Venceslav Winkler:
Pravljica o upornem drevesu.
Bdlo je iakrat, ko je stiska obšla že vso zeuiljo in je poznala že vse revne koče, tudi tiste, ki so bile skrite po hribih in za griČi, odkoder se ni videlo iiikamor drugam kot v nebo. S stisko je prišla še zima, pokrila je zemljo s snegoin in zaprla poti z burjo in zaineti.
»Kaj pa hočemo?< so rekli ljudje. »Poti so zametene, kdo bo lazil po snegu tako daleč. Jesti nimamo vec kaj in tu smo prav na koiieu sveta. še ta klanec moramo prehoditi, potem ui nicesar več tam zadaj, prav uobene strivnosti. Na obcino ne moremo, tla bi dohili podporo, ker je predaleČ. Mogoče bi nas iudi ne poznali. Kam drugam bo treba iti.<
To so slišali otroci pa so se meni nič tebi niČ odpravili. Ves popoldan jih ni bilo. Nihče jih. ni pogreail. Odrasli ljudje so bili zbrani v uajvečji hiši, sedeii so okoli peči in premišljevali, kaj naj bi ukrenili. Kruha ni, denarja ni, zaslužka ni. Ko so dogoali do konca, da je res tako. so vzeli pipe, nabasali jih z zadnjim tobakom an začeli kaditi.
»Saj tako vse nič ue pomaga,< so rekli vdano.
Pod mrakom so se pa otroci vrnili. Slišali so jih, kako so v veži otresali Bneg z nog, a so mislili, da so se kje drsali, ko je tako pripraven cas. No» zdaj pa pojdejo domov, pozno je že.
»Ne pojdemo kar tako,« so rekli otroci. >Vi ne veffte, kje smo bili!«
>Kje neki!« so nejevoljno zagodrnjali Ijudje. >Drsa!i ste se.«
»Kaj še! Rekli ste, da bi bilo treba oditi kam in pogledati za kruhoin in delom, no, pa smo šli. K.ar naravnost čez klaiiec smo jo mahiidli. Dolga je bila pot, sneg se je vdiral pod nami, mučili soio se, burja je hipoma zabri-sala v«ako stopiujo. Nazaduje snio našli velika železna vrata, ki je bilo iia njih. zapisano: Nebesa. Težko smo prebrali, take nerodne črke kar oci zme-Šajo, ko smo pa spoznali, kje stojimo, smo lepo potrkali. Sveti Peter nam je odprl in najprej ozmerjal, čemu trkamo prav zdaj, ko je laka burja. Prestrašili smo se ga in smo zbežali. Nekaj je še kričal za nami, potem smo pa razlocno slišali, kako je zaklenil vrata. Ta je pa lepa, sino si mislili, zdaj imamo nebesal Zakaj nismo lepo razložili, kakšna siiska nas je ob-iskala? šli smo Še eukrat pred nebesa, trkali smo, uazadnje srao začeli kat razbijati, a ni nač pomagalo. Prav ob vratih je raslo zeleno drevesce. Za-čudili smo se, da zeleni, ko je vsepovsod sam sneg. No, ker smo bili jezni, smo se spravali nad drevesce, odlomili smo vršiček, vzeli ga in zbežati. Tako je bilo, viditel*    Ljudje so nekaj Časa molčali, potem je vprašal eden:
»Kje pa imate Trsicek?«
»Eh, vrsiček!« so malomarno povedali otroci. >Na klancu sino ga za-sadili v sneg. Naj tam rasteU
>Tako, tako,« so momljali Ijudje. Neki starec pa, ki je ves čas molčal, se je oglasil in zmajal z glavo:
>To ne bo dobro. Niste prav ravnali. Kradli ste. Najbolje bi bilo, fe bi se še nocoj vnitii pred nebežka rrata in nesii s seboj tikradeni vrliček.«
Otroci so molčali. Prav aič se jim iii ljubilo. da bi zdajle znova pre-hodili dolgo pot, namrdnili so se in jezno so gledali izpod Čela.
*Nič!« so rekli starši, ki so zmeraj poslusali starčka in se ra^raali po njegovih besedah. >Kar takoj se vrnite, da boste še do večerje nazaj. To bi bilo lepo, da bi Še krasti začeli!«
Otroci so se splazili iz KiŠe, potegnili kuČme čez ušesa. zaviKali ovrat-nike in stopili na cesto. Pa čudno! To pot jih ni nič zeblo. Oduekod je pri-
136
hajala toplota, božala jim je firca kot raie] veter. Burja je ponehala. Ko so pa stopili okoli ogla, so zagledali na klancu veliko drevo.
»Pa kako?« so se začudili. slvaj nismo zasadili tam tistega vršiČka?«
Da, prav res. lu zdaj je zraslo tam velikansko drevo. Odkod se je vzelo? Od drevesa je gorela toplota, dobro so raziočiii, da se je na klancu z neraz-umljivo naglico talil sneg, prikazovale so «e črne lise, lise tu, lise tam, nazaduje je bilo v vsem bregu kopno. Prav z lahkoto so prisli do drevesa.
i-Ampak, kako ga bomo odnesli do nebeških vrat, ko je tako visoko zraslo?« so bili v skrbeh.
Drevo je bilo veliko, kakor bi pokrivalo pol nebu. Po vejah so že prepevale vticc, same take ptice, ki oznanjajo pomlad. Listje je zelenelo, drevo se je prerilo s koreninami skozi sneg že globoko v zeniljo — kdo naj bi ga zdaj izruva] in odnesel pred oebeŠka vrata? Prav za prav so se otroci razveselila.
^Ne bo nam treba hoditi tako daleč,« so rekli. >Kar domov se vrnimo!«
Stekli so v vas pravit, fcaj se je zgodilo. Ljudje so se začudili ia so sli gledal.
Res je bilo, drevo je objelo že ves klauec s svojo senčino. Snega ni bilo nikjer vec, tudi lo se ui zgodilo, da bi ostale kje vode, vsa mokrota se je izgubila v zeinljo, poti so bile lepo sulie kakor poleti.
>Kaj pa zdaj?4 so se ustrašili Ijudje. >To je vendar nekaj narobe.<
»Kaj nas to brigak je rekel modri starček. »Sejali bomo in priprav-ljali zemljo, kakor bi bila pomlad.*
Res so šli že drugo jutro na delo. V drugih vaseli je Še ležal sneg, tu so že orali in sejali. Počasi se je toplota širila še v druge kraje, novica o zelenem drevesu je rasla iu prišla do kneza, ki je bil gospodar te zcmlje. Knez je molČe poslušal, ko so mu pravili o Čudnein drevesu, nazndnje je pa dal zapreči in se je odpeljat na ogled.
>To je čudno drevo,* je priznal, ko ga je videl, :presadili ga bomo na moj vrk«
Ljudje niso bili zadovoljnL bolelo jih je, da bi izgubili čudovito drevo, a knezu se niso upali ugovarjati.
»Takoj bom poslal služabnike,« je re-    . kel, preden se je odpeljal.
Prišli so hlapci in hoteli izkopati dre-vo. MuČili so se dolgo, a ga niso mogli. Glo-boke jame so napravili, tudi do korenin so prišli, le prevelike so bile, na vse sirani so bile razpletene, vseh na noben uačin niso mogli doseči. Nazadnje so se ujezili, prijeli 8o za sekire in drevo kar posekali. Padlo je in seglo z vejami skoraj do vasi. Prišli so ljudje iz vse dežele, z muko so spravili drevo na knezov vrt, toda, kaj je bilo dre-vesu? Ni in ni hotelo rasti. Posušilo se je in umrlo.
>To je čudno,«  so rekli učenjaki.
»To je čudno,« so pono^ali dvorjani, ki 'sto- dmeli iako navado.
Tam, kjer so pa posekali drevo, jo zraslo v enem dnevu drugo. Prav tako jc bilo kcrt prvo drevo. Ljudje so se potolažiii, znova je bilo vse dobro in vse prav.
Učenjakoni pa ni bilo vSeč, tla drevo raste kar tako iii da' postane v enem dnevu tako veliko kot druga drevesa v desetili letih. Prebrskali so \\se knjige. Ko so videli, tlu nikjer ne piše o takih drevesik, so šli h knezu m ga pregovorili, tla je daJ ziiova posekati drevo na klancu konec sveta. lJa v drevesu je bilo čudno življenje. Knez je poslal hlapce, stali so pri njem in sekali clrevo, koinaj se je pokazala zeleiiiua, so jo osmukali, vsako mladiko so sproii odrezaH. Zvečer so pa zaspali in ko so se zjirtraj zbudili, je bilo drevo že visoko, visoko. Niso ga mogli ubiti. Ljudje so se jitn sine-jali, kaj  so pa hoteli.
Neke uoči so pa hlapci izginili. Mogoče jih je poklical knez, inogoČe so jih pregnali Ijudje, tega ne ve nihče. Zdaj se je drevo oddahnilo. Vzpelo se je v neizmerno višino in. zacvetelo iu zadiaalo. \ vasi pod klancein so ljudje zapustili delo in šli na polje. Silno drevo se je dotikalo ueba in se pogovarjaio s soncem.
3Če bi ue bilo drevesa, ne veru, kaj bi bilo z naŠo vasjo,* je rekel starcek, ki so ga vsi spoštovali.
Drevo še zdaj ra«te in kdor spleza v njegove veje, vidi tako daleč naokrog, kakor jc velika naša zemlja. Kar je pa preko morja, je vse za-krito, pol-s skrivnostjo. pol z bolečino...