Književnost.
317
uporabil za svoje delo vse važnejše vire, v katerih se dobe podatki o delovanju tega bana. Spis ni preobširen, a moramo priznati, da se je pisatelj trudil, da v tem okviru opiše vse važnejše dogodke iz življenja Bakačevega, posebno pa Še iz banovanja njegovega. V prvem delu „Od rojstva Tomaževega do početka velikih napadov turških* (1558 — 159o) pripoveduje pisatelj o rodovini Bakačev, o turških bojih in kako je postal Tomaž hrvaški ban. V drugem delu se opisujejo boji okoli Siska in bitka pri Sisku 1. 1593., v tretjem delu pa dogodki od zmage pri Sisku do tedaj, ko je odložil Erded bansko čast (od 1. 1593 —1595.). V četrtem delu razpravlja pisatelj o dogodkih iz 1. 1595.—1624., o turških bojih na Ogrskem, o prepirih med Matijo in Rudolfom II. ter o drugem imenovanju Erdeda za bana. Tudi pripoveduje pisatelj, kako kralj ni dal imenovanega bana ustoličiti, in kako je leta iznovič odložil to čast leta 1614. Tomaž Erded je umrl 1. 1624. ter je pokopan v stolni cerkvi zagrebški, kjer ima spomenik v desni ladiji.
Mnogo dogodkov iz te dobe hrvaške zgodovine je znanih tudi Slovencem, posebno turški boji in bitka pri Sisku, ki je obsežno opisana v življenjepisu Andreja Turjaškega (Letopis Matice Slovenske zal. 1893 ). Le podatki, ki jih je pisatelj povzel zapisnikom hrvaškega zbora (Articuli dominorum et no-bilium aliorumque Statuum et Ordinum) so deloma novi ter nam razjasnjujejo natančneje grozne skrbi in borbe, ki so jih imeli Hrvatje v tem Času za obstanek svoje domovine. Le nekaj nam je omeniti pri tem opisu: Tožbe hrvaških stanov zoper vojaške zapovednike v Krajini in zoper takozvano nemško soldatesko so bile prehude. Slabo je bilo tudi tej vojski, ker ni bila oskrbljena, kakor bi bila morala biti, saj še za denar niso hoteli hrvaški plemiči dajati žita in druge hrane tej vojski iz same mržnje proti nemškim zapovednikom. Vojaki so si morali s silo iskati hrane. Sicer pa ti za-povedniki izpočetka tudi niso bili tako strašni, kakor so opisani. Malo čudno se glase te tožbe tudi v omenjeni knjigi, ker se prepogostoma navajajo. Čudno, da pisatelj ni omenil znamenitih besed bana Bakača: „Regnum regno non prae-scribit leges" (kraljestvo kraljestvu ne daje postav), dasi ga pokaže vselej kot zvestega branitelja pravic hrvaškega naroda. Te krilate besede se še dandanes prav pogostoma navajajo v političnih borbah med Hrvati in Mažari. Sicer pa je ta knjiga prav poučna in pripravna, da probudi v bravcu domoljubnega duha in spoštovanje do velikih in zaslužnih mož hrvaške prošlosti. Zato jo priporočamo vsem, ki radi čitajo življenjepise znamenitih mož, a posebno še mladeži, za katero imamo še vse premalo spisov iz domače zgodovine.            J. Steklasa.
Poljska književnost.
V   Varšavi izhaja že več let obširno znamenito delo,  Čigar polni naslov je: JBncyklopedya Koš-
cielna, podiug teologicznej Encyklopedyi We-tzera i VVeltego z licznemi jej dopelnieniami, przy wsp6Jpracownictwie kilkanastu duchownych i šwie-ckich osob, wydawana dota_d przez š. p. ks. Mi-chaia Nowodworskiego, a obecnie prowadzona dalej przez ks. Aleksandra Zarembe^ Ravnokar je izšel XXIV. zvezek, obsegajoč članke: Rytual, Rzym, sakramenta, samobojstwo, Savonarola, sa,d božy, sa_downictwo, sceptycyzm, scholastyka, Schopen-hauer, sekularyzacya i. dr. Ta zvezek šteje XII -j- 630 str. ter velja kakor poprejšnji 3 rublje. Treba je priznati, da je to za poljsko književnost kaj znamenito delo. Sicer ima v prvi vrsti značaj bogoslovske knjige, vendar sega z apologetičnega stališča v vse druge znanosti, zlasti v modroslovje in zgodovino.
Dogodki na Kitajskem so zbudili tudi med Poljaki za iste živo zanimanje. Že prej je izdal E. Bard knjigo Chinczycy u siebie, tiomaczenie z francuzkiego, ki je izšla v dveh zvezkih kot brezplačna priloga „Gazete Polske". Omeniti pa nam je tudi delca Chiny i Chinczycy od Ed-munda Plauchuta, ki ga je prevel na poljski jezik neki Michaiovvski. Poslednje delce je izšlo kot 143. zvezek zbirke „Biblioteka dziet wyborowycha, ki se prodaj ejo po   27   kr.
V   tej zbirki je izšla v novem natisku v dveh zvezkih „powiešč vvspotczesna" Maryi Rodzievvi-czownej z naslovom Dewajtis, katero je kritika pred kakimi desetimi leti zelo hvalila ter jo postavila v eno vrsto z deli H. Sienkiewicza. Srbski prevod te povesti od Nikole Minajloviča Rajka je izšel že 1896. 1. v Belemgradu, pričakujemo pa tudi slovenskega. Dočim je veljal prvi natisek 2 gld., velja sedaj  drugi le  1   K  8  h.
V tej zbirki je izšla še povest Ostatny Batory. Powiešč historvczna MikoJaja Josika, ter zemljepisno delo Przez pustynie Azyi dra. Leona Hedina, v  prevodu Viktorja Delenana.
D. Mercier je osnoval v Varšavi „Biblioteke, neo-scholastyczna_", katere je izšlo doslej že več snopičev. V tej zbirki izhaja Historya psycho-logii nowožytnej istega pisatelja.             i-\-a.
Ruska književnost.
Ruska književnost se je vnovič obogatila z znamenitimi deli, od katerih imenujemo danes le sledeča:
Gesse-Vartek, Ernest: Kitaj i kitajci. Žizn, nravy i običaji sovremennago Kitaja. S 32 gravjurami,   1 14 risunkami v tekste i kartoj  kitaj-
318
Književnost.
skoj Imperiji. Perev. A. i P. Tanzen. Petrograd 1901. To krasno knjigo avstrijskega popotnika je pozdravila ruska kritika z odkritosrčnim veseljem, češ, da se je pojavila v najbolj priličnem Času, ko so oči skoro vsega sveta obrnjene na dogodke, ki se vrše v tem „nebeškem" cesarstvu. Ruski prevod je odličen in oblika knjige sijajna.
Slavjanskoje blagotvoriteljnoje obščestvo v Petro-gradu je izdalo knjigo: Horvaty. S priloženjem karty Horvatiji, Slavoniji i Dalmaciji. Očerk A. L. Lipov-skago. S. Peterburg 1900. Ne glede na to, da je L. V. Berezin izdal 1879. 1. v dveh zvezkih obširno delo: „Horvatija, Slavonija, Dalmacija i Vo-jennaja Granica", napisal je A L. Lipovski tu novo knjigo o Hrvatih. Leta 1898. je izšla knjiga N. Ovsjanega: „Serbija i Serby. S kartoju Serbiji." Lani je izšlo istega pisatelja delo „Bolgarija i Bol-gary. S kartoju Balkanskago poluostrova/' Doslej so bili Rusi slabo poučeni o južnih Slovanih, in knjige, ki so jim poročale o nas, so bile sestavljene površno in neznanstveno. Sedaj pa so se Rusi začeli zelo zanimati za naše razmere. Ta knjiga o Hrvatih je gotovo najboljše rusko delo te vrste. Upamo, da pridejo sedaj  tudi Slovenci na vrsto!
Pisatelj A. P. Lopuhin je izdal Istoriju hri-stijanskoj cerkvi. Petrograd 1900. C 2 r. 50 k. Delo je razdeljeno na dva dela, in sicer obsega prvi del zgodovino krščanskega zapada, drugi del pa zgodovino  vshodne cerkve.
V Moskvi je jela izhajati v snopičih svetovna zgodovina z naslovom Vsemirnaja istorija G. F. Helmolta. Ruski prevod iz nemščine je oskrbel N. N. Haruzin. To obširno delo izide skoro sočasno z izvirnikom ter bo obsegalo več zvezkov. Cena   1. zvezka 4  rublji.
Društvo „Obščestvennaja poljza" izdaja v snopičih ruski prevod dela A. E. Brehma z naslovom: Žizn životnyh. Iljustrirovannoje izdanije v treh tomah. Peredelano dlja junošestva s 3-go nemeck. ispravl. izdanija, pod uredništvom K. K. Sent-Ilera. Gena po naročilni poti za tri zvezke s poštnino vred 9 rubljev. Bilo bi pač želeti, da bi veščak predelal to knjigo. Brehm opisuje živalsko življenje res sijajno in mikavno, a z darvinistično tendenco. Zato se sme njegova knjiga le previdno rabiti. Ta ruski prevod je toliko predelan, da se more dati mladini v roko.
Pisatelj V. P. Avenarius je izdal že dva zvezka svoje „zgodovinske trilogije", kateri je dal naslov: Za Cereviča. Prvi zvezek nosi naslov „Tri včnca" (c. 1 r. 50 k.); drugi pa „Syn atamana" (c. 1 r.). Snov povesti je zajeta iz dobe znamenitega Laži-Dimitrija; delo je namenjeno  mladini.
Pisatelj F. Romer je izdal v Moskvi povest z naslovom: Pod raznymi flagami. Roman v treh Častjah. Moskva 1901. C. 1 r. 50 k. Pisatelj Romer slovi po pravici kot poznavalec ruskega življenja na deželi. Roman „Pod raznimi prapori" se kaj prijetno Čita. Priporoča se zlasti onim, ki se hočejo seznaniti z življenjem ruskega naroda na deželi.
Sloveči beletrist N. A. Lejkin je izdal ravnokar v Petrogradu roman z naslovom: Fervyje sagi (prvi koraki). Cena 75 kop. Kritika to novo delo zelo hvali. Ravno tam je izšel že v Četrtem izdanju roman istega pisatelja Hristova nevšsta. Cena takisto  75  kop.
Knez Golicyn, ki ima kot slovstvenik pseudo-nim Muravlin, je izdal roman z naslovom: Vavilo-njanje (Babilonci) To delo nadarjenega beletrista zelo hvali ruska kritika.
Brat slovečega ruskega skladatelja, M. Čajkov-skij, je jel v Moskvi in v Lipskem izdajati v snopičih Žizn Petra Iljiča Cajkovskago. Vse delo izide v 20 snopičih, ali v treh debelih zvezkih. V prvem snopiču so opisana slavnega skladatelja mladostna leta. Cena za vse delo po naročilni poti 6  rubljev.
A. N. Čudinov je izdal v Petrogradu Spra-vočnyj slovar ortogratičeskij, etimologičeskij i   tolkovyj russkago  literatur nago  jazyka.
Spb. 1900 — 1. Cena. 6 r. Pisatelj je imel z izdajo tega slovarja ta namen: da pojasni, popravi ter sploh za stalno določi pisavo ruskega književnega jezika. Ali bo dosegel svoj namen ali ne, to je seveda nerešeno vprašanje, kajti težavno je zapovedovati pisateljem tako obširne države, kakor je Rusija, naj se vsi drže enotnega pravopisa. Knjigo priporočamo tudi Slovencem, učečim se ruščine. Škoda samo, da ji je cena nekoliko prenapeta.
i-\-a