveč dela zahtevajo,« pravi dipl. inž. Slavko Gliha. »V zadnjih letih smo uvedli nove načine spravila krme: pre-vetrovan e, siliranje in dehidriranje. Za to sta največ napravila dipl. inženirja Raoul Jenčič in Marjan Mrhar.« Kar zadeva koruzo, inštitut ne vzgaja novih sort, temveč preskuša in širi predvsem hrvaške in srbske. Zagrebški, osiješki in zemunski hibridi so v tujini veliko bolj cenjeni kot naša avtomobilska industrija. Precej raziskovalnega dela so posvetili krompirju. V zadnjih desetih letih so vzgojili že šest sort krompirja: cvetnik, vesna, igor, jama in letos priznano novo sorto jaka. To je jedilno-industrijsiki tip z večjim odstotkom škroba. Njihov žlahtnitelj je dipl. inž. Viktor Repanišek s sodelavci. Vse te sorte krompirja sade po vsej Jugoslaviji, zanje se zanimata tudi Italija in Nizozemska. Slovenija jih prideluje povsod. Na področju sadjarstva in vinogradništva uvaijaijo plantažne nasade in nove tehnološke postopke. Največ dela posvečajo jablani, hruški, breskvi in jagodičju (črni ribez in jagode). »Vendar bi bil uspeh večji, če bi bila ure-ena tudi prodaja,« je potožil direktor Vil ko Štern. Prvi so, ki v Jugoslaviji goje ameriške grmičaste borovnice. Te kljub izbirčnosti odlično uspevajo na barjanskih tleh ter se zanje navdušujejo mnogi vrtičkarji. Povsod velja in obvelja, da je najbolj zanimiva rastlina tista, s katero je najmanj de. la. Dokler na inštitutu niso začeli uvajati pridelovanja jagod na črni foliji, ki ohranja jagode čiste, obenem pa zatre tudi ves plevel, se jagod ni splačalo pridelovati. Vzgojili so tudi dve novi sorti breskev. Imenovali so ju Slavija in Adria, obe zgodnji sorta. Šestdeset litrov mleka več Za selekcijo govedi povezuje inštitut s svojim sekretariatom selekcijske službe delo šestih področnih kmetijsko živinorejskih in veterinarskih zavodov, ostalih strokovnih inštitucij in rejcev. Na inštitut se stekajo vsi podatki o testiranju in preverjanju proizvodnosti, nakar jih z računalniškimi metodami vrednotijo in obračunavajo. Sodobno selekcijsko delo povečuje letno genetsko sposob- nost črede za proizvodnost mleka za okoli 60 litrov na kravo. Sekretariat selekcijske službe predstavlja in povezuje selekcijsko delo v Jugoslaviji in na tujem. Na inštitutu raziskujejo in pospešujejo tudi prehrano in tehnologije v živinoreji družbenega in zasebnega kmetijstva. Močno so poprijeli pri gradnji skupnih hlevov na Tolminskem. To je le nekaj dosedanjih prizadevanj Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je še pred ustanovitvijo Zadružne zveze Slovenije zasnoval in razvil organizacijo in program pospeševalne službe v zasebnem kmetijstvu. Znanstvena napredek in potrebe združenega dela — to je obveza tega kolektiva, ki se s ponosom ozira na svojo 80Tetno pot. NEVENKA ŠKRLJ Gledališčniki z Reke v gosteh Nastopilo bo z Nučičem v Novi Gorici, Kobaridu in Idriji V' ponedeljek zvečer začne na Goriškem tridnevno go-stovalno turnejo Narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke, ansambel, ki že nekaj časa tesno in nedvomno tudi produktivno sodeluje s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice. Reški gledališčniki bodo najprej nastopili pri gostiteljih, novogoriških igralcih. V veliki dvorani v Solkanu bodo uprizorili delo srbskega komediografa Branislava Nu-šiča. »Protekcija«. Dan kasneje bodo isto predstavo ponovili v Kobaridu, v sredo pa potem še v Idriji. Medrepubliško gledališko izmenjavo, za katero upamo, da bo ponudila vznemirljiv gledališki dogodek, financira Kulturna skupnost Slovenije, sodelovanje med teatroma pa se bo v kar se da neposredni obliki nadaljevalo tudi v prihodnje. A. I. Z obalno cesto težave čeprav dovolj denarja Za zavlačevanje gradnje so krive tudi obalne občine — Investitor se še lovi z izdelavo tehničnih elaboratov KOPER, 8. novembra — Čeprav obalna cesta sodi med prednostne naloge v srednjeročnem načrtu izgradnje in posodobitve cestne mreže v Sloveniji, bo očitno pri uresničevanju tega načrta naposled ostala čisto na repu. Zato bo potrebno pri nadaljnji gradnji obalne ceste temeljito spremeniti zdajš. nji način dela, ki mu je vsekakor mogoče očitati marsikaj, sicer pa važna prometna žila ne bo končana niti v prihodnjem desetletju. Koordinacijski odbor za gradnjo obalne ceste je skupaj s predstavniki investitorja, republiške skupnosti za Perutnina tudi za izvoz V desetih letih se [e proizvodnja perutnine podvojila na lanskih 227 tisoč ton — Uspešno delo velikih farm BEOGRAD, 8. novembra (Tanjug) — Proizvodnja in poraba perutnine pri nas že nekaj let zelo naglo narašča. Zlasti je napredovala proizvodnja pitanih piščancev. Prav zaradi tega perutnina, ki je poprej marsikje prihajala na mizo le ob nedeljah in praznikih, ni več nobeno razkošje. Perutninskega mesa pojemo danes več kot kdajkoli poprej. Lanska proizvodnja perutnine je znašala približno 227.000 ton, torej je bila skoraj za 50 odstotkov večja, kot ob začetku tega desetletja. Lani je namreč perutnina v celotni proizvodnji mesa odtehtala približno 20 odstotkov, pred osmimi leti pa približno 15 odstotkov. V tem obdobju se je večala tudi proizvodnja drugih vrst mesa, vendar ne tako hitro. Ce sodimo po odkupu v osmih mesecih, se letos takšne težnje nadaljujejo. Po »zelenem načrtu« naj bi v letu 1980 proizvodnja perutninskega mesa dosegla 239.000 ton, za- to Je pričakovati, da bo srednjeročni načrt presežen prej. Povprečna poraba tega me-la je pri nas lani presegla 10 kilogramov na prebivalca, torej je bila kar nekaj kilogramov več kot ob začetku desetletja, medtem ko je še pred dvajsetimi leti znašala približno tri kilograme. Takrat je bilo tovrstno meso eno najdražjih, danes pa spada med najcenejše. Z razvojem modernega industrijskega perutninarstva smo premostili sezonsko ponudbo. Zdaj imamo farme, ki zagotovijo na leto tudi po 20.000 ton piščancev. V glavner.. so te farme zelo pozitivno vplivale na razvoj domačega perutninarstva. Večina teh farm je enakomerno razporedila finančna sredstva na razvoj proizvodnje, na predelavo in na prodajo, imajo pa tudi lastne prodajalne. Odtod tudi stabilnost od proizvodje do potrošnje. Letos se je prvič zgodilo, da so naše farme izvozile večje količine perutninskega mesa. Načrte perutninskih farm delno ovira stanje na koruznem trgu, ki je znatno dražji. Pričakovati je, da bo pred nedavnim odobreni interventni uvoz koruze delno to stanje omilil. Vedar pa je prava rešitev v dolgoročnem povezovanju s poljedelci, na kar se prav zdaj tudi pripravljajo. ceste, opozoril, da bo sicer načrt izgradnje in posodobitve cestne mreže do leta 1980 v Sloveniji uresničen okoli 55-odstotno, obalne ce-ste pa bo v tem času zgrajene le približno 15 odstotkov. Denar za gradnjo ceste ta trenutek niti ni vprašljiv, pač pa so na dokaj trhlih tleh vsa pripravljalna dela, Umetnih gnojil bo dovolj Domača industrija bo izdelala nad milijon ton dušičnih gnojil BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Domača industrija bo prihodnje leto kmetijstvu zagotovila dovolj vseh vrst mineralnih gnojil, lahko sklepamo na podlagi bilance proizvodnje in porabe za leto 1979, ki je bila ravnokar pripravljena. Organizacije združenega dela v kmetijstvu in njihove asociacije so se letos namreč prvič odzvale zahtevam tovarn in pravočasno sporočile potrebe po mineralnih gnojilih, upoštevale pa so tudi potrebe zasebnih kmetov. Industrija bo v okviru proizvodnje dušičnih gnojil izdelala okoli 920.000 ton KAN, domače kmetijstvo pa bo potrebovalo okoli 790.000 ton tega gnojila. Sodobnejša tehnologija bo prelomnica v razvoju Preselitev v tovarno v Stegnah omogoča »Zmaju« posodabljanje sedanje in razvoj nove proizvodnje baterij LJUBLJANA, 9. novembra _ Preselitev v novo tovarno v Stegnah po 55 letih obstoja po- ceni za delavce Iskrine delovne organizacije Industrija baterij »Zmaj« pomemben, prelomen dogodek saj jim je zagotovila pogoje za širjenje, posodabljanje in načrtnejši razvoj Proizvodnje Š tem so se usposobili tudi za lasten razvoj tehnologije In za proizvodnjo po. ‘tebnlh strojev ter opreme, je v slavnostnem govoru ob otvoritvi nove tovarne med dni-Sim dejal sekretar mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen. so primernejše zlasti za na- oijd »Zmaj« tudi začelo širše pajanje najrazličnejših na- jn dolgoročneje odpirati vra-prav z elektromotorčki, saj ta na zunanja tržišča. Za iz-dopuščajo tudi trajnejše ob- voz v letošnjem letu imajo remenitve z večjimi tokovi, Premajhni in neustrezni testori na Smartinski cesti 3 postali čedalje resnejša vira za širjenje ter posodobile proizvodnje v »Zmaju«, atP so konec 1975. leta za-v Stegnah graditi novo kvarno s 6.976 kvadratnimi tetri površine. Hkrati so v ^delovanju z znanstveno.raz-ikovalinimi organizacijami hsocfobili tehnološke postop-e in lzddlali nekatere stroje, i jim omogočajo avtomatiko proizvodnih postopkov, -azvili so proizvodnjo baterij ovega elektrokemijskega si-tetna — alkalnih baterij, ki Z .—v---- omogočajo delovanje tudi pri nizkih temperaturah, dopuščajo skladiščenje do dveh let, ne iztečejo. Za izdelavo alkalnih baterij v sodelovanju s strojno fakulteto razvijajo in izdelujejo potrebne stroje in avtomatske linije, proizvodnjo pa bodo v večjem obsegu začeli prihodnje leto. Vključevanje v Iskrino tržništvo je delovni orgamiza- zaključenih pogodb že v vrednosti milijon dolarjev, ugotovili pa so vdlike možnosti zlasti za povečanje izvoza nekaterih baterij (na primer 4 R 25 za osvetljevanje v prometu). Večja in trajnejša prisotnost na svetovnem trgu pa je pogoj za hitrejši in načrtnejši razvoj ter napredek proizvodnje baterij v delovni organizaciji »Zmaj«. ZDRAVKO STEPANČIČ POSODOBLJENA PROIZVODNJA — Avtomatski stroj za izdelavo in hkratno kontrolo ploščatih baterij, ki so ga izdelali v delovni organizaciji »Zmaj« sami po zamisli inž. Janeza čamemika. Foto: Janez Zrnec kar se je še zlasti pokazalo pri projektiranju koprske »deteljice« in semedelske upadnice. Zaradi pomanjkljivih in nepravočasne izdelave projektov prihaja do precejšnjih zamud in podražitev: koprsko izvennivojsko križišče se je od začetka gradnje do danes že podražilo s predračunskih 167 milijonov na 243 milijonov, kar pa seveda še zdaleč ni končna cena. BORIS JEŽ • Gradnja izvennivoj-skega križišča v Kopru je ta teden spet obstala. Nadvoz, ki se bo bočil preko obalne ceste, bo namreč stal na 500 pilotih, jeklenih ceveh, ki bi morali biti povsem nepo-rozni, tako da vlaga ne bi prodirala v notranjost. Toda ob pregledu z rentgenom so ugotovili, da je vseh 500 cevi v skupni dolžini 11 kilometrov, slabo zvarjenih, tako da jih lahko znotraj kljub zaščiti z električnim tokom napade rja ter s tem nadvoz popolnoma onesposobi. Zdaj Inštitut za metal, ne konstrukcije ugotavlja, ali so cevi sploh uporabne ali ne. Cement-izguba NOVA GORICA, 9. novembra — Do konca septembra letos so anhovski cementarjl »namleli« poleg cementa še za nekaj več kot 120 milijonov dinarjev izgube. Tako stanje, ko nam cementa primanjkuje, Istočasno pa postavimo kolektiv, ki ta dragoceni material, ki pa je sodeč po cenah, dragocen tudi zaradi cenenosti, izdeluje, v tako nemogoč položaj, da ne more več vzdržati, so med drugim poudarili na današnji seji komiteja občinske konference ZKS v Novi Gorici. Komunisti v Salonitu so izdelali oceno in v njej »odkrili« tudi nekatere slabosti • Osnovni vzrok izgubam v anhovski cementar. ni je dejstvo, da se proizvodnja, zlasti zaradi naraščanja cen mazuta in električne energije, hudo draži, cene, ki jih za cement določa zveza pa so več ali manj zacementira, ne. Razkoraka med naraščajočimi cenami energije in zaostajanjem cen cementa kolektiv cementarne ne zmore več »pokrivati« z lastnimi rezervami. v samem kolektivu. Z njihovo odpravo bi se sicer dalo mogoče nekaj malega celo prihraniti in nekatere službe bolje organizirati. Vendar pa je tistim, ki razmere bolje poznajo, povsem jasno, da kolektiv bistvenih problemov zaradi katerih imajo cemen tar ji izgubo, sam ne more rešiti. Na te probleme pa v Anhovem opozarjajo že dolgo časa, vendar je bilo do-slej storjenega odločno premalo za reševanje. Zato bo potrebno s prizadevanji, da bi prevzele določanje cen za cement republike, za spremembo vračilnih pogojev ogromnih posojil, na jetih za gradnjo nove cementarne v Anhovem, nadaljevati. BRANKO PODOBNIK ‘?pf Ugodni premiki V raziskovalnih organizacijah je zaposlenih skoraj dva tisoč strokovnjakov Za sedanje stanje na področju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji je značilno, da je dotok novih kadrov v raziskovalne organizacije premajhen in da je njihovo kroženje nezadostno, čeprav so v zadnjem času vidni nekateri ugodni premiki. Lani je prišlo v raziskovalne organizacije 238 novih raziskoval, cev, med njimi 63 iz gospo-darskih organizacij, odšlo pa jih je 196, od tega 101 v gospodarstvo. Pomembno je, da se v delo raziskovalnih organizacij vključuje vse več strokovnjakov iz proizvodnje, s čimer je omogočen hitrejši pretok raziskovalnih dosežkov v neposredno prakso. Med 7116 zaposlenimi v raziskovalnih organizacijah je 1988 raziskovalcev ali 28 odstotkov. 1303 so zaposleni v raziskovalnih zavodih, 685 pa v raziskovalnih enotah organizacij združenega dela. Polovica vseh raziskovalcev dela na področju tehničnih ved. Doktorat znanosti ima 12 od- Muhasta gripa je še uganka 2a zdaj le nekaj primerov v Pacifiškem bazenu — Kakšna bo pot virusa, ne Vemo_Cepivo imamo — Ogrožene skupine: bolni, starejši in majhni otroci -UANA, 8. novembra - Na kraju razpoznavanja povzro-» gripe, v virusnem laboratoriju Zavoda za zdravstve-irstvo Slovenije, smo zvedeli dokaj pomirjajočo vest: ki smo jo nekako navajeni pričakovati vsako jesen, blizu, ne daleč naokrog. Ne pri nas, ne v Evropi. Kolikor se virusi, ki poročajo gripo ali influenco, »držujejo na našem planetu kozi vse leto, so si letos po-11 in v zgodnji Jeseni izbrali Q nas zelo oddaljena domo-anJa na Novi Zelandiji, v ^straliji, v Čilu, na otokih vlpžl in to v zelo malošte-*nih, na ozka območja ome-J hih primerih obolevnosti. ? hladnejšimi dnevi lnfekcije dihal ® Prihodom hladnejših dni J*10 torej prehlajeni, imamo r°8osto različne infekcije di-al. kt jih povzročajo najraz-°vr»tnejši virus, do 140 kriv-ev za prehladne nevšečnosti Panamo. Nimamo pa še gri-za katero Je moč povzroči 'J® v vseh njegovih ina-cah od sredine tridesetih ‘ izolirati, razpoznati, ga opredeliti in delno predvideti njegovo možno pot v obliki epidemij ali celo pandemij iz dežele v deželo, s kontinenta na kontinent. Dobrih dvajset let je tudi ljubljanski laboratorij, ki ga vodi doc. dr. Marko Matjašič, usposobljen za sprotno identifikacijo povzročitelja gripe, ki meri komaj eno milijoninko milimetra in ima nehvaležno lastnost in sposobnost hitrega spreminjanja.^Od tod toliko različnih poimenovanih inačic gripoznega virusa, ki je v zadnjih desetletjih ogrožal prebivalstvo in v tem Je tudi pojasnilo za intenzivno spreminjanje pojavov te množične nalezljive bolezni — saj je treba za zdaj edino dostopno preventivno sredstvo, cepivo, redno prilagajati tistemu soju in vrsti gripoznega virusa, ki je na pohodu, ali ga pričakujejo. Cepljenje, žal, ni stoodstotno uspešno Kakorkoli je ta hip zabeleženih v svetu le po nekaj deset primerov gripe, pa je dokaj neobičajno, da krožijo kar tri inačice soja A. To so izpred nekaj let poznani virus gripe A-2 Victoria, naš lanski znanec A-2 Teksas in tudi že lani predstavljen virus A-l SSSR, ki se Je ponovil nekako po dobrih 20 letih in je zato še malce bolj nalezljiv med mladimi, ki h koncu petdesetih let še niso bili njegovi »vrstniki«, nimajo osnovne prekuženosti in so zato nekoliko bolj sprejemljivi zanj kot pa starejši letniki, čeprav pri gripi o kakšni konstant-nejši prekuženosti ni moč dosti računati. Naše cepivo, kot je povedal doc. dr. Matjašič, je prirejeno tako, da deluje na vse tri inačice in ga je dovolj na razpolago. V začetku oktobra Je Zavod razposlal okrožnico po vsej Sloveniji za akcijo preventivnega cepljenja. Za bolj ogrožene skupine prebivalstva, bolne, starejše in majhne otroke je na razpolago cepivo z mrtvo vakcino, za preostale z živo vakcino. Učinkovitost obeh vakcin je enaka, žal pa ni zaščita stoodstotna. Obvaruje pred okužbo od 50 do 80 odstotno, pri čemer pa igra še posebej veliko vlogo to, kako množično se cepljenju odzovemo. Ce je velika večina prebivatslva cepljena, zlasti v delovnih kolektivih, šolah in podobno, je veliko več upanja, da bo bolezen manj razsajala, kot pa če se zavarujejo le posamezniki — okrog njih pa bo množica bolnih, če se pojavi epidemija. Epidemija je bolj gospodarski kot zdravstveni problem Ce se pojavi... Virus je namreč v svojem obnašanju muhast, njegovo gibanje nepredvidljivo, včasih se drži ustaljenih pravil, včasih od- stopa od svojih običajnih poti. Po dolgoletnih izkušnjah z gripo pri nas in v svetu, ne zavzema obolenje v povprečju tako hudih oblik, kot jo je zavzela v slabem spominu zapisana »španska«, ter je v glavnem manjši zdravstveni, pa bolj hud gospodarski problem. Ker mora ob gripi bolnik ostati nekaj dni doma v postelji, kjer mu blažijo težave brez recepta dostopni aspirini in C vitamini ter je le ob znamenjih kakšnih komplikacij in pri ogroženem delu prebivalstva nujna zdravniška intervencija, lahko v hipu naraste število izgubljenih delovnih dni. V primeru, da zajame bolezen cele tovarniške oddelke in inštitucije, pa to tudi očitno ohromi proizvodnjo m redno delo. Zato sedaj, ko gripa še ne trka na vrata, prisluhnimo pozivom zdravstvenih domov in zlasti obratnih ambulant za preventivno cepljenje, da nevarnost, če pride, vsaj omilimo, če je že preprečiti ne moremo. MARIJA NAMORS Potni Usti bodo veljali pet let Odpadlo bo odvečno administrativno delo — Prispevek k uresničevanju sklepa listine KVSE BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Potni Usti in vi-zuml jugoslovanskih državljanov bodo poslej veljaU pet let in ne več dve leti kot doslej. Podaljšanje veljavnosti potnih listin je ena najvažnejših novosti, ki se na. poveduje z bližnjimi spre. membami in dopolnitvami zakona o potnih dokumentih jugoslovanskih drža vljanov. S tem se jugoslo. vanska praksa izenačuje s tujo in prispeva k uresničenju določil sklepne listi, ne konference o evropski varnosti in sodelovanju (KVSE). S podaljšanjem veljavno, sti popolnih listin bo tudi odpadlo odvečno admini strativno delo naših diplo matsko-konzulamih pred stavništev v tujini, poseb no v državah, kjer začas. no živi večje število r.aših držaljanov. Ena izmed morebitnih novosti v zakonu se nanaša na vpisovanje začetne črke roditeljevega imena v potni list. Tu pa se kri. žajo mnenja o tem, ali naj bi bilo to imena očeta ali matere. Jugoslovanski zakoni namreč izenačujejo zakonske in neza. konske otroke in če bi os. tali pri očetovem imenu, bi bila to diskriminacija nas proti tistim, ki očeta ne poznajo. Nekateri predlagajo, naj bi se vpisovala začetna črka imena enega izmed staršev, medtem ko se drugi zavzemajo za edino zanesljivo ime, ime mate-re, ki je vedno znano. Kompromisna rešitev bi bila, če bi srednjo črko opustili. V zvezi s tem vprašanjem je pričakovati živahno razpravo, ko bo zakon v kratkem prišel pred delegate skupščine SFRJ. stotkov raziskovalcev, 14 odstotkov pa dokončan podiplomski študij. Med vsemi zaposlenimi je 46 odstotkov žensk, med raziskovalci pa le 25 odstotkov ali 489. Po informaciji republiške, ga komiteja za raziskovalno dejavnost se raziskovalci premalo vključujejo v vzgojno, izobraževalno delo na visokih šolah, zlasti v najrazličnejše oblike podiplomskega študija, v raziskovalnih organizacijah pa ne skrbijo dovolj za splošno družbeno izobraževanje raziskovalcev in drugih zaposlenih, kar seve-da vpliva na prepočasno uveljavljanje novih družbenih odnosov v tej dejavnosti. Zagotovljen bi moral biti večji družbeni vpliv na kadrovsko politiko v raziskovalni dejavnosti, o čemer sedaj pretežno odločajo delavci v teh organizacijah. Trdneje pa bi morali biti oblikovani tudi kriteriji za izvolitve v ra-ziskovalne nazive. B. S. Alpe Adria v državah v razvoju Skupni interesi jugoslovanskega in italijanskega gospodarstva MARIBOR, 9. novembra — Danes se je v prostorih VEKS začelo 6. posvetovanje Alpe Adria, na katerem bodo ude-! leženci dva dni obravnavali j možnosti skupnih jugoslovan-| sko-italijanskih naložb v dr-I žavah v razvoju in probleme, i ki pri tem nastajajo v finanč-■ nem, informacijskem, zavarovalnem in pravnem področju. Udeležence posvetovanja je v imenu občinske skupščine Maribor pozdravila podpredsednica Brigita Kuhar ter dekan VEKS dr. Dušan Bobek. Poudaril je, da so na dosedanjih petih simpozijih obravnavali pomembne probleme in prispevali svoj delež k njih urejevanju. Dekan ekonomsko komercialne fakultete iz Trsta prof. Claudio Calzorali je dejal, da njihova fakulteta že več let sodeluje z VEKS pri organiziranju simpozijev Alpe Adria in na drugih področjih. M. K. Študijski dnevi zdravnikov Ob obletnici smrti dr. Igorja Tavčarja o delitvi dela v interni medicini LJUBLJANA, 8. novembra — V četrtek se bodo v Kliničnem centru končali »Tav-čarjevi dnevi« ali tridnevni študij interne medicine, namenjen zdravnikom splošne prakse in študentom. Pokojni profesor Igor Tavčar, po katerem je ta strokovna manifestacija pred dvajsetimi leti dobila ime, je bil prvi predstojnik interne klinike in katedre za interno medicino na popolni medicinski fakulteti v Ljubljani in danes velja za enega najvidnejših predstavnikov tiste generacije, ki je postavila temelje in utrla pot današnjemu razvoju medicinske znanosti in stroke na slovenskih tleh. »Tavčarjevi dnevi« veljajo za prvo organizirano obliko podiplomskega študija za zdravnike splošne medicine, kar tudi pomeni, da so bili prav internisti tisti, ki so se prvi zavedeli, da bo tako bolniku kot zdravstvenemu varstvu v naši republiki v korist, če bodo svoje znanje posredovali tudi kolegom iz splošnih ordinacij. Predavanja, ki so se začela v torek zjutraj, potekajo v znamenju »Stopenjske delitve dela v interni medicini«. Prvega dne so udeležen-oi razen orisa interne medicine od leta 1945 dalje poslušali tudi referate o »Gastro-enterološki problematiki v ambulanti zdravnika splošne medicine«. Med njimi je bil še posebno aktualen tisti, kd je govoril o škodljivih stranskih učinkih zdravil na jetra. Današnji in jutrišnji dan sta v celoti posvečena zvišanemu krvnemu pritisku ali hiper-tenziji, kako jo ugotavljamo in zdravimo. Posojila za nova delovna mesta Zagrebške delovne organizacije jih bodo lahko odprle okrog 250 ZAGREB, 9. novembra — Obrtniške, gostinske, trgovske in nekatere druge zagrebške delovne organizacije bodo lahko v bankah najele zelo ugodna posojila za odpiranje novih delovnih mest, ki so nujna, vendar za njihovo odpiranje nimajo dovolj denarja. Združena samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje bo namreč v bankah vezala 50 milijonov dinarjev, k temu pa bodo svoj dele2 primaknile še banke, tako da bodo delovne organizacije lahko najele posojila za okrog 250 novih delovnih mest. Denar pa bodo morale vrniti v petih letih po poi-odstotni obrestni meri. Med nezaposlenimi prevladujejo ženske, ki jih je okrog 63 odstotkov. V strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo je bilo zajetih domala 3800 delavcev, kar je občutno manj od načrtovanega, čeprav so temeljne organizacije zadovoljile vse potrebe. Zagreb s 777.000 prebivalci ima še vedno probleme s premajhnim številom delovnih mest. število zaposlenih se je letos v tem mestu povečalo za 4,4 odstotka, tako da je sedaj 353.800 zaposlenih. Kljub temu pa je še vedno nekaj prek deset tisoč delavcev, ki so pri SIS zia zaposlovanje na seznamih nezaposlenih. B. C. Razstavljajo sovjetsko elektroniko Prva tovrstna izmenjalna prireditev — Naprava z lasersko tehniko LJUBLJANA, 9. novembra — Na Gospodarskem razstavišču v paviljonu Jurček bo do 19. novembra na ogled razstava »Elektronika Sovjetske zveze«, ki jo posedujejo ministrstvo za elektronsko industrijo ZSSR, sovjetski državni komite za znanost in kulturo in Dom sovjetske kulture v Beogradu ter predstavlja prvo tovrstno izmenjavo prireditev Tehniškega muzeja Slovenije s Sovjetsko zvezo. Razstava, ki jo Je v navzočnosti generalnega konzu-la Sovjetske zveze v Zagrebu tovariša Gusova in drugih gostov danes popoldne odprl republiški sekretar za industrijo Tone Kovič, ima predvsem informativni zna-čaj in kot taka ne predstavlja predmetov iz muzejskih zbirk iz muzejske tehnike. B. S. ANDREJ NOVAK Trd baskovski oreh španski notranji minister Martin Villa je v debati, ki zdaj teče v španskem parlamentu, izjavil, da je teroristična organizacija ETA edini krivec za kritični položaj v Deželi Baskov. Kot »dokončno rešitev« baskovskega vprašanja je predlagal idejno razorožitev ETA in policijske akcije proti terorizmu. Hkrati je iz Bilbaa prišla novica, da je policija istega dne ubila enega in aretirala štiri mlade Baske, ki so osumljeni, da so pripadniki ETA. Dogodki v Deželi Baskov se slejkoprej vrte v začaranem krogu nasilja in nasprotnega nasilja. V zadnjem času so se iz tedna v teden vrstili atentati phpadnikov ETA, katerih žrtve so bili v glavnem pripadniki »guardie civil«, zaklete sovražnice baskovskih nacionalistov še iz časov frankizma; na drugi strani je policija z lovom na teroriste poskušala izkoreniniti »zlo«. Kljub demokratizaciji Španije po Francovi smrti je Dežela Baskov ostala tisti del države, kjer so vsi bistveni problemi še vedno nerazrešeni in je položaj najtežji. Ni pa samo najtežji ampak tudi najbolj zapleten. Politična ločnica danes ni več tako jasna, kot je bila v času frankizma, ko so se tudi baskovski nacionalisti, vključno s teroristi ETA, vključevali v boj proti frankizmu. Prav teroristi ETA so bili tisti, ki so decembra 1973 v Madridu vrgli v zrak avto, v katerem se je peljal takratni podpredsednik vlade in perspektivni Francov naslednik admiral Carrero Blanco Danes atentati v Deželi Baskov odmevajo precej drugače. Res je sicer, da med samimi Baski ne vzbujajo tolikšnega vznemirjenja kot drugod po Španiji, res pa je tudi, da med tistimi Baski, ki trezno razmišljajo o prihodnosti svoje dežele in Španije, vse več takih, ki nasilje kot sredstvo za dosego svojih nacionalnih pravic odklanjajo. Vse pomembnejše legalne baskovske stranke se zavzemajo za avtonomijo dežele, vendar so proti nasilnim metodam, ker menijo, da slepi teror v današnji Španiji predstavlja nevarnost za splošno demokratizacijo v državi, na drugi strani pa tudi ni najbolj učinkovito sredstvo za dosego politična skupina, Baskovska nacionalistična stranka (PNV), je imela doslej do ETA dvoumno stališče. Ta stranka pretežno krščansko-demokratske usmeritve sicer ne zagovarja političnega terorja, vendar je bila kot predstavnica drobnega in srednjega meščanstva, poglavitna nosilak baskovskega nacionalizma in se ni hotela odkrito ograditi proti ETA, ki je nastala pred dvajsetimi leti z odcepom od PNV. V debati o novi španski ustavi, ki je bila sprejeta v parlamentu 31. oktobra in naj bi jo 6. decembra potrdili na referendumu, se je PNV zavzemala za to, da bi v besedilo temeljnega zakona vključili tudi starodavne »fueros«, svoboščine, na katerih je nekoč temeljila baskovska avtonomna ureditev. Predlog ni prodrl, na eni strani zato. AVGUST PUDGAR ker je sama ustava vprašanje regionalne avtonomije načela le polovično, na drugi strani pa zato, ker tudi v Deželi Baskov pri mnogih ljudeh prevladuje mnenje, da je treba danes postaviti baskovsko avtonomijo na sodobnejše temelje. V ozračju vse pogostejših atentatov pripadnikov ETA v zadnjih tednih je boj za baskovsko avtonomijo z ekstremističnih pozicij v ostalih delih Španije izgubil precej podpore. Baskovska nacionalistična stranka se je bila prisiljena distancirati od ETA in konec oktobra je stranka v sodelovanju z drugimi, v parlamentu zastopanimi političnimi skupinami, organizirala v Bilbau množično manifestacijo proti terorizmu, ki se je je udeležilo okrog 40.000 ljudi, medtem ko so pripadniki ETA oziroma političnih skupinic, ki se zavzemajo za iste cilje, zbrali na drugem koncu mesta le okrog 1000 pristašev, ki so bili, resda, pod hudim pritiskom policije. V baskovskem razmerju političih sil torej prihaja do pomembnih premikov. Toda to ne pomeni, da se PNV odreka svojim osnovnim zahtevam ali da je zaradi njenega prilagojevanja mogoče že videti rešitev baskovskega vprašanja. Ne samo PNV, tudi druge legalne stranke se zavzemajo za resnično avtonomijo in tudi za nekatere konkretne ukrepe, ki jih predlaga tako imenovani socialistični koordinacijski odbor (politični zavezniki ETA), predvsem za to, da bi v Deželi Baskov ustanovili domačo policijo, medtem ko naj bi se osovražena »guardia civil« umaknila. španska ustava za zdaj v sprejetem besedilu omenja v zvezi s pokrajinami, ki naj bi dobile avtonomijo, dve vrsti pristojnosti: tiste, ki jih bo ohranil Madrid, in tiste, ki jih bodo dobile avtonomne oblasti. Te pa so precej skromne in razširili naj bi jih v pogajanjih med Madridom in pokrajinami. Čeprav nekateri poznavalci ne izključujejo možnosti, da bi se v ta pogajanja vključila tudi ETA — po neuradnih podatkih so se prvi stiki že začeli — pa je gotovo, da bodo pogajanja z Baski najtežja. Ne samo, da so Baski doslej dobili manj pravic kot, na primer Katalonci, ampak imajo tudi največje zahteve in najbolj zapleten položaj na terenu. Gotovo pa je, da trdega baskovskega oreha ne bo mogoče streti samo z idejno razorožitvijo ETA in s policijskimi akcijami, kot predlaga notranji minister Martin Villa. f I P T*TCr ' ''P fl | M j W ' ric*%-1\i0 0 0 0 tj0 uspel,popravni izpit Taktični manever kongresne stranke bivše predsednice indijske vlade Indire Gandhi je vsaj za zdaj docela uspel. Pred časom je v os-rednjem parlamentu odstopil poslanec iz južnoindijske države Kar-natake, nakar so v volilnem okrožju te države razpisali nove volitve za izpraznjeno poslansko mesto in Indira Gandhi je na teh volitvah prepričljivo premagala poslanskega kandidata vladajoče ljudske stranke ter se tako po več kot dvajsetih mesecih vrnila v spodnji dom indijskega parlamenta, kjer bo bržkone prevzela položaj voditeljice parlamentarne opozicije. Bivša predsednica vlade ln voditeljica opozicijske Indirine kongresne stranke, kakor se ta stranka uradno imenuje po letošnjem razcepu v kongresni stranki, je tako uspešno opravila »popravni izpit« po porazu na lanskih parlamentarnih volitvah, ko jo je v volilnem okrožju Rae Bareli v zvezni državi Utar Pradeš premagal njen stari tekmec in bivši minister za zdravstvo in načrtovanje družine Radž Narain. Vladajoča ljudska stranka je na dopolnilnih volitvah v državi Kar. nataki doživela udarec, ki je še bolj boleč zaradi tega, ker bo navzočnost Indire Gandhi v parlamentu po vsej verjetnosti pripomogla pri strnjevanju opozicijskih vrst, s čimer bi razrahljano koalicijo vladajoče ljudske stranke postavila pred nove preizkušnje. Vrnitev Indire Gandhi v osrednji parlament po eni strani sicer ustreza večinski ljudski stranki, oziroma tistemu delu vladajoče koalicije, ki si želi neposrednega obračuna z bivšo predsednico vlade v parlamentu. Obračun prejkone pomeni, da bo morala Indira Gandhi v spodnjem domu neposredno odgovarjati na obtožbe poslancev ljudske stranke na račun »zlorab, ki jih je Gandhijeva zagrešila med izrednim stanjem« (izredno stanje je trajalo od 25. junija 1975 do lanskih marC. nih volitev). Znano je, da je tako imenovana Sa-hova komisija pripravila obsežno gradivo o zlorabah med izrednim stanjem, to gradivo pa sedaj proučuje posebna vladno, nem premisleku odločila, ali bodo dokazno gradivo izročili sodišču v Delhiju in parlamentarna komisija, ki naj bi po teht-s tem sprožili sodni proces proti Indlri Gandhi, ali pa bo ocenila, da dokazno gradivo ne zadošča za sodni proces. Ce bi vsa stvar prišla pred sodišče, bi se proces zapletel že zaradi tega, ker bivšo predsednico vlade po volilni zmagi ščiti poslanska in ministrska imuniteta. Veliko vprašanje je, kako bo na vrnitev Indire Gandhi v parlament reagirala kongresna stranka, ki jo vodi bivši zunanji minister Cavan. Le-ta je pred časom povzročil krizo in razkol kongresnih koalicij (Indirin kongres in Cavano. va kongresna stranka) v dveh zveznih državah, nakar so se poslanoi »avtentičnega« kongresa povezali v novo koalicijo s poslanci ljudske stranke. Ta korak je bil prvo znamenje, da namerava Cavanova kongresna stranka tudi v osrednjem parlamentu sodelovati z večinsko ljudsko stranko, v kateri sta močni krili nekda. njih pripadnikov kongresne stranke. Gre za stari kongres sedanjega premiera Mo- rardžija Desalja, ki se je od kongresne stranke odcepil 19(59, in za kongres za demokracijo obrambnega ministra Džagdži. vana Rama, ki se je odcepil od kongresne stranke neposredno pred lanskimi volitvami. V tem primeru bi se pozicije ljudske stranke, ki je sestavljena iz petih različnih strank, v parlamentu vsekakor okrepile, kar bi bilo za Desaijevo vlado in za ohranitev večine v parlamentu sila pomembno. V dobrem poldrugem letu oblasti je namreč Desaijevo vlado m ljudsko stranko pretresla že vrsta kriz, ki izvirajo predvsem iz politične heterogenosti vladajoče koalicije, pa tudi lz osebne nestrpnosti in obračunov med ministri osrednje vlade. Najglobljo krizo v ljudski stranki in v vladi sta povzročila bivši notranji minister Caran Simgh in bivši minister za zdravstvo Radž Narain, ki sta zahtevala radikalen obračun z napakami prejšnje kongresne vlade, z Indiro Gandhi in njenim sinom Sandžajem, po drugi strani pa tudi obračun s »skorumpiranimi ministri« v Desa: ovi vladi in sodni postopek proti Desaijevemu sinu Kantiju, ki so ga obtožili nezakonitih finančnih transak. cij ter poneverbe denarnih skladov ljudske stranke. Premier Desai je krenil v nasprotno ofenzivo in sredi avgusta sta morala oba ministra odstopiti/ v zname nje solidarnosti s čaranom Singhom in Radžem Naraimom pa so odstopili še štirje ministri osrednje vlade. Po zadnjem obračunu med dvema koalicijskima strankama v ljudski stranki sta odstopila še dva ministra, tako da je trenutno v De-saijevi vladi praznih kar osem ministrskih mest, kar zgovorno priča o krizi v vladajoči stranki in v vladi. Nove ministre naj bi imenovali po decembrskih volitvah v ljudski stranki, ko naj bi izvolili tudi novo strankino vodstvo m s tem pre. brodili dolgo, trajno krizo, ki je že resno načela ugled vladajoče stranke in povečala razlike med koalicijskimi partnerji. Indira Gandhi si je z izvolitvijo v parlament prav gotovo pridobila dragocene politične točke, če pa bi ji uspelo na svojo stran pritegniti vsaj del poslancev Cavanove kongresne stranke in »disiden. te« iz ljudske stranke, potem bi se lahko ljudska stranka znašla v nevarnem položaju. V spodnjem domu ima ljudska stranka za zdaj 297 od skupaj 542 poslanskih mest, ta večina pa se kaj lahko »stopi«, če vladajoča stranka ne bo uspela prebroditi dolge krize, in če b0 Indiri Gandhi uspela protivladna ofen2i. va v imenu »rešitve Indije«. Tengvsferi ASEAN Težišče je v Kambodži Jugovzhodna Azija se boji, da bi se morala opredeliti v sedanjem konfliktu med Kampučijo in SR Vietnamom Dva dni po podpisu vietnamsko-sovjetskega sporazuma o so delovanju in prijateljstvu (z obrambno klavzulo) se je podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping 5. novembra odpravil na turnejo po treh državah iz skupine ASEAN (Tajska, Malezija, Singapur), da bi nevtraliziral sporazum med Moskvo in Hanojem. Tako kot so Sovjeti obsedeni od »kitajske nevarnosti« na sibirski meji, tako so Kitajci obsedeni od »sovjetskega prodora v jugovzhodno Azijo«. Za Peking je Vietnam v Aziji to, kar je Kuba v Afriki. Na univerzitetnem simpoziju v Amoyu avgusta letos so kot glavni problem jugovzhodne Azije obravnavali temo »ZSSR — najhujši sovražnik narodov jugovzhodne Azije«. Ko je tajski premier Kri-angsak na letališču v Ting-koku sprejemal kitajskega gosta, dopisnikom ni ušla pikantna protokolarna podrobnost: na sprejem ni bilo veleposlanika ZSSR, pač pa sta se ambasadorja Vietnama in Laosa prisrčno rokovala s Tengom. Tematika, ki jo Teng obravnava v Bangkoku, se bo z nekoliko različnimi poudarki ponavljala v Kuala Lum-purju in Singapuru. Tajska je od treh članic ASEAN, ki jih bo obiskal Teng, najbolj vznemirjena ob misli, da bi Vietnam uvelja vil politični vpliv v Kampučiji. Zato je ustrezno zainte-resirana, da Kitajska zaustavi prodor sovjetskega in vietnamskega vpliva v jugovzhodni Aziji. Problem gverilcev Drugi interes Tajske v dialogu s Hanojem (Pham Van Dong je bil v Bangkoku v začetku septembra) tn Pekingom je, čimbolj zmanjšati pomoč teh dveh držav ta j. skim gverilcem. Vietnamski premier je Tajcem med obiskom v Bangkoku že zagotovil, da Hanoj ne bo več podpiral gverilcev, če se »tajska nevtralnost v indokitajskem konfliktu ne bo nagnila v korist Kitajski«. Premier Kriangsek bi sedaj rad vedel, kakšno je v tem pogledu kitajsko, stališče, oziroma, kaj pomeni tisto, kar je Teng v Pekingu povedal tajskim novinarjem pred odhodom v Tofeio: »Pham Van Dong je v Bangkoku ali lagal, ali pa je razgalil svoj reakcionarni obraz; kitajska komunistična partija ne bo odrekla proletarske solidarnosti s tajskimi gverilci, kar pa ne pomeni, da se državni odnosi med Tajsko in Kitajsko ne bi mogli zadovoljivo poglabljati, kajti za zaupanje med državami je najbolj važna iskrenost, in Kitajska je iskrena ...« Tajsko zani- ma predvsem to, kaj takšna formulacija pomeni v praksi. Vietnamci so državam ASEAN ponudili, da bi jugovzhodno Azijo spremenili v cono »neodvisnosti, miru in nevtralnosti«. Članice ASEAN so zavrgle to pobudo s svojo formulacijo: smo za cono »svobode, miru in nevtralnosti«. Teng je v Bangkoku brez pridržkov podprl to drugo formulacijo, ki je antipod vietnamski. Opredelitev, ki je ASEAN ne mara Posebni problem ASEAN je skrb, da se vietnamsko-kam-pučijski konflikt ne bi razširil. V konfliktu sedanjega obsega je ASEAN striktno nevtralen, če pa bi se konflikt razširil, bi se »hočeš-nočeš« moral opredeliti. Kampučija bo torej ena od zelo pomembnih tem razgovorov v vseh treh prestolnicah. Na koncu ostanejo še bilateralni odnosi, oziroma gospodarsko sodelovanje. Članice ASEAN bi rade dobile zagotovilo, da se kitajsko-japonsko sodelovanje ne bo odvijalo v škodo trgovine med njimi in Japonko. Delno so to bojazen Kitajci marca letos nevtralizirali že na »vrhu« članic ASEAN v Manili, ko so predlagali, naj bi te države kot skupina ASEAN odprle poseben regionalni gospodarski velesejem na Kitajskem. Dve od treh držav, ki jih bo obiskal Teng, imata normalne diplomatske odnose s Kitajsko. Malezija jih je vzpostavila maja 1974, Tajska pa junija naslednjega leta. Singapurski premier Li Ku-an-ju je sicer maja 1976 obiskal Peking, diplomatskih odnosov pa ni vzpostavil. Singapur je v tem pogledu zadržan: ko bo Indonezija poslala ambasadorja v Peking, bo tja ' prišel tudi singapurski, prej pa ne. Indonezija pa je prekinila diplomatske odnose s Pekingom leta 1965 ob reničnem ali domevnem uporu, ki ga je v krvi zadušil takratni načelnik generalštaba in današnji predsednik general Suharto. Maja letos se je v Pekingu mudila indonezijska gospodarska delegacija, govore pa tudi o bližnjem obisku indonezijskega zunann Južno Afriko sploh«, pri čemer pa, da je slej ko prej prepričan o lastni nedolžnosti v zadevi, ko so po skrivnih kanalih porabili okoli 15 milijonov dolarjev za sumljive posle. Glavna postavka škandala je 13,8 milijona dolarjev, ki so jih porabili za ustanovitev provladnega dnevnika »The Citizen«, potem, ko so propadli poskusi, da bi z denarjem iz tajnih vladnih skladov kupili neko vladi nenaklonjeno južnoafriško čašo,-pisno podjetje. List The Citizen so ustanovili prek burskega magnata z umetnimi gnojil, Luyta, financirali pa prek tajnih računov v Švicarskih bankah. Luyt je septembra pod prisego izpovedal, da so za te mahinacije vedeli mimo Mul-derja tedanji premier in sedanji predsednik republike Vorster, tedanji šet tajne policije Boss Hendrik van d en Bergh in šef informacijskega oddelka Escher Rhoodie. Prepovedi objave vsakršnih Izsledkov o aferi, objavljeni v uradnem listu, se je uklonil samo vladni radio, ne pa tudi časniki. Tako je torej sodnik Mostart moral plačati svoje izjave za tisk z odstavitvijo. JOŽE ŠIRCELJ NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Pomemben nastop Primorca V 3. AL bodo Križani odigrali tekmo, ki bo odločala o vrhu lestvice 2- AMATERSKA LIGA ,"UW b°d° odigrali pare devetega :a> ki bo za naše enajsterice pre-,J naporno, saj od naših ekip igra ijaia pred domačini občinstvom. Campanelle - Primorje jtJj ose^ka ekipa, ki ni prebolela ,. *> Sre že danes popoldne v go-a k solidni enejsterici Campanell, v tem prvenstvu še ni okusila 8 enkobe poraza. Ta podatek zgo-fno kaže, da bo naloga proseške '“Pe težka. Primorje je v tem delu prvenstva povsem raztočaralo svoje »avijače. če prvotno Primorju ni šlo n(,naPadu, sedaj igra «rdeče-rume-v celoti ne zadovoljuje. Boleča ka ostaja vsekakor napad. Za fe j"n* lahko dodamo, da Primorje , *0 minut ni zatreslo nasprotni-h j6 nareže. In če se bo ta suša pdaljevala je razumljivo, da bo pr^°rJu res trda predla. Navijači TOeške enajsterice so zato precej očarani in si ne delajo iluzij za 'knasnji nastop, kibertas - Zarja ve]er!as Je prejšnjo nedeljo doži-Prin prvenstveni poraz in bo za- Pokal Primorskega dnevnika ^ devetem kolu nogometne-Sa Prvenstva 2. amaterske litje vi na sporedu nobenega erbija. Prejšnjo nedeljo, to v osmem kolu, pa sta bila J? sPoredu kar dva. Lestvica, Jj* jo vodimo na podlagi končan izidov derbijev, postopoma “obira svoj obraz. Od desetih j®Povedanih derbijev so jih od-prali že šest. Ti so dali sledeče izide: - Gaja 1:1 2?» - Gaja ^“orje - Zarja pomorec - Breg 7re8 - Primorje ahia - Primorec 1 ./Joj omenimo, da bo že prt-°dnjo nedeljo spet na spore-n derbi in sicer na Proseku. Jer se bosta pomerila Primorje tn Gaja, ki se trenutno ne ohajata v najboljših vodah, stali trije derbiji pa so napo-pdani v 12. kolu (3.12.) Gaja -rvnorec, in končno v zadnjem, to lolu (7.1.79) Zarja - Breg er Primorje - Primorec. . po prvih šestih derbijih pa ]e lestvica sledeča: 1 1 0 3 0:0 Bn eg a 3 2 1 0 3:1 5 lorec 2 1 1 0 4:2 3 3 0 2 1 2:4 2 2 0 1 1 1:2 1 ‘orje 2 0 1 1 0:1 1 B. R. eh ttR-TjIri r(ff lij^rišnje gostovanje Zarje še to-^ani T-je- Razumljivo' je, da Trža-L ’ ^ merijo na prestop v višjo lesh-no^ej° izgubiti stika z vrhom im.v,Ce in bodo odločno jurišali na L, ■. Zarja pa si ne dela skrbi. 8^ °vei bodo ubrali obrambni si-vjij ‘Sre in s tem skušali zausta-PreH ?asProtn>ka. Gotovo bi točka $p^stavljala za Bazovce že lep u- na - Primorec Opici *iaia n Psrednia tekma tega zavrt-p,*- Opicina je trenutno na prvem je'estv‘ce in s prikazano igro j^okazala, da si to mesto zasluži. 10 ie’ da Openci razpolagajo s ce-d0 .sto solidnih nogometašev, ki so Djjja ,ai slavili pet zmag, dva re-CustiV • en^rat pa so poraženi za-ral n Primorec bo zato mo- v>dnri '■ toi ek>P> igrati zelo pre-kajo° ^‘Cer pa Trebenci razpola-w-f. dobrim napadom, ki zna po-ima^ltl napake branilcev. Tokrat pa Vo. J0 Trebenei nekaj težav s posta- .je tejj itekmi možen i@4b3i.ri .varnfc«flF ožic B. R. Piedimonte - Mladost V jutrišnjem, sedmem kolu prven- stva 3. amaterske lige bo dober-dobska Mladost igrala v gosteh pri enajsterici iz Podgore, ki je v prejšnjem kolu (sicer nepričakovano a zasluženo) visoko podlegla e-najsterici iz Sovodenj. Kljub temu, da sta še vedno poškodovana Bruno Dužman in steber doberdobske obrambe Evgen Ferfolja, ne bo i-mel trener Mladosti večjih težav pri sestavi enajsterice, saj so vsi igralci ta teden trenirali s polno paro in bodo gotovo brez večjih težav tudi v jutrišnjem nastopu odnesli obe točki. L. Capriva - Sovodnje Drugo slovensko enajsterico čaka dokaj lahko gostovanje pri Li-bertasu iz Koprivnega, ki je v nedeljskem kolu iztrgal v gosteh točko San Lorenzu. Kljub temu pa je ostal Libertas z dvema točka ma v družbi Panzana in Brazza-neseja na zadnjem mestu lestvice, i Trener Valle tokrat ne bo imel j težav, saj ni noben igralec poško- j v jutrišnjem srečanju na zmago.! (fg) I NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI Zarja in Primorec sta se preteklo nedeljo pomerila v domačem derbiju Drevi start Krasovih igralk V prvem kolu bo njihov nasprotnik Regaldi iz Novare V nabrežinski občinski telovadnici se bosta drevi ob 18. uri spoprijeli med seboj ekipi Kras in Regaldi No-vara, v okviru prvega kola ženske namiznoteniške A lige. V prvoligaškem prvenstvu nastopa letos osem ekip, ki so zemljepisna porazdeljene v dve skupini. V severni skupini nastopata poler Krasa in Regaldija še Canottieri Lecco in CSI Crema, za katero bo igrala tudi Tržačanka Eccardi. Borba za točke bo lc-tos neizprosna, saj bosta iz vsake skupine nazadovali v B ligo kar dve ekipi, skupaj torej štiri, ker bo od prihodnjega leta dalje A liga štela le šest moštev. Druga novost zadeva sistem igranja, saj bodo za vsako ekipo nastopale po tri igralke in zmagalo bo tisto moštvo, ki bo prvo nanizalo pet zmag. V Krasovem taboru, ki brani naslov državnega podprvaka, vlada zmerni optimizem. Zavedajo se namreč moči ekipe, ki vsaj na papirju lahko goji ambicije za prvo mesto v skupini in torej pravico do finalnega spopada za državni naslov, kot se je to zgodilo v zadnjih štirih le- tih. Verjetno pa bo letos naloga kra-sovk težavnejša kot kdajkoli prej. Načelnik namiznoteniškega odseka Zvonko Simoneta nam je izjavil: «Vsa srečanja, bodo izredno naporna in negotova, saj razpolagajo vsi tekmeci s solidnimi ekipami, pri katerih pa je slabša tretja igralka. Teoretično torej lahko računamo v vsakem srečanju na tri zmage Miličeve, preostali dve točki pa bi morali naši dve igralki izbojevati proti številki tri nasprotne ekipe. Lahko se bodo stvari zavrtele za nas tudi boljše, vendar si ne smemo privoščiti podcenjevanja nasprotnic.* V današnjem srečanju bo Kras zaigral s standardno postavo: Sonja Milič, Dragica Blažina in Neva Rebula. Za ekipo Regaldi pa igrajo Bocale, ki je lani osvojila državni naslov med drugokategornicami in je težka nasportnica tudi za Miličevo, saj odlično brani top-spin u-darce. Številka dve v ekipi gostinj je Bertoncello, solidna drugokategorni-ca in enakovredna Blažinovi ter Rebulovi. Tretja igralka pa je mlada Porro iz Genove, ki bi morala biti KOLESARSTVO Na tekmovanju v ciklokrosu Adria v Varianu Nastopila bo s štirimi svojimi tekmovalci Jutri ob 10.30 bo v Varianu pri Vidmu na sporedu druga etapa letošnjega tekmovanja v ciklokrosu za «Trofejo Fogolar*, ki se je v vseh kategorijah udeležujejo tudi kolesarji lonjerskega društva Adria. Po pozitivnem nastopu prejšnjo nedeljo, ko je premočno zmagal amater Gian-ni Giacomini, se bodo kolesarji tokrat pomerili na 23 km dolgi in preveč težavni progi v Varianu. Dirke v Varianu se bodo v dresih Adrie udeležili junior Sandro Čok, ki je trenutno v svoji kategoriji na 2. me- ■1*1 i I J 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi , dnj|žn ~ & < drugi 5. — prvi. ~. drugi 6. — prvi drugi rito 1 2 2 X 1 X 1 2 1 2 1 2 2 1 X 2 X 1 ,2 1 2 1 2 1 iti a stu, amater Petelin, ki je te nastope izrabil kot pripravo na cestne dirke po večmesečnem prisilnem zastoju ter cikloamaterja Ruzzier in Cerasari. Vsi štirje so bili več kot zadovoljni s svojim prvim nastopom in so prepričani, da se bodo tudi jutri dobro odrezali v tej naporni disciplini, predvsem pa v izredno ostri konkurenci, kjer mora vsakdo dati vse od sebe, da prispe na cilj. R. Pečar KOŠARKA Pokal prvakov V 2. kolu kvalifikacijskih skupin tekmovanja za pokal košarkarskih prvakov so dosegli te izide: Zamalek (Eg.) - Klostemeuberg (A.) 89:79 Real Madrid (Šp.) -Honved (Mad.) 119:99 Eczacibasi (Tur.) -Fresh Air (Bel.) 54:48 01ypiakos (Gr.) - 79:62 ^rtizani (Alb.) 99:64. Cleveland' (Atigli)- -Academico (Port.) 70:55 Merelbek (Bel.) -Leverkusen (ZRN) 52:52 KOŠARKA V 5. KOLU MLADINSKEGA PRVENSTVA ZANIMIV DERBI JADRAN-BOR V kratkem se bodo začela še druga košarkarska prvenstva MLADINCI V petem kolu mladinskega prvenstva bo prav gotovo najzanimivejša tekma petega kola slovenski derbi med Jadranom in Borom. Tavčarjevi varovanci so po štirih kolih še nepremagani na vrhu lestvice, medtem ko so borovci (po dveh zmagah v zadnjih dveh kolih) doživeli dva (sicer častna) poraza. Bor in Jadran sta se letos spoprijela že enkrat v prijateljski tekmi: takrat je slavil Jadran, kot znano pa so rezultati prijateljskih tekem malokdaj indikativni. Ja-dranovci pa so vsekakor favoriti za zmago, saj razpolagajo z višjo in tehnično boljšo ekipo: borovci pa bodo skušali s požrtvovalnostjo in borbenostjo nadomestiti te hibe. Prav gotovo bomo na Kontovelu priča lepi košarkarski predstavi. PRIČETEK PRVENSTEV V kratkem se bosta pričeli še dve prvenstvi: 19. novembra bodo stopile na igrišče članske ekipe, ki se - bodo videležile promocijskega .prvenstva,' ®, novembra pa s£! bo pričelo-• prvenstvo dečkov. V promocijskem-■ prvenstvu bosta igrali dve naši ekipi, Bor in Jadran, v prvenstvu dečkov pa trije naši zastopniki: Kontovel, Breg in Sokol. ..........n.......................................................................................um... DANES SOBOTA, 11. novembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Campanelle Campanelle - Primorje KADETI 14.30 na Proseku Primorje - Čampi Elisi * « * 14.30 v Trebčah Primorec - San Marco # * * 14.30 v Dolini Breg - Fortitudo NAJMLAJŠI 15.30 v Zagraju. Sagrado - Juventina CICIBANI 15.30 v Dolini Breg - Fortitudo # # * 15.30 v Trstu, Soncini Soncini - Primorje • # • 15.30 v Foljanu Fogliano - Mladost NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Nabrežini Kras - Regaldi Novara DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 12. novembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Zarja « « * 14.30 v Bazovici Gaja - Giarizzole # * « 14.30 na Opčinah Opicina - Primorec * * # 14.30 v Žavljah Zaule - Breg « « • 14.30 v Tržiču Romana - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Podgori Piedimonte - Mladost * » « 14.30 v Koprivnem L. Capriva - Sovodnje * * » 14.30 v Križu Kras - Čampi Elisi 12.00 na Proseku Esperia Sv. Ivan - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.15 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Zarja * * * 9.30 v Kmjinu Cormonese - Sovodnje ZAČETNIKI 12.30 na Opčinah Op. Supercaffe - Primorje • * * 11.00 v Ločniku Lucinico - Juventina • * « 9.30 v Tržiču Monfalcone - Mladost NAJ MLAJŠI 10.45 v Križu Vesna - Inter Sv. Sergij * ■* # 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole - Primorec * « * 13.15 v Žavljah Ponziana - Kras « « * 11.30 v Dolini Breg - Triestina 8.30 na Proseku Primorje - Fortitudo KOLESARSTVO TROFEJA FOGOLAR 10.30 v Varianu pri Vidmu Nastopa tudi Adria KOŠARKA MLADINCI 11.30 na Kontovelu Jadran - Bor # * * PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV 10.30 v Dolini Bor • Barcoiana * *'* TURNIR V MILJAH 9.00 v Miljah Inter - Bor OBVKSTILA Kot smo že poročali bo ((Odbojkarsko SP v besedi in filmu* v ponedeljek, 13. t.m., ob 19.15 na stadionu «1. maj*. Igralci in trenerji vabljeni. • « « ŠK Kras obvešča, da bo v torek, 14. t.m., ob 21. uri v prostorih krožka v Zgoniku sestanek za vse, ki bi ra-d'1 obiskovali rekreacijsko telovadbo za odrasle (moški in ženske). Vse naše ekipe se, seveda, vestno pripravljajo na prvenstva. Jadran (člani) je ta teden igral prijateljsko tekmo s CUS (izid 94:93 za CUS), Bor pa bo jutri nastopil proti Barcolani. Ekipa dečkov Sokola je včeraj gostovala v Ljubljani, podrobnejše poročilo o tej tekmi pa bomo podali v prihodnjih dneh. Že danes pa bodo sokolovci spet na igrišču, in sicer proti Boru, ki bo nastopal v prvenstvu «propaganda». Marko Goriški Dom v promocijskem prvenstvu Letos bo goriški Dom prvič nastopal v promocijskem košarkarskem prvenstvu. Njegova peterka si je pridobila pravico do nastopanja na tem prvenstvu na podlagi ločitve košarkarske zveze. Medtem ko je v prejšnjih letih vsa prvenstva urejala zveza s sedežem v Gorici, sta z letošnjim letom nastali dve zvezi in sicer ena v Trstu ter druga v Gorici. Goriške ekipe torej ne bodo več gostovale na Tržaškem in obratno. Bor (1. divizija) — Bor kadeti 127:93 (64:47) BOR KADETI: Bajc 14, A. Pegan 12, Lokar 21, Kosovel 6, Ger-dol 4, Štavar 8, Škrlj 2, Pregare, Merku 8, Canciani 6, Švara 12. BOR 1. DIVIZIJA: Siega 5, Perko 31, Male 11, š. Pegan, Pertot 23, Kneipp 14, Oblak 43. V trening tekmi je ekipa Bora, ki bo nastopala v prvenstvu 1. divizije (začelo se bo februarja) prepričljivo premagala kadetsko vrsto istega društva. Tekma je služila predvsem kadetom, saj se bo zanje prvenstvo pričelo že čez približno mesec dni. Mladi borovci so prikazali zanesljivo igro v napadu (predvsem Bajc in Lokar), „ . .. .... ______ v obrambi pa so pokazali velike Posledica tega,gt%torej loče* pro-,,vrzejj jn (;0 posebno pri kritju pro- mocijski prvenstvi, namesto enega skupnega. Ker pa je na ta način, bodisi na eni, kot na drugi strani ostalo malo ekip, sta zvezi, za dosego določenega števila ekip, sprejeli vsa tista društva, ki so za to zaprosila. Goriško skupino sestavlja tako deset ekip in sicer: Pagnossin, Arte, Libertas, Edera in Dom iz Gorice, Itala i?. Gradišča, Libertas iz Vileša, Mobilcasa iz Krmina ter POM in Italmonfalcone iz Tržiča. Naloga Doma torej ne bo lahka, saj to skupino sestavlja nekaj res dobrih ekip, z dolgoletno košarkarsko tradicijo ter izkušnjami. Poleg tega je Dom prisiljen igrati zelo o-kmjen, saj je od lanske ekipe (zaradi šolskih in vojaških obveznosti) odpadlo nekaj dobrih igralcev. Trener Hvalič pa je vseeno optimist in ima veliko zaupanje v moštvo, ki ga sestavljajo zelo mladi igralci, ki kljub svoji mladostni neizkušenosti znajo biti še kako trd oreh za marsikatero že priznano ekipo. Prvenstvo se bo pričelo jutri. Prvo tekmo igra Dom na domačem i-grišču (telovadnica CONI v Gorici) ob 11. uri. Vili Prinčič Turnir v Miljah Jutri bo v Miljah v organizaciji domačega kluba Inter košarkarski turnir za igralce letnika 1965 in mlajše, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Inter Milje, Bor, Ferroviario in Servolana. SPORED TURNIRJA Nedelja, 12. novembra 9.00: Inter —Bor 10.30: Servolana — Ferroviario 16.00: finale za 3. mesto 17.30: finale za 1. mesto Sledi nagrajevanje Vse tekme bodo v miljski občinski telovadnici. tinapadov. «Stari», so namreč ysaj polovico košev dosegli s hitrinli akcijami v protinapadu. Marko NOGOMET Znani poljski nogometaš Deyna bo prihodnje leto nastopal za angleško moštvo Manchester City. Za prestop je dobil 170 milijonov lir. VATERPOLO V okviru vaterpolskega tekmovanja za pokal pokalov je v polfinalu Canottieri iz Neaplja premagal Topol-č:.ne (ČSSR) s 7:3. vsaj na papirju slabša. Krasu se torej obeta prva prvenstvena zmaga, vendar pa se mu bo treba vseeno pošteno potruditi, da bi preprečil vsako negativno presenečenje. Za začetek je važno, da slovenske igralke iztržijo celoten izkupiček. Prejeli smo s prošnjo za objavo: V torkovi številki Primorskega dnevnika sem zasledil razveseljiv članek, da je bilo osem naših košarkarskih trenerjev v Ljubljani, k;er so imeli zanimivo predavanje o delu in treniranju mladih, ki sta ra vodila dva košarkarska strokovnjaka Dežman in Drvarič. Toda tega nedvomno spodbudnega in hvalevrednega Dredavanja so se udeležili skoraj izključno trenerji enega samega društva, medtem ko ni bilo niti enega predstavnika ne s strani ŠD Kontovel, ne s strani ŠD Polet in prav tako ne s strani ŠD Dom. T<( pa je drugo dejstvo, ki je veliko manj razveseljivo od prejšnjega, saj vemo, da tudi ta društva, ki sem jih sedaj naštel, gojijo košarko in je prav tako krvavo potrebno, da bi bila na takih predavanjih polnoštevilno zastopana. Krivda, da so bila ta športna društva za to pozitivno pobudo prikrajšana (pobuda, ki po vsej verjetnosti izhaja iz osebne iniciative posameznikov zaslužnih športnih delavcev) sloni nedvomno na tem, da je politika športa v dokajšnji meri zgrešena. Ne vem če bi jo sploh i-menoval politika, v kolikor se mi zdi \ večji meri odraz pozabljivosti nekaterih ljudi, ki so nameščeni pri Združenju slovenskih športnih društev in bi morali za take pobude skrbeti. Vedeti moramo namreč, • da je u-gled, ki ga slovenska zamejska košarka uživa, bodisi med našo manjšino, kot pri večinskem narodu, odraz večletnega strokovnega in pravilnega delovanja. V tem smislu naj citiram hvalevredne pobude, kot so bili poletni tečaji za košarkarje in za trenerje v Seči, razna predavanja za trenerje v Ljubljani in podobno. Vse to je v zadnjih letih zamrlo in na tem področju je bilo storjenega bore malo. Če hočemo, da bo neša košarka še uspevala in tudi v bodoče žela take rezultate se moramo zavedati, mi in vsi tisti, ki so za zamejski šport odgovorni, da si takih spodrsljajev pri usposabljanju novega trenerskega kadra na smemo dovoliti če nam je naša košarka ,in; v obče naš šport pri srcu, HENRIK LISJAK Bologna - Avellino 1 Catanzaro - Fiorentina 1 Lazio - Roma X Milan - Inter 1 Napolj - Juventus X Perugia - Ascoli 1 Torino - LR Vicenza 1 Verona - Atalanta 1 Genoa - Palermo 1 Rimini - Bari X Udinese - Cagliari 1 Novara - Alessandria X Teramo - Catania 1 1 2 A1-) __j; ^ Boj za žogo med domačim srečanjem Breg - Primorje -------MIŠKO KRANJEC ( Nekoč bo lepše (Dve povesti) 40. In S° stvari, ki so bile nekoč vprašanje, danes niso več. s čimer si nekoč z lahkoto opravil, se ti danes postavi S1 ^ govori, da ne delaš prav. Dokler si bil otrok, Ijjj 6r°val v katekizem, čeprav nisi živel po njem. Danes ge bio \lii(;avo jn zagone, partija ima svoj štatut, toda mno-ltj.as^Vari niso nikjer opredeljene. Znano je, da ne smeš VekSti; goljufati, ubijati, izdajati, sabotirati, izkoriščati člo-h0 a 'n še tisoč drugih stvari je opredeljeno. Nikjer pa ni ali Zalaznikova Dana sme ljubiti ali ne, ker ima b0v‘ °i'roke in se noče, ali ne more poročiti. In nikjer ni fo-ii^800, *n kai na) napravi Andrej Kolman v tem sia, ero, v katerega se je zapletel. Kje, v čem sem zdaj ){j človek? Ali so res krivi samo otroci? Poznam žensko, itnf6 Poročila z vdovcem, ki je imel sedem otrok, nakar (j6l 'e še ona rodila tri, da je imela z desetimi kar dovolj Itgj4' V čem jn zakaj se razlikujem od tiste ženske? Za-lt ' Sern Se spotaknil? Če sem jo zares imal rad, tedaj — sem mogel imeti pomisleke? Ali me je prevarala.’ ®sar mj ni prikrivala in ničesar ni zahtevala ne želela ^ne To torej pomeni, da je krivda za vse na meni.» je prepričan, da je nazadnje prišel stvari do dna. Tu dalje ni bilo poti. Prišlo je spoznanje in to spoznanje je bilo porazno zanj in sploh za njegovo notranjost. «In jaz sem bil prepričan, da sem popolnoma dostojen, pravi človek, kolikor toliko popoln. Nisem ne kradel ne goljufal, bil sem predan domovini, gradim socializem, dober uradnik sem, hodim na sestanke, plačujem članarino in sploh — ni prigovora k tej osebni ureditvi. Takšen sem se zlomil, ker sem bil v sebi gnil. Zdaj je prepozno. Rekla je, naj v teh štirinajstih dneh premislim vso stvar. Morala pa bi reči: v teh dneh pozabi vse skupaj. Ker jasno je, da je ona opravila z menoj. Za njeno srce sem jaz mrtev. Spoznala me je, sprevidela je, kje sem obvisel. Ženska moškega odkrije po navadi v drobnarijah. Kakršen sem, me ne more več rada imeti. Prav gotovo bi moral biti dober, plemenit človek, ki bi ga ona napravila za očeta svojim otrokom in se ji ne bi bilo treba bati, da bi mi ti njeni otroci bili v breme. Zdi se mi, da smo med borbo preprosteje, bolj človeško reševali take stvari. Zdaj pa kakor da smo se že spet nalezli nekaj starih navad. Pa sem tako padel, ko sem bil prepričan, da bom odlično prestal skušnjo! To je torej ta vsestransko dostojen, urejen Kolman Andrej!* se je posmehnil samemu sebi. Nad vsem tem spoznanjem ga je navdala globoka žalost. Andrej je moral po uradnih opravkih v Maribor. Poskrbel je, da so ga poslali tisti dan, ko bi se Dana morala vrniti. Upal je, da se bo tudi tokrat srečal z njo v vlaku, kakor se je prvič. Kar sama od sebe se mu je spetla ta misel in možnost na srečanje. Zapomnil si je postajo, kjer je bila prvič vstopila. Sklenil je, če je ne bo, da bo tedaj izstopil in počakal na večerni vlak. Ko mu je nazadnje dozorel ta načrt, je postal nemi- ren. Bal se je, ne da bi vedel, česa se boji. Med vožnjo je bil že ves iž sebe, ko se je bližala njena postaja. Slonel je pri oknu, ki ga je odprl, ko so se bližali postaji. Dano je že od daleč zagledal v njenem sivem, že ponošenem plašču. Vzdrhtel je in lahko je čutil, da je ne bo mogel nikdar pozabiti. Hkrati si ni mogel kaj, da ga ne bi presunilo: ob njej je zagledal njene štiri otroke, ob njih prtljago — kovček, nahrbtnik, vrečo, dva cekarja, torbo, zavojčke, kratko malo: Dana je s svojo brigado bila obložena, kakor da se seli. Ob tej družbici so še stali njena mati, njen svak, oba pripravljena, da ji bosta pomagala s prtljago v vagon. Andrej je gledal to družino in ta trenutek je spoznal do kraja, da ne spada med nje; še več. da med nje ne more in tudi — noče! V njem se nekaj upira temu. Drugače si je predstavljal življenje,' laže ali vsaj prijetneje, bolj sanjavo, ne pa natovorjeno s kmečkimi pridelki, vpreženo v to večno prenašanje, ki bi ga po navadi moral prenašati on sam, mesec za mesecem, celo po dvakrat na mesec. Ne, tega ne bi prenesel, to ni tisto, kar si je on želel, tega se je zbal! Presenetilo ga je spet, kako naglo je Dana opravila •vselitev* v vagon: svak ji je pomagal i pri otrocih i pri prtljagi, sprevodniku ni bilo treba, da bi jih silil. Andrej je videl, da se je naposled njena roka stegnila skoz okno in stisnila svakovo spodaj, ki se je stegovala proti njej. Ko se je vlak premaknil, se je šop ročic iztegnil skoz dvoje oken in mahal kakor veje v vetru. Andreju ni uspelo, da bi se po vagonih preril do njih. Bilo je preveč polno, že v sosednjem so ga surovo zavrnili. Ogrnil si je plašč in z aktovko v roki je na prvi postaji, ko je vlak obstal, skočil ven in stekel, kakor si je bil za- pomnil vagon. Šele ko je vstopal, je dognal, da je Dana v vagonu za matere z otroki. Presenetilo ga je, ko je obstal na hodniku tega vagona: ozrl se je v kupe in tam je videl ženske z otroškim drobižem! Tudi po hodniku so se otroci obešali na okna in se stegovali, da bi kaj videli. Našel jih je v kupeju pri oknu. Dana je imela najmlajšo na kolenih, drugega ob sebi, stisnjenega v kot, starejša sta ji sedela nasproti, gledala skoz okno, kazala z roko ven in nekaj spraševala Dano. Ta je medtem jemala jabolka iz mreže in dala vsakemu po eno, za ono v naročju ga je začela lupiti. Andrej se je naslonil ob steno na hodniku in se zagledal v kupe. Če bi Zalaznikovi bili v njem sami, bi Andrej kar vstopil. A tam so sedele še tri matere in ena je celo dojila svojega malčka, ki je s svojimi, v žabo oblečenimi nogami, bincal. Ženska, ki si je držala z roko dojko nad otrokovimi usti, ga je opazila in se obrnila stran, proti kotu. Zato ni mogel, da bi odprl, še potrkati na okno si ni upal. čakal je, če se bo Dana ozrla proti hodniku. Nekaj se je zagozdilo med nje. Zdaj si je bil že do kraja na jasnem: kakor stoji tu na hodniku ločen od njih, stoji ločen od njih tudi v življenju, odrinjen na samoten hodnik. Ne, ne spada v njihov krog, Ni njihov! Nekaj krati se je ozrl po Dani. Vsiljevala se mu je misel, da je Dana vendarle bolj mati kot zgolj ženska in še se mu je vsiljeval občutek, da to ni tista Dana, ki jo je on rad imel, ki je prihajala k njemu na dom, ki je bila njegova. Tista je sicer imela otroke, a je bila predvsem njegova, mlada, strastna ženska, bolj vedra kot žalostna, bolj lahka kot zamišljena in predana v skrbi življenja Ta tu je mati. Ta — se mu je zazdelo — ne more biti nikomur ljubica, nikomur se ne more predajati, njena ljubezen je nedeljiva. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecch! 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 11. novembra 1978 Za SFRJ DZS 61000 L|uDII°nl 2iro račun 50101-603 45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad telefon 22207 rt-7 I Ob deldvnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st., viš 43 J****1 18.800 lir Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozai 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20% fvA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije•JMs krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. H Oglasi Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I IZTT j Trst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KONFERENCA O SOLIDARNOSTI S ČILSKIM LJUDSTVOM Enoten nastop demokratičnih držav naj zruši fašistični režim v Čilu Obsodba Pinochetove vojaške hunte v govorih vidnih političnih predstavnikov - Na konferenci veliko število delegatov z vsega sveta - Izjava čilske katoliške cerkve MADRID — Predvčerajšnjim se je v španskem glavnem mestu pričela svetovna konferenca o solidarnosti z zatiranim čilskim ljudstvom. Konferenca poteka v kongresni dvorani nekega madridskega hotela in se je udeležuje okrog tisoč ljudi, predstavnikov političnih strank, demokratičnih organizacij, kulturnih krožkov, itd. Organizacija konference je v rokah čilskih strank iz okvira Unidad popular, s španske Tajnik KP Čila Luis Corvalan strani pa pomagajo pri organizaciji socialistična delavska stranka, komunistična partija in delavska sindikata UGT in Comisiones obreras, medtem ko je zadnji trenutek odstopila zveza demokratskega sveta UCD, češ da je konferenca pod «pre-velikim sovjetskim vplivom*. Konferenca o solidarnosti z zatiranim čilskim ljudstvom poteka v znamenju obsodbe Pinochetove fašistične hunte in fašizma nasploh; kar je izzvenelo tudi iz pozdravnih govorov delegatov, ki jih je v Madridu 350 z vsega sveta. Otvoritveni nagovor je imel Benjamin Teplinsky, ki konferenci predseduje, za predsedniško mizo pa so še Ortensia Al-lende, Santiago Carillo, Clodomiro Almeida, Dario Valori, Enrique Tier-no Galvan, Jacob Sodermann, Clau-dio Signorile in Marcelino Camacho. Na vrsti so bili še tudi pozdravi španskih parlamentarcev in tujih gostov, ki so vsi po vrsti povzdignili lik Salvadorja Allendeja in zagotovili solidarnost vseh demokratičnih narodov cheroičnemu in čudovitemu čilskemu ljudstvu*. Na popoldanskem plenarnem zasedanju so spregovorili uradni govorniki. Podpredsednik italijanskega senata Dario Valori je v svojem posegu med drugim dejal, da je «drama čilskega ljudstva največja drama sodobne politike v svetu*. «Fašizem je stalna nevarnost*, je nadaljeval Valori, «ki jo je mogoče premagati samo s skupnim in odločnim nastopom demokratičnih sil*. Podtajnik italijanske socialistične stranke Claudio Signorile je izrazil prepričanje, da so Pinochetovi vojaški hunti štete ure in pozval vse demokratične države, naj zaostrijo gospodarsko zaporo proti sedanjemu Sindikalni položaj, oziroma nedavne «sindikalne volitve*, ki jih je sklical Pinochet in odpor proti diktaturi so bile osrednje točke, ki so se jih dotaknili govorniki iz Čila predvsem pa 'ajnik KPč Luis Corvalan. Corvalan je med drugim poudaril, da je kljub vsemu prišlo v zadnjih časih v Čilu do bistvenih sprememb. V teku je proces demokratizacije, pa tudi odnos med ljudstvom in posameznimi sektorji vojske se spreminja, postaja bolj blizki. Tajnik čilske komunistične partije je tudi ostro napadel določen mednarodni tisk, ki je povsem izkrivil realen pomen ^sindikalnih volitev*, v katerih vidi Corvalan izrazito fašistični pečat, avtoritativno nasilje in skrajno prezirljiv odnos do ljudstva. Drugi govorniki so v bistvu ponovili odsodbo današnjega režima v Čilu in pozvali na mednarodno solidarnost in enotnost v boju za ponovno .postavitev demokracije v tej latinskoameriški državi. Da se v Čilu položaj spreminja in da odpor proti Pinochetu narašča, dokazuje tudi nastop čilske katoliške cerkve, ki zahteva od vlade, da napravi popolno luč nad vsemi tistimi osebami, ki so izginile neznano kam. Vsi pozivi v to smer so ostali zaenkrat brez odmeva, vlada ni dala jasnih odgovorov, zato čilski škofje upravičeno domnevajo, da je 475 o-seb, za katere se je zavzela cerkev, dala fašistična hunta ubiti, kar je v ostrem nacpr ';ju z zakonskim in s človeškim pravom, (mč) OFENZIVA P0RDEN0NSKEGA SODSTVA Prvi uspehi preiskave o goljufijah v Vajontu Po aretaciji bivšega tajnika posebne komisije Manfredija in komercialista Romaneta priprli tudi notarja Fortuno PORDENON — Z včerajšnjo a-retacijo 49-letnega notarja Diome-da Fortune, brata socialističnega poslanca Lorisa Fortune, so že tri osebe za zapahi v zvezi z nepravilnostmi pri obnovi po vajontski tragediji. Pordenonski preiskovalni sodnik Domenico Fontana je torej končno sprožil ofenzivo proti vsem, ki so se ob nesreči prizadetih ljudi okoristili. 15 let od tiste tragične noči 9. oktobra, ko je voda uničila Longarone, Erto in Casso ter številne druge zaselke, prihajajo počasi na dan nepravilnosti pri obnovi. Zakon je dovoljeval prodajanje licenc uničenih obratov, da bi omogočil ponovno rojstvo gospodarskih dejavnosti na prizadetem območju, saj je država podeljevala nakazila in posojila z malo-obrestno mero. Državni denar pa je romal v žepe maloštevilnih brezvestnih podjetnikov, ki niso kasneje v dolini Vajonta vložili niti beliča. HllllllllllllllllllUlllillllitliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiii,n,Hm,|„„|||||||||||||||||||n|||||m|||,|||,|,||1||||||||uiu„|m,,m,,,,, I|||||||||||||||U|||||||III||I|||||| PO NEUSPEHU POMIRITVENE POLITIKE Nasprotja v libanonski vladi: napoved novih krvavih spopadov Predsednik vlade zahteva zmanjšanje krščanskih častnikov v armadi - Načrti o vključitvi Libanona v aktivno protiizraelsko fronto BEJRUT — Tleča žerjavica libanonske krize grozi vsak trenutek, da spremeni krhko in nič kaj prepričujoče premirje v ponoven izbruh državljanske vojne. Vsi libanonski dnevniki neglede na politično usmeritev so včeraj poudarjali poslabšanje politične in vojaške krize. Vlada ni predvčerajšnjim našla skupnega,, .jezika oh tolikokrat napovedanem načrtu pomiritve, ki predvideva.,.po, ..jz^pisli predsednika republike vključitev obnovljene libanonske armade v širši kontest pomirjevanja in nadzorstva nad položajem. Načrtu nasprotuje predsednik vlade Selim Al Hos, ki zagovarja stališča muslimanskih voditeljev in progresističnega narodnega gibanja, ker bi vojska s sedanjim ustrojem (vodilni kader je krščanski) zagovarjala predvsem interese desnice in konservativcev, ne pa interese celotne skupnosti. Hos zahteva zato zmanjšanje ma-ronitskih častnikov in šele nato bi lahko razpravljali o vlogi liba- •JiiiiiiiiimifiiiimiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii • Spomini junaka (Nadaljevanje s 4. strani) je moje soborce gnala v boj revolucija. Sicer pa, če bi se ne bit javil jaz, bi se bil javil kdo drug.* «In vse se je tedaj vršilo v premiku. Borcem se je kar v premiku pojasnjevalo, kako in kaj, kje je oorušeni most. kje so bunkerji, kdo ščiti premik na tej in kdo na oni strani, kdo je pred nami in kdo za nami.* «Vrelo je kot v peklu — se špdminja Opačič. — Imel sem vtis, da streljajo na nas z vseh strani, s Konjiča, iz Drežnice, z Makljena, z Ivansedla. Kanion Neretve pa je strm in zahteva vso previdnost. Tu lahko izgubiš življenje tudi brez sovražnikove krogle. Dogovorjeni znak sta bili dve zeleni raketi, ki ima je sledila rdeča raketa in nato še italijanska ročna bomba, ki je ob eksploziji prav tako osvetlila. 'Naprej, proletarci!’, sem vzkliknil svojim borcem in šli smo.* In 7. marca zgodaj zgodaj zjutraj je bilo na drugi obali že cet bataljonov. Po odločnem jurišu se .je boj premaknil proti vasi Kr-stac. S tem se je odprlo nekaj upanja za štiri tisoč ranjencev, ki so se premikali, ali bolje, ki so jih s Prozora nosili proti Jablanici in dalje. V tem kratkem prikazu je težko povedati vse, kaj se je tedaj dogajalo. Posebno mladim ljudem danes, ki o vojni vedo le toliko, da je pač bila. Kako v pokritem bazenu pojasniti, kaj pcmeni podivjana ledeno mrzla pomladanska Neretva. Kako prikazati kolono štiri tisoč težkih ranjencev generaciji, ki ranjenca tako rekoč ni videla? Stevo Opačič govori nato o 140 tisoč sovražnikovih vojakov, katerim so njihova poveljstva ukazala. da uničijo 27 tisoč partiza nov in ranjencev in to za vsako ceno. ne oziraje se na sredstva, kajti dovoljeno jim je bilo moriti in ubijati ne le vojaka, pač pa tudi ranjenca, civilista, vsakogar, ki bi se bil postavil v bran. Ubiti, podaviti, zažgati, na vsak način in brez milosti likvidirati... in vendar se je na Neretvi zgo- dil čudež. Jedro četrte sovražnikove ofenzive ie odpovedalo. Vsak partizan je da! vse od sebe, in tu .je prišlo do izraza načelo, da človeškost, da humanost zmaga. Toda bitka na Neretvi je le ena epizoda, ena izmed zgodb, ena izmed slavnih strani NOB. Od tedaj .je minilo mnogo, mnogo let, o Neretvi je bil posnet film, napisanih je bilo veliko pričanj, toda težko je, skoraj nemogoče povedati vse o junaštvu, o podvigih vsakega človeka - borca, ki se je v onih dneh znašel tam. Stevo Opačič, kot je sam rekel, je le ena izmed prič tistih dogajanj, njegova zgodba je le en motiv za reportažo, za film, če hočemo za roman. Od tedaj je minilo toliko let in mnogi od tistih, ki so se tu na Neretvi borili, so žrtvovali svoja življenja, da bi reka svobodno tekla. In Neretva svobodno teče. In ko človek sbši vse to o njej, se mu zazdi, da se Neretva ne izliva v Jadransko morje, pač pa neposredno v zgodovino. nonske vojske pri prevzemu položajev, ki jih sedaj držijo sirski vojaki. Druge postavke pomiritve-nega načrta, ki so jih odobrili že pred mesecem dni, pa so ostale le mrtva črka na papirju, saj jih nihče ne spoštuje. Stranke imajo še vedno svoje zasebne radijske postaje, nasprotujoče si skupine še dalje novačijo brez ovir nove borce. Težkemu položaju dodajajo netiva izjave desničarskih predstavnikov in vesti iz njihovih časopisov. Vlada naj bi v svojih pregonih proti skrajnežem pokazala doslednost le do desničarjev. Sirci naj bi celo izpustili poveljnika ilegalne libanonske arabske vojske, ki nemoteno novači nove ljudi in se u-deležuje političnih shodov. Da bi bila mera polna, so včerajšnji desničarski dnevniki objavili vest, da je Sirija ojačila kontingent svojih «pomiritvenih» sil in poslala v Libanon nadaljnjih 2 tisoč vojakov in 34 težkih havbic. Sirski in palestinski oddelki naj bi med drugim že v preteklih tednih zasedli gorska območja Libanona. Vse to naj bi spadalo, po pisanju desničarskega dnevnika «Le Reveil*. v sklop načrta za vključitev Libanona v aktivni spopad proti Izraelu. Na včerajšnjem arabskem kongresu v Damasku, ki se ga udeležujejo predstavniki palestinskih in drugih prosirskih in iraških organizacij, naj bi določili vse potrebno za vključitev Libanona v aktivno protiizraelsko fronto. Med drugim naj bi včeraj prišlo tudi do spojitve dveh nasprotujočih si libanonskih političnih grupacij, ki sta o-svojilj stari koncept iz leta 1932 o uresničitvi naravne Sirije, državne tvorbe, ki bi vključevala Libanon, Jordanijo. Palestino, Sirijo, I-rak, del Turčije in Ciper. Ozračje v Libanonu je torej do skrajnosti napeto; iz dneva v dan se večajo spopadi med ostrostrelci, v nočnih urah pa prihaja tudi do topovskih spopadov med sirskim kontingentom in maronitskimi vojaškimi oddelki. Morebitna nova vloga Libanona v bližnjevzhodni krizi bi sama po sebi zrušila ravnotežje med nasprotniki, združevanje muslimanskih in naprednih sil pa o-cenjujejo krščanski maroniti in desnica kot grožnjo proti libanonski krščanski skupnosti, (voc) L tl AND A — Iz Luande sporočajo, da je v Huambuju, drugem me- stu Angole, na trgu pred občino eksplodirala bomba, ki je povzročila 24 smrtnih žrtev in ranila 67 oseb. PSI napada Andreottija zaradi poročila o delu obveščevalnih služb RL\I —■ Pomanjkljivo in dokaj bledo Andreottijevo poročilo o delova-: iu varnostnih in obveščevalnih služb ni zadovoljilo nikogar, še najbolj nezadovoljni pa so bili socialisti, ki v današnji številki strankinega glasila «Avanti» ostro napadajo predsednika vlade. V bledem poročilu, ki ni povedalo ničesar o uresničevanju reformnega zakona, socialisti vidijo bojkot reforme in poskus vlade, da enostavno preskoči parlament, «kot lahko dobro pove nadzorni parlamentarni odbor, ki je bil že pred časom onesposobljen*. Vsaksmur je bilo jasno, da so bile take mahinacije mogoče le s «tihim» privoljenjem odgovornih, sodstvo pa jim je le sedaj prišlo na sled. Najprej so aretirali bivšega tajnika posebne komisije za ublažitev posledic katastrofe in sedanjega predsednika turistične in letoviščarske ustanove Manfredija. nato pordenonskega komercialista Romaneta, včeraj pa notarja Fortuno. Vsi naj bi bili krivi, da so omogočili državna nakazila podjetnikom, ki so se z vajontsko tragedijo okoristib. Manfredi naj bi proti plačilu podkupnin reševal prošnje, ki mu jih je vlagal Ro-manet, glede Fortune ni popolnoma jasna njegova vloga, a obtožnica (goljufija, neresnične izjave v uradni listini in zloraba svojega položaja v uradnih aktih) dovolj zgovorno dokazuje, da je tudi notar vpleten v škandal in ni le obrobna figura. Vse kaže, da se je pordenonski preiskovalni sodnik do skrajnosti zavzel, da bi končno razvozlal vso zadevo. Poskrbel je tudi, da se ne bi trojica zmenila, saj je Manfredi zaprt v Vidmu, Romanet v j Pordenonu, Fortuna pa v Trevisu. j Včeraj je tudi več ur zaslišal naj- j važnejšega izmed aretirancev 57- j letnega bivšega tajnika posebne komisije Manfredija. Kljub najstrožji tajnosti se je izvedelo, da je sodnik Fontana zahteval pojasnila o 23 prošnjah, ki jih je vložil komercialist Romanet. Manfre-dijev odvetnik pa je vložil prošnjo za izpustitev svojega klienta, ker so v obdobju od domnevnega kaznivega dejania pa do danes že dvakrat razglasili amnestijo. Preiskovalni sodnik bo v prihodnjih dneh poleg zaslišanj Romaneta in Fortune proučil tudi prošnjo o začasni svobodi, vsekakor pa lahko pričakujemo še nadaljnji razplet dogodkov, ki se ne bo omejil zgolj na aretacije treh oseb. (voc) Danes pogreb žrtev pokola pri Patrici tf.Mi—...»■».■^■y«i«i.....i.»iinnnmnmiiiminiuiniiiiimiimniiiniiiinnniimiiniiinnimniniiiiiim» NOV SODNI POSTOPEK PROTI ZNANEMU PRODUCENTU Ponti ponovno obtožen da je sleparil državo RIM — Namestnik državnega katerih filmov sploh niso produci- 1 '1 1 1 * TS . 11 I A Z« IZ — IZ M n 1 !■% 1 \ ni rt rln O A/l A - Naselje samo za odrasle pravdnika dr, Paolino DelTAnno je uvedel nav kazenski postopek zaradi goljufije na škodo države z obtežilninii okoliščinami proti filmskemu producentu Carlu Pontiju, petim njegovim sodelavcem in proti zastopnikom nekaterih znanih ameriških produkcijskih hiš. V zadevo je vpleten tudi neki znani pisatelj, čigar ime pa še ni znano. Iz sodnijskih krogov se je neuradno zvedelo, da je preiskava stekla na bazi dokumentov iz nekega prejšnjega postopka, ki ga je DelTAnno uvedel proti Pontiju, njegovi ženi Sofil LOPČflj' nekaterim tujim igralcem, nekaterim Pontije-vim sodelavcem in skupini bančnih funkcionarjev, Ta preiskava je privedla do procesa, ki je še v teku in v katerem OTTAVVA — V pokrajini Ontario, nedaleč od mesta Stittsville gradijo posebno naselje. Naselje je namreč prepovedano otrokom. V tem naselju, ki bo, ko bo dokon- , čano štelo približno tisoč hiš, bo- mora p0nti odgovoriti zaradi kršitve do lahko stanovale le družine brez valutnih zakonov, ker je skupaj z 0^10*- ostalimi osebami, ki so vpletene v Od 60 zgrajenih hiš, so jih pro- ~roces, odnesel v tujino ogromno dali že 22. čeprav je kanadski svet alijanske valute, za otroke in mladino protestiral, Kar zadeva novo preiskavo, se so izumitelji tega naselja izjavili, 'e zvedelo, da je znani producent da je vse popolnoma zakonito. Po- obtožen, da se je nezakonito pozabili pa so objaviti, če bodo pre- lužil podpore, ki je namenjena so-bivalci tega originalnega naselja redukciji italijanskih filmov s tu- smeli imeti pse. , jurvi kinematografskimi hišami. Ne- llllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIttlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIllllllMIIIIIIII Nov spor med Egiptom in Izraelom SKRIVNOSTNI MORSKI POJAVI ŠE NISO NAŠLI ZNANSTVENE RAZLAGE Po bermudskem sedaj tudi «jadranski trikotnik»? PESCARA — V Pescari in okolici se med ribiči sploh ne govori o drugem, kot le o skrivnostnih sijih, o lučeh, ki se bliskovito pokažejo iz vode in spet bliskovito potonejo, o ogromnih valovih, ki so jih v pretekbh nočeh videli na odprtem morju, v smeri proti Splitu. Ribiči si ne upajo več daleč od obale, ah vsaj si ne upajo sami. Krožijo le v conah, kjer vedo, da so na preži izvidniške ladje iz Pescare in San Benedetta del Tronto, ki so v stalnem stiku z enotami vojne mornarice. Tudi te namreč iščejo konkreten in zadovoljiv odgovor na ne decifrirane radarske znake. Bujna fantazija? Splošna psihoza? Kaj se skriva za vsemi temi čudnimi pojavi v ^jadranskem trikotniku*, kot so množično že po- imenovali ta morski pas, ki spominja na skrivnostne Bermude. Najbolj skeptični menijo, da gre le za kak naraven pojav. Saj je človek danes že prišel na luno in raziskuje še boij oddaljene planete, morsko dno pa mu je še vedno neznano. Toda ribiči niso ljudje, ki se ustrašijo vsake malenkosti; njihov kruh je težko zaslužen, navajeni so na viharje, na razburkano morje. Kaj jih je torej tako prestrašilo, da se že ob mraku vračajo domov? čeprav oblasti skušajo mimetiziratj vso zadevo, si vendar vse skrbno zapisujejo. Tiste skrivnostne znake, tiste radarske naprave, ki včasih «ponorijo», v pristanišču San Benedetto del Tron to že dobro poznajo. Čeprav ne-; kateri govorijo, da je treba vse to pripisati motnjam krožnih magnetskih polj, ki se premikajo, nimajo te govorice konkretne znanstvene podlage. Ribiči se spominjajo, kako so pred skoraj mesecem dni našli trupli dveh mornarjev, ki sta ponoči utonila, čeprav je bilo morje mirno in nebo jasno. Ker so našli njihov čoln prevrnjen, so mislili, da ga je prevrnil močan morski sunek in da je to pač navadna morska nezgoda. Toda sedaj se sprašujejo «kako» in «kakšen sunek*, če je bilo morje mirno; in ribiči trdijo, da je morje bilo mirno. Z obale je res videti vse tiho in mirno, toda tam daleč, pravijo, da je vse razburkano, kot bi vrelo. Pomislili so že, da to povzroča plin, a tehniki izjavljajo, da bi v tem primeru prišlo do izredne ga pritiska in ogromne rezerve e-nergije, vsega tega pa ni. Tudi domneva, da so tiste migajoče se in tihe luči, bele in rdeče barve, ki so jih ribiči videli, bliski, ne drži; ponavljajo se prepogosto. Ribiči nadalje govorijo še o velikih sencah in temnih madežih. O takih ali pa vsaj podobnih pojavih se na jadranski obali ni nikoli govorilo. Nihče ni nikoli ničesar videl, sedaj pa so se kar na enkrat pojavih vsi ti skrivnostni si ji, valovi, luči, radarski znaki. Ljudje so res prestrašeni, ker ne vedo. kaj vse se za tem skriva; fantazija pa potem opravi svoje. Vsekakor to ne more biti le množična psihoza, nekaj mora biti za vsem tein. (ml) VVASHINGTON — Pogajanja za mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom je zajela nova kriza, po mnenju opazovalcev najhujša doslej. Egipt zahteva, da se v pogodbo z Izraelom vključi člen, po katerem naj bi Palestinci začeli s samoupravljanjem Cisjordanije in Gaze od trenutka, ko bi se prve izraelske čete umaknile s Sinaja. Temu Izraelci odločno nasprotujejo, saj je po njihovem mnenju nesprejemljivo združiti obe pogajanji v eno samo. Spričo teh novih ovir ni pričakovati, da bi mirovni sporazum med obema državama podpisali še ta teden. Medtem pa so izraelske oblasti sklenile pospešiti naseljevanje zasedenega ozemlja. V načrtu imajo dograditev 560 stanovanjskih hiš v Cisjordaniji in 230 na Golanu, kar bi (»menilo investicijo okrog 30 milijard lir. To bo vsekakor še zaostrilo spor z Egiptom, sklep izraelske vlade pa so ostro kritizirale tudi ZDA in samo izraelsko ljudstvo. Na sliki: srečanje med Vauceom in egiptovskimi voditelji. rali, ali pa sploh ni prišlo do sodelovanja med italijanskimi in tujimi producenti. Vsekakor se v zvezi s temi podporami govori o milijardah lir. (ml) V Milanu umrl fant ki je bil ranjen v spopadu s karabinjerjem MILAN — V milanski bolnišnici F atebene/ra^li,j&.oVčeraj.. ^podlegel huaim ranam Marcello Pearia, medtem ko zdravstveno'stanje njegovega prijatelja Davida Gandolfi-ja ne povzroča hujših skrbi. Ranil ju je neki karabinjer, čigar imena niso sporočili. Karabinjer, bil je njegov prost večer, je ustavil svoj avtomobil v bližini nekega parka, kjer bi se moral srečati s priiatelji. Ker jih še ni bilo, se je pričel sprehajati. Približala se mu je skupina mladeničev in mu ukazala, naj pokaže svoje dokumente in denarnico, češ da so a-genti javne varnosti. Karabinjer jih ni poslušal, zato so ga napadli, njemu pa je uspelo priti do avtomobila in vzeti samokres ter sprožiti nekaj strelov proti mercedesu, v katerega so mladeniči pravkar sedli. Pri tem je ranil Gandolfija in Peana. Baje so fantje odgovorih na strele, kaiti tudi karabinjer je bil lažje ranjen. Predstavitev knjige «Tovariš Pcriinb RIM — Včeraj so v Rimu, v knjigarni Croce, predstavili knjigo o italijanskem predsedniku, ki nosi naslov «Tovariš Pertini*. Avtor knjige je Sergio Milani, založnik pa Napoleoni. Knjigo so predstavili: Luigi Petroselli (član vodstva KP1), Guido Bodrato (član vodstva KD) in Aldo Aniasi (član vodstva PSI). Petroselli je opomnil, da predstavlja izvolitev Pertinija za. predsednika republike dobro prestalo preizkušnjo za italijansko demokracijo. Bodrato je poudaril, da sedanji predsednik res zastopa enotno državno demokracijo ter spomnil na visok odstotek glasov, s katerimi je bil izvoljen, kar je pomenilo soglasje vseh političnih strank. Aniasi pa je izjavil, da je Perti-nijeya izvolitev sad enotne politične iniciative levih strank. Avtor je o svoji knjigi dejal, da to ni ne esej. ne politična kronika in niti ne biografija, pač pa da je zmes vseh treh in predstavlja a-nalizo vseh dogodkov, ki so privedli do izvolitve socialističnega predsednika. BILBAO — Domnevni član tajne baskovske organizacije ETA, Ricardo Gomez Goicoehea, je zgubil življenje med spopadom s policijo. V noči od torka na sredo je namreč policija v nekem parku v Bilbau presenetila dva mladeniča — eden izmed teh je bil Gomez — ki sta se sumljivo vedla. Na u-kaz. naj se ustavita, sta odgovorila z orožjem. Prišlo je do obo roženega spopada, med katerim je bil Gomez ubit, neki policijski a-gent pa ranjen v nogo. FROSINONE — Na stotine : valcev Frosinona in okoliških se je včeraj popoldne poklonilo rt minu načelnika državnega PraV<1 ^ tva Calvose in njegovih dveh sPr Jj ljevalcev, ki so padli v sOT0 rt streli ultralevih teroristov. posmrtnimi ostanki Calvose, R8®?^ in Rossija so izpostavljeni na mri škem odru v glavni dvorani frosmžrt. ske sodne palače. Popoldne so „ vam terorističnega nasilja 12 per čast tudi predsednik republike tini, predsednik senata Fanfaro.Pj, vosodni in notranji minister J* facio in Rognoni ter drugi Pre0S niki oblasti. Pogreb sodnika in njegovih ljevalcev bo danes popoldne, v žalovanja v šolah frosinonske P01^ jine ne bo pouka. Na sliki: rakve žrtev pred palačo v Frosinonu. (Telefoto AN Tožilec zahteval skoraj 2 leti zapora za Petro Krausc i p > NEAPELJ - Po skoraj enourn^ zaključnem posegu je javni na procesu proti italijansko-ncn* , anarhistki Petri Krause za*lt£'Lo naj sodni zbor obsodi na ski*P eno leto in 10 mesecev zaporne zni anarhistko, ker naj bi krilu roriste in ker naj bi se 'poslu*®^ la lažnih osebnih dokumentov, nem je tožilec tudi predlaga*-sodni zbor črta obtožbo sode*0^ nja pri atentatu na skladišče vame Face Standard. . sj Obtožbo kritja teroristom, *° . zažgali skladišče tovarne, je rt-lec utemeljil z logičnim gj. njem, ki ga lahko strnemo v logizsm: ker je Petra živela ' venparlamentarnih krogih, k* idil* jansko nemogoče, da bi P<*s0 Neznancem avto, ne da bi vedela- . mu jim bo služil. Kar zadele obtožba posesti lažnih dokunie ^ ni bilo potrebno dokazovanje. . je Petra že od samega začetka k znala, da je imela poleg ura,'enj« tudi ponarejeno vozniško dovolj z lažnim imenom. ^ Po tožilčevem posegu in k*-8^ govorih dveh zagovornikov ie ^aja obravnava prekinjena. Nadalje se bo v ponedeljek. Preiskava o umoru predseduj krščanske demokracije A. #* Sodniki zaslišali rdeča brijjadisla Azzolinija in Bonissolij* RIM - Sodnik Ferdinand? slmato, ki skupaj s štirimi vodi preiskavo o ugrabitvi in ru predsednika krščanske cije Alda Mora, je včeraj v * upnici v Rebibbii zaslišal rdeč® $ gadista Francesca BonissohJ j. Laura Azzolinija. Oba sta 01 retirana pred približno enim Artj-cem v Milanu ob, odkritju štirih vališč teroristične organizacij • — Kot je bilo pričakovati, jc $■ zasliševanje brezuspešno. O?8 toženca, ki naj bi po mnenju,Jj y iskovalcev sodelovala pri P°K ^-iti Ul. - Fani. nista hotela <);i®° na nobeno vprašanje. Potem K se proglasila za «komunistična jtj ca in pripadnika rdečih brig80 uje obmolknila. Odločno sta se n8 tudi uprla soočenju z očividci ve zasede. ^js Po kratkem zasliševanju terorista zopet zaprta v od koder ju bodo v prihodnji*1 $r premestili v Milan — tu Th^gja**) rajo soditi zaradi kaznivih ali v zvezi z odkritjem skrivališč v Genovo, kjer naj bi ju z8rtje°1 v zvezi s prevratniškim delova tamkajšnjega voda RB. -------- . ki r PANAMA - Vse tri reke, ^ čejo skozi mesto Panama, s® pv narasle ter povzročile velik® plave zaradi prevelikega deZ jt Več kot tristo oseb v predmes^fb moralo zapustiti domove, deš'pj. pogrešajo, smrtnih žrtev P8 Je lo devet. Tudi promet se odvija s te