Primorski dnevnik ČETRTEK, 21. APRILA 2016 št. 93 (21.633) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec brixen - Na 3. strani Ratzinger in zadnji Slovenec v semenišču Reportaža dnevnika La Repubblica OPČINE - Na 4. strani Naša zadruga z novim odborom O dnevniku na občnem zboru gorica - Na 14. strani Staršem odvzeli bolna otroka Odločitev sodišča za mladoletnike zda - Oba sta na primarnih volitvah v New Yorku dosegla najbrž odločilni zmagi za nominacijo Vse bolj Clinton - Trump NEW YORK - Republikanec Donald Trump in demokratka Hillary Clinton sta uresničila napovedi anket in osvojila vsak svoje strankarske volitve za izbiro predsedniškega kandidata v državi New York. Clintonova je s to zmago naredila velik korak do nominacije, podobno je uspelo Trumpu, čeprav tekma še ni končana. Trump je po zmagi v svojem slogu napovedoval obdobje neslutene blaginje pod njegovim vodstvom in dejal, da je republikanska tekma končana. V poskusu delitve demokratov je še hvalil senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa. Vendar so demokrati tokrat bolj enotni kot republikanci. Clintonova je v svojem zmagoslavnem govoru kritizirala tako Trumpa kot Cruza in med drugim njuno vizijo Amerike, iz katere preganjajo priseljence, označila za nasprotno demokratski. Na 2. strani trst - Prvi maj Desnica poražena o zastavah TRST - Deset dni pred prvim majem in nekaj več kot štirideset dni pred volitvami je dvema frakcijama desnice oziroma desne sredine klavrno spodletel poskus politične manipulacije prvomajskega sprevoda po mestnih ulicah. Zgodilo se je sinoči v tržaškem občinskem svetu, ki je zavrnil poziv županu Robertu Cosoliniju, »da po svojih močeh prepreči vihranje jugoslovanskih zastav na prvomajski prireditvi.« Zavrnitev je bila gladka. Apel županu je namreč podprlo le sedem svetnikov opozicije, dvajset svetnikov leve sredine in levice je volilo proti. Na 5. strani goriška - Pokrajina in projekt Kras 2014+ Ustvarili so »nov koncept Krasa«, njegov razvoj prepuščajo krajanom GORIŠKA - Do začetka prihodnjega leta naj bi goriška pokrajina dokončala še zadnja dela, ki jih je v okviru projekta Kras 2014+ načrtovala na Debeli griži. Tam kot znano nastaja muzej na prostem z razglednima točkama in krožno pešpotjo, ki bo obdajala spomeniško območje. »Obnovljeni spomeniki in druge ostaline prve svetovne vojne niso edina "dediščina" projekta Kras 2014+. Gradbena dela so bila eden izmed temeljev razvojnega načrta, njegov drugi in nič manj pomemben cilj pa je bila oživitev Krasa kot turistične destinacije. Sprožili smo postopek, ki ga bodo po ukinitvi pokrajine morali naprej razvijati tisti, ki v tem prostoru živijo,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic. Na 14. strani sesljan - Župan Kukanja o razpisu Kopališče Castelreggio »Dva koraka naprej!« intervju Časi so se spremenili, arabščina ne LJUBLJANA - Egiptovski pisatelj in novinar Cherif Choubachy, ki je pred kratkim predaval v ljubljanskem Cankarjevem domu, je pred leti napisal knjigo o potrebi po modernizaciji arabščine in bil zato deležen celo groženj s smrtjo. A kljub temu vztraja pri tem, da se mora vsak jezik razviti v skladu s potrebami družbe, ki ga uporablja: arabščina pa se ni spremenila že več kot 1500 let in je zaradi tega postala zaprt jezik, ta zaprtost pa se odraža tudi v razmišljanju celotne družbe ... Na 12. strani Ponteroš: otrok padel, starša tožita Občino Na 6. strani Jurjevanje tržaških skavtov v Mavhinjah Na 10. strani V Benečiji snemajo slovenski celovečerec Na 13. strani V središču Gorice gorel avtomobil Na 14. strani Nove kartice za goriške univerzitetne študente Na 17. strani SanfAnna Jmpisa Trasporii runi liri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. dellMstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu 9771124666007 2 Četrtek, 21. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji telefoni Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Zasvojeni s slovenščino Strokovnjaki poudarjajo, da se bo nek jezik kot »živ jezik« ohranil v drugi državi, samo če ga bodo ljudje uporabljali pri vsakdanjih dejavnostih - ne samo doma in v šoli, ampak tudi na treningu, v trgovini, na večerji s prijatelji. Bolj kot jih bo poleg večinskega obkrožal tudi njihov materni jezik, tem bolje bo. Pri tem pa moramo jezik seveda tudi negovati: čim manj bi se morali zatekati k izposojenkam iz italijanščine, pa tudi pretirana uporaba narečnih in žargonskih izrazov - recimo pri pisanju elektronskih in telefonskih sporočil - zna biti škodljiva. V ta okvir spadajo tudi dolžnosti italijanskih javnih institucij, ki morajo zagotoviti možnost, da se nanje obrnemo v slovenščini. Premalo pozornosti pa posvečamo drugim, vsakdanjim stvarem, ki imajo na nas mnogo večji (pa čeprav neopazen) učinek. Dohodke prijavimo enkrat na leto, računalnik in telefon uporabljamo vsak dan. Še več, dober del prebivalstva je s svojim pametnim (ali neumnim) telefonom zasvojen: neke študije so pokazale, da naj bi uporabniki v povprečju od 150 do 220-krat na dan preverjali, ali je v telefonu kako novo sporočilce, slika ali »čivk«. Naše organizacije posvečajo tehnološkim vprašanjem premajhno pozornost (imajo vse šole operacijske sisteme in programsko opremo v slovenščini? Čeje tako, kapo dol), na koncu pa je to stvar posameznika. Da na svojem telefonu preidemo z italijanskega na slovenski jezik (da bo pod ikonami pisalo nastavitve namesto »impostazioni«; orodja namesto »strumenti«; beležka namesto »appunti«), nam načeloma ni treba pisati protestnih pisem ali zmotiti kakega uradnika v Rimu: med nastavitvami izberemo jezik sistema - in preklopimo na slovenščino. S tem ne bomo rešili slovenske manjšine, a bomo malce manj obkroženi z italijanščino in malce bolj v stiku s slovenščino. Pošiljali bomo sporočila in prejemali klice, ne pa »mes-sagge« in »chiamate«. Zatorej: preklopite! P.S. To žal velja samo za sistem Android, medtem ko uporabnikom sistema los (Apple) ni dano, da bi si za jezik telefona izbrali slovenščino: novejše verzije omogočajo zelo omejeno rabo slovenščine, starejše pa je med neštetimi svetovnimi jeziki in narečji - vključno s sicilijanskim... - sploh ne predvidevajo. Mogoče sije priskrbeti posebno aplikacijo. Apple žal še ni... Jabolko. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kateri jezik ste izbrali za menije in aplikacije svojega mobilnega telefona? Q Slovenščino Q Italijanščino Q Angleščino O Drugo zda - Morda odločilna etapa v dolgi tekmi za nominacijo Clintonova in Trump zmagala v New Yorku NEW YORK - Republikanec Donald Trump in demokratka Hillary Clinton sta uresničila napovedi anket in osvojila vsak svoje strankarske volitve za izbiro predsedniškega kandidata v državi New York. Clintonova je s to zmago naredila velik korak do nominacije, podobno je uspelo Trumpu, čeprav tekma še ni končana. Trump in Clintonova sta - prepričana v svoji zmagi - pripravila praznovanja v New Yorku. Teksaški senator Ted Cruz in senator iz Vermonta Bernard Sanders, ki je v New Yorku za oglase zapravil dva milijona dolarjev več od Clintonove, pa sta že v Pensilvaniji, ki bo najpomembnejša od naslednjih petih držav, kjer bodo volitve 26. aprila. Poleg Pensilvanije so to še Connecticut, Delaware, Maryland in Rhode Island. Trump je po zmagi v svojem slogu napovedoval obdobje neslutene blaginje pod njegovim vodstvom in dejal, da je republikanska tekma končana. V poskusu delitve demokratov je še hvalil senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa. Vendar so demokrati tokrat bolj enotni kot republikanci. Vzporedne ankete so pokazale, da dve tretjini demokratskih volivcev menita, da je ostra tekma med Clintonovo in Sandersom stranko poživila oziroma okrepila, 60 odstotkov republikancev pa meni, da njihova tekma republikansko stranko deli. Clintonova je v svojem zmagoslavnem govoru kritizirala tako Trumpa kot Cruza in med drugim njuno vizijo Amerike, iz katere preganjajo priseljence, označila za nasprotno demokratski. San-dersa je pustila pri miru in je povedala, da je zmaga na obzorju. Trump je glede na vzporedne ankete osvojil vse kategorije republikanskih volivcev razen zmernih. Te je osvajal guverner Ohia John Kasich, ki nima več niti teoretičnih možnosti za osvojitev zadostnega števila delegatov za zmago na konvenciji julija v Clevelandu. Clintonova je kot doslej spet osvajala glasove starejših volivcev in volivk ter Hillary Clinton ansa Donald Trump ansa glasove manjšin. Sanders je pobral večino moških glasov, predvsem belih, Clintonova pa ženske, bogate in revne pa tudi bolj zmerne demokrate. Poročeni so glasovali zanjo, neporočeni pa za San-dersa. Dve tretjini demokratov sta volili Clintonovo zato, ker ima največ možnosti, da užene Trumpa, pri čemer poštenje ni pomembno. Kar 80 odstotkov demokratov je menilo, da je Sanders pošten, o Clintonovi pa tako meni le 60 odstotkov demokratov. Trump je po drugi strani pobiral glasove tistih, ki si želijo v Beli hiši nekoga, ki ni politik. Na republikanskih volitvah v New Yorku so sodelovali le belci. Trump je do New Yorka zbral 744 delegatov za republikansko konvencijo julija v Clevelandu in bo dobil skoraj vse od 95 delegatov, ki so bili na voljo z volitvami v New Yorku. Cruz bo ostal pri številki 559, za zmago pa jih je potrebnih 1237. Clintonova in Sanders si bosta razdelila 291 delegatov, pri čemer jih bo veliko več dobila nekdanja državna sekretarka. Do New Yorka je imela Clintonova 1758 delegatov, Sanders pa 1076. Za zmago julija na konvenciji v Philadelphii jih je treba zbrati 2383. Unhcr potrdil nesrečo z več sto mrtvimi RIM - Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je včeraj potrdil, da se je v Sredozemlju zgodila nova begunska tragedija, ki naj bi terjala morda 500 življenj. Kot je povedala predstavnica UNHCR Barbara Molinaro, je skupina ljudi, ki so jih sredi morja rešili iz čolna in so zdaj v grškem kraju Kalmata, potrdila, da se je potopilo veliko plovilo z vsaj 500 begunci. Tragedija se je zgodila že v soboto, vendar še ni jasno, kje natančno. Prve novice o nesreči so se pojavile v ponedeljek, a je doslej nihče ni uradno potrdil. Migranti naj bi se na pot proti Evropi v plovilu, ki je bilo v zelo slabem stanju, odpravili iz libijskega To-bruka. Sredi morja so tihotapci po navedbah prič na plovilo z manjšimi čolni pripeljali dodatne ljudi. Plovilo se je, ker je bilo preobremenjeno, prevrnilo. Kovinarji spet enotni RIM - Sindikati kovinarjev zvez Cgil, Cisl in Uil so včeraj prvič po letu 2008 skupno stavkali in demonstrirali proti zvezi delodajalcev Finmeccanica. Ponujeni povišek plač za 37 evrov, ki bi ga po oceni sindikatov povrhu prejelo le 5 odstotkov vseh delavcev v kovinarskem sektorju, so ocenili za žaljiv. Stavka je povsod uspela, ponekod je bila 100-odstotna, v povprečju več kot 70-odstotna. Množična je bila tudi udeležba na demonstracijah. Vodja Fiom Maurizio Landini je ocenil, da skuša Finmeccanica izničiti vsedržavno delovno pogodbo. Temu poskusu naj bi pozorno sledila Confindustria, ki da ima podobne namere za zaposlene tudi v vseh drugih sektorjih. Nov potres v Ekvadorju QUITO - Blizu obale Ekvadorja, ki ga je v soboto prizadel uničujoč potres, so se včeraj znova stresla tla. Po podatkih ameriških seizmologov je bilo žarišče potresa z magnitudo 6,1 okoli 25 kilometrov od mesta Muisne na tihomorski obali Ekvadorja. Tla so se stresla ob 10.33 po srednjeevropskem času v globini 15,7 kilometra. Po potresu niso izdali svarila pred cunamijem. Kot navaja ameriški geološki center, je bilo tresenje tal prešibko, da bi ga čutili v prestolnici Quito ali največjem ekvadorskem mestu Guayaquil. Država se sicer še vedno bori s posledicami potresa, ki je z magnitu-do 7,8 pozno v soboto stresel njeno med turisti priljubljeno tiho-morsko obalo. Uničujoč potres je terjal prek 500 mrtvih, oblasti še vedno pogrešajo več kot 1700 ljudi. Število žrtev napada v Kabulu drastično naraslo KABUL - Število smrtnih žrtev torkovega terorističnega napada ta-libanov v Kabulu se je več kot podvojilo in po zadnjih podatkih znaša 64, so sporočile afganistanske oblasti. Gre za najbolj smrtonosen napad v afganistanski prestolnici v zadnjih letih. Še 347 pa je bilo ranjenih. V gosto poseljeni četrti Ka-bula je v torek odjeknila silovita eksplozija tovornjaka bombe, nato pa je izbruhnil še strelski obračun. bruselj - Srečanje Sveta Nato-Rusija Še nesoglasja Prvo srečanje na ravni veleposlanikov po skoraj dveh letih BRUSELJ - Prvo srečanje Sveta Na-to-Rusija na ravni veleposlanikov po skoraj dveh letih je bilo odkrito in resno, a globoka nesoglasja ostajajo, je včeraj v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Strani sta se dogovorili, da bosta ohranili komunikacijo po srečanju, prvem po tem, ko je Nato prekinil praktično sodelovanje z Moskvo v znak protesta proti ruski aneksiji ukrajinskega polotoka Krim v začetku leta 2014. »Imeli smo odkrit in resen, dejansko lahko rečem zelo dober sestanek,« je povedal Stoltenberg. Vendar med Natom in Rusijo ostajajo »globoka in trdovratna razhajanja«, je dejal. Priznal je, da ostajajo globoka nesoglasja glede krize v Ukrajini. »Na sestanku je bilo znova potrjeno, da se ne strinjamo o dejstvih, opisu in odgovornosti za krizo v in okoli Ukrajine,« je pojasnil ter zavrnil rusko opredelitev konflikta na vzhodu Ukrajine kot državljansko vojno. Veleposlaniki so se sicer strinjali o potrebi po popolni in hitri uresničitvi mirovnega dogovora iz Minska o vzhodni Ukrajini. »Zaveznice Nata ostajajo odločne, da ne more biti povratka k praktičnemu sodelovanju, dokler Rusija ne bo znova spoštovala mednarodnega prava,« je še poudaril. Ruski veleposlanik pri Natu Aleksander Gruško je medtem dejal, da bi se morali znova sestati šele, ko bo na mizi "prava agenda". Dodal je, da Moskva in Nato nimata pozitivne agende, saj so ustavili vse skupne projekte, ki so bili pomembni za varnost Rusije in članice Nata. Gruško je Nato obtožil, da je odgovoren za naraščanje vojaške aktivnosti na obrobju Rusije. »Za nas je povsem jasno, da brez pravih korakov na strani Nata za zmanjšanje vojaških aktivnosti na območjih blizu Rusije ne bo mogoče začeti vsebinskega dialoga o ukrepih za gradnjo zaupanja,« je dejal po zasedanju sveta. Stoltenberg je še dejal, da morata Nato in Rusija »ohraniti odprte komunikacijske kanale« tako v vojaškem kot političnem smislu, kar je po njegovih besedah potrebno zaradi zmanjšanja tveganj, še posebej v sedanjih časih napetosti. Svet Nato-Rusija se je na veleposlaniški ravni zadnjič sestal junija 2014. Pred izbruhom krize v Ukrajini, zaradi katere so odnosi med Zahodom in Moskvo padli na najnižjo raven po koncu hladne vojne, so se veleposlaniki držav članic zavezništva redno srečevali z ruskim kolegom. komisija eu - Problem varnosti v Evropi Članice naj začnejo razmišljati evropsko BRUSELJ - Države članice nosijo glavno odgovornost za varnost, pri čemer nad-nacionalnih groženj, kot je terorizem, ni mogoče obravnavati brez sodelovanja in skupnega evropskega pristopa. Ključna pri tem je izmenjava informacij, države morajo začeti razmišljati evropsko, je prepričan evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos. »Razdrobljenost nas dela ranljive,« je dejal Avramopulos ob predstavitvi napredka in nadaljnjih smernic na poti do skupne varnostne unije. Teroristi to izkoriščajo, o čemer pričajo nedavni napadi. To razdrobljenost je treba odpraviti in uresničiti zaveze, da bi vzpostavili pravo varnostno unijo EU, je še opozoril komisar. Komisija je v včeraj objavljenem sporočilu ocenila napredek v okviru evropske agende za varnost ter opredelila pomanjkljivosti pri izvajanju boja proti terorizmu in ukrepe za njihovo odpravo. Sporočilo tako vključuje načrt, v katerem so opredeljena nekatera prednostna področja v boju proti terorizmu, na katerih je treba sprejeti in izvesti predlagane ukrepe. Ti ukrepi med drugim vključujejo obravnavanje grožnje, ki jo predstavlja vračanje tujih terorističnih borcev, preprečevanje radikalizacije in boj proti njej, kaznovanje teroristov in njihovih podpornikov, izboljšanje izmenjave informacij, onemogočanje dostopa teroristov do finančnih sredstev in okrepitev Evropskega centra za boj proti terorizmu. Avramopulos je tudi pozdravil sprejetje direktive o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR) v Evropskem parlamentu. V ponedeljek vrh pri Merklovi BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je predsednika ZDA in Francije Ba-racka Obamo in Francoisa Hollanda ter britanskega in italijanskega premierja Davida Camerona in Mattea Renzija povabila na srečanje v Hannovru naslednji ponedeljek. Med temami pogovorov bodo številna aktualna mednarodna vprašanja, tudi migrant-ska kriza in grožnje, ki jih predstavlja terorizem. Obama bo v Hannover prispel v nedeljo, ko se bo ločeno sestal z Merklovo, nato pa bo imel zvečer govor ob odprtju tamkajšnjega industrijskega sejma. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 21. aprila 2016 3 trst - Še o proslavi sedemdesetletnice obnovitve slovenskih šol Tudi dijaki skupaj zmorejo TRST - Proslava sedemdesetletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji je v torek dosegla svoj vrhunec z večerno prireditvijo v Kulturnem domu v Trstu, ki so jo oblikovali predvsem dijaki višjih srednjih šol iz Trsta. Prireditev, poimenovana »Velika zabava«, ki je med drugim potekala pod pokroviteljstvom ministrstev za šolstvo Italije in Slovenije, je bila predvsem izraz mladostne zagnanosti in ustvarjalnosti tržaških višješolcev, ki so združili moči in pokazali, kaj zmorejo tako med šolskimi zidovi kot predvsem zunaj njih, pri opravljanju najrazličnejših zunajšolskih dejavnosti. Vse to pod mentorstvom igralca Slovenskega stalnega gledališča Romea Grebenška, kateremu je pripravljalni odbor zaupal režijo, pri pripravi pa so mu pomagale profesorica Manica Maver ter dijakinji Maja Kojanec in Martina Husu, ki je tudi oblikovala sceno, medtem ko je za koreografije poskrbela Daša Grgič. Večerni spored je uvedla krstna izvedba skladbe Adija Daneva na besedilo Iga Grudna »Živeti hočemo«, za kar sta poskrbela zbor in glasbena skupina NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, vseboval pa je tako pevske točke, ki so prišle do izraza z nastopom dijaškega dekliškega zbora in Erike Labiani ob klavirski spremljavi Roka Dolenca, kot tudi instrumentalno glasbo s točko flavtistke Eve Fonda. Skupina mladih recitatork je občinstvu postregla z izborom pesmi Franceta Prešerna, Miroslava Košute, Marka Kravosa in Brune Pertot, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji jazz in rock glasbe z nastopom skupin Mix Trio Band in Love Guns. Plesni oz. ritmični točki so obikovale plesalki Tina Sbarbaro in Noel Piščanc ter »ta stare« članice ŠZ Bor, medtem ko se je skozi ves večer vila posodobljena zgodba Povodnega moža in Zale, sodobne potomke znamenite Urške, ki sta jo odigrala Martina Bearzi in Bor Samsa. Čeprav je prireditev trajala približno dve uri, je potekala lahkotno in tekoče, k čemur je poleg nastopajočih prispeval voditelj večera Evgen Ban, ki je na nekon-vencionalen način vabil na oder prilož- nostne govornike. V imenu italijanskih šolskih oblasti je pozdravil vodilni funkcionar Deželnega šolskega urada za Furlani-jo Julijsko krajino Pietro Biasiol, ki je med drugim slovensko šolo označil za pomemben del vzgojno-izobraževalne skupnosti, ki se oblikuje v FJK, ter poudaril tudi pomen sodelovanja s Slovenijo in poznavanja jezika soseda. Iz Slovenije pa je pozdrav prinesel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je med drugim poudaril, kako je slovenska šola v Italiji obstala kljub pritiskom ter se razvijala in tudi spreminjala, saj se mora na nove razmere in izzive ustrezno odzvati. Vzposta- Višješolci so dali duška svoji ustvarjalnosti fotodamj@n viti je treba model, ki bo šel v smer med-generacijskega sodelovanja in krepitve vrednot, je dejal Žmavc, ki je posebej poudaril potrebo po uvedbi dvojezičnega in trijezičnega pouka v Videmski pokrajini, slovenske šole v Italiji pa bodo obstale, če bo slovenski jezik zaščiten s prenosom narodnega zavedanja na mlajše generacije. V teku proslave so se zvrstili tudi trije krajši nagovori. Kot zastopnici šolnikov sta pred mikrofon najprej stopili soustanoviteljica in dolgoletna ravnateljica Dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden in učiteljica na omenjeni šoli Antonella Bucovaz, ki sta s pomočjo vrste citatov in branjem pesmi želeli prikazati zla- sti razvoj odnosa do slovenstva in izobraževanja v slovenskem jeziku oz. dvojezičnega izobraževanja v Videmski pokrajini skozi čas. Kot predstavnik sedanje šolske populacije je nastopil dijak klasičnega liceja Primoža Trubarja v Gorici Cristian Visintin, za katerega je naša šola predvsem center kulture in kraj srečevanja, ki uči premagovati zaprtost in zagledanje v lastne resnice ter odpira k dialogu. Izviren pa je bil nastop samega režiserja Romea Grebenška, ki je spregovoril kot starš, saj bo njegov mali Lan, ki je z očkom prišel na oder, jeseni prvič prestopil šolski prag. Grebenšek je za to priložnost izbral pismo, ki ga je znani ameriški pred- sednik Abraham Lincoln napisal učitelju svojega sina in v katerem ga prosi, naj ga nauči nekaterih preprostih, a pomembnih resnic, kot npr. da je poleg hudobneža mogoče najti tudi junaka, poleg sovražnika tudi prijatelja, da je denar, prislužen z delom, več vreden kot najden denar, da je treba sprejeti poraze in se veseliti zmag, pa tudi, da ni treba slediti kot ovca, kadar vsi to počnejo. Skratka, gre za prošnjo, da bi mladega človeka, ki začenja šolsko pot, pripravili na to, da samozavestno in s pokončno držo stopi v življenje. Kar je, poleg posredovanja znanja, navsezadnje tudi glavno poslanstvo šole. Ivan Žerjal rim - Natečaj za slovenske šole Poslanka Blažina pritiska za razpis brixen - Pisanje dnevnika La Repubblica Edini gojenec v Ratzingerjevem semeniscu prihaja iz Slovenije RIM - Nadaljuje se naprezanje poslanke Tamare Blažine zato, da bi končno prišlo do razpisa natečaja za slovenske šole, ki iz razno raznih razlogov še vedno zamuja. V prejšnjih dneh je poslanka ponovno posegla na ministrstvu in se tudi srečala s predstavnikom ministrskega kabineta, da bi razumela, kje tičijo vzroki nerazumljivega odlašanja, so sporočili iz njenega kabineta. »Sicer ni nobenih dvomov, da do razpisa bo v kratkem prišlo, kot je večkrat zagotovila tudi sama ministrica Stefania Giannini, manj jasno pa je, čigave so odgovornosti za nastale birokratske zaplete in posledične nesprejemljive zamude.« Vsekakor je iz kabineta ministrice poslanka Blažina prejela informacije, da bo zadeva v tem času končno rešena, ostaja le še nekaj dvomov glede določitve števila razpisanih mest, saj ne bi želeli organizirati razpisa za tiste natečajne razrede, pri katerih ni usposobljenih kandidatov. V tem smislu vsekakor še vedno tečejo pogovori med predstavniki deželnega šolskega urada in ministrskimi funk- cionarji, »saj je prav čimboljše intera-giranje med deželno in ministrsko ravnjo ključnega pomena za učinkovito rešitev problema.« Vsekakor bo slovenska poslanka še naprej pritiskala na vse sogovornike, da se zadeva v najkrajšem času pozitivno zaključi, saj naraščata med slovenskimi šolniki zaskrbljenost in upravičeno nezadovoljstvo za nastale zaplete. Poleg omenjene teme je Blažina izpostavila tudi problem natečajev za ravnatelje in mesto slovenskega inšpektorja. Predstavnik ministrskega kabineta ji je zagotovil, da bodo natečaji za slovenske ravnatelje gotovo razpisani istočasno z italijanskimi (kot piše v dekretu 104/2014), kar bo po vsej verjetnosti v drugi polovici leta, medtem ko še iščejo rešitev za razpis slovenskega inšpektorja. Ob zaključku daljšega pogovora sta sogovornika soglašala, da se ponovno uvede določitev ločenih orga-nikov za slovenske in italijanske šole na ravni ministrstva in ne deželnega šolskega urada, kar prispeva k olajšanju dela na krajevni ravni. BRIXEN - Italijanski dnevnik La Repubblica je objavil reportažo o semenišču Priesterseminar v Brixnu na Južnem Tirolskem. Navidez nič takšnega. A to je bilo semenišče, v katerega je najprej kot škof, nato kot kardinal in na koncu kot papež Benedikt XVI zahajal Joseph Ratzinger, danes pa je edini semeniščnik Slovenec Peter Kočevar. Novinarju Jennerju Me-lettiju je povedal, da je prišel na Južno Tirolsko, da bi študiral teologijo, potem pa se je odločil za duhovniški poklic. »To je poslanstvo, ki ga moraš notranje čutiti in se mora razviti s teboj. Morda ima prav škof z mesta Lo-di, ki nas je obiskal prejšnji dan, ko je priznal, da če ubereš duhovniško pot moraš biti malce nor,« je novinarju italijanskega dnevnika povedal še Ko-čevar. Na papirju semenišče v Brixnu gostuje štiri semeniščnike, trenutno pa tam študira dejansko le Slovenec. V glavni jedilnici, kjer je prostora za 80 ljudi, lahko obedujejo le duhovniki, rektor Michele Tomasi pa ne želi, da bi Kočevar sam kosil in večerjal v jedilnici za semeniščnike. Obedi so Peter Kočevar je na stopnicah semenišča tretji z leve repubblica it. zato sedaj skupni, bivajoče pa se šteje na prste ene roke (poleg Kočevar-ja še rektor Tomasi in duhovni oče Gerwin Komma). »Zelo bi mi bilo žal, da bi semenišče s takšno zgodovino moralo zapreti,« pravi Tomasi, ki pojasnjuje, da je bil zavod vedno večkulturen in da se je v semenišču govorilo nemško, italijansko in ladinsko. Ratzinger je brixensko semenišče zadnjič obiskal leta 2008. Sedaj bo morda zastavil svojo ugledno besedo in tako preprečil zaprtje Priesterseminarja. 4 Četrtek, 21. aprila 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji zadruga primorski dnevnik - Občni zbor 70-letnica dnevnika v znamenju težav in zmernega optimizma OPČINE - Na rednem občnem zboru Zadruge Primorskega dnevnika, ki je lastnik našega dnevnika, so ob koncu triletnega mandata delno obnovili odbor. V njem so še naprej dosedanji predsednik Giorgio Kufersin, Jelka Da-neu, Alessandro Corva, Pierina Furlan in Matej Iscra, novi člani pa so Rado Gruden, Filip Hlede, Fabio Pahor in Aljoša Sosol. Enotno kandidatno listo je na torkovi skupščini v Prosvetnem domu na Opčinah potrdilo 50 članov oz. 83 s pooblastili. V svojem uvodnem poročilu je Kufersin, ki je v intervjuju za naš dnevnik pred občnim zborom potrdil pripravljenost, da na čelu Zadruge ostane še en mandat, spomnil na lansko 70-le-tnico Primorskega dnevnika. To je bila priložnost, da je Zadruga v sodelovanju z nadzorovano družbo PR.A.E, ki dnevnik upravlja in izdaja, predstavila zgodovino, pomen in probleme dnevnika na najvišji možni ravni v Ljubljani (pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in na Ministrstvu za Slovence po svetu in v zamejstvu), na sedežu Dežele v FJK v Rimu ob prisotnosti podtajnika pri predsedstvu vlade Luce Lottija, v Milanu in v tržaški občinski palači ob priliki simpozija evropskih manjšinskih dnevnikov. Kufersin je opozoril, da je do pomembnih sprememb prišlo tudi na dnevniku, kjer se je končala solidarnostna pogodba za novinarje, trije kolegi so se upokojili, med njimi tudi odgovorni urednik Dušan Udovič, ki ga je zamenjal Aleksander Koren. Premoženjsko stanje Zadruge je dobro. Na podlagi predlogov deželne revizijske službe so vnesli nekaj manjših sprememb v delovanje. V letu 2015 so pridobili 13 novih članov, iz seznama pa črtali 39 pokojnih. Zadruga šteje tako zdaj 2124 članov. Da bi v zadrugo pritegnili tudi mlajše člane naše družbe, so se povezali z ZSŠDI. Rezultati so bili sicer pod pričakovanji, a Ku-ferisn vidi v akciji pozitivno promocijsko plat. Iz izjemno podrobnega poročila predsednika nadzornega odbora Borisa Valentiča izhaja, da je bilo poslovanje upraviteljev povsem v skladu s predpisi. Predsednik upravnega odbora PR.A.E. Bojan Brezigar se je zahvalil Zadrugi za pozornost, uslužbencem dnevnika za trud in požrtvovalnost, ki krepko presegata obveznosti, kot izhajajo iz delovne pogodbe. Sporočil je, da čaka dnevnik v prihodnji mesecih zamenjava dotrajanega računalniškega sistema in opreme, obeta se tudi posodobitev spletne strani. Kot znano je poslanska zbornica v preteklih tednih sprejela reformni zakon o založništvu, ki vsebuje tudi posebno določilo za manjšinske medije (tudi za tednike). Brezigar je na-glasil velike zasluge, ki jih pri tem ima poslanka Tamara Blažina, ki je z uspeš- S skupščine na Opčinah fotodamj@n nim lobiranjem premagala pomisleke birokratske strukture predsedstva vlade. Ker členu o manjšinskih medijih v parlamentarni razpravi ni nihče nasprotoval, Brezigar pričakuje, da bo odobren tudi v senatu. Nato bo treba pozorno spremljati izvajanje izvršilnih norm s ciljem, da se Primorskemu dnevniku vsaj srednjeročno zagotovi takšno finančno osnovo, da bo lahko učinkoviteje in trajnejše načrtoval svoj razvoj. Novi odgovorni urednik Aleksander Koren je spregovoril o položaju v uredništvu ter o vsebinskih novostih, predvsem pa o idejah, ki jih uredništvo žal še ne more uresničiti zaradi svoje kadrovske podhranjenosti. S prodajo koprskega Cimosa se zapleta KOPER, 20. aprila - Čeprav prodajni postopek večinskega deleža Cimosa formalno ni zaključen, pa bo prodajo vse prej kot lahko izvesti, saj naj bi bili obe obstoječi ponudbi za državne lastnike nesprejemljivi, so potrdili neuradni viri. Prodajne aktivnosti naj bi se kljub temu nadaljevale. Časnik Dnevnik je poročal, da naj bi bili tako nezavezujoča ponudba bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja kot ponudba italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria za lastnike nesprejemljivi. Hastor, ki je za nakup Cimosa jeseni ponujal okoli 250 milijonov evrov, naj bi zdaj svojo ponudbo znižal na manj kot 100 milijonov evrov. Ponudba družbe Palladio Finanziaria pa je neizvedljiva, saj se italijanski sklad zanima le za nakup dela proizvodnega programa Cimosa. V igri je prodaja 92,3-odstotnega deleža Cimosa, ki ga prodajajo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) (47,5 odstotka), Slovenski državni holding (24,26 odstotka), NLB (9,44 odstotka), Gorenjska banka (5,74 odstotka), Abanka Vipa (2,42 odstotka), NKBM (2,2 odstotka) in SID banka (0,74 odstotka). Solinarski praznik zaradi vremena pod vprašajem SEČA - Tradicionalni solinarski praznik, ki bi se moral odvijati od jutri do nedelje v Piranu in Sečoveljskih solinah, je zaradi slabe vremenske napovedi pod vprašajem. Organizatorji bodo končno odločitev sprejeli danes. Če bi bili obiskovalci ob praznično dogajanje v tem terminu, ki sovpada s praznovanjem piranskega zavetnika Sv. Jurija, utegnejo prireditelji praznovanje prestaviti na termin proti koncu poletja in sezone pobiranja soli. Splet in narodna zavest Tretja seja deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze v tekočem mandatu je bila v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. Tako so poleg dogovorjenega dnevnega reda člani sveta imeli dobro priložnost, da se se podrobno seznanijo z razvejanim delovanjem te ustanove. Zbrane je najprej nagovoril predsednik združenja Dijaški dom Miha Samsa, Dijaški dom Srečka Kosovela dejansko predstavlja zaokroženo ponudbo na različnih ravneh dela z mladimi aktivnosti pa je predstavil Marko Delise, koordinator osebja in dejavnosti. Informacijo pa je dopolnil ravnatelj doma Gorazd Pučnik. Dijaški dom Srečka Kosovela dejansko predstavlja zaokroženo ponudbo na različnih ravneh dela z mladimi. Razdeljena je v štiri sklope, začenši za jaslimi za najmlajše. Sledi pošolski pouk za dijake nižje in višje srednje šole in celovita oskrba za notranje gojence doma. Pomemben je servis Ptički brez gnezda, skupnost za mladoletne tuje državljane brez spremstva in dokumentov, ki so zaščiteni po mednarodni zakonodaji. Nadalje je uveljavljena oblika dela z mladimi še Zadružni center za socialno dejavnost, ki obsega pomožno vzgojno delo, spremstvo otrok s posebnimi potrebami in druge dejavnosti. Poleg tega je zelo pomembno dejstvo, da gosti ustanova občinski otroški vrtec. Ob navedenih goji dijaški dom še vrsto drugih aktivnosti, kot so podpora v športu, sprejem prostovoljcev in izvajanje različnih projektov za mladino, nudijo pa tudi katering. Dejstvo je, da dijaški dom deluje neprekinjeno, odprt je 24 ur dnevno za 365 dni v letu. Predsednik Miha Samsa je poudaril, da se je populacija mladih z leti bistveno spremenila, ta- Marco Delise je Deželnemu svetu predstavil delovanje Dijaškega doma ko so se spremenile tudi potrebe in ustanova se temu prilagaja, pri čemer je njena finančna bilanca na pozitivni ničli. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je nato strnjeno podal povzetek pomembnejših srečanj in pobud krovne organizacije po šestih mesecih od njenega kongresa. Delovanje je potekalo po dveh tirih. Po eni strani je bilo največ energij zastavljenih v krepitev delovanja na ravni treh pokrajin, po drugi pa sta se redno srečevali krovni organizaciji SKGZ in SSO. To sodelovanje je Pavšič opredelil kot bistveno, še zlasti glede na zamude iz preteklosti. Sodelovanju ni alternative in spodbudno je, da zanj obstaja naklonjenost in se ustvarja pozitivno vzdušje. Na vidiku je skupna obravnava serije vprašanj, ki so za interes skupnosti primarnega pomena, v kratkem naj bi za razne področje umestili tudi skupna delovna telesa. Sledila je razprava, kateri je iztočnico postavil Ace Mermolja z uvodnim razmislekom o narodu in sožitju. Poudaril je, da je sicer pesnik in družbeni delavec, k temu vprašanju pa se tako ali dru- Za sodelovanje med krovnima organizacijama obstaja naklonjenost in se ustvarja pozitivno vzdušje gače stalno vrača tudi kot novinar in publicist. Svojčas je o tej temi objavil tudi dve publikaciji z naslovom Narod in drugi in V izpostavljeni legi. V svojih Ogledalih Primorskega dnevnika je v pre- teklosti razmišljal o odprtosti in zaprtosti manjšine ter izzval tudi polemične odzive. Dejstvo je, da klasično pojmovanje naroda doživlja v današnjih razmerah preobrazbe in mutacije, tudi in morda še zlasti ob migracijskih tokovih, ko se v strahu pred množicami, ki skušajo bežati pred vojnami krepijo nacionalizmi, etnocentrizmi in zagovori zaprtih nacionalnih držav postajajo mo- Koliko sodobna komunikacija vpliva na narodno skupnost in zavest? čnejši. Ob tem se dogaja, da lahko prepričano postavljajo žice in gradijo zidove tako majhni kot večji narodi. Mermolja, čigar poglobljeno in zanimivo iztočnico smo v pričujočem sestavku prisiljeni drastično strniti, je razpredanju o narodu priključil razmislek o komunikaciji, ki je glavna značilnost današnje družbe in močno pogojuje naše vsakdanje življenje. Splet, družbena omrežja in pametni telefoni so ustvarili svet interakcije, kjer se ustvarjajo nove skupnosti. Mermolja si postavlja vprašanje, kako to vpliva in bo vplivalo na narodno skupnost in zavest. V razpravo, ki je sledila, je poseglo več članov glavnega sveta SKGZ. Iz nje je mogoče izluščiti zaključek, da se je potrebno v delovanju naše skupnosti opremiti z vsemi sodobnimi komunikacijskimi prijemi, ki so značilni za mlajše generacije. Družba doživlja izredno nagle spremembe, z njo pa tudi manjšinska skupnost. Vprašanje je, če organizacije skupnosti uspejo učinkovito slediti tej dinamiki, odgovor pa je danes bolj negativen kot pozitiven. Vsekakor je treba ustvarjati pozitivne zglede, ki bodo mlade prepričljivo navezali na slovensko identiteto, ne glede na to, ali izhajajo iz slovenskih, mešanih ali celo povsem neslovenskih zakonov. (du) 1 4 Četrtek, 21. aprila 2016 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Leva sredina utišala svetnike opozicije v zvezi s prvomajsko povorko Občinski svet gladko zavrnil »resolucijo o zastavah SFRJ« Dvajset glasov proti stališču desne sredine in le sedem glasov v podporo Deset dni pred prvim majem in nekaj več kot štirideset dni pred volitvami je dvema frakcijama desnice oziroma desne sredine klavrno spodletel poskus politične manipulacije prvomajskega sprevoda po mestnih ulicah. Zgodilo se je sinoči v tržaškem občinskem svetu, ki je zavrnil poziv županu Robertu Cosoliniju, »da po svojih močeh prepreči vihranje jugoslovanskih zastav na prvomajski prireditvi.« Zavrnitev je bila gladka. Apel županu je namreč podprlo le sedem svetnikov opozicije, dvajset svetnikov leve sredine in levice je volilo proti, medtem ko so se zastopniki Gibanja 5 zvezd in Mario Reali ter Cesare Cetin vzdržali. Tresle so se torej gore, rodilo pa se ni čisto nič. Imeli smo vtis, da tudi utemeljitelja stališča proti jugoslovanskim zastavam - Paolo Rovis in Lorenzo Giorgio - v resnici nista verjela v predloženo resolucijo, saj ni jasno kako in na kakšen način bi lahko Cosolini sploh preprečil jugoslovanske zastave na prvomajskem sprevodu. Desnica je najbrž upala, da se bo večinska koalicija ujela v past in se spustila v disput o polpretekli zgodovini, Titu in titovcih, dejansko o argumentih, ki ne sodijo v občinski svet, temveč na zgodovinske posvete in v zgodovinske učbenike ter knjige. Za razliko od podobnih preteklih primerov, je torej v levi sredini prevladala ne le enotnost, temveč tudi razsodnost. Paolo Rovis (Trieste popolare) Stališče predlagateljev »resolucije o jugoslovanskih zastavah« je predstavil Rovis, ki so mu jugoslovanske zastave na lanskem sprevodu očitno ostale v grenkem spominu, čeprav jih je videl le na televiziji ali morda s kakšnega balkona ali okna. Zastopnik gibanja Trieste popolare je prepričan, da so zastave nekdanje države bile žaljive za veliko večino udeležencev prvomajskega sprevoda in obenem izraz nasilja do zgodovine Trsta. Rovis je priznal, da Cosoli-ni nima ne moči in niti pristojnosti, da bi preprečil zastave, »lahko pa bi opozoril organizatorje CGIL, CISL in UIL, da so takšni simboli za prvi maj popolnoma neprimerni.« Besedišče svetnika opozicije je v nekaterih poudarkih spominjalo na žargon iz hladne vojne, nekatera njegova stališča (Trst ima za sabo zapleteno zgodovino in velika večina Tržačanov gleda naprej in ne nazaj) pa so bila precej bolj spravljiva. Podobna stališča je zagovarjal Giorgi, medtem ko nekoliko čudi, da je med podpisniki tako zastavljene resolucije tudi Roberto Antonione, ki je v okviru desne sredine, tudi glede zgo- ¿k. Anna Mozzi (Demokratska stranka) dovine, vedno zagovarjal trezna in uravnovešena stališča. Leva sredina se, kot rečeno, ni uje- Roberto Degrassi (občanska lista) la v predvolilno past dela opozicije (Trieste popolare in LAltra Trieste) in je tudi proceduralno onesposobila predla- trst - Priprave na junijske občinske volitve SEL podpira Cosolinija in pri tem računa na podporo vse levice Kandidatke in kandidati SEL skupaj z deželnim svetnikom Giuliom Laurijem foto damj@n »Roberto Cosolini in njegova občinska uprava sta spremenili Trst, zato bi bilo za mesto in njegove prebivalce koristno, da bi še pet let vodili Občino.« To so besede, ki jih je na včerajšnji predstavitvi kandidatne liste SEL za občinski svet izrekel vodja njene deželne svetniške skupine Giulio Lauri. Naštel je uspehe Cosolinijeve koalicije, ki si po njegovem zasluži široko podporo levice. V to je prepričana tudi pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena, ki je predstavila 33 kandidatk in kandidatov za mestno skupščino. Med njimi sta tudi Slovenki Odinea Zuppin in Dana Čandek. V SEL so zadovoljni z delom, ki ga je opravil občinski odbornik Umberto Laureni. Predstavitve se je udeležil tudi Co-solini, ki mu je všeč kandidatna lista SEL. Župan je dejal, da razhajanja na italijanski levici ne smejo vplivati na tržaško stvarnost. »S tem, da niste razbili leve sredine ste se odločili za dosledno držo, ki namenja pozornost dejanjem in našo upravo ocenjuje po tem, kar je koristnega naredila za Trst,« je dejal Cosolini v odgovor Lau-riju in Morenovi. trst - Na včerajšnji skupščini Prenovljena uprava družbe AcegasApsAmga Novi upravni svet družbe AcegasApsAmg a šteje sedem članov Na včerajšnji skupščini članov družbe AcegasApsAmga so prenovili upravni svet, ki po novem ne šteje več enajst, ampak sedem članov. Za predsednika je bil potrjen Giovanni Borgna, novi član uprave pa je Igor Rodeghiero, ki zastopa Občino Padova. Ostali člani so Tomaso Tommasi Di Vignano (podpredsednik), Luca Moroni, Roberto Gasparetto (generalni direktor), Stefano Venier in Marco Craighero. V nadzornem odboru pa bodo še naprej sedeli Pompeo Boscolo (predsednik), Sergio Santi in Antonio Venturini. £Primorski ~ dnevnik gatelja stališča o zastavah. Anna Mozzi (Demokratska stranka) je iz naslova resolucije namesto besed »simboli nekdanje Jugoslavije« predlagala besedi »neprimerni simboli«. Rovis je sprejel ta njen predlog, medtem ko ni mogel sprejeti predloga Fabia Petrossija (DS) in Roberta Decarlija (občanska lista), ki sta iz resolucije predlagala črtanje celotne politično-zgodovinske preambule. To bi v celoti vsebinsko razvrednotilo predloženo stališče. Rovis in somišljeniki so se tedaj znašli v kotu. Ni jim preostalo drugega kot pristanek na glasovanje, na katerem so doživeli pričakovani poraz. Kdo ve, morda bodo prav oni vihteli jugoslovanske zastave. Ne za prvi maj, temveč v volilni kampanji. Sandor Tence trst - Občina Selitev urada za slovensko manjšino Občina Trst sporoča, da se bo urad za odnose s slovensko manjšino, ki je doslej deloval v prostorih krajevnega urada v Ul. Teatro Romano 7/b, danes preselil v nove prostore. Odslej bo namreč deloval v občinski palači na Velikem trgu, točneje v sobi št. 44 v mednadstrop-ju. Urad bo odprt za javnost od ponedeljka do petka med 9. in 12. uri, ob ponedeljkih in sredah pa tudi popoldne med 14. in 16. uro. Geremia zapušča Zgonik Piero Geremia, načelnik skupine For-za Sgonico v zgoniškem občinskem svetu, je odstopil z mesta občinskega svetnika. Skupaj z vrsto mladih bo namreč kandidiral za stranko Forza Italia na občinskih volitvah v Trstu. Že 400 podpisov za listo G5z Gibanje petih zvezd je v pičlih treh dneh zbralo že štiristo podpisov za predstavitev kandidatne liste za tržaški občinski svet. S tem so že presegli predvideno število 350 podpisov, kar je za županskega kandidata Paola Menisa dokaz, da v Trstu obstaja velika želja po zamenjavi stare politike. Milje: Romano kandidat G5z Emanuele Romano je kandidat Gibanja petih zvezd za župana Občine Milje. V prihodnjih dneh bo gibanje predstavilo volilni program in bo steklo zbiranje podpisov za predstavitev liste. Podpisi za Listo Potenza Občanska lista Vito Potenza za TLT-STO sporoča, da se podpisi zbirajo pri notarju Duiliu Grunerju v Ul. San Lazzaro 16 od ponedeljka do četrtka od 9. do 10. ter od 15. do 16. ure. Danes bodo podpise zbirali tudi na Trgu sv. Jakoba med 16. in 18. uro. Drugi ljudski Trst se predstavi Danes ob 17.30 bodo na Trgu Santos predstavili listo Un'Altra Trieste Po-polare (Drugi ljudski Trst), ki za županjo kandidira Alessio Rosolen. Carini o pokriti tržnici Županski kandidat liste Startup Trieste Fabio Carini se bo prihodnji teden srečal s skupino operaterjev, ki delujejo na pokriti tržnici v Ul. Carducci. Govorili bodo o rešitvah in zamislih za ponovni zagon tržnice, ki jo gre po Carinijevih besedah ovrednotiti in podpreti ter prisluhniti ljudem, ki tam delajo. Cetin ni bil izvoljen s SEL V včerajšnji izdaji smo napačno zapisali, da je bil tržaški občinski svetnik skupine Trieste Adesso (Trst zdaj) Cesare Cetin svojčas izvoljen na listi Svobode ekologije levice. V resnici je bil Cetin izvoljen na listi Italije vrednot, po razpustitvi stranke pa je ustanovil skupino Trieste Adesso, kjer se mu je pridružil Mario Reali iz vrst SEL. Cetin zdaj kandidira na listi Skupaj za Trst, ki podpira župana Roberta Cosolinija. 6 Četrtek, 21. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji tržaška - Ob prazniku osvoboditve Polagali bodo vence Vrsta svečanosti od jutri do ponedeljka Ob bližajočem se 25. aprilu, prazniku osvoboditve, se bodo v prihodnjih dneh na Tržaškem zvrstile številne svečanosti v počastitev padlih za svobodo, ki bodo vrhunec dosegle v ponedeljek z osrednjo svečanostjo ob 11. uri v Rižarni. Tako bo jutri skupna delegacija Občine in Pokrajine Trst z začetkom ob 8.30 položila vence k obeležjem v spominskem parku pri Sv. Justu, v Istrski ulici, Ul. D'Azeglio, pri Narodnem domu pri Sv. Ivanu, v Ul. Ghega in na openskem strelišču. Vence bodo jutri polagala tudi tržaška pokrajinska združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA z začetkom ob 9. uri pred obeležjem 51 talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne. Vedno jutri se bodo ob 17. uri pri Narodnem domu pri Sv. Ivanu v imenu Svetoivančanov in šole, ki v tem okraju deluje, svečano poklonili spominu na padle mladinski pevski zbor in instrumentalisti Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Govor novega predsednika VZPI-ANPI bo uvod v poživljajoč nastop, dokaz trajnega pomena preteklih junaštev, o katerih naša šola ozavešča učence. V soboto bodo člani Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca od 15. ure dalje polagali cvetje na vojaškem pokopališču in na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. V ponedeljek pa bo ob 9.30 svečanost pri spomeniku padlim v NOB v Istrski ulici 192. Slavnostna govornica bo novinarka in raziskovalka Claudia Cernigoi, pel pa bo MoPZ Tabor z Opčin. Uprava Občine Repentabor bo skupaj z krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence v nedeljo po sledečem razporedu: ob 19.30 k spomeniku padlim NOB v Repnu, ob 19.45 k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Co-lu in ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Po končani slovesnosti bo v kulturnem domu na Colu v organizaciji VZPI-ANPI predvajanje filma »Črni bratje«. škorklja - Pred sedežem Confindustrie Tudi tržaški kovinarji dvignili glas Protestni shod pred tržaškim sedežem Confindustrie fotodamj@n Pred tržaškim sedežem zveze industrialcev Confindustria so včeraj na (prvič po daljšem času skupno) pobudo sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm demonstrirali kovinarji. V teku je bila namreč vsedržavna stavka - v Trstu so delavci stavkali zadnje štiri ure v vsaki izmeni - za obnovo državne kolektivne pogodbe in višanje plač. Delodajalska organizacija Federmeccanica namerava namreč odpraviti mehanizem, ki urejuje višanje plač: v prihodnje naj bi potemtakem zagotovili zvišanje plače samo v 5 odstotkih podjetij. Deželni tajnik Fioma Gianpaolo Rocca-salva je včeraj izjavil, da je v deželi stavkalo presenetljivo veliko število delavcev. terezijanska četrt - Obnovljeni trg Ponteroš že na zatožni klopi Roka v mavcu, starša tožita Občino Med obnovitvenimi deli niso odstranili železnih obročev, ker tega ni dovoljevalo spomeniško varstvo Ni minil niti en dan od svečanega odprtja trga pri Rusem mostu (Pon-teroš) in prenovljeni trg se je že znašel na zatožni klopi. Pred nekaj dnevi, ko so v bližnjem velikem kanalu potekale tekme v tekmovanju kanu-polo, se je na Ponterošu lažje poškodoval devetletni deček, ki se je spotaknil ob železne obroče, ki jih na trgu ne manjka. Sicer ni nič nenavadnega, če se otrok spotakne in pade, je pa neobičajno, da na trgu med obnovitvenimi deli niso odstranili obročev, ki so nevarne ovire za pešce. Starša poškodovanega dečka sta na kraj dogodka poklicala lokalno policijo in prijavila neljubi dogodek. Ker je deček tožil zaradi bolečin v zapestju, je k njemu pristopilo zdravstveno osebje, ki je bilo v tistem trenutku v rešilnem vozilu ob kanalu. Zaradi tekem so bili tam poleg reševalcev tudi gasilci in predstavniki sil javnega reda. Po hitrem pregledu je zdravstveno osebje mami svetovalo, naj otroka pospremi na dodatne preiskave v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo. Zdravniki so tam ugotovili zlom zapestja in otrokovo roko dali v mavec. Pojavile so se govorice, da bo po-škodovančeva družina vložila tožbo proti Občini Trst. Na kraj nezgode naj bi prišel tudi župan Roberto Cosolini, ki se je v tistem trenutku nahajal v bližini, a se ni predolgo mudil na prizorišču. Informacije smo preverili pri lokalni policiji, ki nam je potrdila neljubi dogodek, več o njem pa ni želela povedati. Molk so utemeljili z argumentom, češ da bi zaradi prijave nezgode in poškodbe otroka tožilec lahko uvedel kazenski postopek, ki prepoveduje širjenje informacij. (sč) Opčine: nocojšnja predstava odpade SKD Tabor obvešča, da zaradi bolezni v ansamblu odpade današnja napovedana ponovitev gledališke predstave Josipa Tavčarja Klinika za živčne v izvedbi društvene dramske skupine. Železne obročke so nekoč uporabljali branjevci Na trgu pri Rusem mostu je takšnih obročev zelo veliko fotodamj@n Pred nedavnim, ko smo pisali reportažo o poteku obnovitvenih del na Ponterošu, smo tudi mi opozorili na pomanjkljivosti, ki bi lahko po končanih gradbenih delih povzročale težave. Izredno moteči in nevarni so se nam zdeli železni obroči, ki so nekoč služili branjevkam in branjevcem. Teh je na trgu zares veliko. Nekateri so odlično ohranjeni in v enem kosu, druge je načel zob časa ali poškodoval beton, ki so ga položili na stari tlak. Tako eni kot drugi niso samo estetsko moteči, ampak tudi nevarni za pešce. Po takratnih zagotovilih občinskega odbornika za javna dela Andree Dapretta teh med obnovitvenimi deli niso odstranili, ker tega ni dovoljevalo spomeniško varstvo. No, prva nezgoda na prenovljenem trgu pri Rusem mostu je pokazala, da so bila naša opozorila upravičena. Bila pa je tudi dobra lekcija za občinsko upravo, ki bi varnost občanov in občank vseeno morala postaviti nad toga pravila spomeniškega varstva. In upamo, da bo to storila čim prej, saj je pred nami sezona lepega vremena, ko si dame zelo rade obujejo odprte sandale, s katerimi ne bi bilo prav nič prijetno zapeti se ob železni obroček ... (sč) trst - Ania Campus 2016 na mestnem nabrežju Čelada naj bo primerna Kampanja fundacije Ania, policije in motociklistične zveze - Stare čelade za nove Tehnologija, zabava, vzgoja in informacije. Vse to je bilo v središču včerajšnjega Ania Campusa 2016, pobude v okviru kampanje za prometno varnost, ki je zaživela na Trgu Straulino e Rode na mestnem nabrežju. Gre za potujočo kampanjo fundacije Ania, policije in italijanske motociklistične zveze, ki je 11. marca krenila na pot iz Rima in je v 16 mestih vključila 1500 višješolskih dijakov. Tokrat so bili na vrsti dijaki liceja Carducci-Dante, ki so se preizkusili v vožnji skuterjev po progi ter v raznih igrah, povezanih s prometno varnostjo. Dijakom so ponudili seveda tudi z vrsto nasvetov, začenši s tem, da si je treba čelado vedno in brez izjem zapeti, čelada pa mora ustrezati predpisom. Fundacija Ania zbira stare Prometna vzgoja je lahko tudi zabavna fotodamj@n in neprimerne čelade, v zameno pa daje njihovim lastnikom nove čelade. Ob tej priložnosti je prometna policija postregla z nekaterimi podat- ki: v tržaški pokrajini je v prometnih nesrečah v letu 2014 umrlo 12 ljudi, od teh se je 5 žrtev peljalo na motornih kolesih. Informativno okence srbske skupnosti v Trstu Danes ob 17.30 bodo slovesno odprli informativno okence srbsko-pravo-slavne skupnosti v Trstu v Ulici Genova 15/B. Odprtje je omogočil dogovor na podlagi deželnega zakona št. 3 iz leta 2013. V zakonu piše, da je nova pridobitev pomembna v procesu internacionalizacije ter zbliževanja z balkansko regijo, v prvi vrsti v luči integracije Srbije v Evropsko unijo. Pobudo je sprva podprla Občina Trst, zatem so se pridružili Dežela FJK, Trgovinska zbornica, Prefektura, Generalni konzulat Republike Srbije in srbsko-pra-voslavna skupnost, ki so podpisali skupen dogovor. Zamenjava na čelu pristaniške kapitanije Tržaška pristaniška kapitanija bo dobila novega poveljnika. Kapitan bojne ladje Goffredo Bon, domačin, po treh letih in pol zapušča to mesto, v torek ga bo nasledil kapitan bojne ladje Lu-ca Sancilio. Slovesna predaja poslov pa bo jutri ob 10.30 na ploščadi sedeža kapitanije. Bon se seli v Benetke, kjer bo poveljeval tamkajšnji kapitaniji. 56-letni Sancilio je v mornarici od leta 1985, v preteklosti pa je že poveljeval pristaniščem v Anziu, Termoliju in Si-racusi. jutrišnje slovesnosti se bo udeležil tudi namestnik državnega poveljnika pristaniških kapitanij, admiral Ilarione Dell'Anna. Globalno segrevanje ogroža kavovce Razni strokovnjaki se v teh dneh sestajajo v znanstvenem parku AREA na Padričah, kamor jih je povabil Trieste Coffee Cluster, da bi razpravljali o kavi. Gre za skupino genetikov, fiziologov in drugih, govor je o možni uporabi biotehnologije za preprečevanje škodljivih učinkov globalnega segrevanja na plantaže kavovca. Napovedi niso spodbudne. »Položaj na plantažah Srednje Amerike je že nekaj let kritičen, globalno segrevanje povzroča škodo tudi v srednji Afriki. Do leta 2050 lahko izgine polovica plantaž kavovca na hribih ob dolini Rift v Etiopiji, od koder so to rastlino ponesli v svet,« opozarja Fu-rio Suggi Liverani iz Trieste Coffee Clu-sterja. Podnebje pa povzroča težave tudi koruzi in drugim pridelkom. Prispevki znanstvenic Visoka šola Sissa vabi danes ob 18. uri v dvorano Bobi Bazlen v palačo Gop-čevič, kjer bo na vrsti novo srečanje v nizu Premišljena znanost (La scienza pensata) v sodelovanju z Občino Trst. Raffaella Simili z Univerze v Bologni bo predavala o pomembnih prispevkih znanstvenic ter o ženskih likih v svetu znanosti. Izobraževanje za odrasle Pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino je predstavila nove izobraževalne smeri za odrasle, ki bodo začele veljati v šolskem letu 2016-17. Izobraževalno ponudbo bodo razširili predvsem na področju tehniških in poklicnih šolskih smeri, saj je povpraševanje na trgu dela vse večje. »Izobraževalni programi za odrasle so ključen člen pred kratkim obnovljenega vzgojnega sistema,« je dejala Pinova. 4. maja ob 17.30 bo na zavodu Volta informativno srečanje za vse morebitne interesente. Kolesar padel na Opčinah Sinoči se je sredi Opčin sam ponesrečil kolesar. Okrog 20.30 je padel na cestišče v Narodni ulici blizu bara Vatta. Osebje službe 118 ga je zaradi močnega udarca v glavo prepeljalo v katinar-sko bolnišnico, kamor so ga sprejeli s t.i. rumeno kodo. / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 21. aprila 2016 7 sesljanski zaliv - Župan o koncesiji za upravljanje kopališča Kukanja: Castelreggio, dva koraka naprej! Sonce je včeraj privabilo kopalce v kopališče Castelreggio v Sesljanskem zalivu. Z gramozom posuta plaža je bila zravnana. Vse, kar je pozimi naneslo razburkano morje, je bilo pravočasno odstranjeno. Tudi iz drugega bazena na prostem so odstranili kamenje, medtem ko je tisti nižji, tik ob morju, dopoldne prekrivala kalna voda. Ko je ob popoldanski odseki odtekla skozi okno na morski strani pa je pustila na dnu cel kup nanesenega kamenja. Prav tista šmentana dva zunanja bazenčka sta prekrižala račune devin-sko-nabrežinski upravi pri pripravi koncesije za upravljanje kopališča Ca-stelreggio. Prej je bilo treba rešiti vse birokratske zaplete, ki so bili - zaradi javnega financiranja pri gradnji ba-zenčkov - zagozdili postopek, šele potem je lahko občinska uprava župana Vladimirja Kukanje izdala razpis. Medtem je minilo šest let, zato bo koncesija - namesto prvotno predvidenih 20 let - veljala 14 let, do 21. januarja 2030. »Objava razpisa za izdajo koncesije predstavlja prvi velik korak naprej na poti do obnove kopališča Castel-reggio. Nadaljnji, drugi korak, pa smo storili s tem, da smo v razpis vključili kot pogoj gradnjo sedeža za pomorska društva, to je za Jadralni klub Čupa, Diporto Nautico in Sistiana 89,« je včeraj ocenil devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Vladimir Kukanja fotodamj@n Ob tem je izrecno poudaril, da je občinska uprava v razpisu upoštevala želje in potrebe pomorskih društev. Kukanja je potrdil, da je v predhodnem obdobju kar pet podjetij in organizacij izrazilo zanimanje za prevzem koncesije. Zalogaj je precejšen, več kot 32 milijonov evrov, a kon-cesionar bo lahko za 14 let »tržil« vse, kar se bo dogajalo na območju kopališča, vključno z najemninami sedežev pomorskih društev, ki pa - po razpisu - ne smejo presegati 50 tisoč evrov letno. Kukanja je nakazal nekakšen »rokovnik«: prijava na razpis zapade čez dober mesec, 25. maja letos. Konec leta naj bi bil znan koncesionar. Prihodnje leto pa naj bi prenova kopališča Castelreggio stekla s polno paro. Letos bo vse po starem. Občina se je odločila za tako imenovano »tehnično podaljšanje« koncesije sedanjemu upravitelju. Ta je že poskrbel za ureditev plaže, urejen je bil tudi prostor ob nekdanji restavraciji, da bodo v kioskih nudili tople obroke hrane. Njegovi uslužbenci so na sveže pre-pleskali modre črte parkirišča v Se-sljanskem zalivu. Parkirnino (1,20 evra na uro) bodo uvedli s 1. majem. Dotlej bo parkiranje v Sesljanskem zalivu brezplačno. Marjan Kemperle Levo prvi kopalci v kopališču Castelreggio; desno zunanji bazen, ki ga bo treba popolnoma obnoviti fotodamj@n trst - Cikel srečanj Internet Day 29. aprila Dobre in slabe strani medmrežja Dostopnost medmrežja v naših življenjih se je pojavila pred tridesetimi leti; točno 30. aprila leta 1986, ko je prvi signal prišel iz nekdanjega inštituta CNR. Takrat je bil internet še zelo počasen, a vseeno je sporočilo potovalo manj kot sekundo. Od takrat do danes se je ogromno spremenilo, internet ni prinesel samo prednosti, ampak tudi nevarnosti, ki nastajajo s hitrostjo razvoja tehnologije in širjenjem dostopnosti do spleta. Okrogli jubilej obstoja interneta bo obeležila tudi Občina Trst, ki bo 29. aprila izpeljala Internet Day, na katerem bodo stari in mladi izvedeli veliko novega o tem sodobnem mediju. Pobudo sta sicer lansirala Dežela FJK in Insiel S.p.a, k njej pa je pristopila Občina Trst, ki je pripravila pester in raznolik program. Več o njem je na včerajšnji novinarski konferenci v družbi partnerjev povedala podžupa-nja Fabiana Martini, ki je postregla z zanimivimi podatki. Glede na nekatere raziskave se vse več občanov in občank poslužuje občinskih spletnih storitev. V zadnjem času se je povečalo število digitalnih overjenih potrdil; leta 2012 je Občina Trst izdala 91 digitalnih potrdil, lani pa kar 859. Med najbolj obiskanimi občinskimi aplikacijami je tudi Quarami, ki omogoča spletno rezervacijo prispevka za zdravstveno storitev (ticket). Kot je povedala Martinijeva, se je lani te aplikacije po- služilo 1465 uporabnikov, leto prej pa 284. Odlično obiskano je tudi občinsko brezplačno medmrežje; to ima skoraj 60.000 uporabnikov. Podžupa-nja je naštela še nekatere druge spletne storitve tržaške občine in napovedala novost, ki jo bodo sprejeli 29. aprila; občinski odbor bo odobril smernice za prispevke v skupnosti Open Data, ki bodo omogočile, da določene informacije iz področja javne uprave zahtevamo v računalniško berljivi obliki. O tem in še o mnogočem drugem se bo govorilo 29. aprila na različnih prizoriščih. Mestna hiša bo svoje spletne storitve predstavila v centrih Pasi v nakupovalnih središčih Torri d'Europa in Il Giulia (med 10.30 in 12.30). Za otroke in starše bo zanimiv seminar o nevarnostih in pasteh interneta ter elektronskem nasilju, ki bo potekal v rekreacijskem središču Nor-dio v Ul. Pendice dello Scoglietto 22 (med 16. in 17.30). V poročni dvorani (med 17. in 19. uro) bodo predstavili nov portal Go Women FVG ... On the road. Ob tej priložnosti bodo strokovnjaki spregovorili tudi o portalu za mlade FJK in evropskem portalu za mlade. Vsi tisti, ki bi radi izvedeli, kako se spreminja tehnologija in na kaj moramo biti pozorni, so vabljeni, da si program podrobno ogledajo na spletnih straneh Občine Trst. (sč) trst - Novinarski festival Link Jutri popoldne začetek z Giovannijem Florisom Z nastopom znanega voditelja televizijskih soočanj Giovannija Florisa se bo jutri ob 16. uri v Trstu začel festival Link, niz srečanj o novinarstvu v okviru letošnje izvedbe nagrade Luchetta. V šotoru Fincantieri Newsroom na Borznem trgu bo od jutri do ponedeljka potekalo 35 srečanj z okoli sto gosti. Poleg s Florisom bosta jutri med drugimi tudi srečanji s pisateljema Pinom Roveredom in Veitom Heinichenom (ob 17. uri) ter novinarji Gigijem Rivo (L'Espresso), Attiliom Giordanom (Il Venerdi) in Barbaro Gruden (RAI) o begu pred terorizmom (ob 20. uri). V soboto bodo ob 11. uri razglasili letošnje finaliste za nagrado Luchetta, od srečanj pa naj omenimo tisti z bivšim nogometašem Claudiom Gentilejem (ob 19. uri) ter s pisateljem Maurom Corono, novinarjem To-nijem Capuozzom in kantavtorjem Gigijem Maieronom (ob 21. uri). V nedeljo bo ob 20. uri srečanje z novinarji tednika L'Espresso Paolom Biondani-jem, Vittoriom Malaguttijem in Leom Sisti-jem, ki so sodelovali pri razkritju t.i. panamskih dokumentov. Ob 11. uri pa se bosta direktor mreže RAI News 24 Antonio Di Bella in novinar Franco Di Mare pogovarjala o terorizmu in medijih. V ponedeljek bo med gosti tudi dopisnica RAI Lucia Goracci, ki bo ob 11. uri govorila o vojni proti Islamski državi. Ob 17. uri bo novinar in pisatelj Paolo Rumiz govoril o mejah in novih zidovih, ob 18. uri bodo predstavili knjigo komentatorja dnevnika La Stampa Marcella Sorgija Colosseo vendesi, ob 19. uri pa bo srečanje z novinarjem dnev- Giovanni Floris nika La Repubblica Massimom Minello o pre-kooceanski ladji Rex. Vstop na srečanja je prost do zapolnitve mest, celoten spored pa je na voljo na spletnih straneh www.luchet-taincontra.it in www.premioluchetta.it. trst - Jutri predstavitev slovenske izdaje knjige V TKS o psihoanalizi V knjigi O psihologiji povsem odkrito deset besedil o psihoanalitični teoriji in klinični praksi Jutri ob 17.30 uri bodo v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan predstavili slovensko izdajo knjige O psihoanalizi povsem odkrito. Knjigo sestavlja deset besedil, ki predstavijo psihoanalitično teorijo in klinično prakso. Knjiga je slovenski prevod dela hrvaških in slovenskih psihoanalitikov. Namenjena je tako širši kot tudi strokovni javnosti. Prevod knjige sta izdala Slovensko društvo za psihoanalitično psihoterapijo (SDPP) in Zavod za psihoterapijo Ljubljana. Na predstavitev so bili povabljeni gosti: dr. Igor Okorn (vodja slovenske izdaje, Ljubljana), dr. Bojan Varjačic Rajko (urednik slovenske izdaje, Ljubljana), slovenski psihoanaliti- ki: psihologinja Lilija Varjačic Rajko (avtorica knjige, Ljubljana), dr. Pavel Fonda (Trst), dr. Hektor Jogan (Trst), klinični psiholog Bernard Rojnik (Ljubljana), dr. Vlasta Polojaz (Trst) in hrvaški psihoanalitiki prof. Eduard Klain (urednik in avtor hrvaške knjige) ter dr. Stanislav Matačic (avtor hrvaške knjige in predsednik Hrvaškega psihoanalitičnega društva). Predgovor k slovenski izdaji knjige je napisal dr. Pavel Fonda (Trst), recenzijo knjige pa dr. Vlasta Polojaz (Trst) in je objavljena na spletni strani slovenskih psihoanalitikov http://www.psihoanalitiki-ipa.si/ Predstavitev je v sodelovanju s Hrvatsko Zajednico v Trstu. trst - Danes V Novinarskem krožku o ogroženem informiranju »Ogroženo informiranje«: tako se glasi naslov srečanja, ki bo potekalo danes ob 16. uri v Novinarskem krožku na Kor-zu Italia 13 v Trstu in katerega gosta bosta novinarka dnevnika La Repubblica Federica Angeli in kolega z dnevnika Il Sole 24 Ore ter predsednik združenja italijanskih kronistov Alessandro Galimberti. Še posebej pomenljiva bo prisotnost Angelijeve, ki ji je bilo leta 2013 dodeljeno varstvo zaradi smrtnih groženj, ki so jo doletele v kraju Ostia pri Rimu, kjer je zbirala informacije o krajevnem kriminalu (njeno raziskovanje je privedlo do aretacije 51 oseb) ter bila priča oboroženemu spopadu, kar je tudi javila karabinjerjem. Od takrat so se začele stopnjevati grožnje, Angelijevo pa so več ur tudi držali zaprto v sobici nekega kopališča, kjer so ji prav tako grozili s smrtjo. Od takrat živi pod nadzorom in se premika v spremstvu varnostnikov. Današnje srečanje prirejajo tržaški Novinarski krožek (srečanje bo vodil njegov predsednik Pier-luigi Sabatti), deželni novinarski sindikat in novinarska zbornica. 8 Četrtek, 21. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - V Društvu slovenskih izobražencev Filozof Mirt Komel o pojmu dotika Društvo slovenskih izobražencev je v sklopu ponedeljkovih srečanj tokrat gostilo mladega in obetavnega pisatelja in filozofa Mirta Komela, ki se je predstavil s svojim romanesknim prvencem Pianistov dotik. Pogovor s pisateljem, ki je obenem predavatelj na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je vodil Jernej Šček. Roman Pianistov dotik je pred nedavnim izšel pri založbi Goga in je v slovenski kulturni javnosti vzbudil veliko zanimanja. Kot pravi avtor sam, gre za nadaljevanje Poskusa nekega dotika, njegove prve znanstvene monografije, tokrat z literarnimi sredstvi. Vse prej kot glasbeni roman je to roman o dotiku, v katerem pa glasba seveda igra svojo edinstveno vlogo. Boštjan Narat v spremni besedi piše o pravi literarni študiji dotika. V knjigi se prepletajo tako elementi razvojnega kot filozofskega romana, ob njih pa še emocionalno in poetično nabita ljubezenska zgodba in izjemno doživeti opisi najbolj neverbalne umetnosti - glasbe. Celotno dogajanje se vrti okoli pianista Gabrijela Goldmana in njegovega taktilnega izkustva sveta. Gabrijel Goldman je po imenu in usodi sumljivo podoben znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Najdemo ga v ne- wyorški bolnišnici po misterioznem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom. Vsakdanji dotiki so zanj neznosni, zato stalno nosi bele rokavice, ki jih sname samo pri igranju klavirja. V romanu, ki je pravzaprav zgodba genialnega odnosa junaka do svojega glasbila, prihaja na dan njegova razdvojenost in pa tudi materialistični koncept klavirja. Lik belih rokavic poudarja dejstvo, da ne obstajajo nevtralni dotiki. Dotik dojemamo kot vdor v intimo neznanega človeka in zato predstavlja grožnjo. Če se na primer nenamerno dotaknemo roke neznanega človeka na avtobusu, je naša reakcija opravičilo. Pisatelj opozarja na to, kako tudi sama tehnologija vse bolj stremi k dotiku, saj se vse bolj razvija v smeri touch tehnologije, ki obljublja večji stik med ljudmi. Gre pa za prevaro, saj se fizično dotikamo tega, kar je prej bilo le virtualno. Namesto navezanosti med ljudmi se navežemo na tehnologijo. S filozofskega zornega kota Komel opaža, da dotik v zgodovini filozofije ni bil veliko obravnavan. Tudi v umetnosti se ni razvilo področje namenjeno dotiku, kot na primer umetnost glasbe za sluh ali vizuelna umetnost za vid. Moderen fenomen je tudi nedotakljivost umetnin in tradicija nedotikanja, Včeraj danes [I] Lekarne Mirt Komel (levo) in Jernej Šček fotodamj@n medtem ko so se nekoč dotikali celo oljnatih platen. Nedotakljivost nečesa ima navsezadnje svojo vrednost, saj ohranja neko skrivnost, ki jo ravno z dotikom lahko razblinimo. Dotik je namreč najbolj empiričen izmed čutov. Komel je mnenja, da je današnji postreligiozni svet še vedno razdeljen med razsvetljenstvom, ki skuša vse razumeti in nadzorovati, in romantiko, ki vztraja pri tem, da mora ostati tudi kaj nerazkritega. Dotik stoji ravno na presečišču tega dvojega. V samem romanu predstavlja to presečišče klavir, dotik pianista s klavirjem pa stično točko razsvetljenstva in romantike. Pianist sicer razume partituro, ki jo izvaja, obenem pa pri igranju ostaja nekaj, kar njemu samemu uhaja. Pogovor je nato prešel še na Ko-melovo delo Sokratski dotiki in na problem sodobne pedagogike, ki skuša izločati navezanost in skoraj ljubezenski odnos med učencem in učiteljem, ki pa je v bistvu glavni razlog in motivacija, da se učimo. Izrazil je še zaskrbljenost, ker mora danes vsaka stvar pred sodiščem funkcionalnosti dokazovati in upravičevati svojo uporabnost. Med te sodijo tudi vse umetnosti in vede, kot je filozofija. Martina Jazbec trst - Gostovanje svetovno znane slovenske glasbene skupine Jutri Laibach v SSG Nastop v okviru januarja začete evropske turneje Naše pesmi, vaše sanje - Začetek ob 21. uri S Izleti Čestitke Danes, ČETRTEK, 21. aprila 2016 SIMEON Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 19.18 in zatone ob 6.29. Jutri, PETEK, 22. aprila 2016 LEONIDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1023,3 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 4 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje C. Naša neutrudna MILKA praznuje danes rojstni dan!Zdravja, miru, energije in vsega lepega ti želimo vsi, ki te imamo radi! Draga nona MILKA! Naj ti bo vsak dan nekaj posebnega in naj ti prinaša nešteto radosti, posebno takrat, ko smo mi ob tebi! Vse najboljše ti želimo tvoji srčki Kimy, Rassel in Marco. S Poslovni oglasi Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. PODJETJE išče tehnika z znanjem mehanike in elektronike za servisiranje CNC strojev za obdelavo lesa. Curriculum vitae poslati na: servis.int3@gmail.com. 0 Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 (v večernih urah). PRODAM zemljišče v bregu pod Kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448. RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel.: 040-391790 AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439. Id Osmice Svetovno znana slovenska glasbena skupina Laibach se bo jutri vrnila na deske Kulturnega doma v Trstu. Leta 2011 je navdušila z adrenalinskim nastopom. Tokrat bo - v okviru »druge turneje po okupirani Evropi« - predstavila tudi del programa, ki ga je izvajala v Pyongyangu v Severni Koreji, dodala pa bo še nekaj novih interpretacij pesmi iz glasbenega filma The Sound of Music in tudi nekaj svojih starejših skladb. KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA obveščata udeležence enodnevnega srečanja v Benečiji, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, da bo v soboto, 23. aprila, avtobus odpeljal iz Trsta (trg Oberdan) ob 7. uri, postanek na Opčinah (parkirišče na c. 202 proti Proseku) ob 7.15, v Zgoniku (pred županstvom) ob 7.30, v Nabrežini ob 7.45, v Sesljanu ob 7.55, v Tržiču ob 8.10 in v Ronkah ob 8.15. Prosimo za točnost! ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po Korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. aprila, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 21. aprila 2016 9 Društvo Finžgarjev dom Poslovna mednarodna trenerka IRENA DEŽELAK: KAKO IZBOLJŠATI UČINKOVITOST KOMUNIKACIJE v osebnih in poslovnih odnosih Pogovor bo vodila radijska programistka Elena Legiša. Finžgarjev dom (Dunajska cesta 35), NOCOJ, 21. aprila, ob 20. uri VABLJENI VSI! U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla 2D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Les Souvenirs«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Un'estate in Provenza«; 18.00, 21.45 »Criminal«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 21.15 »Jurski svet«; 16.50 »Knjiga o džungli«; 17.50 »Knjiga o džungli 3D«; 17.00 »Kung Fu Panda 3«; 15.40, 18.00, 20.20 »Lovec: Zimska vojna«; 19.10 »Maščevanje«; 19.00 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20, »Orel Eddie«; 15.30, 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 16.20, 21.00 »Ponoreli«; 15.50 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 20.00 »Šefica«. NAZIONALE - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 20.15, 22.00 »Nonno scatenato«; 20.15 »Hardcore«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 18.15 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 16.30, 18.45, 21.10 »Zona d'ombra«; 16.30, 18.45, 21.10 »Codice 999«; 16.40 »Grotto«; 18.15, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.20 »Batman v Superman«; 16.40, 17.25, 19.00, 19.40, 21.20 »Il libro della giungla«; 16.45 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 19.00, 21.30 »Codice 999«; 19.15, 21.45 »Criminal«; 16.40 »Grotto«; 16.35, 19.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.05, 21.50 »Nonno sca-tenato«; 21.30 »Perfetti sconosciuti«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Il libro della giungla; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Zona d'ombra«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«; Dvorana 4: 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10, 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Le confessioni«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA, Nabrežina Kamnolomi 85, organizira srečanje v torek, 26. aprila, ob 17.30 z dr. Fani Čeh, ki je namenjeno vsem staršem otrok osnovne in srednje šole. Tema »Družina in šola - skupaj na vzgojni poti« (predavanje o spolni vzgoji otrok v času pubertete). Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR danes, 21.4.2016, ob 20.30 v lastnih prostorih. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale popoldanske govorilne ure: v sredo, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v četrtek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij liceja uporabnih znanosti, znanstvenega liceja in jezikovnega li-ceja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Civilna in kazenska odgovornost staršev za dejanja otrok - culpa in educando - odgovornost neprimerne vzgoje«, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predaval bo odv. Mitja Ozbič. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor danes, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni letni občni zbor »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«, ki bo danes, 21. aprila, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. ČLANI MEDNARODNE DELAVNICE MOSPA vas vabimo na Mednarodni aperitiv v petek, 22. aprila, ob 17.00 na Ul. Donizetti. Na aperitivu bomo poročali o YENovem seminarju v madžarskem Pecsu, s katerega se vračamo. Prav tako bomo načrtovali udeležbo na bodočih seminarjih in predstavili organizacijo Mens - Yen vsem radovednežem, ki nas boste obiskali. SKD ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo Svetoivančani poklonili spominu padlih v petek, 22. aprila, ob 17.00. Pred ploščo na Narodnem domu (Vrdelska c. 23-25) bo zapel pevski zbor svetoivanske nižje srednje šole pod vodstvom prof. Aleksandre Pertot. SVETNIKI RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS bodo polagali vence v petek, 22. aprila, po sledečem urniku: ob 17. uri spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu in ob 17.30 spomenik NOB v Križu. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v petek, 22. aprila, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v Rižarni v ponedeljek, 25. aprila. V torek, 26. aprila, bo ob 20.45 generalka za prvomajski koncert, ki bo v nedeljo, 1. maja, ob 16.30 pod šotorom v Križu. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo, z začetkom ob 9.00 pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne. AŠD SK BRDINA vabi vse člane društva v nedeljo, 24. aprila, na zaključno družabnost na teniškem igrišču (Gaje) na Padričah od 11.30 dalje. VZPI-ANPI - REPENTABRSKA SEKCIJA bo v nedeljo, 24. aprila, po običajnih proslavah, v Kulturnem domu na Colu predvajala celovečerni film »Črni bratje«. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju vabi na tradicionalni praznik osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila. Odprtje kioskov - kosilo in tovariško srečanje po proslavi v Rižarni (v slučaju slabega vremena bo praznik v dvorani Ljudskega doma), ob 16.00 polaganje vencev ob plošči padlim v NOB, ob 17.30 koncert Jolly Folk. OBČINA NABREŽINA sporoča, da bo v ponedeljek, 25. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ in ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: nastop nabrežinske godbe, pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop in zaključni nastop nabrežinske godbe. SEKCIJA VZPI DOLINA MAČKOLJE PREBENEG in SKD Valentin Vodnik vabita na proslavo osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17.00 v Dolini na Taborju. Sodelujejo: Majenca, pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever in pokrajinski predsednik VZPI Fabio Vallon. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na občni zbor, ki bo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah dne 27. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 10.00 v prvem sklicu in v četrtek, 28. aprila, predvidoma ob 20.30 (po občnem zboru SKD Primorec) v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. ZADRUGA VESNA sklicuje v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju in v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu Društva Sloven- cev miljske občine Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 (1. nadstr). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pri-četek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, budnica v Bazovici ob 7.00. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chiriche«. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI P RAZNI K pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Nikolovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Ne-bojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja 2016, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Irena Deželak, avtorica mnogih objav, predavateljica programov s področja uspešnega motiviranja, učinkovitega komuniciranja, timskega dela ter organizacije časa, bo predavala na temo: Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Dvorana Finžgarjevega doma, Dunajska cesta 35, danes, 21. aprila, ob 20. uri. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne sporoča, da ponovitev gledališke igre Klinika za živčne čudeže danes, 21. aprila, odpade zaradi bolezni v ansamblu. TS360 - Tržaško knjižno središče, trg Oberdan 7 - vabi v okviru Svetovne- ga dneva knjige, danes, 21. aprila, ob 18.30, na predstavitev izbora Kosovelove poezije »Barž - kons: besede v prostoru« (Založba Miš). O knjigi se bodo pogovarjali Neva Zajc, urednik publikacije Igor Saksida in ilustrator Damijan Stepančič. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 22. aprila, ob 20.00 v društvene prostore na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Igra Tatiana Malalan, glasba Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. Uprizoritev je v italijanščini. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«, ki ga bo imel Paolo Sossi v petek, 22. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, Istrska ulica 192. Slavnostna govornica: novinarka in zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi. Sodeluje MoPZ Tabor (vodi David Zerjal). V soboto, 23. aprila, bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim na Vojaškem pokopališču, nato na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan« gledališke skupine Mosp-a in Skk-ja v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 25. aprila, ob 71-letnici osvoboditve izpod nacifašizma v Rižarno okoli 12.30 na tradicionalni koncert Pesmi, besede in cvetje za 25. april. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ZeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira v sredo, 27. aprila, ob 20. uri v Bazovskem domu srečanje »Moj pogled skozi kamero«, ki ga bo vodil Sergio Zoch - Čok, sledi ogled njegovih kratkometražnih filmov. Ob priliki bomo predstavili tudi videozapis s pričevanji o osvoboditvi Bazovice. MEPZ F. VENTURINI od Domja, pod vodstvom Cinzie Sancin, vabi na zborovski koncert v podzemske prostore Kleine Berlin v četrtek, 28. aprila, ob 20.30. Vhod iz Ul. Fabio Severo, nasproti hišne št. 11. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino v četrtek, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom, v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi! GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. Prispevki Ob 50-letnici smrti Stellia Grisonija se ga spominjata Fulvio Grisoni in Neva Husu in darujeta 50,00 evrov za cerkev na Padričah. 1 0 Četrtek, 21. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski mavhinje - Nedeljsko Jurjevanje SZSO z več kot 30 obljubami Toplo sonce posijalo na skavtinje in skavte Dopoldne so bile na vrsti maša ter slovesne obljube novopečenih volčičev in volkuljic, popoldne pa zabavne skavtske igre d'errico Jurjevanje je za skavte eden najpomembnejših praznikov v letu, pravzaprav najpomembnejši. Tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO) je sv. Jurija praznoval v nedeljo v Mavhinjah, kjer je obljubilo nekaj več kot trideset mladih skavtov. Dan se je zjutraj kot običajno začel z glavnim zborom, sledila je maša, ki jo je daroval Anton Bedenčič. Poudaril je pomen skavtske obljube, kot tudi drugih obljub, ki jih človek da v življenju in ji mora ostati zvest. Be-denčič je v skladu s tradicijo blagoslovil rute, nakar je trideseterica vol-čičev in volkuljice pred več kot dvestotimi gledalci slovesno izrekla skavt-sko obljubo. Popoldan je bil namenjen razvedrilu, na sporedu so bile zabavne skupinske igre za različne starostne razrede. Prijeten dan, ki je minil v prekrasnem sončnem vremenu, je sklenil taborni ogenj z vsemi udeleženci - od volčičev in volkuljic, izvidnikov in vodnic ter roverjev in popotnic do staršev in sorodnikov. »Ko vidimo toliko mladih, ki stopa na skavtsko pot, se seveda iskreno veselimo. S tem se vključujejo v svet, povezan z naravo, kjer so zelo pomembni spoštovanje pravil in druge vrednote, ki človeka vodijo v življenju,« je povedal načelnik Matia Pre-molin. (af) PrimorskiD * facebook ■ slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič trst - Danes na sedežu v Ul. Romagna Skupnost sv. Egidija Shakespearju na čast Žametni in brokatni kostimi, delo Duje Kaucic Cramer Danes bo pri Skupnosti sv. Egidija v Ulici Romagna slavnostni večer. V prostorih Cramerjeve hiše, ki je bila v osemdesetih letih zibelka skupine Shakespeare all'Or-to Lapidario, se bodo, ob 400-letnici njegove smrti spomnili slavnega dramatika s pestrim kulturnim programom. Na vrsti bo recitacija njegovih najpomembnejših sonetov in to, bodisi v izvirni angleščini, s sodelovanjem gojenk Jadranskega zavoda združenega sveta, bodisi v italjanskem prevodu Alessandra Serpierija, s sodelovanjem igralcev Riccarda Beltrameja in Isaure Argese gledališke skupine Teatrobandus. Sledil bo video komedije Vesele Windsorske žene, ki ga je skupina Shakespeare all'Orto Lapidario uprizorila v arheološkem vrtu pod Sv. Justom leta 1986. Istočasno bo na ogled zbirka eksponatov, ki pričajo o vseh dvanajstih shake-spearijevih predstavah Duje Kaucic Cramer. trst - Šoli Virgila Ščeka in Josipa Jurčiča Trst v srcu učencev iz Devina-Nabrežine Nastop slovenskih učencev v gledališču Rossetti V ponedeljek je bila v gledališču Rossetti pevska revija Trieste nel mio cuo-re, ki jo že nekaj let prireja gospod Claudio Margiore. Revija je namenjena otrokom vrtcev, učencem osnovnih šol in skupinam, ki delujejo v Trstu in okolici. Vezna nit je spoznavanje, spoštovanje in sprejemanje različnih jezikovnih narodnosti, ki v mestu prebivajo. Revije sta se tudi letos udeležili OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine in učenci OŠ Josipa Jurčiča iz Devina. Nastopili so posamezno, a so obvezno pesem, skupno zapeli v tržaškem narečju. Oba zbora je vodila Barbara Corbatto, na klavirju je spremljal Jan Grbec. Pobuda je vredna pohvale prav zaradi žlahtnega cilja povezovanja različnih jezikovnih skupnosti. opčine - Glasilo Zadružne kraške banke Skupaj Urednica Valentina Nova odgovorna urednica revije je Valentina Oblak - Prevzela je mesto Petra Verča DANES - četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v soboto, 23. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 24. aprila, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Člansko glasilo Zadružne kraške banke Skupaj ima novo odgovorno urednico. To je diplomantka podiplomskega študija kognitivnih znanosti, jezikoslovka in publicistka Valentina Oblak, ki je prevzela mesto dosedanjega odgovornega urednika Petra Verča. Oblakova je v zamejstvu znana kot voditeljica mladinske oddaje slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino Prvi odcep desno, v kateri predstavlja študijske in poklicne izbire mladih pripadnikov slovenske manjšine. Predsednik ZKBAdriano Kovačič pojmuje revijo Skupaj predvsem kot investicijo v odnos s članstvom. Poročanje v duhu transparentnosti, zlasti o bančnih zadevah, je vodilo komunikacije s člani, ki revijo prejemajo na dom, medtem ko je ostalim na voljo v poslovalnicah ZKB ali v digitalni obliki na spletu. »Uprava je sklenila,« tako predsednik Kovačič, »da je po nizu moških urednikov napočil čas za mlado žensko.« Banka želi obenem poglobiti odnos z mladimi pripadniki lokalne skupnosti z vpogledom v njihovo stvarnost in dejavnosti. »Med pogovorom s predsednikom ZKB Adria-nom Kovačičem je prišel na dan koncept: vizija,« je povedala Valentina Oblak. »Vizija kot sposobnost videnja prihodnosti, kot udejanjenje abstraktnih in konkretnih investicij, ki jih lahko storimo danes za boljši jutri. Časi se spreminjajo, tudi za banko, ki pa je sklenila obdržati revijo, tudi to je vizija, ki bo spremljala novo številko časopisa kot leitmotiv različnih vsebin. Te pa so kraji, prostor, v katerem živimo, naša preteklost, ki se prenavlja in pojavlja v prihodnosti kot - vizija.« Valentina Oblak / Primorski OBLETNICA Četrtek, 21. aprila 2016 1 1 ^^ ^^ aprila 1945, na pred-M M večer zavezniške ^^^ ^^^ ^ zmage v drugi svetovni vojni, je skupina kakih 600 taboriščnikov, lačnih, pretepenih, prezeblih ljudi, ki niso imeli več kaj izgubiti, skušala napasti ustaške paznike in se prebiti iz ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. V prejšnjih dneh so ustaši, ki so se zavedali, da je konec vojne blizu, sklenili minirati vse taborišče, da bi prikrili svoje zločinsko početje. Dan prej, 21. aprila, so pobili zadnjih 700 žensk, naslednji dan pa naj bi bila vrsta na moških. Taboriščniki so se torej odločili za skrajni poskus, da bi si rešili golo življenje. Ko je množica taboriščnikov jurišala na vrata, so ustaše odprli ogenj z brzostrelkami. Koliko ljudi je preživelo, ni znano: nekateri pravijo 100, drugi 90, nekateri pa 72. Vsi ostali so padli pod ustaškim svincem. 470 oseb, ki so bile prešibke, da bi se napada na vrata udeležile, ni preživelo: njih so ustaše pobili. Dne 22. aprila poteka vsako leto v Ja-senovcu spominska svečanost ob obletnici tragičnega dogodka. Zadnja leta je bilo slišati mnogo polemik o tem, kakšen pomen ima svečanost v Jasenovcu. Judje, Romi in Srbi, ki so imeli največ žrtev v tem taborišču, se hočejo pokloniti spominu umorjenih in obsoditi ustaški režim. Hrvaška desnica, ki je še kar blizu ustaštvu, pa pravi, da je svečanost poveličevanje jugoslovanskega komunizma, ne pa poklon žrtvam. To stališče v novi hrvaški desničarski vladi najbolj goreče zagovarja minister za kulturo Zlatko Hasanbegovic, ki je že zamenjal kustosinjo spominskega področja Jasenovac, češ da je vse preveč pro-tihrvaška. V polemiko je zadnje dni posegla tudi predsednica Kolinda Grabar Ki-tarovic, ki se ne odlikuje s svojimi levičarskimi stališči, in dejala, da današnja Hrvaška ni naslednica NDH in da je slednja bila zločinska država. Skratka, Judje in Srbi so sklenili, da se ne bodo udeležili uradne svečanosti 22. aprila, temveč so se poklonili žrtvam v Jasenovcu 14. aprila. Romske organizacije svojega stališča še nis sporočile. V trenutku, ko pišem ta članek, ni znano, kako se bo zadeva izšla. A poglejmo, kako je taborišče Jase-novac, v bližini meje med Hrvaško in Bosno, nastalo. Jasenovac je nastal leta 1941 po proglasitvi kvinzliške države Ne-zavisne države Hrvatske (NDH). Ustaši so organizirali kakih 30 taborišč širom po Hrvaški, katerih namen je bil prisilno delo in likvidacija nasprotnikov ustaškega režima. Jasenovac je bil največji od teh taborišč tako po obsegu, kot po številu žrtev, ki so v njih izgubili življenje. Taborišče Jasenovac je bilo urejeno po zgledu koncentracijskih taborišč Tretjega rajha in je bil pod poveljstvom Usta-ške nadzorne službe. Bilo je večnamensko taborišče, kjer so zbirali ujetnike in jih pošiljali na prisilno (brezplačno) delo v nekatere hrvaške tovarne. Bil pa je predvsem kraj, kamor so pošiljali nasprotnike Pa-velicevega režima (v glavnem komuniste in antifašiste in njihove družine, pa tudi Jude, Srbe in Rome), bil je kraj smrti. Ja-senovac je bil zadnje bivališče velike večine ljudi, ki so jih vanj pripeljali. Zanimiv in še kako zgovoren je dopis Paveliceve-ga glavnega štaba poveljstvom vojske, notranjemu ministrstvu in policiji, v katerem se sporoča, da »delovno taborišče Jase-novac lahko sprejme neomejeno število zapornikov«. Ustaška taborišča so sicer organizirali po zgledu nemških, a vendar z balkansko improvizacijo in primitivnostjo, brez nemške načrtnosti, kar seveda ne zmanjšuje tragedije tistih, ki so »improvizacijo« občutili na lastni koži: v Jase-novcu niso imeli plinskih komor in kre-matorijev, svoje žrtve so ubijali na vse bolj primitiven način: s klanjem, pretepanjem, z lakoto in s težkim fizičnim delom. Mnogo žrtev je umrlo na poti v taborišče po napornem celodnevnem delu. Življenje zapornikov, edino, kar so v taborišču imeli, ni bilo vredno nič. Bili so podvrženi na milost in nemilost zadnjega ustaškega klavca, od katerega je bilo odvisno, če bo taboriščnik živel ali umrl. Prehrana je bila nezadostna ali je sploh ni bilo, nalezljive bolezni, epidemije, ki so nastajale zaradi nehigijenskih razmer, izpostavljenost vremenskim neprilikam, fizično in psihično nasilje, izživljanje na bolniki in nemo- jasenovac - Pred 45 leti je začelo delovati ustaško taborišče smrti Žrtve so ubijali najbolj primitivno Vojislav Maks Luburič Podhranjeni srbski otroci v Jasenovcu Vhod v enega od taborišč v sklopu Jasenovca čnimi, nasilno ločevanje članov družine, umori iz čiste objestnosti, streljanje, obešanje in množične likvidacije, vse to je bilo na dnevnem redu. Najobsežnejše množične likvidacije so potekale v Donji Gradini, na desnem bregu Save. Taborišče je sestavljalo nekaj enot, ki so jih organizirali v krajših časovnij obdobjih, v večji ali manjši oddaljenosti od mesta Jasenovac. V nekaterih enotah, ki so nastale v vaseh, iz katerih so ustaši iz- gnali srbsko prebivalstvo, je prisilno delo potekalo samo za časa kmetijkih del. Ob koncu sezone so prisilne delavce, ta-boriščnike,kratko malo pobili. Tudi prebivalci srbskih vasi so doživeli podobno usodo: šibkejše in starejše so odpeljali v Jasenovac, zdrave in močne pa so pošiljali na prisilno delo v Nemčijo in Norveško. Jasenovac je bil edino taborišče smrti v Evropi, ki ni bilo pod nemško Družina Klajman, umorjena v Jasenovcu upravo, edino taborišče, kjer so likvidacije potekale brez neposrednega sodelovanja Nemcev. Še več, ko je neki nemški general obiskal Jasenovac, je bil presunjen ob krutosti ustaških zločincev. Koliko žrtev je bilo v Jasenovcu. Številke so kar se da različne, vendar kaže, da je najbolj verodostojna številka med 80 in 90 tisoč. Iz krogov hrvaške desnice govorijo o nekaj tisoč umrlih, predvsem zaradi bolezni, srbski viri govorijo o 200 ti- soč, bosanski pa pravijo, da so v Jasenovcu pobili kar milijon ljudi. Dejstvo je, da je v Jasenovcu izgubilo življenje največ Srbov in približno 90 od sto hrvaških Romov in 90 od sto hrvaških Židov. A v Jasenovcu so umrli tudi katoličani, Hrvati, Slovenci, Bosanci in kdo ve kdo še. Še nekaj besed o človeku, ki je organiziral in vodil ustaška koncentracijska taborišča. Vrhovni poveljnik vseh taborišč je bil Vjekoslav (Maks) Luburic. On je kot ustaški stotnik (kapetan) sredi leta 1941 obiskal nemško koncentracijsko taborišče Sachsen-Oranienburg pri Berlinu. Tam je spoznal organizacijo in vodenje taborišč in te svoje izkušnje ob povratku v domovino tudi udejanil. V iskanju primerne lokacije za postavitev taborišča se je odločil za kraj v bližini mesteca Jase-novac, na levem bregu Save. Zakaj? Kraj je ležal v neposredni bližini železniške proge Zagreb-Novska, kar je omogočalo relativno hiter transport ujetnikov, področje pa je bilo kar lahko braniti. V bližini so bili tudi objekti Prometne zadruge Jasenovac (žaga, opekarna, tovarna verig, mlin in majhna električna centrala). Lastniki tovarne so bili že zbežali v Srbijo. Prve ujetnike so v taborišče pripeljali avgusta 1942 iz taborišč v Gospicu in na otoku Pag. Kaj kmalu se taborišče začne polniti, saj ustaška policija pošilja v Jase-novac najprej Srbe in Žide, kasneje pa tudi Hrvate in vse, za katere mislijo ,da so komunisti in antifašisti. Delo v vseh enotah taborišča poteka v glavnem do marca 1945, ko morajo z delom prenehati zaradi vse bolj pogostih zavezniških letalskih napadov. Od začetka 1945. se število taboriščnikov zmanjšuje, tiste, ki prihajajo iz Lepoglave, Sarajeva in sploh celotne NDH, likvidirajo takoj. V marcu 1945. Luburic ukaže, naj se vsi ujetniki likvidirajo, taborišče pa minira in uniči, da ne bilo nobenega znamenja o njem. Zadnja skupina žensk, kot smo dejali, je bila umorjena 21. aprila. O tem ni nobenega pričevanja, saj ni nihče preživel. Luburic se je kot vrhovni poveljnik taborišč odlikoval z izredno krutostjo. Po vojni se je še nekaj let skrival in boril proti novi Jugoslaviji, dokler ni bil hudo ranjen. Zdravil ga je prijatelj, po okrevanju pa je Luburicu, ki je zadnja leta vojne dobil tudi čin generala zaradi svojih posebnih zaslug, uspelo zbežati iz Jugoslavije. Čakali so ga na neki zahodni meji, mož pa je pobegnil na Madžarsko, od tam pa na Dunaj, ki je bil takrat razdeljen na vzhodno in zahodno cono. Uspelo mu je zbežati na Zahod, v Avstrijo in od tam v Francijo, kjer pa se ni počutil varnega, saj je bila v Franciji na oblasti levičarska vlada. Po nekaj mesecih mu je uspelo zbe-žati v Španijo, ki Jugoslavije med drugim še ni priznala. V Španiji je vladal generalissimus Franco in španske oblasti so mu zagotovile politični azil. V Španiji se je vojni zločinec Luburic poročil in imel štiri otroke. V mestecu Caragente, kakih 40 km od Valencie je odprl manjšo tiskarno, v kateri je tiskal ustaško literaturo. Tam je živel dokaj mirno življenje, dokler ni k njemu prišel sin nekega starega vojnega tovariša, ki pa je bil v resnici agent UD-BE. Slednji je počakal na ugodni trenutek, Luburicu ponudil kavo, v kateri je raztopil uspavalo, nakar ga je s kladivom dokončal. Možakar še danes baje živi v Sarajevu. Temu zapisu naj dodam še osebno noto: številni člani moje družine so umrli tako v partizanih , kot v raznih koncentracijskih taboriščih širom po Evropi. Mojega očeta so nacisti deportirali iz Splita, nakar se je o njem izgubila vsaka sled. V Jasenovcu, kamor so ju ustaše deportirali, sta umrli moja daljnja teta in sestri-čna. Njunega očeta, zdravnika, zločinci niso ubili, zdravnika so pač v Jasenovcu potrebovali: dočakalo pa ga je nekaj, kar je še bolj hudo, kot če bi mu vzeli življenje. Kot zdravnik je moral ugotoviti smrt lastne hčere in žene, ki so ju ustaši umorili enostavno z batom. In še bi lahko kaj povedal: na pr. o teti Ireni, ki se je po vojni vrnila iz Auschwitza in je nekaj časa preživela pri nas. Nam otrokom je reva kradla čokolado, ki pa je ni pojedla, temveč jo je skrbno hranila pod blazino. Nekaj let po vojni smo jo obiskali v Izraelu, kjer se je poročila, a o svojem življenju v Auschwitzu ni nikoli hotela spregovoriti. Ivan Fischer 12 Četrtek, 21. aprila 2016 KULTURA Primorski kiy intervju - Erika Rossi o premieri filma Tutte le anime del mio corpo »Danes postajamo sužnji napačnih mitov« TRST - Nocoj bodo v tržaškem gledališču Miela v sklopu niza, posvečenega upornim ženskam, predvajalifilm Tut-te le anime del mio corpo. Projekcija se bo začela ob 21. uri, uvedli pa jo bosta glavna igralka Lorena Fornasir in režiserka Erika Rossi. Mladi režiserki smo pred pre-miero postavili nekaj vprašanj, začenši s tem, kako se je porodila zamisel o snemanju tega filma. »Pred približno tremi leti me je kontaktirala filmska producentka Marta Zaccaron iz produkcijske hiše Quasar in mi predlagala, naj se poglobim v odporniško gibanje naših krajev. Izziv sem sprejela in začela z raziskovanjem, med katerim sem prišla do zanimivega dnevnika. Takoj me je presenetil način pisa- K,lotiti ^ i .a: Ti Režiserka Erika Rossi in prizor iz filma, ki ga bodo nocoj predstavili vTrstu nja, izredno poetičen in čustveno "ženski'! Izvedela sem, da je avtorica dnevnika Maria Antonietta Moro najprej sodelovala s slovenskim odporniškim gibanjem, nato pa se priključila italijanskim antifašistom. In stopila sem v stik z njeno hčerko Loreno Fornasir.« Kdaj vam je bilo jasno, da je zgodba Marie Antoniette Moro, primerna za film? Rdeča nit, ki povezuje vsa moja dela, je raziskovanje spomina. Prepričana sem, da moramo najprej spoznati, od kod prihajamo in čigavi potomci smo, šele nato se bomo zavedeli, kdo pravzaprav smo. Med mano in Loreno Fornasir je kmalu nastala prava empatija. Razvijanje in nastajanje filma je v njej obudilo stare spomine, a tudi pokazalo plati matere, za katere ni bila nikoli slišala. V vašem filmu Tutte le anime del mio corpo - s tem naslovom je dnevnik leta 2014 izšel tudi v knjižni obliki - odigra pomembno vlogo beseda skrivnost, saj je Maria Antonietta Moro vse življenje skrivala pred hčerko svojo vlogo v odporniškem gibanju ... Nisem preživela druge svetovne vojne in njenih grozot, tako da ne vem, zakaj ni Maria Antonietta nikoli spregovorila o tistem obdobju s svojimi dragimi. Mislim pa, da takih izbir ne smemo soditi ali obsojati. Odporništvo je ena glavnih tematik vašega filma. Mislite, da je to obdobje še aktualno? Seveda je! Upor lahko danes interpretiramo kot ščitenje in gojenje kritičnega mišljenja. Vsak dan nas bombardirajo z novicami in slikami, novimi socialnimi zapovedmi ter ukazi, zaradi katerih postajamo sužnji napačnih mitov. Odpor vidim v tem, da verjamemo v svoje sposobnosti in mnenja, ne glede na to, kar nam blebetajo mediji. Kje in kako bi morali seznaniti nove generacije s pojmom in vrednotami odporništva? Družina je nedvomno prva zibelka, v kateri moramo otroke naučiti, kako se svet »vrti«. Odporniško gibanje ni le zgodovinsko obdobje, ampak neke vrste vizija življenja, ki nam jo lahko predstavijo in pojasnijo že v domačem okolju. O tem bi morali govoriti tudi v šoli, na pri- mer s predavanji bivših borcev, in mislim, da se na tem že veliko dela. V filmih pridejo pogosto v ospredje tudi avtobiografske značilnosti režiserjev: je tako tudi v vašem? Tako kot Loreni, je tudi meni pred nekaj leti umrla mama. Obe sva preboleli podobno žalost. Le s časom mi je bilo jasno, da se lahko žalost spremeni v nekaj bolj plodnega. Veliko odgovorov sem že imela v sebi, mama pa mi jih je bila na svoj način dajala skozi vse svoje življenje. Kje boste še predvajali film? Film je koprodukcija med Italijo in Slovenijo, pred koncem leta ga bodo predvajali na slovenski nacionalni televiziji. Zgodba o Marii Antonietti pa spada v širši evropski projekt Women of the Resistance, pri katerem sodelujejo Italija, Slovenija in Hrvaška, tako da ga bomo predvajali v številnih šolah teh treh držav. Poleg tega upam, da bom z njim tekmovala na marsikaterem evropskem filmskem festivalu. Pa še namig na vaše bodoče filmske projekte. S čim se ukvarjate? Že nekaj časa se posvečam obsežnejšemu projektu v tržaški mestni četrti Pončana, kjer se socialni delavci trudijo, da bi s krajevnimi prebivalci izboljšali življenjske pogoje. Rada bi prikazala četrt, ki sicer stoji na robu mesta, ima pa veliko pozitivnih lastnosti. O njej se namreč bere le v lokalnih mediji in to pogosto z negativnim predznakom ... Rajko Dolhar prva mladinska zborovska revija vokalna eksplozija Strastna in vesela GROPADA - »Izžarevati sodobnost in netradicio-nalnost, strast in veselje, z najrazličnejšimi žanri« - s tem namenom je nastala nova, mladinska zborovska revija Vokalna eksplozija, ki jo je vokalna skupina Anakrousis prvič priredila v nedeljo zvečer v dvorani KD Skala v Gropadi. Na prvi izvedbi naj bi nastopile tri skupine, od katerih pa je ena žal odpovedala sodelovanje, glasbe pa kljub temu ni manjkalo, saj so gostitelji in gostujoča skupina brez težav sooblikovali bogat pevski večer v sproščenem in prijetnem duhu dopadljivih skladb. Vokalni skupini Karina iz Hrpelj je bila zaupana uvodna točka, za katero so simpatične pevke pripravile »uprizoritev« ljudskega programa, saj so vsebinsko povezale ljubezenske in hudomušne ljudske skladbe (v priredbah Čo-pija, Simonitija, Ježa) s prizorom matere in hčere, ki se pogovarjata o izbiri »pravega« fanta. Zborovodkinja in članica Andreja Tomažič Hrvatin in pevke osemčlanske vokalne skupine (v nedeljo jih je nastopilo šest) so se spoznale v vrstah Akademskega zbora Univerze na Primorskem in so začele prepevati skupaj na poroki. Del tega prisrčnega pristopa in prijateljskega povezovanja, s katerim se je vse sproščeno začelo, se je trajno zapisal v značaj skupine, saj se ubrano petje, neizumetničen pristop, naravna muzikaličnost v hipu dotaknejo poslušalcev z neposredno sporočilnostjo. Svežina mladostnega izraza in brezčasnost starih tradicij sta si podali roko v prvem sklopu nastopa, glasovno uravnovešena skupina pa je v drugem delu nadaljevala še s sentimentalnim programom (v katerem je zborovodkinja potrdila, da je tudi odlična solistka), ki je obsegal dalmatinske pesmi, slovenske popevke in Withersovo Lean on me. Vokalna skupina Anakrousis ni takoj izdala svoje pop narave, saj je nastop uvedla s skladbo Arva Par-ta, se pozabavala s ponarodelo Kalinko in glavnino nastopa posvetila seveda bolj »vintage« in novejšim uspešnicam v raznih priredbah za vokalno skupino, z občasno uporabo beatboxa (All about that bass, Mr. Sandman, Torpedo blu, Evolution of music skupine Pentatonix). Jari Jarc je prevzel skupino leta 2014. V tako kratkem času pa je že uresničil veliko zanimivih načrtov in se z organizacijskim odborom društva trudi, da bi pevci imeli zelo bogat pevski koledar in veliko različnih spodbud, od tekmovanj do gostovanj in mini turnej, sodelovanj v televizijskih oddajah ali na odmevnih kulturnih prireditvah. Skupina šteje trenutno 16 pevcev in se pripravlja na nov, zelo zahteven izziv, saj je bila sprejeta na letošnjo izvedbo prestižnega zborovskega tekmovanja Seghizzi. Pevci Anakrousisa se občasno preizkušajo tudi v bolj klasični literaturi, njihov nastavek in zvok pa sta jasno usmerjena v pop in jazz glasbo. Trenutno je mehkoba doo-wop sloga (Sh-boom) najbližja značaju skupine, ki se še ni dovolj sprostila v svojem odrskem in pevskem nastopu. Mimika, žar, samostojnost pevcev, stik z občinstvom, tudi gib oz. male koreografije so namreč bistveni sestavni elementi tega zborovskega žanra, katerega motivirani pevci postopoma osvajajo prvine. V bolj »pop« vzdušju mladinske revije je prijetno presenetil zaključek, saj so pevci izbrali kot skupno skladbo Merkujevo Jnjen čeua jti gna. (rop) intervju - Egiptovski pisatelj in novinar Cherif Choi Bi danes v Slover s kamelo, ali bi se O arabščini, politiki, liberalnem potencialu LJUBLJANA - Egiptovski pisatelj in novinar Cherif Choubachy, ki je pred leti napisal knjigo o potrebi po modernizaciji arabščine Dol s Sibawayhom, poudarja, da je arabščina, ki se ni spremenila že več kot 1500 let, zaradi tega postala zaprt jezik. To pa se odraža tudi v razmišljanju celotne družbe. Choubachy se je rodil leta 1946 v Aleksandriji, leta 1976 je diplomiral iz umetnosti v francoskem jeziku na univerzi v Kairu. Kariero je začel kot urednik na egiptovski tiskovni agenciji Mena, nato pa postal novinar na radiu in televiziji. Leta 1980 se je pridružil Unescu kot odgovorni urednik za novice, leta 1985 pa je postal direktor egiptovskega časopisa Al Ahram v Parizu. Leta 2002 je postal državni sekretar na egiptovskem ministrstvu za kulturo, kjer je bil odgovoren za mednarodne odnose. Izdal je številne publikacije na področju politike, družbenih znanosti, pravic žensk in islamske ideologije. Med drugim je napisal že omenjeno delo Dol s Sibawayhom, ki ga je leta 2006 stalo sekretarskega stolčka. V knjigi pišete o potrebi po modernizaciji arabščine. Lahko pojasnite? Moja osnovna filozofija je, da bodo ljudje nazadovali, če ne sprejmejo zakona evolucije - tako družba kot ljudje sami. Jezik je orodje, s katerim se izražamo. Arabščina je edini jezik na svetu, ki se 1500 let ni spremenil. Morda še malo dlje. Postal je zaprt jezik, to pa se odraža v načinu mišljenja. Če razmišljaš v modernem jeziku, bodo tudi tvoje misli lažje moderne. Zato menim, da je zelo pomembno, da Arabščina je edini jezik na svetu, ki se 1500 let ni spremenil. Morda še malo dlje. Postalje zaprt jezik, to pa se odraža v načinu mišljenja pride do evolucije v arabskem jeziku, predvsem slovnici. Zakaj je moja knjiga dvignila toliko prahu in so bile proti njej napisane štiri knjige in na stotine člankov? Ker so rekli, da je arabščina jezik korana, svete knjige islama. Tako naj ne bi napadal arabščine, ampak kritiziral koran. To ni res, napadam in kritiziram arabščino. Želim, da bi se razvila v skladu z našimi potrebami, ki so povsem drugačne od potreb ljudi, ki so živeli pred 1500 leti. Moja velika težava, ne samo pri jeziku, je, da podpiram evolucijo, naša družba pa se vse bolj nagiba k stagnaciji. Vse naj bi bilo popolno, na- Egiptovski pisatelj in novinar Cherif Choubachy: »Če razmišljaš v modernem jeziku, bodo tudi tvoje misli lažje moderne. Zato menim, da je zelo pomembno, da pride do evolucije v arabskem jeziku, predvsem slovnici.« nebojša tejic (sta) ša vera je popolna, zato ne sm se je bomo držali in se vrnili v mo najbolj civilizirana družba Pišete tudi o jezikovni • rabi uporabljajo narečno, uradni pa to standardno, arh Moderni jeziki so rezult so za izražanje novih idej, ide arabskem svetu je bilo medte Imeli smo svojo renesanso pre taknili jezika. Kaj se je zgodilo govorni jezik, ki je bil bližje d lo z latinščino, ljudje na obmo čije so začeli uporabljati drug so se počasi spremenili v dan Latinščina, ki je bila jezik litur pa je arabščina, ker je jezik kor dje so zato ustavili evolucijo j Vokalni skupini Anakrousis (zgoraj) in Karina med nastopom v Gropadi fotodamj@n / Primorski KULTURA Četrtek, 21. aprila 2016 13 ibachy iijo potovali i usedli na letalo? i Egipta, veri in verskem ekstremizmu nemo spreminjati ničesar. Če ' čas preroka Mohameda, bona svetu. To enostavno ni res. shizofreniji - ljudje v zasebni spremenjeno arabščino, v laično obliko ... at evropske renesanse. Ljudje alov, potrebovali nov jezik. V :m normalno slediti isti poti. id 200 leti, a se takrat niso do>? Ljudje so začeli govoriti poluhu časa. Enako se je zgodi-očju današnje Francije, Nem-ačen jezik - lokalne jezike, ki ašnjo francoščino, nemščino. rgije, ni bila sveti jezik. Za nas ana in Mohameda, sveta. Lju-jezika in s tem duha. To je glavna težava naše družbe - zanikamo načelo evolucije. Verjamemo v izgubljeni raj, v katerega se moramo vrniti. Ta raj ne obstaja, morda je obstajal pred 1500 leti. Danes so stvari, svet, popolnoma drugačni, drugače razmišljamo. Ljudem, ki me sprašujejo, zakaj želim spremeniti jezik, vedno rečem, da smo včasih pač jahali kamele. Bi danes v Slovenijo potovali s kamelo, ali bi se usedli na letalo? Družba se je razvila, duh ljudi pa je ostal arhaičen. Imamo dva trenda, imamo zelo močan liberalen trend. V omenjeni renesansi so obstajali ljudje, ki so bili proti ste-reotipom, proti zastarelemu načinu razmišljanja, a okoli 40 let nazaj je prevladala konservativna miselnost. Zdaj se »bojujemo«, veliko liberalnih ljudi je v Egiptu in arabskem svetu. Ne bom se nehal bojevati, ker je to pravi boj in prava smer zgodovine. Verjamete, da lahko Egipt potegne k liberalnemu trendu? Mislim, da je Egipt edina država v arabskem svetu, ki ima možnost za ta preboj. Zaradi zgodovine, intelektualnih elit ... Arabska renesansa se je začela v Kairu. Gre za naporen boj, naša težava pa je, da na Zahodu veliko ljudi sim-patizira z islamskim ekstremizmom, političnim islamom. Ne govorim o ZDA, te so tako ali tako pomagale političnemu islamu za potrebe boja proti komunizmu. Ustvarili so Al Kai-do, ustvarili so Osamo bin Ladna. Zdaj govorijo, da so proti islamskemu ekstremizmu, pa so ga ustvarili. Ko so islamisti prišli na oblast v Egiptu leta 2012, je predsednik Mohamed Morsi - bil je lutka v rokah vrhovnega vodje Muslimanske bratovščine - sprejel zakone, ki so zagotavljali, da nihče ne more nasprotovati njegovim odločitvam. Ti ljudje nimajo nič skupnega s svobodo, demokracijo. Naj vam povem konkreten primer: februarja lani sem na Facebooku zagnal akcijo, naj se zakrite ženske, ki so jih v to prisili - v Egiptu je to večina žensk - odkrijejo. To je dvignilo ogromno prahu, prejemal sem grožnje s smrtjo. Zakaj? Ker ti ljudje, kot sem rekel, ne marajo sprememb. Spremembe so zanje hudič in vsakdo, ki podpira spremembe, je hudič. V zgodovini so bile vse ženske zagrnjene, še ko sem šel prvič v Vatikan, mislim da leta 1970, so morale biti vse ženske zagrnjene. Zagrinjanje žensk je stara tradicija starih družb, ti ljudje pa jo hočejo vsiliti v imenu islama - zaradi tega, ker želijo patriarhalno družbo. Kako se temu upreti? Z dekonstrukcijo. Ustvarili smo sistem, v katerega so malo po malo vsilili agresijo. Zakaj? Ko je Arabija postala islamska, se je začela širiti in srečevati druge kulture. Morali so se bojevati. Bojevati so se morali tudi med križarskimi vojnami. Ljudi je najlažje pridobiti za boj skozi vero. Nekateri so to obdržali do danes. Če želimo spremeniti družbo, moramo to dekonstruirati. Seveda, v zgodovini smo se morali bojevati v imenu islama, tako kot kristjani ali Judi. Zdaj je situacija drugačna. Če bereš koran, islam, tako kot krščanstvo ali katerakoli druga vera, sporoča mir, bratstvo med ljudmi. Ni sporočilo agresije ali ubijanja, a so nekateri vero izkoristili za to. Naum Dretnik (STA) nadiške doline - Gregor Božič zaključuje snemanje celovečerca Zgodbe iz kostanjevih gozdov Ob Aniti Kravos in Giusi Merli nastopajo tudi nekateri Benečani - Koproducentje goriška Transmedia ŠPETER - »Vidimo se čez eno leto v kinu!« S tem vabilom je koproducent Igor Prinčič (Transmedia) v vasi Lipa pri Špetru zaključil predstavitev filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvega celovečerca mladega slovenskega režiserja Gregorja Božiča, ki ga od marca dalje snemajo v Nadiških dolinah, kjer naj bi zadnje prizore posneli v naslednjih dneh. O nastajanju nove italijansko-slo-venske koprodukcije (za slovensko stran je producent hiša Nosorogi, ki jo predstavlja Marina Gumzi) sta poleg koproducentov in režiserja spregovorili še igralki Anita Kravos in Giusi Merli. Med glavnimi nastopajočimi v filmu pa je tudi Benečanka Dora Ciccone. Kakovost te čezmejne koprodukcije potrjuje tudi dejstvo, da je bila deležna pod- Igor Prinčič nm pore vseh glavnih evropskih, slovenskih, italijanskih in deželnih filmskih ustanov - na predstavitvi sta bila tudi Federico Poillucci (Film Commission FJK) in Paolo Vidali (Sklad za avdiovi-zuelne medije FJK); omeniti pa velja, da gre za drugi slovenski film, ki si je zagotovil sofinanciranje italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti ter turizem. Podlaga, ki daje filmu strukturo, je drama Rekviem Izraelca Hanoha Levi-na, katere osnovna ideja izhaja iz treh zgodb Antona Pavloviča Čehova, vse to pa dopolnjujejo še pripovedi iz beneškega ljudskega izročila. Scenarij sta napisala Božič in Gumzijeva, ki sta ga nato še razvila na evropski delavnici EA-VE, med samim snemanjem pa sproti integrirala, saj so režiserja večkrat še dodatno navdihnila srečanja z domačini, okolje ... »Vsak dan je pomenil odkritje novega zaklada,« je povedal režiser, pri katerem sta tako Kravosova in Merlijeva izpostavili »jasno vizijo in sposobnost, da je združil različne zgodbe in ljudi ter ustvaril neke vrste magično atmosfero«. Slika je v tem filmu bolj pomembna od same zgodbe, ki je sicer postavljena v sredino 20. stoletja in se odvija v zapuščenih vasicah v Benečiji. Gre pa za neke vrste pravljico o izoliranosti, osamljenosti in toženju za neuresničenim, do izraza pa prihajajo tudi sanje in magični pogled na svet. Ena izmed posebnosti filma je ta, da se je Božič odločil za snemanje na filmski trak. »To je edini nosilec, na katerem se da vrteti preteklost, poleg tega pa je z njim sika mehkejša, barve so epše, ustvarja pa tudi posebno atmosfero, tako da sem bil že od vsega začetka trdno odločen, da uporabim ta medij,« je povedal slovenski režiser, ki je v Benečiji posnel tudi kratki film Šuolni iz Trsta, ki je v bistvu »teaser« za celove-čerec. Tako kratkometražni film, s katerim so v Nadiških dolinah že leta 2014 spoznali Božiča in z njim rade volje sodelovali tudi pri snemanju celovečerca Zgodbe iz kostanjevih gozdov (v filmu se pojavljajo tudi domačini, kar daje delu poseben pečat, kot so povedali na včerajšnji predstavitvi), kot zadnji ambi-cioznejši projekt sta namreč nastala na podlagi raziskave o ljudskem izročilu, ki jo je sam Božič opravil v Idrijski in Nadiških dolinah ter na območju Kolovrata. (tg/nm) Prizor iz filma, spodaj z leve Anita Kravos, Gregor Božič in Giusi Merli nm filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Le confessioni Italija, Francija 2016 Režija: Roberto Ando Igrajo: Toni Servillo, Connie Nielsen, Pierfrancesco Favino, Marie-Josée Croze in Moritz Bleibtreu Ocena: ★★★★ Po oskarjevi nagradi, ki jo je prejel pred dvema letoma v Los Angelesu s filmom Neskončna lepota Paola Sorrentina, se Toni Servillo spet vrača v filmske dvorane z zgodbo in vlogo, ki mu jo je Roberto Ando sešil po meri. Servillo je tokrat Roberto Salus, v belo haljo oblečeni menih, mogoče pater, ki deluje v okolju, v katerem ga spoznamo, zelo tuje. Roberta so namreč povabili na vrh ekonomskih ministrov, v zelo ekskluziven hotel v Heiligedamu, na Baltskem morju. Pater res nima nič skupnega s »summitom«, a predsednik mednarodnega denarnega sklada Daniel Roché, je pred nedavnim prebral nekaj njegovih so-cialno-filozofskih esejev in si zaželel, da bi se udeležil srečanja. Na svetovnem posvetu, na katerem baje odločajo o usodi sveta, ob njem in ameriškem, nemškem, angleškem, francoskem, japonskem, ruskem, italijanskem in kanadskem ministru nastopita tudi mladinska pisateljica in rock zvezda, ki se v prvi osebi zavzemata za pomoč nerazvitim državam. Da je pater Salus zelo različen od ostalih sodelujočih, je jasno predvsem ob uri obedov, ko ministri in njihova spremstva uživajo ob izvrstnih dobrotah in pitju šampanjca, beli menih pa se hrani samo z orehi. Končno pa razumemo zakaj ga je Daniel Roché povabil zraven, saj se mu ekonomski svetovni veljak spove, a kmalu potem zadušen umre. Nihče od prisotnih ne ve, ali je pri tem šlo za samomor, ali za umor in ali je za Rochejevo smrt lahko kakorkoli kriv samotarski in molčeči pater. Očitno pa je, da je predsednik mednarodnega ekonomskega sklada umrl in da morajo o tem obvestiti svetovno javnost. Največji strah prisotnih pa je v tem, da je morda Daniel Roché med pogovorom razodel spovedniku plan, ki bo v prihodnjih mesecih spravil na kolena življenje nekaterih držav. Andojeva pripoved, postavljena nekam med ekonomsko-moralni triler in globoko filozofsko razmišljanje o svetu, v katerem živimo, ne preseže filma, ki ga je režiser dosegel z delom Viva la liberta: je pa izziv, ki ga ne gre zamuditi, ker se nas vse, o čemer film govori, vsekakor tiče zelo od blizu. (Iga) 1 4 Četrtek, 21. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu goriška - Kras 2014+ po ukinitvi pokrajinske uprave Krajanom prepuščajo nadaljnji razvoj Krasa Do začetka prihodnjega leta naj bi goriška pokrajina dokončala še zadnja dela, ki jih je v okviru projekta Kras 2014+ načrtovala na Debeli griži. Tam kot znano nastaja muzej na prostem z razglednima točkama in krožno pešpotjo, ki bo obdajala spomeniško območje. V načrtu sta še izgradnja novih stranišč in dokončna ureditev že dostopnih topniških kavern, kjer bodo s pomočjo multimedijske tehnologije obiskovalci lahko bolje doumeli, kaj so vojaki med prvo svetovno vojno doživljali na tej kraški vzpetini. Korenita ob- Mara Černic:»V desetih letih smo ustvarili koncept kraškega območja, ki prej ni obstajal. Sprožili smo postopek, ki ga bodo morali naprej razvijati tisti, ki tu živijo« nova čaka tudi stavbo tamkajšnjega muzeja; pokrajina je pripravila načrt, njegovo uresničitev pa prepušča deželi oz. državi, saj bo prihodnje leto kot ustanova prenehala obstajati. »Obnovljeni spomeniki in druge ostaline prve svetovne vojne niso edina "dediščina" projekta Kras 2014+. Gradbena dela so bila eden izmed temeljev razvojnega načrta, njegov drugi in nič manj pomemben cilj pa je bila oživitev Krasa kot turistične destinacije z vsemi svojimi zgodovinskimi, okoljskimi in drugimi značilnostmi. Poudarek je bil na ovrednotenju zgodovine prve svetovne vojne, a tudi na naravnem okolju in promociji širše ponudbe kraškega območja,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri je upravi v teh letih z raznimi ukrepi Mara Černic v kaverni na Debeli griži in dogodki uspelo spodbuditi turistični razvoj Krasa: »V desetih letih smo v okviru projekta Kras 2014+ ustvarili koncept kraškega območja, ki prej ni obstajal. Sprožili smo postopek, ki ga bodo morali naprej razvijati tisti, ki v tem prostoru živijo. Marsikaj se že dogaja, veliko je mladih in navdušenih ljudi. Vajeti torej prepuščamo teritoriju: to je bil že od vsega začetka tudi pomen znaka "plus" v samem naslo- V središčni ulici gorel Mercedes Gasilci ob avtu, ki je zagorel V torek zvečer je v goriškem mestnem središču v še nepojasnjenih okoliščinah zagorel osebni avtomobil. Šlo je za vozilo tipa Mercedes SLK svetlo sive barve, ki ga je lastnik parkiral pred eno izmed stanovanjskih hiš v Bellinijevi ulici, v neposredni bližini Korza Italia. Posredovali so gasilci, ki so ogenj kmalu pogasili, na avtomobilu pa je kljub temu nastala večja materialna škoda. Klic na pomoč so na goriškem poveljstvu gasilcev prejeli okrog 21.40. Ko so nekaj minut kasneje pridrveli v Belli-nijevo ulico, je bil prednji del avtomobila v plamenih. Medtem ko so gasilci gasili požar, so na prizorišče prišli še po- fotob.n. licisti. Gasilci so ogenj takoj obvladali, prednji del avtomobila pa je do njihove intervencije žal že zgorel. »Znanec mi je povedal, da je videl dim s svoje terase, čeprav stanuje nekaj sto metrov daleč,« je povedal eden izmed Gori-čanov, ki so čisto slučajno prisostvovali akciji gašenja. Kaj je povzročilo požar pod pokrovom avtomobila, za zdaj še ni jasno. Vozilo je morda zagorelo samo od sebe zaradi okvare, policisti pa ne izključujejo nobene možnosti, niti vandalskega dejanja. »Zadevo moramo še preiskati,« je včeraj dejal vodja mobilnega oddelka goriške kvesture Claudio Culot. (ale) vu projekta.« In ravno o nadaljnjih ukrepih na turističnem, kmetijskem in drugih področjih bo tekla beseda na dveh srečanjih, ki jih pokrajina prireja 22. aprila in 12. maja: »Na prvem se bomo o prihodnosti Krasa pogovarjali z vsemi posamezniki in ustanovami, ki so sodelovali pri projektu, na drugem pa z raznimi interesnimi skupinami. Določiti je treba smernice za razvoj Krasa v prihodnosti, ko pokrajine ne bo več. Tudi razvojni načrt LAS Kras bo pri tem gotovo odigral pomembno vlogo,« pravi Černičeva, po kateri bo zaključni posvet potekal 14. junija. Urejanje muzeja na prostem na Debeli griži, ki ga bo po ukinitvi pokrajine upravljala občina Zagraj, po besedah pokrajinskega funkcionarja Flavia Gabrielci-ga hitro napreduje. Pred koncem leta bodo obnovljena tudi stranišča, v katera bodo vložili 160.000 evrov. »Septembra naj bi začeli opremljati topniške kaverne z lučmi in multimedijsko tehnologijo: denar za ta del projekta, ki je vreden preko 400.000 Urejanje muzeja na prostem na Debeli griži hitro napreduje, dela se bodo zaključila v prvih mesecih prihodnjega leta evrov, nam je zagotovila Trgovinska zbornica. Dela naj bi se zaključila v prvih mesecih prihodnjega leta,« napoveduje Ga-brielcig, po katerem je pokrajina že pripravila tudi izvršni načrt za obnovo muzejske stavbe na Debeli griži. »Tako kot muzej na prostem bo tudi ta stavba postala prava turistična zanimivost. Gradbenih del vendar ne bomo izpeljali mi: vključena bodo v dogovor med deželo in državo,« pravi Gabrielcig, po katerem bi morali biti vsi našteti projekti že zdavnaj zaključeni: »Načrte nam je prekrižal pakt stabilnosti. Zaradi ovir in zamud nam ni uspelo uresničiti vseh načrtovanih javnih del, na primer tistih, ki smo jih nameravali izpeljati v Doberdobu: porabili smo okrog 2.100.000, na razpolago pa smo imeli 4.000.000 evrov. Preostali denar bomo vrnili deželi, zahtevali pa bomo, naj ga porabi za nadaljnje naložbe v razvoj kraškega območja.« (ale) gorica Podaljšali so rok za izgradnjo termoelektrarne Območje za McDonald'som Goriška pokrajina je podjetju Rail Service podaljšala rok za dokončanje del, ki jih izvaja v svoji hali pri štandreškem krožišču. Tam ima podjetje obrat za predelavo aluminija, aprila 2013 pa je prejelo tudi okoljsko dovoljenje za izgradnjo manjšega obrata za proizvodnjo električne energije. »Dela so v teku. Podjetje je vložilo prošnjo za podaljšanje roka za dokončanje del, ki po novem zapade aprila 2017,« pravi pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig. Omenjena termoelektrarna je del širšega projekta Three shades of green, ki je v Gorici povzročil kar nekaj polemik. Kamen spotike je gradnja še ene male termoelektrarne na bioma-se, ki jo namerava podjetje Rail Service zgraditi za nekdanjo restavracijo McDonald's. »Tam se dela še niso začela. Rok zapade julija,« pojasnjuje Ga-brilecig. Podjetje ima še eno okoljsko dovoljenje, na podlagi katerega lahko uredi obrat za predelavo kovinskih odpadkov. »Tudi v tem primeru nismo prejeli obvestila o začetku del,« dodaja funkcionar, podpredsednica pokrajine Mara Černic pa izpostavlja, da podjetje razpolaga z vsemi potrebnimi dovoljenji za izvedbo del: »Avtori-zacije, ki jih je podjetje pridobilo, so še v veljavi. Kdaj bodo dela izvedena, je stvar investitorja.« (ale) gorica - Sodišče Staršem odvzeli sinova Notranjost tržaškega sodišča Pri negi svojih dveh bolnih sinov naj bi odločno pretiravala. Zato je tržaško sodišče za mladoletnike dvema Goričanoma odvzelo oba otroka - eden obiskuje osnovno šolo, drugi pa nižjo srednjo šolo - ter ju odpeljalo v varno hišo. Za skrajni ukrep, zoper katerega sta obupana starša že vložila zahtevo za preklic, so se sodniki odločili ob zaključku daljše preiskave, ki jo je vodilo goriško državno tožilstvo. Zaradi zaščite mladoletnih podrobnejših informacij o vpletenih ne bomo navajali. Preiskavo so sprožili na podlagi opozoril osebja zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo, ki je dečka zdravilo: oba imata namreč redko genetsko bolezen. Zdravniki so ocenili, da z odnosom očeta in matere do otrok nekaj ni v redu. Problem naj bi bil pretirana zdravstvena vnema staršev - mož je po poklicu zdravnik, žena pa je gospodinja -, za takojšen ukrep odvzema otrok pa naj bi se sodišče za mladoletne odločilo na podlagi telefonskih prisluhov: mati je namreč nekomu dejala, da ne ve več, kaj bi s sinovoma naredila in da se ji bo zmešalo. Otroka so zato odpeljali v varno hišo, ki se nahaja v neznanem kraju, obupana starša pa sta se obrnila na odvetnika Francesca Miraglio iz Modene, ki je strokovnjak na tem področju. Goričana trdita, da sta ljubeče negovala svoja otroka, zato sta preko odvetnika vložila zahtevo za preklic ukrepa, o kateri bodo sodniki odločali v prihodnjih dneh. (ale) gorica - Napoved Laure Fasiolo Iščejo tri nove sodnike »Z namenom, da odločno in čim prej rešimo problem pomanjkanja osebja na sodiščih, je Višji sodni svet prižgal zeleno luč za razpis javnega natečaja za zapolnitev praznih mest. V okrožju Furlanije-Julijske krajine so na voljo tri mesta v Gorici, po eno mesto pa v Pordenonu, Vidmu in Trstu,« je včeraj sporočila senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki jo je s tem seznanil podpredsednik Višjega sodnega sveta Giovanni Legnini. Sklep je bil sprejet 13. aprila, rok za zbiranje prošenj pa bo zapadel 11. maja. »Ob marsikateri priložnosti sem poudarila, da je nujno potrebno okrepiti obstoječi organik, zato da bo goriško sodišče kos velikemu bremenu dela in da preprečimo dodatno odlaganje sodnih postopkov, ki so že v teku,« izjavlja senatorka in pojasnjuje: »Nevarnost je predvsem, da se upočasnijo sojenja zaradi smrti, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Pozornost institucij pa je že obrodila prve sadove in oprijemljive premike. To je rezultat lojalnega sodelovanja vseh dejavnikov, ki si prizadevajo, da bi bilo goriško sodišče v stanju, da nemoteno opravlja svoje naloge.« ronke - Nasilje v Vidmu Zdravnik žrtev napada na ulici Nasilnež ga je najprej udaril v glavo, nato pa ga je s silo pahnil na tla. Tako naj bi se mu maščeval, ker je skušal zaščititi žensko na kolesu in ga fotografirati. Žrtev nasilja je bil Massimiliano Degenhardt, zdravnik iz Ronk, ki ima ambulanti tako v Ronkah kot v Vidmu, v petek pa je moral poiskati pomoč v videmski bolnišnici. »Na kraj je prišla izvidnica, zabeležila je ime napadalca in še moje ime, toda zgodilo se ni nič. To ni normalno. Prepričan sem bil, da napasti osebo na ulici je zločin,« je bil kritičen zdravnik. Po njegovi prepovedi je v petek okrog 20. ure s svojo tajnico zapustil pisarno v Drevoredu Leopardi v Vidmu. Nameraval je k avtomobilu, ko je opazil moškega, ki je zalučal steklenico. »Ker se je tedaj približevala kolesarka srednjih let, sem z nogo umaknil s cestišča razbitine, pri čemer pa se mi je neznanec približal in me začel zmerjati. Vzel sem v roko mobilnik, da bi se zavaroval, moški pa je zavpil proti meni, ker da sem ga hotel fotografirati, in me udaril v glavo, da sem padel in se udaril v bok,« je prigodo opisal zdravnik, ki je vložil ovadbo pri ronških karabinjerjih. 14.-28. april 2016 OBIŠČITE NOVO SPLETNO STRAN WWW.OLANDIA.SI 1 6 Četrtek, 21. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - »Pod lipami« srečanje z akterji otroške revije Pastirček je trdoživ Urednik (z leve), sodelavci in podporniki otroške revije Po slavnostni prireditvi, ki je potekala pred dvema tednoma v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v počastitev 70-letnice otroške revije Pastirček, se je v okviru Srečanj pod lipami zbralo na odru komorne dvorane istega centra osem akterjev, ki so na različne načine navezani na Pastirčkovo izhajanje in distribucijo. Posege je spodbujala in usklajevala vzgojiteljica Olga Tavčar, v niz opisov, spominov, razlag, anekdot in želja za prihodnost so se v zaporedju in izmenično vključevali sedanji urednik Marijan Markežič, ilustrator Walter Grudina, sestra Bernarda Berce, razredne učiteljice Ljuba Legi-ša, Alenka Radetič in Barbara Rustja ter Niko Klanjšček kot nekdanji naročnik, nato oče in sedaj tudi stari oče zvestih bralk. S tridesetimi udeleženci večera so se s pripovedjo vrnili sedem desetletij v preteklost, ko je revija nastala na pobudo ka-teheta Kazimirja Humarja v pomoč po vojni obnovljeni slovenski šoli, ki je bila še brez učbenikov in beril. Predhodnice Pastirčka so v Gorici bile Jaslice. Ljudi, ki so se posvečali izhajanju, so odlikovale delavnost, vztrajnost in požrtvovalnost v duhu krščanstva, slovenstva in kulturnosti. Pričevanja z odra so se vrstila in razlikovala glede na različne vloge v vzgojnem procesu, ki poteka v razredih osnovne šole. Ilustrator Grudina je povedal, kako se je sam sčasoma spreminjal v načinu podajanja risanih sporočil, od nekdanjega klasičnega pristopa do nagajivega in razbremenjenega načina v besednem izražanju njegove maskote, ki jo je imenoval Packo. Učiteljice so povedale, kako je revija sprejeta v razredih, kako jo obravnavajo, kako se učenci in učenke navdušijo, ko preverjajo objavo svojih prispevkov ali risb. Čeprav opredeljuje revijo preprosto besedišče, so si bile vse šolnice edine v želji, da bi za prvi razred bili sestavki še preprostejši ob upoštevanju stopnje besednega zaklada, ki ga povprečno premore šolska populacija. Za to je nujna povezava med razredno učiteljico in veroučiteljico, preko katere otroci revijo prejemajo in spoznavajo, najmanjši tako, da izpolnjujejo barvne predloge. Preko iste založbe občasno spremlja Pastirčka kakšna knjižna izdaja, ki je vključena v sistem bralne značke. Koristen je podatek, ki ga je med večerom posredoval Niko Klanjšček, da se je namreč skavtizem v Gorici pojavil in bumbaca razširil, potem ko se je s pismom uredništvu pred mnogimi desetletji pozanimal, s čim so se ukvarjali tržaški člani skavtske organizacije. Ostale sogovornice so v zaključnem posegu skupaj z urednikom Markežičem voščile reviji še dolgo let uspešnega izhajanja vključno s prilogami. Prekinitev ne bo, največ se lahko pripeti, NOCOJ V GORICI »Skozi ogenj« Pod lipami Centra Bratuž bo nocoj ob 20.30 predstavitev knjige »Skozi ogenj«. Avtor je Stanko Sivec, 90-le-tni primorski duhovnik po rodu iz Livka. Duhovniško pot, ki ga je popeljala od Šempasa do Otlice, Bovca in Prvačine, je g. Sivec začel leta 1955, v Jugoslaviji pa je doživel sodni proces, zapor in prisilno delo v taboriščih. Večer bo vodila urednica knjige Mira Cencič. Organizatorja Srečanj pod lipami sta Kulturni center Lojze Bra-tuž in Krožek Anton Gregorčič. da se skrči število strani; pri naprezanju za redno izhajanje jim dolgoletno pomaga tiskarna Grafica Goriziana, ki vselej poskrbi za pravočasni izid ne glede na težave, ki se pojavljajo. Uredniški pristop se bo še nadalje držal načela, da z vsebino izpričuje dogajanja in vrednote, ne pa vsiljivo prepričuje svojih bralcev. (ar) gorica - Božo Repe s knjigo »Veliko vemo, toda še vedno premalo« »Veliko vemo, toda še vedno premalo.« S temi besedami se je zaključilo srečanje z Božom Repetom, zgodovinarjem in avtorjem knjige S puško in knjigo - Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. Goriški Kulturni dom je Re-petov obisk uvrstil v niz knjižnih predstavitev in srečanj z avtorji. To je uvodoma povedal predsednik Kulturnega doma Igor Komel in spomnil, da je Repe pred nedavnim ravno v Kulturnem domu predstavil knjigo o prvem predsedniku samostojne Slovenije, Milanu Kučanu, ki je tudi bil goriški gost. Komel je še poudaril, da predstavitev Repetove knjige poteka tik pred dvema pomembnima datumoma: 25. aprilom, italijanskim praznikom osvoboditve, in 27. aprilom, dnevom vstaje slovenskega naroda. O tokratnem gostu je uvodoma spregovoril Karlo Devetak, družbenopolitični delavec, ki je o Repetovi knjigi dejal, da se brez dlak na jeziku in obenem z umirjenimi toni loteva morda najbolj problematičnega in hkrati svetlega po- Božo Repe v goriškem Kulturnem domu foto k.d. glavja zgodovine Slovencev. Devetak je čestital avtorju, ker se je v času pogostega potvarjanja preteklosti in zmanjševanja vloge narodno-osvobodilnega boja pogumno spopadel s kompleksno temo ter obelodanil tudi manj znana dejstva. Z razliko od drugih piscev je to opravil kar se da objektivno, je dejal Devetak, kajti iz podatkov, ki so na voljo, večina zgodovinarjev črpa to, kar jim paše in kar se v določenem obdobju najbolje »prodaja«. Sledil je skoraj dvourni pogovor z Repetom o tem, kako in zakaj je dobršen del Slovencev nastopil proti nacifašizmu brda - Vrednote slovenske osamosvojitve Marjan Terpin predsednik območnega odbora VSO Pripravljajo okroglo mizo o vlogi zamejskih Slovencev v času osamosvajanja V prostorih občine Brda so pred kratkim zasedali člani območnega odbora za Vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) in razpravljali o letošnjem delovanju. V programu je priprava okrogle mize na temo Nastanek novih demokratičnih strank ter sodelovanje in podpora zamejskih Slovencev v času osamosvajanja. Med pobudami izstopajo še postavitev spomenika pesniku in domoljubu Ludviku Zorzutu ter ponatis njegove pesniške zbirke Ptička briegarca, dalje preimenovanje osnovne sole Dobrovo po briškem pesniku Alojzu Gradniku, sodelovanje pri raznih projektih - npr. Pot miru na Sabo-tinu -, aktivna udeležba na proslavah ob Dnevu državnosti in Dnevu samostojnosti na Sabotinu ter pri organizaciji proslave v Gorici. Zasedanja se je udeležilo tudi nekaj članov iz Gorice. Pomembna točka na dnevnem redu so bile volitve novega odbora VSO za Brda, Števerjan in Gorico. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Marjan Terpin iz Števerjana, za podpredsednika pa sta bila imenovana Boris Šfiligoj s Kojskega in Borut Miklavc iz Zalega Brega. Na mesto predsednika pokrajinskega odbora VSO je bil soglasno potrjen dosedanji predsednik pokrajinskega odbora za severno Primorsko Peter Lemut. V nadaljevanju je Lemut predstavil delovanje Marjan Terpin VSO na ravni pokrajine in države ter prisotne seznanil s prihajajočimi prireditvami. Statutarna pravila določajo, da je vsak predsednik območnega odbora VSO hkrati tudi podpredsednik pokrajinskega odbora. Srečanje je sklenila razprava o aktualni politični sliki v Sloveniji. (kb) in se odločil za oborožen boj proti sovražniku, manjši del pa se je udinjal okupatorju in z njim celo sodeloval. Tragično je ugotavljati - je menil Repe -, kako se zadnje čase v Sloveniji ljudje skoraj sramujejo NOB-a in njegove vloge pri osvoboditvi. To vlogo so priznavali tudi zavezniki, ki so pošiljali svoje vojaške misije med partizane in so partizanske enote oskrbovali z orožjem, živežem in sanitetnim materialom. V tujini se še danes marsikdo čudi, kako je malemu slovenskemu narodu, ki so ga skušali podjarmiti po številu večji in bolje oboroženi sovražniki, uspelo osnovati tako dobro organizirano mrežo te-ritorialcev, obveščevalcev in usposobljenih borbenih enot. Zavidajo nam bolnico Franjo, tiskanje Partizanskega dnevnika, ustanavljanje partizanskih šol, prenašanje ranjencev, reševanje zavezniških pilotov in ujetnikov, je izpostavil Repe. Njegova knjiga pa vsebuje tudi kritično obravnavo NOB-a ter obsoja napake in zločine, ki so bili storjeni, kar pa ne zmanjšuje pomena partizanskega boja. Obžaloval je še, da se marsikateri tedanji dogodek tudi danes zlorablja v politične namene. Na srečanju z avtorjem v Kulturnem domu je beseda tekla še o drugih vprašanjih, ki jih knjiga pretresa: na primer ali je bil spopad med partizani in domobranci državljanska vojna, kakšni so bili glavni vzvodi za kolaboracijo in kakšni za odhod v partizane, katera sta bila vloga in doprinos Primorske k NOB. Tako zasnovano knjigo so bralci sprejeli z velikim zanimanjem, saj je že doživela več ponatisov. Dogajanje izpred sedemdesetih let je Repe podrobno razčlenil, njegovo pisanje temelji na poglobljeni raziskavi in trezni presoji vseh aspektov tedanjega časa. (vip) goriška - Spomin Že jutri bodo prvi dogodki ob obletnici osvoboditve Lanska svečanost v Podgori bumbaca Tudi na Goriškem potekajo priprave na vsakoletne komemoracije ob 25. aprilu. Prvi dogodki bodo ponekod že jutri. VZPI-ANPI iz Gorice, SKGZ in združenje Krajevna skupnost Pevma-Osla-vje-Štmaver bodo polagali vence v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri pri goriškem zaporu, ob 8.20 na goriškem gradu, ob 8.45 pred ploščo padlim in pred spomenikom deportiranim pred železniško postajo v Gorici, ob 9.15 v Pevmi, ob 10. uri v Podgori, ob 11. uri v Štandrežu in ob 12. uri na glavnem pokopališču v Gorici. V občini Sovodnje bo prva svečanost ob obletnici osvoboditve jutri, 22. aprila, v Gabrjah: ob 20.15 odhod sprevoda s Trga Neodvisnosti, ob 20.30 komemoracija pri spomeniku. V ponedeljek, 25. aprila, bodo na vrsti Peč (ob 9.20), Rupa (ob 9.35), Vrh (ob 10. uri odhod izpred centra Danica in slovesnost pri spomeniku) in Sovodnje (ob 10.45 pri spomeniku pred občino in pri plošči na tamkajšnji cerkvi). Občina Doberdob, VZPI-ANPI ter krajevna društva bodo dan osvoboditve obeležili v ponedeljek, 25. aprila, ob 9. uri v cerkvi v Doberdobu z mašo za padle v NOB. Sledilo bo polaganje vencev k spomenikom: ob 10.40 v Jamljah, ob 11. uri v Doberdobu, ob 11.15 na Poljanah in ob 11.30 na Palkiš-ču, kjer bo osrednji dogodek: govornik bo župan Fabio Vizintin, sodelovali bodo še pihalni orkester Kras, ženski zbor Jezero in ja-meljski Kremenjak. V Tržiču bodo dan osvoboditve proslavili s polaganjem vencev jutri, 22. aprila, ob 9.30 v parku v Ulici Garibaldi, ki je posvečen spominu na Maria Fantinija - Sassa, dalje ob 11.15 v tovarni Nidec Asi, ob 12.15 pri spomeniku pred ladjedelnico Fincantie-ri. Ob 18.30 bo v obiskovalnem centru v Ulici Pisani 28 odprtje razstave z naslovom^go-sto 1944: la Resistenza nelle incisioni di Tranquillo Marangoni; na ogled bo do 20. maja ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah pa med 10. in 13. uro. V soboto, 23. aprila, ob 11. uri bo v centru za starejše občane Poclen v Ulici Fontanot odprtje razstave Cera una volta in Italia - Dal fascismo alla liberazione - La grande satira afumet-ti di Daniele Panebarco v organizaciji centra Leopoldo Gasparini; na ogled bo do 30. aprila. V ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 bo zbirališče na Trgu Aldo Moro pred bolnišnico San Polo, od koder bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio; poleg občine in VZPI-ANPI bo zastopana tudi borčevska organizacija iz Nove Gorice. V Ronkah bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 9. uri maša v cerkvi Sv. Lovrenca, ob 9.45 bo izpred občinske palače startal sprevod, ob 10.30 bo slovesnost na dvorišču konzorcija za bonifikacijo posoške nižine v Ulici Roma; pozdravil bo župan Roberto Fon-tanot, govornik bo Marco Puppini, sodelovali bodo nižješolski dijaki večstopenjskih šol iz Ronk in Doberdoba, nastopil bo orkester Giuseppe Verdi iz Ronk. V večnamenski dvorani konzorcija za bonifikacijo posoške nižine bo obenem odprtje fotografske razstave Luciana Maniaja z naslovom Testimoni - Ritratti di Resistenti; na ogled bo med ponedeljkovo svečanostjo in od 26. do 30. aprila med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. Ob slabem vremenu bo svečanost v dvorani konzorcija. / Primorshi GORIŠKA Četrtek, 21. aprila 2016 17 gorica - Sklicali bodo trgovce in gostince S študentsko kartico do večjega števila storitev in popustov Gostilne, marketi in fotokopirnice. To so tipologije trgovskih dejavnosti, ki jih univerzitetni študentje v Gorici najpogosteje obiskujejo. Zato bodo te trgovine imele največjo težo v seznamu storitev nove kartice UnicardGo, ki daje goriškim univerzitetnim študentom pravico do popustov v mestnih lokalih in trgovinah. »Tudi študentsko kartico je treba občasno obnavljati in jo prilagajati zahtevam uporabnikov, torej mladih, ki obiskujejo goriški univerzitetni pol. Posodobitev kartice je hkrati v interesu goriških gostincev in trgovcev, ki morda želijo izboljšati svojo ponudbo,« pravijo na goriški občini, kjer je v prejšnjih dneh podžupan Roberto Sartori sklical srečanje na to temo. Sestanka so se udeležili predsednik univerzitetnega konzorcija Emilio Sgarlata, direktorica zveze trgovcev Ascom Confcommercio Monica Paoletich, predstavnika študentskega združenja Assid Federico Cleva in Erica Giordano ter predstavnika univerzitetne smeri za diplomatske vede Martina Melchiori in Francesco Saltarin. »Postopek za pridobitev študentske kartice UnicardGo bomo poenostavili, ob tem pa jo bomo bolje promovirali in napolnili z novimi vsebinami oz. storitvami,« pojasnjuje goriški podžupan Sartori, ki namerava vzpostaviti neposreden stik med trgovci in študenti. »Tako bodo trgovci lahko bolje razumeli, kaj študentje potrebujejo in pričakujejo. Prirediti nameravamo Študentje si želijo večjih popustov v trgovinah z jestvinami, v gostinskih lokalih in v fotokopirnicah, kijih običajno obiskujejo nekaj srečanj,« napoveduje podžupan. Predsednik univerzitetnega konzorcija Sgarlata soglaša s potrebo po posodobitvi kartice. Po njegovi oceni mora leta čim bolj odgovarjati potrebam študentov in izboljšati njihovo življenje v Gorici. Predlagal je, naj se v kartico vključi tudi vrsta storitev, ki bi se jih študentje lahko Goriški sedež tržaške univerze v Ulici Alviano (desno) in videmske univerze v samostanskem kompleksu Svete Klare (levo) bumbaca posluževali v prostem času: koristen bi bil denimo popust pri nakupu avtobusnih vozovnic, s katerimi bi se študentje v poletnih mesecih lahko peljali iz Gorice v Gra-dež in nazaj. O tem predlogu se bo Sgar-lata pogovoril s predstavniki prevoznega podjetja APT in gradeškega podjetja GIT. Monica Paoletich je ocenila, da je treba kartico popolnoma obnoviti. Posodobiti je treba seznam trgovin in obratov, v katerih bodo imeli študentje pravico do popustov, ter preveriti pripravljenost upraviteljev, da mladim zagotovijo še več ugodnosti in storitev. Potrebo po večjih popustih so izpostavili predstavniki študentov, po katerih bi bilo to potrebno zlasti v trgovinah z jestvinami, v gostinskih obratih in v fotokopirnicah, ki jih najpogosteje obiskujejo. Udeleženci srečanja so se pogovorili tudi o ukrepih, preko katerih bi lahko univerzitetne študente spodbujali k večjemu obisku goriških muzejev in športnih objektov, ter o potrebi, da se čim prej sproži informativno kampanjo med trgovci, ki bodo lahko predstavili svoje predloge za posodobitev univerzitetne kartice. Občni zbor planincev Slovensko planinsko društvo Gorica prireja danes svoj 68. občni zbor. Potekal bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. Prvomajsko slavje Prvomajsko slavje v Števerjanu bo v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 na prireditvenem prostoru na Bukovju; ob nagovoru bosta še koncert Pihalnega orkestra Kras in ples z ansamblom Orange Juice. Istega dne ob 10. uri bo start pohoda in kolesarske ture »Spoznavajmo Brda«. Na predvečer praznika - 30. aprila - bo ob 21. uri koncert skupine Pink Floyd Cover band Pink Passion. Nepravilne oblike V Vili Vipolže bo danes ob 19. uri odprtje razstave tridimenzionalnih mozaikov »Nepravilne oblike«, ki so jo pripravili obrtniki iz združenja izdelovalcev mozaikov z območja Spilimberga. V FJK je nekaj manj kot sto podjetij, ki delujejo na področju izdelave mozaikov in zaposlujejo tristo delavcev. Razstava bo na ogled do 15. maja. goriška - Medobčinska unija za Brda in zgornje Posočje Skupščina bo v torek Župani bodo v Šlovrencu izvolili predsednika in določili funkcije, ki jih bo zveza začela izvajati prvega julija V torek, 26. aprila, bo v dvorani občinskega sveta v Šlovrencu prvo uradno zasedanje skupščine medobčinske teritorialne unije za Brda in zgornje Posočje. Tako so na torkovem sestanku odločili župani, ki bodo v torek tudi izvolili predsednika unije. Pričakovati je, da bo kot župan največje občine to vlogo opravljal Ettore Ro-moli. Na torkovem sestanku ne bo predstavnikov občin Sovodnje, Števerjan in Dolenje, ki kot znano še niso vstopile v unijo. Na zadnjem sestanku se župani še niso dokončno dogovorili o funkcijah, ki jih bodo začeli skupno izvajati s prvim julijem. »O tem bomo odločali v torek na skupščini, ko se bomo pogovorili z občinskimi tajniki in deželnimi funkcionarji. Imamo namreč še nekaj dvomov: preden se za karkoli odločimo, jih moramo razčistiti,« je povedal krminski župan Luciano Patat in pristavil: »Osebno menim, da moramo tako ali drugače čim prej startati s skupnim izvajanjem služb. Zlasti za manjše občine je združevanje moči nujno: če se bodo pojavile težave, se bomo z njimi soočali in jih skupaj premoščali. Druge poti ni.« Že danes pa bo v Tržiču prvič zasedala medobčinska teritorialna unija Kras-Soča-Jadran, ki ima za razliko od briško-posoške unije tudi uradni slovenski naziv. Občine, ki jo sestavljajo, naj bi s prvim julijem združile urade za statistiko, evropske projekte, kataster in civilno zaščito, finančne in računovodske storitve pa so še pod vprašajem. (ale) gorica - Dežela podaljšala rok »Občina bo še letos sanirala Kazermete« Degradirano območje na severnem robu mesta bumbaca Napovedana sanacija degradiranega območja t.i. Kazermet na robu severne goriške četrti bodo izvedeni še letos. Tako napovedujejo v tehničnih uradih občinske uprave, potem ko so z oddelka za energijo in okolje pri deželni upravi prejeli obvestilo, da je rok za dokončanje del odložen na 31. december letos. Če pa bo občina spet zamujala, bo dodeljeni denar izgubljen. Gre za 130 tisoč evrov, ki jih je dežela dodala k enaki vsoti iz občinskega proračuna. Sanacija Kazermet bo torej stala 260 ti- soč evrov. »Iz različnih razlogov do danes del še nismo opravili,« trdi župan Et-tore Romoli. »Zato smo deželo večkrat vprašali, naj podaljša prvotni rok. Tehnični službi obeh uprav sta nato pretresli težave, ki so privedle do zamud, in poiskali rešitve. Občina je predstavila novo časovnico, na podlagi katere je dežela sklenila, da podaljša rok. To nam bo omogočilo, da izberemo izvajalca in še letos saniramo degradirano območje. Denar torej ni izgubljen, temveč je v proračunu,« zagotavlja župan. gorica - La Giulia odpušča Sindikati pozivajo institucije k pomoči Z včerajšnjega sestanka na goriški občini tržič - Alarm Torbi nista bili bombi Obakrat so posegli pirotehniki V središču Tržiča je včeraj prišlo do bombnega alarma. Okrog 8. ure so pirotehniki razstrelili v Ulici SantAmbrogio mali nahrbtnik, ki ga je neznanec zapustil v neposredni bližini stolne cerkve in sedeža mestnih redarjev. Sumljivi nahrbtnik je v mestu povzročil nemalo strahu, zaradi česar so na kraj priklicali pirotehnike, ki so ga sestrelili s posebno napravo. Izkazalo se je, da je šlo za nenevarno torbo, ki jo je neznani mladenič pozabil na ulici. Bombni alarm so v Tržiču sprožili tudi dan prej, v torek. Ob 10. uri so na pločniku ob Ulici Torino našli večjo platneno torbo. Bila je naslonjena k tamkajšnjemu poslopju. Karabinjerji so zavarovali kraj in poskrbeli, da se mu ni nihče približal do prihoda pirotehnikov policijske enote, ki varuje ronško letališče. Tudi v tem primeru je bil alarm neupravičen. bumbaca Napoved vodstva goriške tovarne bonbonov La Giulia, da bo zaradi zaprtja oddelka žvečilnih gumijev odslovilo petnajst delavcev, je bila v središču včerajšnjega srečanja med goriško občinsko odbornico Arianno Bellan in predstavniki sindikatov. Deželna tajnica sindikata Fai Cisl Claudia Sa-cilotto, pokrajinski tajnik sindikata Flai Cgil Luciano Sartori, pokrajinski tajnik sindikata Fai Cisl in predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva so Bellanovi orisali položaj ter upravo pozvali, naj tudi sama stopi v stik z družbo Perfetti, ki je lastnica tovarne. »Sindikati pričakujejo, da bodo institucije ukrepale pred 28. aprilom, ko se bodo začeli pogajati z vodstvom družbe. Z njimi soglašamo, zato se bova z županom že jutri (danes, op.p.) sestala s pooblaščenim upraviteljem Gilbertom Procuro. Tovarna la Giulia je ena izmed najpomembnejših v naši občini, saj je v njej zaposlenih 96 ljudi. Razumeti želimo, kaj družba namerava,« je dejala Bellanova. Vodstvo družbe Perfetti je v prejšnjih tednih pojasnilo, da se je za zaprtje oddelka, ki proizvaja žvečilne gumije, odločilo zaradi krize v tem sektorju in da namerava ostale oddelke goriške tovarne ohraniti. Sindikati menijo, da bi presežnih delavcev ne smeli takoj odsloviti - predlagali so uvedbo solidarnostnih pogodb -, vodstvo družbe pa pravi, da ta ukrep ne pride v poštev: tovarno namerava namreč prestrukturirati, da bo lahko kos novim razmeram na trgu. (ale) 18 Četrtek, 21. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - Danes Odgovornost in delovne navade otrok Vzgoja za odgovornost je naslov javnega srečanja, ki ga Dijaški dom Simon Gregorčič prireja za starše danes ob 17.30 na svojem sedežu v Svetogorski ulici (Ulici Mon-tesanto) v Gorici; vstop je prost. O tem, kako so odgovornost in dobre delovne navade jamstvo, da bodo otroci v življenju srečni in uspešni, bo predaval Aleksander Zadel, doktor psihologije, direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je tudi kadrovsko agencijo Competo ter sodeluje z Univerzo na Primorskem in Inštitutom Andreja Marušiča. Slovenskim in tujim podjetjem pomaga pri projektih razvoja tehnik vodenja, motivacije, kadrovske politike in razvoja osebnih ter manager-skih potencialov uslužbencev. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ~M Gledališče Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -21.45 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.15 - 22.10 »Le confessioni«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Les souvenirs«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Zona d'ombra«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«. Dvorana 4: 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10 - 22.15 »Codice 999«; 22.20 »Nonno scatenato«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le confessioni«. il Razstave 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 30. aprila, ob 20.30 »Quando la moglie e in vacanza« (režija Alessan-dro di Spazio); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kul-turnidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturni-dom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 26. aprila, ob 20.45 komedija »Performance« (nastopa Virginia Raf-faele, režija Giampiero Solari); informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH iz niza »Primavera in Arte« bo danes, 21. aprila, ob 20.30 gledališka predstava »Sospiro d'anima - La sto-ria di Rosa Cantoni«, napisala in nastopa Aida Talliente, glasbena spremljava Davida Ceja. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 23. aprila, ob 10.30, 12.30 in 16. uri »Psiček iz megle« (Borut Gombač) in ob 20. uri »Draga Jelena Sergejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. V RONKAH: v večnamenski dvorani konzorcija za bonifikacijo posoške nižine v Ul. Roma bo v ponedeljek, 25. aprila, v sklopu slovesnosti ob 25. aprilu, ki se bodo začele ob 10.30, odprtje fotografske razstave Luciana Maniaja »Testimoni - Ritratti di Resistenti«; na ogled bo v ponedeljek med svečanostjo in od 26. do 30. aprila 10.00-12.00, 17.00-19.00. Prirejata ekomuzej teritorijev in tržiški kulturni konzorcij. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava »Inchiostro e pen-nino, protagonisti di un'arte raffinata. Opere di Giovanni Cavazzon«; v petek, 22. aprila, ob 18. uri bo srečanje z Giovannijem Cavazzonom; do 23. aprila od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.00. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. G.I. Ascoli 8/1) je v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quel-lo che vuole« na ogled razstava avstrijskega umetnika Walterja Melc-herja; do sobote, 23. aprila, 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162). V GORICI: v galeriji StudioFaganel na Drev. XXIV Maggio 15/C bo v petek, 29. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Duseja »Silent spaces«. Razstavo bo predstavila Franca Marri; na ogled bo do 14. maja ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sredah in sobotah 10.3013.00, 16.00-19.30. V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava »Ženski obrazi in izrazi«; do 30. aprila od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah ali po dogovoru; www.centerbratuz.org ~M Koncerti H Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040636663, info@slori.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja srečanje za starše »Vzgoja za odgovornost« danes, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 84 v Gorici, predaval bo priznani psiholog Aleksander Zadel; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it, vstop prost. M Izleti »SNOVANJA 2016«: v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri v grofovi dvorani na goriškem gradu bo celovečerni koncert »Glasbene afinitete« v izvedbi profesorjev SCGV Emil Komel in društva Arsatelier in bo vključen v manifestacijo »Un castello ... in festa« v organizaciji društva Smilevents, ki ponuja tudi enogastronomski dogodek z naslovom »1015 let ... vse najboljše Gorica« ob 18. uri v prostorih Taverne al Castello v grajskem naselju pri pokrajinskih muzejih. V TRŽIČU v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 iz niza »Galleria musicale«: v nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri bosta nastopila har-monikaš Stefano Bembi in saksofonist Tomaž Nedoh. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri nastop kvarteta saksov AX4T (Mitja Zerjal, Marcello Sfetez, Walter Cra-gnolin, Daniele Tarticchio); informacije in prijave po tel. 0481-46861, vstop prost. GRAJSKE HARMONIJE v Gradu Krom-berk: koncert »Večer samospevov«, ki je v mesecu februarju odpadel zaradi bolezni, bo danes, 21. aprila, ob 20. uri. Nastopata Elvira Hasanagic (sopran) in Aleksandra Pavlovič (klavir); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 22. aprila, ob 20.15 Simfonični orkester Akademije za glasbo (Mathew Coorey, dirigent in Izak Hudnik, violončelo); informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kul-turnidom-ng.si. SPDG prireja v nedeljo, 24. aprila, izlet na Javoršček (1557 m). Zbirališče ob 6.50 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 3493887180 (Gabrijel). KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: 8. maja pohod »Družne sabotinske poti« v sotesko Iški Vint-gar pri Ljubljani; informacije in prijave za avtobusni sedež čimprej pri Fani-ki (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitji (338-3550948 ali mi-tja@spdg.eu). PROMOTURISMO FVG prireja vodene oglede mesta Gorica v soboto, 23. aprila, 21. in 28. maja, 11. junija, 9., 23. in 30. julija, 13., 20. in 27. avgusta ter 3., 10., 17. in 24. septembra ob 15.30 s startom pred sedežem PromoTuri-smoFVG na Korzu Italia 9 v Gorici; nujna najava po tel. 0481-535764, in-fo.gorizia@promoturismo.fvg.it. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Nea-pelja, obiskom obalne ceste Costiera Amalfitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič). □ Obvestila POHOD SPOZNAVAJMO BRDA: 4-ur-ni sprehod po stranskih poteh in kolovozih po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Števerjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 0481-884226 (Silvan Pit-toli). KOLESARSKI TOUR PO BRDIH: 3-ur-na proga po briških gričih v nedeljo, I. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Števerjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 328-1751208 (Joško Terpin). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do II. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. »KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: v soboto, 23. aprila, ob 10.03 »Seguendo le tracce della via Gemina«, vodila bosta Dario Stasi in Maurizio Bolteri. V soboto, 30. aprila, ob 10.03 »Aiello: la misu-ra del tempo«; vodila bosta Carlo Bressan in Stefano Perini; rezervacije po tel. 331-7696985, info@illibro-delle1803.it od ponedeljka do četrtka 9.00-12.00, 14.00-16.00, ob petkih 9.00-12.00. SPDG obvešča, da je še par prostih mest za sedemdnevni izlet v Apenine od 22. do 28. junija; informacije po tel. 331-7059216, vlado.klemse@vir-gilio.it (Vlado). 68. OBČNI ZBOR Slovenskega planinskega društva Gorica bo danes, 21. aprila 2016, v prvem ob 19.30 in v drugem sklicu ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. AŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor v torek, 26. aprila 2016, ob 19. uri v prvem in v sredo, 27. aprila 2016, ob 19.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. I. Brass 20 v Gorici. DRUŠTVO TRŽIČ sklicuje redni občni zbor v petek, 29. aprila 2016, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. KD SOVO DN JE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, v sredo, 4. maja 2016, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 5. maja 2016, ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. DOBERDOBSKA OBČINA je objavila razpis za dodelitev dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin, ki so jih dolžni lastnikom nepremičnin, izrabljenih v bivalne namene, v skladu s 6. členom deželnega zakona 6/2003 in v skladu z 11. členom zakona št. 431 z dne 9. decembra 1998 v pomoč družinam, ki ne morejo plačevati najemnine in lastnikom nepremičnin, ki družinam v stiski dajejo v najem lastna stanovanja, ki so bila neizkoriščena, z izjemo tistih, k so bila deležna podpore za javne gradnje, kot je predvideno v 6. členu in 2. odstavku deželnega zakona 6/2003. Rok zapade 10. maja 2016 ob 12. uri; informacije na občini od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16. ure; www.doberdob.it. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). SKRD JADRO organizira v petek, 22. aprila, v popoldanskih urah delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481776123 (Štefanja). V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje iz niza »Spazio DolceMente«: vsak torek od 20.30 meditacija »Cuori Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, the-tahealing; www.ahaueventi.com. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure ne- pretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. ETHNIC FESTIVAL bo v Gradišču od petka, 22. aprila, do nedelje, 1. maja; www.ethnicfestival.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. OKUSI VIPAVSKE - festival vina in ku-linarike je v teku do 15. maja; www.okusi-vipavske.si. ¡1 Prireditve V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v sklopu 10. Goriških dnevov knjige danes, 21. aprila, ob 17. uri lutkovna predstava »Doktor Faust« v izvedbi bivših učencev Osnovne šole Šturje Ajdovščina; www.ng.sik.si. »KNJIGA OB 18.03«: v dvorani APT železniške postaje v Gorici bo danes, 21. aprila, Flavio Santi predstavil svojo knjigo »La primavera tarda ad ar-rivare«, z avtorjem se bo pogovarjal novinar Stefano Bizzi; info@illibro-delle1803.it, www.illibrodelle1803.it. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE bo danes, 21. aprila, ob 17.30 predstavitev monografije »Stillfried. Ein Name im Wetterleuchten der Geschichte; eine literarische Annaehe-rung«. Prisotni bodo avtor Mario Erschen, Renate Lunzer in Sergio Ta-vano. Prireja goriška državna knjižnica v sodelovanju s študijskim centrom Rizzatti in ICM Gorica. »JURČEK IN TRIJE RAZBOJNIKI« (rekonstrukcija partizanskega lutkovnega gledališča 1944-45) bo v petek, 22. aprila, ob 17. uri na Bevkov trg v Novi Gorici. Osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju z lutkovno predstavo za otroke in odrasle bodo izvajali igralci ljubljanskega Mini teatra v režiji Roberta Waltla. PRAZNIK FRTALJE v organizaciji PD Ru-pa-Peč v Rupi: v nedeljo, 24. aprila, ob 17. uri nastop otroških zborov ter »kokošje igre« v ekipah; častni govornik bo zgodovinski raziskovalec Vili Prinčič, sledil bo ples z duom Casablanca. V ponedeljek, 25. aprila, bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nastop Športno plesnega kluba Dance Sport Connecting ter ples z duom Ivo&Marjan. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Gorici prireditev z naslovom »Naj ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo !«. Nastopali bodo mažoretne skupine Kras Doberdob (male, srednje, velike), gledališka skupina KD Skala Gabrje, Oder mladih KD Briški grič, Jazz balet SKD France Prešeren Boljunec, duo Glasbene matice, trio Glasbene matice, mladinska plesna skupina Vi-gred Šempolaj, pevska skupina srednješolk in srednja plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Francesca Za-gaglia vd. Zanuttigh (iz hiše za starejše občane v Aiellu ob 11.15) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepeli-tev. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, msgr. Anton Lazar (ležal bo od 10. do 14. ure) v cerkvi, pokop na pokopališču v Idriji (od 17. do 18. ure bo ležal v cerkvi pokopališča v Idriji). DANES V MARIANU: 10.30, Ivone Di-zorz (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi. / Primorshi MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 21. aprila 2016 19 GLOSA Slovenska ljubezen do ruskega naroda in kulture, Rasputin in Bartol S • • JoZe Pirjevec_ »Spoštovani, dovolite, da Vas tudi v imenu Tadeja Bajda, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prisrčno pozdravim. Ko govorimo o slovensko-ruskih odnosih v prejšnjem stoletju, ne moremo mimo ugotovitve, da se je obetavno začelo, saj je leta 1901 Fedor Korš, filolog, pesnik in moskovski univerzitetni profesor, s prevodom Prešernovih poezij vzbudil v ruski intelektualni srenji veliko pozornost, predvsem do Sonetnega venca. V naslednjih desetletjih so ruski pesniki, med katerimi so tako znana imena kot Bal'mont, Vološin ali Brju-sov, spesnili kar štiriinšestdeset sonetnih vencev. Kar zadeva slovensko-ruske odnose v prejšnjem stoletju, vse seveda ni bilo na nivoju pesniške umetelnosti. Bilo je tudi dosti trpljenja, o čemer priča stoletnica Ruske kapelice pri nas kot tudi izkušnja naših ujetnikov v Rusiji med prvo svetovno vojno. Bilo je, z naše strani, veliko upanja v Rusijo in njeno revolucijo, pa tudi veliko razočaranja. Bil je celo strah pred sovjetskim napadom po letu 1948, polemika s stalinističnim režimom in ustvarjalni upor proti njemu v iskanju socializma s človeškim obrazom. Ne moremo reči, da bi stoletje, ki je minilo pred šestnajstimi leti, ne bilo burno za Slovence in Ruse in da bi se vse, kar se je dogajalo, ne izražalo v naših medsebojnih odnosih. Kljub vsemu pa ne gre spregledati dejstva, da med Slovenci ni nikoli usahnila ljubezen do ruskega naroda in njegove mogočne kulture, kakor tudi ne spoštovanje in hvaležnost za njegov herojski boj proti fašizmu.« S temi besedami sem skušal na kratko, kot se spodobi za pozdravni na- govor, strniti vsebino posveta o slovensko- ruskih odnosih v 20. stoletju, ki smo ga organizirali prejšnji četrtek v Ljubljani. Sledila je vrsta referatov, ki so osvetlili plodne stike med Slovenci in Rusi predvsem v prvih desetletjih stoletja in povedali marsikaj novega. Na primer, da je v znameniti šoli našega Antona Ažbeta v Munchnu študiral med drugimi ruskimi slikarji tudi veliki Vasilij Kandinsky, ali da je Anton Aškerc kar dvakrat obiskal Rusijo, pri čemer se ni mogel otresti svojega slovanskega patosa, a tudi ne ugotovitve, »da so Rusi tristo let za nami«. Med posegi, ki so posebej vzbudili mojo pozornost, naj omenim referat Jurija Perovška o »Odmevih ob Raspu-tinovi smrti in kasnejših pogledih nanj na Slovenskem«. Rasputin, ta čudodelni »starec«, miljenec carja Nikolaja II. In njegove žene Aleksandre, je osebnost, ki privlači. Je bil šarlatan, ali je zares znal ozdraviti malega car-jeviča, ki je bolehal za hemofilijo? Vsekakor je bil na dvoru tako moteč, da ga je 30. decembra 1916 umorila skupina velikašev - zgleda ne brez britanske vpletenosti v zaroto. Rasputin je bil namreč nasprotnik ruskega sodelovanja v vojni in je bil zato na črnem spisku Intelligence Servicea. Kakšna bi bila zgodovina Rusije in Evrope, če bi obveljala njegova, je seveda vprašanje, ki se začenja s če... Toda, kar me je pripravilo do tega, da spregovorim o Rasputinu, je Perov-škova omemba, da se je z njim ukvarjal tudi Vladimir Bartol. Njegov zapis o »svetem satanu« se mi zdi tako posrečen, da ga velja zabeležiti. Bartol je videl korenine Rasputinove zgodbe v razkroju carističnega kolosa. V to strahovito zmedo je prišel sibirski »starec« s svojo preprosto kmečko pametjo in se vpel v politično kolesje. Tako oči kot barva glasu sta bili počeli Rasputinovega vpliva na ljudi, je poudaril tržaški pisatelj. A še »veliko zna-čilnejše za tega izjemnega moža je bilo, kako je umel občevati z ljudmi. Rasputin je tikal carja in carico, ju objemal in poljubljal, jima grozil in grmel nanju; prav tako se je vedel proti knezom in vojvodinjam, proti ministrom in generalom.« Bartol ni verjel, da bi bil Rasputin pretkan slepar in da bi bil blazen. Bil je razuzdanec, pohotnež, pijanec, spokornik. Njegovo bistvo je bilo drugje. To je bila »magnetična, su-gestivna moč, ki jo je izžarevala njegova osebnost. Ta neznana sila je pri njem zavzela tolikšen obseg, kakršnega poznamo pri redkih voditeljih množic: pri svetopisemskih prerokih, pri kakem Mohamedu ali Napoleonu«. Rasputin je bil za Bartola poosebljen kaos: »Ko ga je bila čudovita usoda zanesla na njegov visoki položaj, se je brezciljno predajal vsem vetrovom. Popival in bratil se je s knezi in mužiki, postavljal in odstavljal je ministre, cerkvene dostojanstvenike in guvernerje, vmes počenjal prave orgije z ženskami, se zopet postil in kesal, ozdravljal bolnike, podpiral siromake, učil svojo filozofijo očiščenja preko greha in zraven spletkaril s spletkarji, mešeta-ril z mešetarji, podkupoval in se dal podkupovati. Njegovemu dejanju in nehanju je manjkal trden in določen cilj.« A trdna je bila njegova samozavest. »Ta mož je moral nekaj vedeti o sebi in o svetu, kar večina drugih smrtnikov ne ve.« Kakšen zagoneten sklep. Vreden Bartola in Rasputina. VREME OB KONCU TEDNA Severni zrak prinaša poslabšanje Darko Bradassi Da bodo tekoči teden zaznamovale velike vremenske spremembe, smo pisali že v ponedeljek na spletu. Prva se je udejanjila ravno nekaj ur po objavi spletnega članka, ko se je ob povratku padavin, ki sta jih povzročila manjša višinska dolina in zavetrni ciklon, ozračje ohladilo in je prehodno zapihala burja, nato pa spet segrelo. Niti ni šlo v absolutnem merilu za kdovekako občutno ohladitev, ozračje se je treh urah ohladilo za nekaj več kot 4 stopinje Celzija (v Boljuncu od 14,8 stopinje Celzija do 10,3 stopinje Celzija), ampak se je za krajši čas okrepila burja, ki je v Tržaškem zalivu dosegla hitrost 100 km/h -najvišjo v letošnjem aprilu - in je bistveno povečala občutek mraza. Že v popoldanskih urah, ko so se oblaki umaknili in je posijalo sonce, pa se je živo srebro spet vzpenjalo in se zaustavilo malo pod 18 stopinjami Celzija. Kombinacija med anticiklonoma je nato včeraj in bo tudi danes prinesla sončno in za ta čas toplo vreme. Za razliko od pričakovanj burja ni le oslabela, temveč ponehala, zato smo najvišje dnevne temperature spet beležili stran od morja, kjer se je živo srebro povečini vzpenjalo nad 20 stopinj Celzija, medtem ko je obala spet odigrala vlogo pe-pelke z le nekaj več kot 17 stopinjami Celzija. Morje je namreč v primerjavi z ostalim dogajanjem razmeroma mrzlo in ob odsotnosti nasprotnih severovzhodnih vetrov hladi obalo. Temperature v višjih slojih ozračja so po daljšem času, ko je radiosonda pogosto beležila previsoke vrednosti za ta čas, skladne z dolgoletnim dogajanjem. Včeraj opoldne je na višini 1500 metrov v prostem ozračju radiosonda namerila +3,2 stopinje Celzija, ničta izoterma pa je bila na višini 2241 metrov. Ne smemo pozabiti, da smo šele v aprilu, ko smo v preteklih letih in desetletjih le stežka in malokrat že oblekli kratke rokave, kar se je navadno dogajalo v maju, v preteklih desetletjih pa celo v juniju. Novo poslabšanje, ki se bo začelo jutri popoldne in se bo poglabljalo v soboto in nedeljo, nas bo popeljalo še nekaj tednov nazaj. Anticiklon se nad Atlantikom vzpenja proti severu, kar bo povzročilo spust višinske doline s severnim zrakom proti Sredozemlju. Gre za dogajanje, ki je navadno bolj običajno v zimskih mesecih. Prva obrobna pronicanja hladnejšega zraka bodo na vrsti že danes, ko se bo v popoldanskih urah pre- hodno povečala nestanovitnost in bo mestoma nastajala kopasta oblačnost, iz nje bo ponekod možna kakšna pred-frontalna ploha. Jutri in v nedeljo se bo hladnejši severni zrak poglabljal nad Sredozemljem in bo nad severnimi italijanskimi predeli nastala zavetrni ciklon. Prevladovalo bo spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Jutri bodo pihali okrepljeni vetrovi iz južnih smeri, v nedeljo bo zapihala zmerna burja, ozračje se bo postopno ohladilo. V ponedeljek se bo vreme že nekoliko izbojlšalo, toda bo še prevladovala spremenljivost, mestoma bo lahko še padlo nekaj kapelj dežja. Hladneje bo, pihala bo burja. Na sliki: prehodno se je okrepil anticiklon zsšdi - Tiskovno sporočilo V naših mladih je ogromno zdrave energije Minilo je le nekaj ur od osrednje slovesnosti ob 70. obletnici slovenskega šolstva v Italiji, ki smo ji prisostvovali v tržaškem Kulturnem domu. Slovesnost z naslovom Velika zabava je imela izrazito mladostniški pečat. Na odru se je zvrstila v najrazličnejših vlogah cela vrsta naših mladih protagonistov, ki so hoteli prav s svojim nastopom dokazati predvsem samim sebi, pa tudi nam vsem, veliko življenjsko moč in kleno vero v bodočnost. Recitatorke, pevke, glasbeniki, ansambla, gledališki ustvarjalci, plesalke, športnice, nagovori: vse to je bilo zlito v enkratno celoto mladostniških hotenj in ustvarjalne moči, nabitih z močno energijo življenjskosti in voljo po ustvarjanju našega jutrišnjega skupnega dne. Na slovesnosti pa smo se lahko prebili še do ene, pravzaprav temeljne ugotovitve, katero prevečkrat samo slutimo, saj živi v nas bolj latentno, a ki jo moramo odslej veliko bolj poudarjati. Gre za ugotovitev, da mora biti naša šola vsebinsko tesno povezana z vsemi zunajšolskimi dejavnostmi. Na si-nočnji prireditvi je bilo res nekaj enkratnega doživljati, kako se je v vseh točkah bogatega programa besedna umetnost idealno zlivala v celoto z ustvarjalnostmi drugih področij. Na zlatem krožniku nam je bil ponujen dokaz, da moramo našega mladega človeka, člana naše družbe, obravnavati vedno v vsej celovitosti, v vseh njegovih odtenkih in poudarjeno skrbeti za njego- vo še nadaljnjo celovito intelektualno večplastno rast. Prepričan sem, da je prav to edina pot, ki bo preprečila, da bi naša družba zašla v stagnacijo in bo še naprej lahko rasla in šla novim kvalitetnim kulturnim razsežnostim naproti. ZSŠDI bi rado tudi javno čestitalo vsem ustvarjalcem večera, ravnatelj-skemu kolegiju, ki je obletnico želel izpostaviti, režiserjem predstave in še posebno dijakinjam in dijakom, glavnim junakom večera. Vse, pa naj bo kdo med nami neverni Tomaž, vse je včeraj v dvorani našega osrednjega kulturnega hrama lahko prežel radostni občutek, da na naše mlade lahko računamo, da jim moramo zaupati, da jim moramo ponuditi priložnosti, da se lahko sami izkažejo in da tudi v javnosti izpostavijo svoje kulturne interese. Ni res, da so naši mladi mlahavi, da cincajo na mestu, da nimajo nikakršnih zakoličenih vrednot, kot marsikdaj lahko slišimo ob nekih pavšalnih analizah naše družbe. Nasprotno! V naših mladih je ogromno energije in to zdrave energije, a dovoliti jim moramo, da jo lahko sproščajo, da njihova ustvarjalnost lahko zaživi in da najde v naši družbi prostor tudi njihov mladostniški pogled na življenje. Večer nam dokazuje, da je ta njihov pogled vsega upoštevanja vreden. Bravo, mladi! Resnično lahko rečemo na glas, da Skupaj zmoremo! Mi vsi smo z vami! Ivan Peterlin Predsednik ZSŠDI PISMA UREDNIŠTVU Na Kotnikovi Mislim, da nima smisla polemizirati z M. Gregoričem in njegovimi trditvami, ki so klasika janšev-ske propagande. Moram pa ga popraviti glede shoda na Kotnikovi v Ljubljani, ker sem bil tam in mu sledil do konca. Na Kotnikovi smo se zbrali zagovorniki človeškega sprejema beguncev in prosilcev za azil, ki so bili nastanjeni v bližnjem domu. Z nami so bili mladi, a tudi starejši, kot Milan Kučan, župan Jankovič, evropska poslanka Tanja Fajon, poslanci Združene levice in drugi. Ko so iz centra Ljubljane prišli ljudje, ki so nosili table z napisi proti beguncem, je policija s ščiti in konji preprečila fizični stik med skupinama. V prvi vrsti antifašistov je bila majhna skupinica mladih fantov in deklet, ki so se (podobno kot delamo tudi v Italiji na demonstracijah) postavili v vrsto držeč palice z zastavami, da bi komurkoli preprečili prodor na prostor, ki ga je zasedala policija, ker bi to bila že provokaci-ja. Palice z zastavami so bile normalne in niso nikogar ogrožale, saj so bili policisti in policistke opravljeni kot robokopi, z električnimi napravami, pendreki in psi. Mfi Približal sem se tej skupini in ugotovil, da so si pokrili obraze. Vprašal sem jih zakaj. Odgovorili so mi, da nočejo, da bi jih v šoli ali službi prepoznali, ker bi to bil nov povod za spore. Demonstranti obeh skupin so se preko policijskega kordona polemično obmetavali z gesli in ironičnimi pripombami. Na koncu so se demonstranti proti beguncem umaknili, ne da bi se izkričali pred domom za azilante. Jaz sem na demonstraciji, ki je potekala ob odprtih mikrofonih, spomnil na druge begunce, ki so v času fašizma bežali iz Primorske v Jugoslavijo. Med njimi je bil tudi moj oče. Sprejemali so jih v Mariboru, v Prlekiji, a tudi v Srbiji. Podobno sedaj ljudje bežijo iz krajev, kjer divjajo krute vojne, ki so plod imperialističnega pohlepa po energetskih virih. Glede odnosa do beguncev pa mislim, da ima prav papež Frančišek. Stojan Spetič Proslava ob dnevu upora proti okupatorju SENOŽEČE - Združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Občinski odbor združenja borcev za vrednote NOB Divača prireja v sodelovanju z Občino Divača v počastitev državnega praznika Dneva upora proti okupatorju svečano prireditev, ki bo jutri ob 18. uri v dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah, Slavnostni govornik bo Milan Pahor. Zbrane bosta nagovorila in pozdravila še divaška županja Alenka Šturcl Dovgan in predsednik sežanskega borčevskega združenja Bojan Pahor. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval Igor Rojc, bodo sodelovali: Mešani pevski zbor Divača z zborovodjem Matejem Penkom, Mešani pevski zbor Senožeče z zborovodkinjo Ado Škamperle, Pihalni orkester Divača pod vodstvom dirigenta Borisa Benčiča, Plesno društvo Srebrna Senožeče s plesno mentorico Natašo Vasic Dukic in učenci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača pod vodstvom mentorice Suzane Kavčič. Olga Knez 20 Četrtek, 21. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Blatter bo kolumnist BASEL - Nekdanji predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fife) Sepp Blatter, ki je v zadnjih letih zaradi korupcijskih škandalov pogosto deležen kritičnih objav v medijih, bo poslej vsaj delno postal del novinarske srenje. Osemdesetletni nekdanji prvi mož nogometa bo vsaka dva tedna objavljal kolumne v časniku Schweiz am Sonntag.»Nje-gova prva kolumna bo posvečena nogometu, ta šport pa ne bo ves čas osrednja tema, saj bo pisal tudi o drugih športih in športni politiki,« je pojasnil glavni urednik Schweiz am Sonntaga Patrik Müller. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Umrl je med tekmo ADELAIDE - Umrl je 51 -letni Avstralec Tony Skeffington, ki so mu zdravniki lani napovedovali le še štiri tedne življenja. Pri Skef-fingtonu so zdravniki odkrili neozdravljivega raka, ko se je Leicester - njegova najljubša ekipa - boril za obstanek med elito. Letos se Leicester poteguje za naslov angleškega prvaka, do pred kratkim pa je Skeffington dejal, da ga pri življenju ohranjata le še Leicester in družina. Njegovo življenje je ugasnilo ravno, medtem ko je po televiziji v objemu svojcev spremljal svojo najljubšo ekipo. Valverde zmagal v Bruslju BRUSELJ - Španski kolesar Alejando Valverde (Movistar) je zmagovalec ene od klasičnih kolesarskih preizkušenj, Valonske puščice. V letošnji že 80. izvedbi dirke od Marche-en-Famenna do Mur de Huya, dolge 196 km, je premagal člana ekipe Etixx -Quick-Step Francoza Juliana Alaphi-lippa in Irca Daniela Martina. nogomet - Na rimskem Olimpicu eden najhitrejših »dvojčkov« v A-ligi (2 minuti in 36 sekund) Cavendish pa v Splitu SPLIT - V drugi etapi dirke po Hrvaški od Plitvic do Splita v dolžini 240 km je slavil britanski kolesar Mark Cavendish (Dimension Data), ki je bil v ciljnem sprintu močnejši od Italijana Giacoma Nizzola (Trek-Segafre-do), zmagovalca uvodne torkove eta- -----------...........K ■ ■ ■<-,)■ ■■ -J-.....~ . » V .. ..y. \ ......~ »■ ■■■ ^ ~ ■ ■ Totti kot Speedy Gonzales PRI VRHU - Napoli je že v torek zvečer visoko odpravil Donadonijevo Bologno. Juventus pa je sinoči odgovoril z zmago proti Laziu. Situacija na lestvici ostaja nespremenjena. »Stara dama« ima še naprej devet točk prednosti in bi lahko že v ponedeljek, če ne bo Napoli premagal Rome, postala državni prvak. Juventus mora pred tem v nedeljo premagati Fiorentino. ZA 3. MESTO - Na rimskem Olimpicu je bil junak »osmi rimski kralj« Francesco Totti, ki ga je trener Spaletti poslal v ogenj šele v zadnjih minutah srečanja in Pu-pone je v 2 minutah in 36 sekundah poskrbel za rekordni preobrat, enega najhitrejših v A-ligi. Prvi gol je zadel po samih 17 sekundah prihoda na igrišče. Nato je drugič premagal vratarja Torina s pomočjo najstrožje kazni. Totti je zadel letošnji četrti gol, skupno 303. v dresu Rome. Roma je tako zbežala Interju, ki je nerodno izgubil proti Genoi. V Genovi je odločilni zadetek zadel De Maio. Inter se je tako oddaljil od tretjega mesta, ki vodi v predkrog lige prvakov. EVROPSKA LIGA - Fiorentina je v Vidmu izgubila proti Udineseju, tako da bi se ji lahko Milan, če bo drevi premagal Carpi, lahko približal na štiri točke zaostanka. V »pole position« za nastop v evropski ligi sta Inter in Fiorentina. ZA OBSTANEK - Najdaljši korak v boju pred izpadom v B-ligo je storil Udi-nese, ki je na domačem Friuliju premagal kvotirano Fiorentino. Furlanski belo-črni so povedli že v 2. minuti z Zapato. V nadaljevanju so vijoličasti izenačili z Zaratejem. Pomembno zmago v boju za obstanek pa je Udinese pospravil pod streho s pomočjo Thereauja. Palermo je proti Atalanti iztrgal le točko. Drugi gol sicilskega moštva je dosegel Pirančan Struna. Frosinone pa je v Veroni visoko izgubil proti Chievu. Carpi bo proti Milanu igral šele drevi. PRIHODNJI KROG - Že v soboto bo Udinese gostoval na milanskem San Siru (Inter). Poslastica 35. kroga bo v ponedeljek popoldne v Rimu, kjer bo proti Romi igral Napoli. Na koprski Bonifiki finale Maribor - Celje LJUBLJANA - V finalu nogometnega pokala Slovenije bosta 25. maja v Kopru igrala Maribor in Celje. Mariborčani so na včerajšnji povratni polfinalni tekmi v domačem Ljudskem vrtu premagali Zavrč po podaljšku s 5:1 (2:1, 1:1), Celjani pa so v go-steh še drugič ugnali Domžale, še enkrat je bil izid 1:0 (1:0). V ŠPANIJI - Izida: La Coruna - Barcelona 0:8, Athletic Bilbao - Atletico Madrid 0:1. ODBOJKA - Izida drugih polfinalnih tekem končnice 1. DOL za moške: Salonit Anhovo - ACH Volley 0:3 (Terpin 6), Panvita Pomgrad - Calcit Volleyball 0:3. ROKOMET - Izidi: Celje - Slovenj Gradec 38:20, Trebnje - Loka 28:25, Maribor - Koper 26:24, Velenje - Ribnica 33:29, Dobova - Slovan 32:26, Sevnica - Krka 14:37. KOŠARKA - Za obstanek: Polzela -Castings 87:81, Šenčur - Portorož 80:60, Elektra - Lastovka 64:93. Še ne 40-letni (okrogli jubilej bo praznoval 27. septembra) Francesco Totti je bil sinoči na Olimpicu glavni junak in najbolj zaslužen za zmago proti Torinu ansa A-liga 34. krog Sassuolo - Sampdoria 0:0 Chievo - Frosinone 5:1 (1:1) Strelca: Ciofani (F) 5., Floro Flores 36.; Pellissier 47. 11 -m, Rigoni 58., Sardo 60., Pellissier 81. Empoli - Verona 1:0 (0:0) Strelec: Maccarone 50. Genoa - Inter 1:0 (0:0) Strelec: De Maio 76. Juventus - Lazio 3:0 (1:0) Strelec: Mandukic 39.; Dybala 52. 11-m in 64. Palermo - Atalanta 2:2 (1:1) Strelca: Vazquez (P) 2. 11-m, Borriello 11. 11- m; Paletta 55., Struna (P) 76. Roma - Torino 3:2 (0:1) Strelec: Belotti (T) 35. 11-m; Manolas 66., Martinez (T) 80., Totti 87. in 89. 11-m Udinese - Fiorentina 2:1 (1:1) Strelca: Zapata (U) 2., Zarate 23.; Thereau (U) 53. Milan - Carpi danes ob 20.45 Napoli - Bologna 6:0 (v torek) LESTVICA Juventus 34 26 4 4 6S:17 S2 Napoli 34 22 7 S 72:29 73 Roma 34 19 11 4 73:3S 6S Inter 34 1S 7 9 44:31 61 Fiorentina 34 17 S 10 SS:3S S9 Milan 33 14 10 9 43:3S S2 Sassuolo 34 12 13 9 41:3S 49 Chievo 34 13 9 12 43:41 4S Lazio 34 13 9 12 44:4S 4S Genoa 34 12 7 1S 39:41 43 Torino 34 11 9 14 44:47 42 Empoli 34 11 9 14 39:46 42 Atalanta 34 9 11 14 36:34 3S Udinese 34 10 S 16 31:49 3S Bologna 34 10 7 17 31:44 37 Sampdoria 34 9 10 1S 46:S0 37 Carpi 34 7 10 16 33:S1 31 Frosinone 34 S 6 20 32:66 30 Palermo 34 7 S 19 31:63 29 Verona 34 3 13 1S 2S:S7 22 PRIHODNJI KROG 23.4. 20.45 Inter - Udinese; 24.4. 12.30 Frosinone - Palermo, 15.00 Atalanta - Chievo, Bologna - Genoa, Sampdoria - Lazio, Torino - Sassuolo, 20.45 Fiorentina - Juventus; 25.4. 15.00 Roma - Napoli, 17.00 Verona - Milan, 19.00 Carpi - Empoli pe. Tretji je bil Avstralec Mark Renshaw (Dimension Data). Neuer podaljšal pogodbo MÜNCHEN - Nemški reprezentančni vratar Manuel Neuer je podaljšal pogodbo z nogometno ekipo Bayern do leta 2021 Tridesetletnik je bil leta 2013, 2014 in 2015 trikrat zapored izbran za najboljšega vratarja leta na svetu.Neuer je igral na vseh 30 liga-ških tekmah v tej sezoni in prejel le 14 zadetkov. Njegova letna plača naj bi znašala okrog 15 milijonov evrov. Umaknili so ga preventivno BRUSELJ - Iz kolesarskega moštva Sky so sporočili, da so svojega kolumbijskega kolesarja Sergia Henaoa za tri mesece umaknili s kolesarskih dirk. Klubski interni protidopinški testi so bili sumljivi, kot pravijo pri Sky-ju, pa na testu ni padel, ampak so ga umaknili iz preventivnih razlogov. prej do novice www.primorski.eu 1 smučanje Kosteliceva poslednja sezona? ZAGREB - Najboljši hrvaški alpski smučar Ivica Kostelic je na družabnem omrežju sporočil, da bo v svetovnem pokalu nastopil tudi v prihodnji sezoni svetovnega pokala, najmanj do tekme na Sljemenu, ko naj bi se poslovil od aktivnega smučanja. Kostelic, ki je leta 2011 osvojil veliki kristalni globus v svetovnem pokalu, je svojo odločitev o nadaljevanju svoje uspešne kariere sporočil na Islandiji, kjer je s Slovencem Miho Pod-gornikom in Islandcem Thor-steinnom Jakobssonom na tekaških smučeh in peš prečkal Islandijo, domovino njegove žene Elin. »Ko sem hodil preko Islandije, sem pogosto razmišljal o nadaljevanju smučarske kariere in o svoji prihodnosti. Glede na to, da je moja velika želja, da bi vsaj še enkrat nastopil pred svojimi navijači na Snežni kraljici na Sljemenu, sem se odločil, da bom smučanje nadaljeval najmanj do sljemenske tekme za svetovni pokal. Vse drugo je odvisno od tega, v kakšnem stanju bo v prihodnji sezoni moje koleno,« je zapisal 36-letni Kostelic. Hrvaški smučar je kar štirikrat osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah, v lanski sezoni pa je zaradi težav s kolenom le dvakrat prišel do točk svetovnega pokala. (sta) košarka - Finalisti evrolige Čakajo le še na zadnjega udeleženca Gladek potek treh od štirih četrtfi-nalnih serij v košarkarski evroligi zagotovo ni razveselil lastnikov televizijskih pravic in upraviteljev športnih palač, saj so bili prikrajšani za eno oz. dve tekmi zaslužka, ki bi ga prinesla oglaševanje in prodaja vstopnic. Tri udeležence sklepnega turnirja Final Four, ki bo od 13. do 15. maja, poznamo namreč po samih treh tekmah. Že v ponedeljek je moskovski CSKA še tretjič premagal Crveno zvezdo in si kot prvi izboril vozovnico za Berlin, na sklepnem turnirju pa bo nastopil petič zapored oz. tri-najstič v zadnjih 14 letih. Uvrstitev v Final Four si je nato v torek priigral še turški Fenerbahce kapetana italijanske reprezentance Gigija Datomeja, ki je prav tako s 3:0 v zmagah ugnal madridski Real mladega upa svetovne košarke Luke Dončiča. V Berlin pa bo odpotoval tudi španski Laboral Kutxa Jake Blaži-ča, ki je na treh srečanjih trikrat premagal grški Panathinaikos, ki je nato odslovil trenerja Aleksandra Dordeviča, medtem ko je usoda njegovega pomočnika Sanija Beči-rovica še neznana. Tekma, ki so jo Grki izgubili s 75:84, je bila zgodovinska, saj je bila zadnja tekma Dimitrisa Diamantidisa v evroligi, potem ko je grški košarkar v tem tekmovanju zapustil neizbrisen pečat. V karieri je Diamantidis trikrat osvojil evroligo (2007, 2009 in 2011), leta 2005 je z grško reprezentanco osvojil naslov evropskega prvaka, leta 2006 srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu, na klubski državni ravni je osvojil devet grških prvenstev in deset grških pokalov, od leta 2004 pa neprekinjeno nastopa za Panathinaikos. Kot posameznik je bil član najboljše peterke na EP 2005, štirikrat je bil član najboljše peterke evrolige, Dimitris Diamantidis dvakrat je bil najboljši podajalec evrolige, enkrat pa najboljši podajalec evropskega prvenstva. Dvakrat je bil najkoristnejši igralec sklepnega turnirja evrolige, kar šestkrat pa je bil najboljši branilec najpomembnejšega evropskega klubskega tekmovanja. Kdo bo četrti udeleženec zaključnega turnirja, pa odločata Barcelona in Lokomotiv Kuban. V torek je Barcelona zmagala tretjo tekmo z 82:70 in v zmagah povedla z 2:1. Četrta tekma bo danes ob 20.45 v Barceloni, morebitna peta tekma pa v torek, 26. aprila, v Krasnodarju. Zmagovalec omenjene serije se bo nato v polfinalu pomeril z moskovskim CSKA, medtem ko se bosta na drugi polfinalni tekmi spopadla Fenerbahce in Laboral Kutxa. (av) / Primorshi ŠPORT Četrtek, 21. aprila 2016 21 košarka - Predsednik KZS Matej Erjavec o sporu med Fibo in podjetjem ECA »Za enotno evropsko košarko« Košarka zveza si prizadeva, da ne bi prišlo do pravnega razčiščevanja zadev, saj bi bil to konec košarkarskega gibanja na stari celini Italija naj bi bila v prvi bojni črti, Slovenija pa v tretji LJUBLJANA - Medtem ko iz različnih koncev Evrope prihajajo vesti, da suspendirane košarkarske zveze brezpogojno podpirajo Fiba Europe in posledično klubom prepovedujejo sodelovanje v evropskem pokalu ali regionalnih ligah, je Košarkarska zveza Slovenije ubrala nekoliko drugačno pot. Podpira Fibo, a hkrati zahteva pojasnila in odgovor. Predsednik KZS Matej Erjavec je na včerajšnji novinarski konferenci odgovarjal na vprašanja o novem zapletu v evropski košarki. Osnovno prepričanje slovenske zveze je, da sama ni del lige Aba, zato na njene odločitve ne more vplivati, kakor tudi ne na klube oziroma na njihov izbor tekmovanja. Zato je Erjavec v pismu izvršnemu direktorju Fi-ba Europe Kamilu Novaku predlagal, da se spor reši na relaciji Fiba Europe - ECA (podjetje, ki upravlja evroligo in evropski pokal), ne pa, da se kopja lomijo na državnih selekcijah, ki so še najmanj vpletene v vso zadevo. »Upam, da jih zaradi našega stališča, ki ni ostro, temveč, bi rekel, realno, ne dobimo po grbi. Ne moremo pristati na suspenz zaradi stvari, ki niso v naši domeni. Dokler mi nekdo ne razloži, kaj smo naredili narobe, ga ne morem podpreti. Če je kdo naredil napako, je bila to liga Aba in z njo mora Fiba Europe razčistiti zadevo,« je dejal Erjavec. Predsednik se kot odvetnik zaveda, da ima dovolj pravnih mehanizmov proti takšnemu izsiljevanju, vendar se nanje noče opreti. »Želim si, da do pravnega razčiščevanja zadev ne bi prišlo, saj bi bil to konec evropske košarke. Ne predstavljam si, da bi se tožari-le nacionalne zveze in organizacija, ki mora skrbeti za njihov razvoj. Tudi o suspenzih klubov, ki jih zahteva Fiba Europe, je prezgodaj govoriti, saj od slovenskih moštev še nobeno nima mesta v evropskem pokalu, v zaključku lige Aba pa prav tako ni nobenega slovenskega kluba,« je pristavil Erjavec. Dobra stvar zapleta za slovensko stran je, da Slovenija trenutno ni v prvih bojnih črtah. Prva sta na udaru Srbija in Italija, ki sta pod isto grožnjo in ki sta organizatorja kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre. Fiba Europe želi namreč doseči, da bi neposlušne zveze izločili z olimpijskih iger oziroma kvalifikacij za te. »Druga bojna črta so evropske reprezentance, ki igrajo kvalifikacije za OI, šele nato pa pridemo mi, ki imamo septembra kvalifikacije za EP 2017. Tudi selektor Igor Kokoškov, ki nam je dal podporo, pravi: Skrijmo se za velikimi in počakajmo,« je dodal Erjavec. Čeprav je vsaka od šestih nacionalnih zvez, iz katerih prihajajo udeleženci lige Aba, pripravila svoj odgovor na pismo, ki so ga dobile prejšnji petek, predsednik Erjavec pravi, da je bilo veliko skupne komunikacije. »Na začetku smo vsi govorili, pa saj to ni mogoče, to ni logično, kako mislijo to narediti, nato pa je vsaka zveza pogledala pod svojo streho in se odločila glede na specifiko okolja,« je še povedal Erjavec. Glede na to, da razpletu ni videti konca, so nekatere, predvsem največje zveze, kot na primer španska, začele razmišljati o vzporednem evropskem prvenstvu. »Upam, da do tega ne bo prišlo. Želimo si enotne evropske košarke in hočemo, da se zaplet čim prej reši, sicer bo nastala poslovna škoda. Pri nas sta nam največja sponzorja, kar se tiče državne reprezentance, podjetja Spar in Telemach, na srečo že izrazila podporo,« je dejal Erjavec. O naslednjih korakih Fiba Europe je predsednik dodal: »Lahko bodo ugotovili, da so v zmoti, morda ne bodo nič sprejeli ali odgovorili, tretja možnost pa je, da izpeljejo načrt. Glede na stopnjevanje groženj bi rekel, da mislijo resno. Pričakujem tudi, da bodo v kratkem preklicali priznanje lige Aba,« je zaključil Erjavec. (sta) vaterpolo H V V • Trzacam v Brescii visoko izgubili Brescia - Pallanuoto TS 7:1 (2:0, 2:1, 3:0, 0:0) Pallanuoto trieste: Jurišic, Pod-gornik, Petronio, Ferreccio, Giorgi 1, Mezzarobba, Popovic, Rocchi, Elez, Berlanga Henriques, Guima-raes, Spadoni, Vannella. Tržaški vaterpolisti so v si-nočnjem rednem krogu A-lige visoko izgubili v Brescii. Gostitelji so od vsega začetka dokazali, da so boljša ekipa. Hitro so povedli in nato vodili vse do konca. Trža-čani niso nikoli ogrozili zmage ekipe iz Lombardije. Ostali izidi: Sori - Florentia 6:8, Bogliasco - Napoli 8:10, Ac-quachiara - Vis Nova Roma 15:7, Lazio - Ortigia 10:9, Pro Recco -Savona 16:5, Posillipo - Sport Management 9:2. ROKOMET - Moška B-liga Openska Alabarda napredovala v A2-ligo V zadnjem krogu so roko-metaši openskega B-ligaša Ala-barde predsednika Gabrieleja Ra-senija premagali ekipo Arcobale-no Oriago s 27:20 in tako napredovali v A2-ligo. intervju - Nova lastnika tržaške Triestine Milanese in Biasin »Nogometni klub ni restavracija, trenutno nimamo niti kombija« Mauro Milanese na terenu in avstralski stric Mario Biasin v ozadju sta postala lastnika Triestine s ponudbo, ki sta jo vložila na tržaško sodišče. Mario Biasin je eden izmed gospodarjev avstralske nogometne ekipe Melbourne Victory, medtem ko je Tržačan Milanese veliko bolj znana osebnost. Bil je dokaj uspešen igralec, ki je nastopil tudi za Inter (kjer je v sezoni 1997/1998 osvojil pokal Uefa). Bočni branilec je nase opozoril zaradi silovitega strela, ki mu je najprej omogočil nastopanje pri Trie-stini, ko je ta klub še nekaj pomenil na zemljevidih italijanskega nogometa, nato pa preskok v najvišjo ligo. Po končani športni poti se je tudi v tujini preizkusil kot trener in športni vodja, a domači Trst mu je ostal pri srcu. Redno ste spremljali nastope Triestine, kdaj pa vam je prišlo na misel, da bi lahko prevzeli svoj »domači« klub? Lani poleti me je obiskal stric in me je vprašal, zakaj je Triestina vedno v tako slabi situaciji. Zakaj nastopa v nižjih ligah in ima na svojih tekmah le peščico navijačev. On se je namreč spominjal polnega stadiona, ko smo imeli v C-ligi 14.000 abonentov. Tako da sva začela govoriti in razmišljati o prevzemu kluba. Kdaj ste začeli resnično verjeti, da boste s stricem Biasinom res lahko prevzeli vodenje kluba? Ze takoj poleti sem želel klub odkupiti od bivšega predsednika Pontrel-lija. Večkrat smo imeli srečanja in pogovore z njim, a nikoli ni imel pravega namena prodati, vse dokler ni prišlo do stečajnega postopka in spremenil se je sogovornik, saj je Pontrellija zamenjal stečajni upravitelj Verni, ki je naravno imel do nas veliko več posluha, saj je on moral nujno dobiti kupca. Kar se tiče same uprave, bo moj stric predsednik kluba, saj je on lastnik 100% deleža, medtem ko bom jaz športni vodja in bom skrbel za športno plat vodenja društva. Kako ste doživljali mesece stalnih preobratov in težav? V vseh teh mesecih sem postavil kot edini cilj rešiti Triestino, seveda pa ni bilo nikoli gotovo, da bom postal lastnik. Tudi prejšnji teden ni bilo te gotovosti. Dražba je bila namreč mednarodna in kdorkoli bi se lahko predstavil s svojo ponudbo in odkupil klub, čeprav ni v prejšnjih mesecih prispeval niti evra, medtem ko smo mi omogočili Trestini samo delovanje od stečaja vse do danes. A nazadnje je bilo veliko govoričenja, veliko ljudi se je zanimalo, ko pa je prišlo do odločilnega trenutka, ko je bilo treba povleči denar iz žepa, takrat smo ostali sami. Le Biasin je februarja potegnil ven ček za prvih 100.000 evrov, medtem ko nam je prejšnji teden delala družbo le Alma, ki ima sicer v Trstu načrte vezane na košarko. Vsekakor tudi s samo ponudbo bi lahko prišlo do kake težave. Saj veste, sodišče gleda tudi na formalne zadeve in lahko bi našo ponudbo zavrnili zaradi formalne napake pri predstavitvi dokumentacije. Na srečo se je vse izšlo. Najbrž so se manj resni interesenti nazadnje oddaljili, ker so razumeli, da bi morali resnično potegniti ven denar, da je minil čas besedičenja. Vprašljivo je obnašanje teh »podjetnikov«, ki so se ponujali in obljubljali vsega, nazadnje pa jih ni bilo na spregled. Res ne razumem, zakaj se take osebe pojavljajo vsakič, ko je nek klub v težavah. Saj gre vedno za ene in iste osebe. Ne vem, kako lahko izboljša svoj »imidž« nekdo, ki obljublja v prazno in nato nikoli ničesar ne naredi. Dan ali dva se o njem piše na medijih, nato pa gre v pozabo. Take osebe spravljajo le v težave tiste, ki se resno zanimajo za klub. Od samega začetka ste imeli na vaši strani navijače, ki so vam tudi takoj brezplačno omogočili triletno uporabo društvenih simbolov. To je zame veliko zadoščenje. Od samega začetka sem ponavljal, da si ne želim samotnega teka, ampak želim podporo celotnega mesta in navijačev. Takega kluba ne moreš voditi, ko nimaš navijačev na svoji strani. Nogometni klub je seveda last nekega gospodarja, a je v prvi vrsti last mesta in navijačev, ki so tistemu klubu zvesti celo življenje, ki so za tisti klub vsak teden pripravljeni trpeti. Ne govorimo o restavraciji, ki ima kot edini cilj zaključiti mesečno delovanje z dobičkom. Nogometni klub pomeni gojitev čustev, pomeni sprejeti zgodovino kluba. Prav zato sem se najprej pogovoril z navijači. Ko sem razumel, da me podpirajo, sem odločil vztrajati. Odkrito sem jim povedal načrte in vedeli so, da sam sem Tržačan, moj stric iz Avstralije pa je rojen v Trstu. Nismo tujci, ki bi želeli s Triestino izključno zaslužiti. Ne moremo si privoščiti izigravanja navijačev. Kateri so načrti za prvo triletno obdobje? Sporočili ste, da boste najprej spremenili ime kluba z obnovitvijo imena Unione Sportiva Triestina 1918. Predstavili smo triletni načrt, ker je sodišče tako zahtevalo. Kar ne pomeni, da bomo ostali na čelu kluba le tri leta. Mi imamo dolgoročne načrte. Kot smo prepričali sodišče z našim ekonomskim kritjem treh sezon, tako smo prepričali navijače, ki so soglasno odločili nam brezplačno oddati društveni simbol za enako obdobje. Društvo je treba namreč graditi iz temeljev. Čaka vas ogromno dela. Prvi cilj je obstanek v ligi, saj športni rezultati nato pogojujejo celo vrsto izbir. Potem si bomo morali res zavihati rokave. Iz niča bomo morali znova ustvariti neko društvo, ki bo moralo imeti odgovornega za marketing in stike s pokrovitelji, morali bomo dobiti osebo, ki bo skrbela za organizacijsko plat društva. Sedež je zdaj odprt le popoldne. Moral bom dobiti osebo, ki se bo posvetila mladinskemu sektorju. Sedaj ima Triestina le ekipo mladincev in še ta ima štete igralce, saj so mnogi Nekdanji nogometaš Mauro Milanese na enem izmed srečanju z navijači Triestine pred prevzemom lastništva kluba mladi zapustili klub. Večkrat ima trener na razpolago le 11 do 13 igralcev. Res je, da je veliko tržaških klubov začelo sodelovati z A-ligaškimi društvi, a to ne pomeni, da ne smejo sodelovati tudi s Triestino. Vendar odnos do teh društev se mora spremeniti. V preteklosti je Triestina »kradla« najboljše igralce ostalim, ne da bi se jim niti zahvalila za to. Jaz bi raje začel z mlajšimi cicibani, cicibani in začetniki, to se pravi, da bi morali mi ustvariti nogometaše. Prva ekipa bi morala vsak teden igrati proti enemu od ostalih tržaških društev, igralci Triestine pa morajo imeti tudi neko globljo socialno funkcijo. Obiskovati bi morali šole, bolnice in podobno. Triestina mora znova postati del tega mesta in ne tujek. Nonoti morajo znova ponosno peljati malčke na trening Triestine, kot se je to dogajalo z mano. Problem so seveda igrišča, saj Triestina nima v lasti ali koncesiji niti enega igrišča. Moramo razumeti, kaj se da narediti z Grezarjem. Zanima nas tudi igrišče Ponziane. Seveda bomo morali znova vzpostaviti stike z inštituci-jami, s katerimi bomo morali nujno sodelovati. Začenši z Občino. Pogovoriti se bomo morali o upravljanju stadiona Rocco, a menim, da smo si lahko v obojestransko pomoč. Veste, če navijač začenja znova zaupati v vodstvo in v ekipo, potem je tudi lažje, da bo rad prispeval nekaj denarja za tak klub. Moraš pa voditi klub s prozornostjo, kar je naš moto. Vsi morajo vedeti, kateri so naši programi in cilji, ničesar ne bomo skrivali in stalno bomo obveščali o vseh korakih, ki jih bomo naredili. Kot vidite je dela na pretek, seveda ne bo mogoče vsega narediti takoj, a smernice so jasne. Trenutno nimamo niti kombijev za prevažanje igralcev. Če se stvari spremenijo, bodo nato najboljši igralci rade volje prihajali v Trst, saj ime Triestina še ogromno pomeni, le da jim je bilo v zadnjih letih strah priti sem, ker so vedeli za društvene težave. Mislim, da smo bili doslej zelo dosledni in taki hočemo ostati tudi v bodoče. Prvi cilj je obstanek v D-ligi: ali bo odločilna nedeljska tekma na Roccu proti UFM-ju iz Tržiča? Mislim, da bo res tako. Droja nismo premagali. Nujno bo treba vse tri točke osvojiti v nedeljo proti tržiški ekipi Ufm (začetek ob 15.00). V nedeljo bomo na tribuni znova imeli podporo navijačev, ki so doslej ekipo in društvo bojkotirali. Čakate torej tudi na nek znak s strani navijačev, da so se stvari spremenile. Sam nikamor ne greš. Z 800 gledalci na tribunah ne moreš zahtevati A-lige. Priti mora do obojestranskega zaupanja. In mislim, da sta domači tekmi proti UFM-ju in nato Venezii že dober test tudi za navijače, ne samo za društvo. (if) 22 Četrtek, 21. aprila 2016 ŠPORT Primorski nagrada Jan Grgič jan.grgic@primorski.eu Pridevniki in mamici Vestne, marljive, delavne, složne, potrpežljive, borbene, glasne (ko igrajo), ponosne, nepopustljive, srčne, ambiciozne. Dodali bi lahko še cel kup pridevnikov za nam-iznoteniške igralke Krasa, ki so si v nedeljo izborile napredovanje v elitno A-ligo. Nanjo so ciljale od vsega začetka sezone. Želja je bila prevelika. Rade bi se namreč še enkrat preizkusile med samo namiznoteniško elito, v katero spada tudi zgoniški ŠK Kras. Zaradi zgodovine, zaradi »scudetta«, zaradi državnih reprezentantk, zaradi tega, ker bo v najvišji državni ligi nastopal le s svojimi silami. V Zgoniku se sicer zavedajo, da v zaledju nimajo prave zamenjave za dekleta, ki so krojila usodozgoniškega športnega krožka v zadnjih desetih-petnajstih letih. Mladinski sektorje sicer v zadnjih sezonah vvzpo-n u. Vprašanje pa je, ali so mladi pripravljeni garati, kot so v svoji karieri garale Katja, Martina, Eva, pred tem tudi Mateja, in druge. Punce niso poklicne igralke. Imajo svojo službo in ne trenirajo dvakrat dnevno, kot druge v A 1-ligi. Katja in Martina sta povrh tega tudi mamici. Obstanek v A 1-ligi bo prihodnje leto »mission impossible«, čeprav... pustimo se presenetiti. ŠK Kras se bo potrudil, da bo našel prepotrebna finančna sredstva za igranje v najvišji državni ligi. Navsezadnje bi to bila najlepša nagrada za dolgo in uspešno kariero »vražjih« krasovk. To si tudi zaslužijo. Morda jih bo kdo v mladinskih vrstah začel posnemati. PLANINSKI SVET Prijateljstvo brez meje 2016 Srečanje z osebami, na katere nas vežejo poleg prijateljskih vezi tudi ljubezen do narave in zasledovanje istih idealov, je vedno prijetno, še posebno če je slednje povezano z lepo planinsko turo in spoznavanjem novih krajev. Na tako srečanje, imenovano »Prijateljstvo brez meje«, so se planinci s Tržaškega podali v nedeljo, 17. aprila. Ko je v Bazovici na avtobus vstopila še zadnja skupina pohodnikov, so se podali proti Klani in naprej proti Lovski koči Lisac, ker so jih pričakali člani Planinske skupine KPD Bazovica z Reke, letošnji gostitelji srečanja, in člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Pri lovski koči se je tako zbralo preko sto slovenskih planincev iz treh različnih državah ob Jadranu. Po uvodnih pozdravih so se porazdelili v tri skupine. Prva, najštevilčnejša, je krenila proti Lažam in po prijetni gozdni poti, ki se vije po enem izmed najlepših in najrazsež-nejših bukovih gozdov na Hrvaškem, je začela vzpon proti vrhu gore Pliš. Mehko zelenje brstečih bukev je dalo pokrajini prav poseben čar. Pot jih je iz gozda privedla na čudovit travnati greben in na 933 m visoki vrh Pli-ša, ki jim pa žal ni nudil običajnega prekrasnega razgleda, saj so temni oblaki in megle prekrile nebo. Kratek postanek na zavetni strani vrha, saj je na vrhu bril močan veter, pa še skupinska slika in že se je skupina začela spuščati po krožni poti proti vasi Lisac, nakar je nadaljevala pot do lovske koče. Druga skupina se je z avtobusom peljala do vasi Lisac in se po gozdni poti sprehodila do naravnega spomenika, Kraljice šume (Kraljice namizni tenis - Po napredovanju v taboru ŠK Kras »Poiskali bomo finančna sredstva za vpis v A1 -ligo« Bilo je na začetku letošnje sezone, ko so namiznoteniške igralke Krasa izrazile željo, da bi se še enkrat, preden bi loparje pospravile v predal, preizkusile v najvišji državni ženski A1-ligi. Katja in Martina Milič, Eva Carli pa tudi drugi mlajši članici Kra-sove ekipe v A2-ligi Tjaša Kralj ter Claudia Micolaucich so med sezono vseskozi vestno trenirale pod taktirko slovaškega strokovnjaka Dušana Michalke. V nedeljo so v Terniju držale obljubo oziroma izpolnile tekmovalne načrte, ki so bili izjemno ambiciozni: napredovale so v najvišjo A1-ligo. Pravzaprav so se vrnile, saj so v njej zadnjič nastopale v sezoni 2010/11 v postavi Martina Milič, Eva Carli, Mateja Cri-smancich in Kitajka Yuan Yuan. Takrat je četverko vodil kitajski trener Liang Feng. Katja Milič je v A1-ligi nastopala celo pred desetimi leti, v sezoni 2005/06. »Vsi smo upali v tak razplet, toda v športu nikoli ne moreš vnaprej napovedati rezultata. Med potjo se lahko marsikomu spotakne. Nam pa je v letošnji sezoni šlo gladko. Tudi v nedeljo je prevladala želja po napredovanju, čeprav bi lahko bila previsoka pričakovanja kmalu usodna za naše punce. Molfetta se je namreč izkazala za zelo borbeno in solidno ekipo. Na zadnjem srečanju je vladala izjemna živčnost. Psihološki pritisk je bil velik. Naše punce so dokazale, da so zelo zrele in so uspele obvladati napetost,« je povedala trenerka in športni vodja Krasa Sonja Milič, ki je letošnje napredovanje ocenila kot ... »posebno«. »Posebno, ker smo v višjo ligo napredovale izključno z domačimi silami. In zaradi tega se bo društvo potrudilo, da se v prihodnji sezoni oziroma poleti vpišemo v najzahtevnejšo državno ligo, v kateri - vam že vnaprej napovem - bomo nastopali izključno z našimi igralkami. Tujk ne bomo najemali. Upam samo, da ne bo šel skozi predlog o ponovni možnosti registracije dveh tujk. Za nas bi bilo katastrofalno. Vsekakor so se že oglasile italijanske namiznoteniške igralke in ostro protestirale. Upamo, da bo državna zveza Fitet upoštevala nezadovoljstvo.« Sonja Milič pravi, da si tudi trener Michalka zasluži »okusiti« A1-ligo. »Dušan še ni treniral v najvišji italijanski ligi. Prav je, da jo okusi, saj si to zasluži. V vseh teh letih se je izkazal kot izjemen strokovnjak.« Miličevo skrbi le finančno stanje kluba. »A1-liga je tudi finančno bolj zahtevna, saj je več gostovanj. Slovenskih društev, ki igrajo v A-li-gi, je zelo malo. Lepo bi bilo, če bi nam športna krovna organizacija ZSŠDI prihodnje leto priskočila na pomoč, kot je to pred kako sezono storila z drugimi klubi. Za nas bo vsak prispevek dobrodošel.« Punce je ponosno pohvalil tudi predsednik ŠK Kras Igor Milič. »V torek zvečer smo že srečali na običajnem tedenskem sestanku društva in se pogovarjali z našo na-čelnico namiznoteniške sekcije in igrako Evo Carli, ki je bila med protagonisti slavja v Terniju skupaj s Katjo in Martino Milič. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na drugi dve članici ekipe, na mlajši Tjašo Kralj in Claudio Mi-colaucich, ki so letos nabirale prepotrebne izkušnje za prihodnjo sezono. Že na torkovem sestanku smo odločili, da se bomo maksimalno potrudili in puncam, ki so že v zrelih letih, dali možnost, da se še enkrat preizkusijo v najvišji državni ligi. To si zaslužijo,« je potrdil Igor Milič, ki je dodal, da so stroški seveda višji: »Prav gotovo se bo proračun zvišal za 10 do 15 tisoč evrov. Na kak način bomo skušali ta denar nekje dobiti.« gozda), mogočne bukve, ki je 3 odrasle osebe komaj objamejo, pa naprej do zbirnega mesta. Tretja skupina si je spoznavala mestece Klano, ki ima posebno zgodovino, in njen grad ter se po gozdu vrnila do Lovske koče Lisac. Pri koči je pohodnike že čakalo obilno kosilo. Ob zvokih glasbe se je razvilo prijetno prijateljsko druženje, ki ga ni skalilo ne rahlo, občasno rose-nje dežja, ne mrzel veter. Srečanje se je zaključilo še s pozdravi gostov in z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo, prihodnjič na Tržaškem. Planincem z Reke smo res hvaležni za nepozabno doživetje. Pohod na Orožnovo kočo Slovensko planinsko društvo Trst načrtuje za nedeljo, 24. aprila, nezahteven pohod do Orožnove koče, ki se nahaja v južnem predelu Bohinjskih gora, na obronku planine za Liscem pod Črno Prstjo, na višini 1346 m. Do vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico, do izhodišča za načrtovano turo, se bodo planinci pripeljali z osebnimi prevoznimi sredstvi. Do koče sta predvideni dve uri zmerne hoje. Pohod je primeren za vse. Nujna je Planinska oprema. Odhod iz Bazovice ob 6.30. Za prijavo in informacije sta na razpolago tel. št. 040220155 (odgovarja Livio) in 3452420325 (Mauro). Srečanje s pobratenim društvom PD Integral Trideset let in več je minilo od kar so se stkale prve prijateljske vezi med člani Slovenskega planinskega društva Trst, ki so redno zahajali v kočo na Planini pri Jezeru, in člani novonastalega PD Viator, danes Integral, iz Ljubljane. Prav kmalu je prišlo do pobratenja med društvoma. Prijateljstvo se je utrjevalo, se razraslo, nastajale so skupne pobude. Najpomembnejša je prav gotovo vsakoletno srečanje, ki ga društvi izmenično prirejata. Slednje predstavlja vsakič pravo doživetje; saj pomeni snidenje s prijatelji in znanci, s katerimi delimo veliko spominov in dragocenih skupnih doživetij, istočasno je tudi obogatitev tako s kulturnega kot s človeškega vidika. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 8. maja. Organizirali ga bodo člani ljubljanskega društva, ki bodo tržaške planince popeljali v Celje in okolico. Predvideni so zanimivi ogledi, obiski in pohodi, njihovo vsebino pa bomo razkrili v prihodnji rubriki. Tržaški planinci se bodo na srečanje odpeljali z avtobusom. Odhod s Trsta, Trg Oberdan ob 7.30, oziroma z Opčin (izpred hotela Daneu) ob 7.45. Prijave sprejemamo do sobote, 30. aprila, na tel. št. 040220155 (odgovarja Livio). Planinska skupina »drugače mladi« Planinska skupina SPD Trst »drugače mladi« vas vabi, da se jim pridružite na zanimiv izlet v severni del parka otoka Cona - Isola della Cona - Casoni Quarantia, ki bo 28. aprila. Zbor udeležencev bo na parkirišču bovlinga v Devinu ob 9. uri, od tu se z osebnimi avtomobili odpeljemo do Marine Julije. Nato se podamo peš proti jugu po obrežju (Riva Lunga in Alberoni), kjer se bomo zaustavili na opazovalnih točkah ter Športni vodja Sonja Milič fotodamj@n Predsednik Igor Milič Sedem predstavnikov ŠK Kras na mladinskem DP Konec tedna bo v Terniju mladinsko državno prvenstvo, na katerem bodo nastopili tudi mladi nam-iznoteniški igralci in igralke Krasa, ki bodo sicer tekmovali od torka dalje. Barve zgoniškega kluba bodo branili: Darsika Bruni, Saša Paulina, Erik Giacomini, Parenzan Matteo, Luca Ceppa, Nikita Koren in Jennifer Hrovatin. (jng) fotodamj@n nadaljevali preko kanala (Canale Quarantia) in si ogledali »casone« -stare ribiške hiše. Lahke hoje po urejenih poteh bo skupaj 8 km. Vse informacije: Paolo Raseni, štev. telefona: 040775312 (v času kosila ali zvečer po 20.00 uri). Na predvečer prvega maja nočni pohod na Kokoš Bazovske vaške organizacije bodo v sklopu prvomajskih praznovanj na predvečer 1. maja organizirale tradicionalni nočni pohod na Kokoš, ki je najvišji vrh v tržaški pokrajini, 674 m. V soboto, 30. aprila, bo večer v Bazovici potekal s sledečim programom: ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.30 pri kalu, kjer bodo zbirali prijave na pohod. Ob prijavi vsak udeleženec prejme priložnostno žigosano izkaznico. Kdor izkaznico že ima, dobi samo žig. Ob 20.40 sledi prižig tabornega ognja in točno ob 21.00, štart vodenegapo-hoda (približno ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. Ko pohodniki bodo prišli na vrh, na gmajni, v bližini planinske koče, bo sledil prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane. V koči se bo odvijala družabnost (poskrbljeno bo tudi za jedačo, dobrote iz žara). nogomet - Mladi Nezaslužena poraza ekip Krasa DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Sant'Andrea San Vito - Kras Repen 3:1 (1:0) Strelec za Kras: A. Malalan. Kras: Stranieri, Calzi, Benetton, Majcen, Nabergoj, Mule, Calca-gno, Dekovic, A. Malalan, E Bre-zich, P. Brezich (N. Malalan). Trener: Cotterle. Naraščajniki repenskega Krasa so v zaostalem srečanju deželnega prvenstva izgubili proti solidnemu tržaškemu nasprotniku, ki je vodil že po prvem polčasu. V drugem delu so varovanci trenerja Cotterleta uspeli izenačiti z Alexandrom Malalanom. Gostitelji so v drugem polčasu nato še dvakrat premagali Stranierija. Kras bo v nedeljo na domačem igrišču gostil Sandanielese. Zmaga bo obvezna, če želijo rdeče-beli ostati še v igri za obstanek v deželnem prvenstvu. Do konca sezone so še štirje krogi. DEŽELNI NAJMLAJŠI Kras Repen - San Giovanni 0:1 (0:0) Kras: Umek, Luchetti, Zonta, Ška-bar, Štoka, Gargiuolo (Zio), Ma-tuchina, Bertradi, Carlevaris, Vi-dali, Okretič (Giovannini). Trener: Pahor. Svetoivanski gostje so zmagoviti gol v Trebčah dosegli šele pet minut pred trikratnim sodnikovim žvižgom. »Glede na to, da smo igrali dobro, celo boljše od nasprotnika, bi si zaslužili vsaj točko. Res škoda, fantje so se potrudili. Vse moram pohvaliti,« je dejal trener Andrej Pahor, ki je včeraj zamenjal Roka Božiča. Slednji je bil na trenerskem izobraževanju. Nogometaši Krasa so prikazali solidno kombinator-no igro, medtem ko so gostje igrali nepovezano in napadali zgolj z dolgimi podajami. Za domačine je bila usodna napaka v obrambni fazi. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. aprila 2016 23 RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 L'erba dei vicini 23.25 Gazebo RAI4 RAIS 13.35 23.20 Lo stato dell'arte 14.00 Capo-lavori della natura 14.55 Oceani 15.501 segreti dell'Hermitage 16.40 Memo - L'agenda culturale 17.35 Piano pianissimo 18.20 Novice 18.25 La piazza incantata 18.55 Te-sori dell'antica Roma 19.50 Shakespeare da scoprire 20.45 Passepartout 21.15 Glasba 22.50 Storie di donne RAI MOVIE 14.25 Film: Rocky II (dram., '79, i. S. Stallone) 16.20 Film: 14 anni vergine (kom., '07) 17.55 Novice 18.00 Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It., '83, i. P. Villaggio) 19.30 Film: I passi dell'amore (dram., '02, i. M. Moore) CANALES SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Risc-hiatutto 23.55 Aktualno: Porta a porta 6.0014.00 Detto fatto 7.05 Nad.: Il tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 11.20 Rookie Blue 12.45 18.00 Xena 14.30 Teen Wolf 15.15 Fairy Tail 15.40 Numbers 17.55 0.50 Novice 19.30 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.50 The Newsroom 21.15 Film: Il cammino per Santiago (dram., '10) 23.30 Film: 4 mesi, 3 settima-ne, 2 giorni (dram., '07) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori ru-bati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 23.00 Nad.: Il commis-sario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Emilie Richards - Nostalgia di Sandy Bay (dram.) _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: L'in-ferno sommerso (pust., '79, i. M. Caine) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: The Bourne Identity (akc., '02, i. M. Damon) 23.40 Film: The Queen - La regina (dram., '06, i. H. Mirren) DMAX SLOVENIJA1 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici - Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomerig-gio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza 6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Mednarodna obzorja 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Pod drobnogledom 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.50 Na lepše 10.35 Alpe-Donava-Jadran 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.05 Kino fokus 15.30 Čas za Manco Košir 16.30 Judo: EP 18.00 Kviz: Vem! 18.30 10 domačih 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Jezuiti in izginule ženske 23.30 Film: Impatto imminente (akc., '93, i. B. Willis, S. J. Parker) _ITALIA1_ 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Le Iene Show _IRS_ 13.20 Film: L'insegnante va in collegio (kom., It., '78) 15.15 Film: Gli esecutori (det., It., '76) 17.10 Film: Le quattro verita (kom., '62) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Othello (dram., '95, i. L. Fishburne) 23.25 Film: Titus (dram., '99, i. A. Hopkins, J. Lange) _LAZ_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente _LAZD_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Studio Tele-quattro 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _CIELO_ 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: La foresta dei pugnali volanti (pust.) 23.30 Film: Histoire d'O (dram.) 21.20 Film: Dekle z devetimi lasuljami (dram.) 23.15 Dok.: Hitlerjevi otroci _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 14.45 Dok.: Posvečeno Kopru 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Lažnivec Billy (pust.) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Sledi 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 23.50 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 11.35 Serija: Nezmotljivi čut 8.50 12.45 Risanke 9.40 15.40 Serija: Goldbergovi 10.10 11.20, 12.30 Tv prodaja 10.25 14.45 Serija: Puščica 13.40 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Zamrznjen čas (pust.) 20.00 Serija: Alarm za Kobro 1121.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Umor v vojaški utrdbi (triler) PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.45 Serija: Havaji 5.0 13.35 21.20 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 23.15 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem Četrtek, 21. aprila Rete 4, ob 21.15 VREDNO OGLEDA The Bourne Identity ZDA, Češka Republika 2002 Režija: Doug Liman Igrajo: Matt Damon, Franka Potente in Chris Cooper Jason Bourne se znajde na italijanski ladji z dvema kroglama v hrbtu in brez vsakršnega spomina. Ko se izkrca v Imperiji, je njegova prva skrb, da si čimprej spet pridobi spomin. Edini podatek, ki ga ima o sebi, je številka bančnega računa v Švici. V blagajni najde lepo vsoto denarja, nekaj potnih listov in pištolo. Na francoskem vozniškem dovoljenju je tudi naslov, Rue du Jardin, v Parizu. Jason zaprosi mlado Nemko Marie, da ga pospremi v francosko prestolnico, na naslov, zabeležen na dokumentu. Ko prispeta v Pariz pa je obema jasno, da je postal njun cilj šele začetek divjega bega. Jason Bourne je namreč morilec CIE in njegove nekdanje tovariše skrbi, da bi jih on lahko ovadil, zato ga želijo čimprej umoriti. Limanov akcijski film, z nekaterimi značilnostimi vohunskega road movie-ja, se naposled dokaj srečno konča v Grčiji. RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Od table do računalnika; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 1S.0S River Monsters 1S.SS Come an-drà a finire? 16.S0 21.10 Affari a quattro ruote 17.4S Gli eroi dell'asfalto 18.3S Pro-va a prenderli 19.30 Banco dei pugni 22.00 Dollari al volante DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A 23. aprila bomo praznovali svetovni dan knjige in avtorskih pravic. To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imamo radi knjige. Slovenija pa je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. V oddaji Studio D po 11.00 se bomo pridružili Slovenskim dnevom knjige, ko bo o dogajanju na Prešernovem trgu v Kopru spregovorila Ingrid Celestina. V oddaji Z goriške scene ob 14.10 bodo na sporedu pogovori s predsednico PD Vrh sv. Mihaela Karen Ulian o glasbeni reviji Zlata grla, z Martino Gereon, odbornico PD Rupa Peč, ki v nedeljo in ponedeljek organizira praznik frtalje in z novo direktorico NŠK ter knjižničarko knjižnice Damir Feigel v Gorici Lui-so Gergolet. Ob 18.00 mesečnik Film, kamera, ekran, ki ponuja intervju z enim najbolj uspešnih slovenskih filmskih režiserjev mlajše generacije, to je Markom Naberšnikom, ki se prav v tem času loteva novega filma z naslovom, "Slovenija, Avstralija in jutri ves svet". Večji poudarek pa bo na težko pričakovanem igrano-dokumentarnem celovečercu "Houston, imamo problem" v režiji Žige Virca, ki je v soboto 16. aprila doživel svetovno premiero na Tribeca film festivalu v New Yorku, maja pa prihaja v kinodvorane. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 21. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1030 1020 Nad severozahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi suh zrak. V spodnji nižini in na obali bo rahlo oblačno vreme; proti večeru se bo povečala visoka oblačnost. V najhladnejših urah se bodo lahko po nižinah pojavljale meglice. V zgornji nižini in v hribih bo prevladovala spremenljiva oblačnost, ki bo gostejša v Predalpah. Pihali bodo krajevni vetrovi. Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo marsikje možna slana. Čez dan bo zapihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju 7, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. V hribovitem svetu bo oblačno z možnim krajevnim dežjem. Drugod po deželi pa bo spremenljivo. Po nižinah bodo možne meglice. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo v južni Sloveniji posamezne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo oblačno, dež se bo od jugozahoda razširil na vso Slovenijo. V Londonu replika iz Palmire LONDON - Na londonskem Trafalgarskem trgu so včeraj postavili repliko slavoloka zmage iz Palmire, enega najbolj znamenitih spomenikov, ki so ga skrajneži Islamske države uničili v tem sirskem antičnem mestu. Šest metrov visoka replika slavoloka zmage je narejena iz egiptovskega marmorja, izklesali pa so jo v Toskani s pomočjo precizne digitalne tehnologije. Projekt je ideja Inštituta za digitalno tehnologijo v Ox-fordu, včeraj pa so repliko razstavili pred množico več sto ljudi). Palmira sodi med Unescovo svetovno dediščino, znana pa je kot "biser puščave". Mesto severovzhodno od Damaska je Islamska država zavzela lani, prejšnji mesec pa jo je osvobodila sirska vojska s pomočjo ruskih sil. V Zagrebu hostel na železniških tirih ZAGREB - Na stranskem tiru glavne zagrebške železniške postaje so ta teden odprli prvi hostel, ki ponuja namestitev v nekdanjem spalniku. Lastniki hostla pričakujejo predvsem mlajše popotnike, ki želijo poceni namestitev v središču mesta. V bližini je tudi zagrebška avtobusna postaja ter povezava z letališčem. Modri vagon, na katerem z rumenimi črkami piše hostel, ponuja turistom več sob, ki so jih preuredili iz potniških oddelkov nekdanjega spalnega vagona. V sobah so največ tri postelje, posebej so urejene tudi kopalnice in stranišča. NORVEŠKA - Zaradi »nehumanega ravnanja Terorist Breivik dobil tožbo proti državi OSLO - Norveško sodišče je včeraj razsodilo v prid norveškemu teroristu Andersu Behringu Breiviku. Norveško državo je spoznalo krivo zaradi nehumanega ravnanja v zaporu, kjer prestaja 21-letno zaporno kazen. »Sodišče je presodilo, da pogoji v zaporu predstavljajo nehumano ravnanje,« so sporočili s sodišča v Oslu. Država je zaradi skoraj petih let, ki jih je Breivik preživel v izolaciji, kršila 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, so presodili. Zavrnili pa so njegovo tožbo zaradi kršenja pravice do komuniciranja z zunanjim svetom. 37-letni desničarski skrajnež, ki se javno opredeljuje kot neonacist, je namreč v tožbi proti državi tudi zahteval odpravo Anders Behring Breivik si je med sodnimi obravnavami večkrat privoščil provokativne geste ansa omejitev glede njegove pošte in obiskov, da bi lahko komuniciral s svojimi privrženci, kar so oblasti zavrnile zaradi varnostnih skrbi. Državi so naložili tudi plačilo Breivikovih sodnih stroškov v višini 331.000 norveških kron (35.850 evrov). Breivik je bil avgusta leta 2012 obsojen na 21 let zapora, kar je najvišja možna kazen na Norveškem, zaradi bombnega napada v vladni četrti v Oslu in strelskega pohoda na bližnjem otoku Utoya 22. julija 2011. Ubil je skupno 77 ljudi, večinoma mladih. Skrajni desničar naj bi ubijal iz jeze do muslimanov in norveške politike multikulturalizma. Kazen mu sicer lahko še podaljšajo, če ocenijo, da še naprej predstavlja nevarnost. ZDRAVJE - Raziskava Vrhunski športniki živijo sedem let dlje od povprečja PARIZ - Pri vrhunskih športnikih je večja možnost, da živijo dlje od preostale populacije, je pokazala raziskava francoskih znanstvenikov, ki jo je objavil American Journal of Sports Medicine. V raziskavi so zajeli 2814 francoskih športnikov, ki so sodelovali na olimpijskih igrah med letoma 1912 in 2012. »Pri teh športnikih je povprečna pričakovana življenjska doba za približno sedem let daljša kot pri drugih ljudeh,« je pojasnila vodja raziskave Antero-Jac-queminova na predavanju v Parizu. Od dodatnih sedem let življenja »sta povprečno dve več zaradi manjšega tveganja za kardiovasku-larne bolezni, infarkt in možganski infarkt«, je še pojasnila francoska znanstvenica. »Dodatni dve leti so dobili zaradi manjše nevarnosti obolevanja za rakom, še tri pa zaradi manjše nevarnosti izpostavljanja različnim drugim razlogom«, med slednjimi je tudi manjša verjetnost nesreč. Rezultati te študije potrjujejo dosedanja odkritja, da športne aktivnosti podaljšujejo življenje. Znanstveniki so sicer še vedno malce razdeljeni, ko je govora o intenzivnosti fizičnih aktivnosti. Treningi elitnih športnikov so namreč od pet do desetkrat zahtevnejši od vadbe povprečnega človeka. Ni pa nepomembno tudi to, s katerim športom se vrhunski športnik ali športnica ukvarja. Kolesarstvo in tek prinašata manj dobrega k zmanjševanju nevarnosti razvoja kardiovaskularnih bolezni, športi, ki združujejo več vrst fizičnih aktivnosti, kot so kolektivni športi in deseteroboj, pa prinašajo večjo dobrobit organizmu. INDIJA - Od Velike Britanije Zahtevali bodo vrnitev neprecenljivega diamanta Diamant Koh-i-Noor NEW DELHI - Indijska vlada želi, da se neprecenljivi diamant Koh-i-Noor, ki je del britanskih kraljevih draguljev, vrne na podcelino. Legendarni kamen je v kolonialnem obdobju leta 1849 Britancem izročil mladoletni maharadža Daleep Singh. 109-karatni diamant je danes osrednji del krone, ki jo je nosila leta 2002 preminula kraljica mati. Indijska vlada si bo prizadevala, da se dragulj »na sporazumen način« vrne v Indijo, je v torek zvečer objavilo ministrstvo za kulturo v New Delhiju. Prejšnje indijske vlade so se držale stališča, da je bil diamant darilo in da zato ni podlage, da bi ga zahtevali nazaj. To stališče je sicer v ponedeljek pred vrhovnim sodiščem zastopal tudi pravni zastopnik sedanje vlade, ko je podal odgovor na peticijo nevladne organizacije, ki terja vrnitev Koh-i-Noorja. Prav zaradi tega so se na vlado zgrnili očitki, da je spremenila stališče. A ministrstvo za kulturo je v torek v odgovoru na te kritike poudarilo, da je pravni zastopnik zgolj pojasnjeval zgodovino diamanta in stališča prejšnjih vlad. Sedanja pa še vedno upa »na prijateljski izid, v katerem bo Indija dobila nazaj to dragoceno umetnino, ki ima močne korenine v zgodovini našega naroda«. Vlada premierja Narendre Modija, ki iz- haja iz vrst hindujskih nacionalistov, si poleg Koh-i-Noorja prizadeva tudi za vrnitev drugih odpeljanih in danes po svetu razpršenih umetnin. Sikhovski maharadža je leta 1849 Britancem diamant, ki je izvorno tehtal 186 ka-ratov, predal v skladu z določili kaznovalne mirovne pogodbe po anglo-sikhovski vojni. Ta dogovor naj bi desetletni vladar mesta, ki leži na ozemlju današnjega Pakistana, podpisal, potem ko so njegovo mater vrgli v ječo. Mladi maharadža je sicer diamant odvzel afganistanskemu kralju, ki je v Indiji poiskal zatočišče. Dragoceni kamen je bil namreč pred tem v rokah afganistanskih monarhov, še prej pa perzijskih. Njegov dejanski izvor pa vse do danes ostaja uganka. Diamant so leta 1850 izročili kraljici Viktoriji, danes pa je del krone, ki jo je do smrti nosila mati kraljice Elizabete. Sedaj je na ogled v londonskem Towru. London je že leta 1976 zavrnil njegovo vrnitev, pri čemer se je skliceval na omenjeno mirovno pogodbo. Nazadnje pa je njegovo vrnitev med obiskom v Indiji leta 2010 zavrnil britanski premier David Cameron. »Če rečeš da eni stvari, bi bil nenadoma Britanski muzej prazen,« je takrat dejal indijskim medijem.