Leto XIII. Hrastnik, 12. 1. 1977 Št. 1 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi. Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za infbrmacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz,' Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni, urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov:»Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Vsem bralcem časopisa STEKLAR želijo srečno in uspešno leto 1977 Skupščina podjetja Delavski sveti vseh TOZD Kolektivno izvršilni organi skupščine in vseh TOZD Osnovna organizacija sindikata Svet ZK Steklarne in sekretariat osnovne organizacije Aktivi mladih delavcev Uredništvo STEKLARJA Srečno 1977 Spet se kot po navadi ob koncu leta skušamo na kratko posvetiti najvažnejšim dogodkom, obenem pa ugotoviti, kakšne najbolj važne naloge so pred nami. Leto, ki se poslavlja, je bilo polno revolucionarnih sprememb, predvsem na področju gospodarjenja. Edini namen; teh prizadevanj je bil, da se vsesplošni gospodarski recesiji in drugim problemom postavimo po robu s stabilizacijskimi ukrepi. Kot posledica le-teh prizadevanj naj bi bila večja proizvodnost dela in ob tem večja konkurenčna sposobnost. Široka javna razprava je osvetlila novi osnutek zakona o združenem delu v luči še večjega podružbljanja vseh sredstev, na poudarku medsebojnega povezovanja v luči pravih dohodkovnih odnosov z vseh vidikov in na Vseh mestih. Ko se ozremo na dosežene rezultate, ki smo jih dosegli v naši delovni Organizaciji, moramo ugotoviti, da nas kljub nekaterim pozitiviiim premikom čaka v prihodnosti še veliko odprtih problemov. Z maksimalnim angažiranjem vseh članov delovne skupnosti, kjer bo potrebno združiti VSe znanje, sposobnost in osebno iniciativo, bomo lahko kos vsej zapleteni problematiki. Prepričan s^m, da se prav vsi zaveda-mo nalog, ki čakajo na rešitev, in prav tako sem prepričan, da v naši samoupravni socialistični družbi s,: skupnimi napori lahko premostimo Vse težave. Pri reševanju teh problemov, ob vsakodnevnem delu,: želim vsem dosti uspehov. Članom delovne skupnosti v novem letu želimo, da se izpolni vse tisto, kar so si začrtali: zdravje, srečo in osebno zadovoljstvo! Direktor OZD Steklarne Hrastnik dipl, inž, Maks Mrcina OBVESTILO Občinska skupnost socialnega skrbstva Hrastnik obvešča vse matere samohranilke, očete, ki so jim dodeljeni otroci, pa so matere zanj dolžne plačevati preživnino, razvezane zakonce, ki so jih drugi zakonci dolžni preživljati, in ki so do sedaj uveljavljali povišanje preživnine na sodišču, da od 1. 1. 1977. leta povišanje preživnine ureja občinska skupnost socialnega skrbstva. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76) v 162. členu prinaša pomembno novost glede urejanja preživnin: Po tem členu so namreč občinske skupnosti dolžne vsako leto na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov opraviti uskladitev vseh preživnin. Vse, ki ste do sedaj uveljavljali preživnino na sodišču, prosimo, da se v januarju 1977 zglasite v uradnih dnevih (ponedeljek, sreda, petek) z zadnjo odločbo o višini preživnine na občinsko skupnost socialnega skrbstva Hrastnik, osnovna šola heroja Rajka, soba št. 11. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA HRASTNIK M z delu občinske skupščine V torek dne 7. decembra 1976 je bilo sklicano 18. -skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, 12. skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in 5. zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti. Delegati vseh treh zborov so med drugim sprejeli naslednje pomembnejše sklepe: Sprejeli so odlok o omejitvi točenja in prodaje alkoholnih pijač v besedilu, kot ga je pripravil izvršni svet Skupščine občine Hrastnik s tem, da se: ustrezno, dopolnita 1. in 2. člen odloka v tem 'smislu, da prepoved o omejitvi točenja ali prodaje alkohola nih pijač.velja tudi za5 »druge organizacije«, ki opravljajo gostinsko dejavnost (društva, skupnosti ipd.). Delegati so ugotovili, da' se v točilnicah toči: alkoholna pijača delovnim ljudem v delovnem, času, kakor tudi, da jo lahko le-ti sami kupijo v prodajalnah; kar seveda negativno vpliva, na delovno storilnost delavcev,, zlasti, pa na nevarnost pri delil. Zato opozarjajo vse OZD ih druge organizacije; ki-opravljaj o gostinsko dejavnost, kakor, tudi vse OZD in-druge delovne skupnosti, ki. prodajajo alkoholne pijače, naj vplivajo na- delovne ljudi' in jih skušajo na- primeren način prepričati, da ni primerno, med delovnimi časom pitje, alkoholnih, pijač, pzi— -roma jih odvrniti- od tega, da bi le-te kupovali. Delegati: so: prepričani,: dai bii se. stanje na tem področju izboljšalo tudi z zaostritvijo delovne discipline v- delovnih- organizacijah; dh delavci: ne: bi; med- delovnim;. čhsom neopravičeno zapuščali delovnega mesta in z osebno zavestjo samih delavcev. Delegati, so, ugotovili, da; kronični alkoholiki povzročajo razne socialne in druge probleme. Zato so- imeli-za potrebno; da- bi izvršni svet Skupščine občine Hrast—. nik skušal vplivati na pristojne republiške organe v tem smislu, da bi takšne bolnike lahko v bodoče zdravili brez njihove privolitve. Seveda pa bi bilo potrebno, po mnenju delegatov, tudi aktivno delo vseh družbenopolitičnih organizacij na tem področju, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na sanacijo današnjega stanja. , Delegati vseh treh zborov so sprejeli družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere -pri zaposlovanju na, območju ohčin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Pri tem se zavedajo, da bo izvajanje izhodišč za ureditev tako ekonomskih kot socialnih: elementov zaposlovanja terjalo veliko naporov in. strpnosti. Pri tem- so omenili naslednje obveznosti, ki jih bo po njihovem mnenju najteže: uresničiti: — da hoda. morale letne, insred-njeročne programe potreb po kadrih skupščina občine^ samoupravna- skupnost za zaposlovanje, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanj e,, usklaj eva-' ti skupaj s temelj nimi in drugimi OZD; tako da bodo izobraževalne kapacitete- skladne s- potrebami; — sprejemale; toliko učencev za posamezne, poklice, Kot bodo po srednjeročnih planih potrebovale novih dOlavcev teh- poklicev; ko -bodo ti- učenci končali šolanje; — razpisovale , toliko .kadrovskih štipendij, kolikor, bodo po ■ planih potrebovale novih- strokovnjakov* v posameznih: letih;. | "— v okviru nalog,. pristojnosti in. možnosti skladno s.konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kad'rov spre j emale učence, študente na* proizvodno-tehnično delo. in. za.to, delo zagotovile take kadrovske, organizacijske in drup ge pogoje; dh bodo učenci; študenti in delavci, ki- se; izobražujejo ob delu, osvojili z učnim programom predpisano znanje m usposobljenost; — da bo potrebno za zmanjšanje fluktuacije upoštevati dosled-mej še nagrajevanje-po delu-ipd. - - Glede na, to,, da- so delegati-pre— Družbenopolitične o r£fanizaci j e En skupščina občine Hrastnik želijo vsem delovnim ljudem srečno* in uspehov polno novo leto 1977 ; Občinska konferenca. SZDI* I Obeinskn konferenca ZK Občinski svet zveze sindikatov Skupščina občine Hrastnik Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik Občinska konferenca ZSMS pričani, da ne bo mogoče izpolniti postavljenih obveznosti, ki izhajajo iz 15. člena družbenega dogovora in se nanašajo na minimalne stanovanjske pogoje in na tople obroke prehrane med delom v postavljenih rokih, predlagajo medobčinskemu sindikalnemu svetu, da te zadeve primerno uredi v samoupravnem sporazumu, ki sc bo sklenil v skladu z 2. členom sprejetega družbenega dogovora. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti. in družbenopolitičnega: zbora skupščine občine , Hrastnik so, sprejeli- družbeni dogovor o družbeno-političnem izobraževanju in u-sposabljanju v. občini; v predloženem; besedilu. >. Sprejeti družbeni; dogovor bo podpisnikom služil; kot osnova za-, urejanje medsebojnih odnosov in. odgovornosti pri. družb.enopolitič-■ nem izobraževanju .in; usposabljanju v občini. Delegati vseh . treh zborov so sprejeli; odlok o ' spremembi; in dopolnitvi odloka o proračunu občine Hrastnik za leto 1976, tako: koti j,e to predlagali Izvršni svet; Skupščine občine Hrastnik. u\. Začasni proračun občine Hrastnik, kil je bil sprejet na: skupnem: zasedanju v mesecu aprilu: 1976 im je znašal 10,470.000 din, po izračunih, ki; so jih opravili republiški organi; pa znaša dovoljena porabar za leto 1976 11,034,000 din: ali; za: 11,7 % več kot je- znašal prorafiun .za leto 1975, kar je v skladu; z republiško l resolucij o. Delegati vseh treh j zborov Skupščine: občine?: Hrastnik so sprejelii sklep o-soglasju k razširitvi predmeta poslovanja Šolskemu; centru Trbovlje, TOZD Revirska delavska univerza. Razširitev/ predmeta, poslovanj a ge? nanaša: na organiziranje in izva-janje verificiranih tečajev angle— \ škega ih nemškega jezika;, za katera bo.; šolski center izdajal spričevala: s? splošno priznano veljav- . nOStjOi. LESKOVŠEK Franc, * delegat KS Hiasthik — spodnji del, je’ povedal, da je zaznati v naselju Podkraj veliko prahu, ki se vali izi Cementarne Trbovlje. Prcdšedhik skupščine, mur je odgovoril, da morajo biti. prebivalci tega naselja pripravljeni fondi; v prihodnje, da ta del ne bo popolnoma čist. Pri tem pa je poudaril, da je situacija z dograditvijo dimnika mnogo boljša*,, kar dokazuje, da nastaja vedno manj škode in ožigov: na tem, področju. Tov. VENKO Rada, delegata OZD TKI — TOZD AKS — KE; je? zanimalo, če bi se dalo na kakšen način rekonstruirati odcep; kil vodi od glavne.’ ceste: Hrastnik. — Šmarjeta proti obratu TOZD »Jutranjka«; Dol. ... Na vprašanje sta mu odgovorila: predsednik skupščine in- tov. Khzole, predsednik IO Skupnosti krajevnih' skupnosti, in sicer v tem smislu, da je rekonstrukcija ceste stvar same krajevne skupnosti Dol in njene finančne zmogljivosti. Tov. GREŠAK Amalijo, delegata KS Turje — Gore, je zanimalo; kdaj se bo pričelo z asfaltiranjem ceste v Turje. Na vprašanje' sta ji odgovorila predsednik .skupščine.' skupnosti KS in predsednik IO Skupnosti KS in na kratko seznanila,, kako delovne organizacije' slabo izvršujejo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o financiranju krajevnih skupnosti. Povedala sta, da se je do tret j e,-ga četrtletja letošnjega leta zbralo okrog 84 starih milijonov ali. samo 53?/o predvidenih sredstev. To pa je po mnenju predstavnikov Skupnosti krajevnih skupnosti tudi glavni razlog, da se z deli še ni pričelo. Nadalje sta.me-nila, da se, sredstva! v zadnjem; času natekajo, zato je; pričakovati, da se bo tudi s temi deli pričelo v prihodnjem letu. Tov. Grešakovo je nadalje za— nimalo; kako- bo s prevozom šoloobveznih* otrok iz KS (Turje na šolo Dol. , - Na vprašanje je odgovoril tov... predsednik iri povedal, da zaenkrat prevoz ni mogoče organizirati. Pri tem pa je povedal. da je: prešolanj e;, štirih : otrok na šolo; Dol že izvršeno s l. decembrom. Povedal je tudi, da bo skupščina na zageda-niut-rkii. bo; v mesecu decembru, ukinila..šolo v Turju in-. dala ^taybo’v upravljanj e ustrezni organizaciji. Tov. PROSENC Anton, delegat družbenopolitičnega; zbpr a, j e menil, da bi bilo potrebno sprejeti ustrezne predpise, s katerimi- jn: prepovedali kajenje v javnih-prostorih in- zdravstvenih domovih. predsednik skupščine je: dej al,. da lahko v teh prostorih prepovejo kajenje: le same delovne organizacij e,ter da je tudi izvajanje teh predpisov stvar samih delavcev, ki so takšno odločitev-sprejeli. s Na 12. skupnem*, zasedanju; de--legatov zbora združenega dela im zbora krajevnih skupnosti pa so med drugim delegati obeh: zborov sklenili, da se telesnokultur— ni skupnosti Hrastnik; dodeli pravica uporabe na: pokritem kopališču; v Hrastniku; na Logu ter pripada jočem- zeml j iščUi: Dodelit— vena odločba se dopolni s parcelnimi številkami, ko bo izveden; geodetski posnetek dejanskega; .stanja. Prav. takobovrednost.ob— jekta določena s- posebnim- sklepom,oziroma odločbo, ko bo znana vrednost po zaključni situaciji- Delegati zbora krajevnih skupnosti Skupščina občine Hrastnik; pa* so na 5v zasedanju sprejeli naslednje pomembnejše, sklepe: Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občina Hrastnik pa so na 5.. •zasedanju- sprejeli- naslednje po-: membnejše sklepe: Zbor krajevnih skupnosti Skupščine- občine Hrastnik: pristopa k: 'samoupravnemu sporazumu o temeljih* plana* razvoja, magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, za obdobje 1976—1980. Tov. KOZOLE, Drago, predsednik' IQ' Skupnosti krajevnih, skupnosti je navzoče seznanil z realizacijo sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje-programov in planov krajevnih skupnosti v občini Hrastnik za obdobje od 1. jj do 30. 11. 1976. (Nadaljevanje na 3. strani)" KAKO V NOVEM LETU? To dejstvo je bilo že obravnavano ob periodičnih obračunih. Zato je bil izdelan sanacijski načrt, ki; naj bi vplival na saniranje te: situacije in; kolektivu perspektivno omogočil normalno poslovanje. V našem TOZD pa se že. več let opaža velika fluktuaeija predvsem * strokovne delovne sile. To delovno silo nadomeščamo z nestrokovno delovno silo.' To pa je tudi eden od vzrokov, da so rezultati dela slabši. V letu, ki se je izteklo, smo imeli planirana velika popravila na strojih in- talilnih objektih. Te pa zaradi- pomanjkanja sredstev- nismo realizirali. Tudi to dejstvo; j e povezano s tem, da planirana 'proizvodnja ni-dosežena. Prevelike zaloge so krive, da so nekatere proizvodne linije stale, predvsem áv prvi polovici- leta.. Linija kelihov pa še tudi v drugi polovici leta. Ms ’ deš a ehéinske shu p&eine (Nadaljevanje z 2. strani) podpisniki sporazuma;' vplačali Delegate zbora je’'seznanil; da sredstva;v naslednji Višini: SO' do- tega datuma posamezni Plan za leto 1976 (din) Realizacija do 30. 11. 1976 ? (din) ;L' Steklarna 531.600 -254.700- '2r Tovarna kemičnih dždelkov 122.700 122.700 3. TOZD rudnik: premoga: Hrastnik 281.400 — • -4t'Sijaj 90.000 80.700 5. Jutranjka SeVnica- dbratJ Dol 60.600 1 60.600 6. Splošno gradbeno podjetje ' 189.600 1 156.600 7. Splošno trgovsko podjetje 34.500 33.300 8. Gostinsko podjetje »Jelka« 18.000 • 18.000 •9; Komunalno obrtno podjetje ' 51.300 • 46.500 10. Kmetijska zadruga'Trbo vij e:— Hrastnik 4.800 — 11. Emona Ljubljana; PM' Hrastnik 5.100 — 12. Mesnine Celje 1.800 13t 'Meso -Trbovlj e 1.200 - ' 14.:Merx. Gelje, pekarna Hrastnik 5.700 Üs p— 15. Peko Tržič, prodajalna Hrastnik 900 - ■ , - ■ 16. Astra, prodajalna Hrastnik 1 300 17.; Jugbtehnika, prodajalna 'Hrastnik 1 600 .... 18. Petrol, prodajalna Hrastnik 1 1.800 . - - _ ^ 19: Lekarna Hrastnik 1 $ 1.800 20. Tobačna tovarna -Ljubljana TOZD Tobak: Ljubljana 1.200 1.800 2-1. IPOZ Trbovlje, delavnica Hrastnik 1.800 g 221 Izletnik Gelje,t poslovalnica Hrastnik- 1.200 Nji ~ g 23. PTT Trbovlje, poslovna enota Hraštnik- 4.800 — ' 24. Železniška' postaja - Hrastnik: 7 4.800 ■ — 25: Vzgojno varstveni zavod 7.800 ; ' aioo 26; Osnovna šola NH Rajka Hrastnik . 7 J30.900 m — ■ 27 v Posebna šola Hrastnik 2100 2.100 28. Glasbena šola Hrastnik 2.400 : 1 2.100 29;: ¡Temeljna; kulturna sküphost 600 600 30. Ljudska'knjižnica '■600 Si 600 31. Center skupnih strokovnih služb SISHrastnik 1 • 3.300 3.300 32. Samoupravna'¡stanovanjska skupnost. ■ 1 Hrastnik : iÜ 3.600 0 3.450 33. Skupnost za zaposlovanje Ü \ 600 gg 34:; Skupnostr¡zdravstvenega zavarovanja '300 . W '300 35. Zdravstveni1 dom Trbovlje PE Hraštnik 19.200 Hi — 36: 'Občinska konferenca' SZDL Hrastnik i j 900. ' 900 37. Občinski sindikalni Svet 600 600 38. Komite Občinske konference ZKSA 600 • . 600 , 39: Občinska konferenca'ZSMS . ■ 300 . 600 40 SSP Skupščine'občine Hraštnik , 14.400 ,14.100 4L Siju j Hrastnik obveznost, iz leta 1975 .-- -36.000 Skupaj: 1,305.700 1 811.950 i Skupaj: i 847.950 Nadalje je ugotovil, da je skup- r-anju' - krajevnih -skupnosti,; da nost KS dobila-sredstva iz prorä- Svoje obveznosti« za leto• 1976 čuna občine zai leto-1976 kot je pravočasno in. v celoti poravnajo, bilo. planirano. - ; Ob|koncu je. apeliral nat vse . .-.«Sekretariat podpisnike''Sporazuma o financi- ps «skupščine občine Hrastnik Običajno si ob prehodu v novo leto tudi v poslovnem življenju zastavljamo nove naloge — načrte in si drug drugemu ob sti-sku roke iskreno želimo največ uspehov. . Kakšno je bilo v poslovnem smislu leto 1976. 'Odgovor je lahko kratek za večino gospodarskih organizacij: zelo težavno — novi plačilni pogoji,' manjša konjunktura. Posebno težko pa je to bilo še za posamezne industrijske veje, med katerimi je brez dvoma tudi steklarska -industrija. Tako težki pogoji gospodarjenja in če temu dodamo-še določeno neurejenost v sami delovni organizaciji, je vzrok, da bomo poslovno leto zaključili z - izgubo. Na slab ekonomski položaj vplivajo tudi nekatere cene embalažnega stekla,- ki- so znatno prenizke. Naštel .sem v glavnem le zunanje ; vplive, ki so pripomogli; da je ekonomska:-situacija v Steklarni- Hrastnik tako zaskrbljujoča. Nedvomno pa- je, da- bomo morali tudi -v sami delovni1 organizaciji stvari zastaviti drugače. Veliko še pričakuje1 od novega sistema nagrajevanja, da se bo s tem interes do kvalitetnega dela mnogo' ižboljšal; Zakon o združenem delu prinaša novosti v do-Hodkovnem odnosu, bi- jih bomo morali V okviru'naših TOZD u-poštevati.' Vendar’ je priprava takšnih odnosov obsežno delo. ffidnim,' da smo s” tem že V ča-SOVni zamudi 'm pri-sprejemanju plana ža leto 1977 ne bo moč te odnose že vključiti -v plan. -Mislim,' da bi tudi Strokovne sliižbe morale izdelati, svoj letni plan. Te plane bi uskladili s plani po TOZD ih na podlagi tako. pripravi j enih programov namenili tudi--višino sredstev za financiranje'HSSS. Kako je s planom v našem TOZD. Komercialna služba je zbrala potrebe naših kupcev za leto 1977. Tudi drugi elementi plana sovbilT posredovani planski službi, ki bo v kratkem izdelala prvi osnutek plana zajeto 197-7. Ta o-snutek bodo morale strokovne slUžbe in samoupravni organi- dobro 'preštudirati. Mislim, da 'bi pršv plan za leto <1977 moral pokazati, kakšna je perspektiva Steklarne Hrastnik in 'jasno s tem tudi socialno varnost vseh zaposlenih. Ohrabruje1 nas lahko- to,- da bodo izvršeni vsi- potrebni remonti.' Tudi zbrana naročila jam-, čijo, da bodo' obratovale vse; proizvodne'linij e; Seveda bo morala komercialna služba vložiti' precej truda, da bo1 rasi tako; To mislim predvsem za linijo kelihov, ki se: aktivira v- ¡začetku januarja. It Upanju, da bo leto7 1977 za; nas s vse 'v poslovnem življenju bolj" uspešno, da- bodo tudi' odnosi 'med? sodelavci -tovariški,1! želim: vsem: srečno NOVO LETO. ’ ihžl Anton Žagar i ffeflleiplaii dltovnih ur zb leto 1977 Zaradi težkih,pogojev dela v juliju smo že v mesecu marcu predvideli eno’delovno soboto za solidarnost, ki pa ni, upoštevana V skupnem fondu plačanih ur. -FroSimo, .da pregledate!ta predlog ih pošljete more-bitne.pripombe čimprej v našo službo. Mesec Efekfc del.-ure brez-sobot: ■Efekt: del«' ure , ob- sobotah- -Plačane ure praznikov -Skupno'-Skupaj plačane delovnih-..ure » dni JANUAR i 160. . 1 8 16“ Í 184. 1 21 FEBRUAR 160 24, — ' 184 ° 23 MAREC. 184 8 solid 184' 23 AERIL 160 m 8 ■' 184 . 22' MAJ : 160 8 16. k S 184 21 JUNIJ ■ 176 a — 184 23 JULIJ • 152 - 7. 16 175 20 AVGUST 184 — ga 1 184 - ’ 23 SEPTEMBER -176 8 i i BEBK 184 - 23 OKTOBER, - - 168 16 - 184 23 NOVEMBER. 152 8 -24« ' .184 ... 20 DECEMBER. 176 — . — - ' 176 22 S kupaj 2008 103 80 2191 * 264 -Plansko-analitska Služba S tekil ar n a Mnogo osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1977 želi j# delavci TOZD I - notranji obrat-TOZD II - obratne proizvodnje TOZD III - slikareica - TOZD IV — cizelemica TOZD V elektro in-kl|MČavhičarske delavnice TOZD VI - menza 5 VDSSS ** skupne službe Požarna varnost In varjenje Zaradi vse pogostejših požarov, ki so povzročeni v proizvodnji in Skladiščih v Sloveniji, je društvo za zaščito materiala v SR Slovenije organiziralo kratek enodnevni seminar, oziroma posvetovanje o požarni nevarnosti v industriji in nevarnosti požarov zaradi varjenja. Predavanja niso bila izčrpna zaradi kratkega časa, skripta, ki so jo slušatelji prejeli po končanem prvem delu, je zelo dobro in kvalitetno napisana. Zelo bo koristilo vsem slušateljem in če se bomo posluževali navodil in nasvetov, bo preventivno delo v tozdih olajšano. Samo trije požari v letu 1973 (Cinkarna Celje, TAM Maribor, TIM Laško) so povzročili nad 50 milijonov din škode. V letu 1974 je bilo 6 večjih požarov (ISKRA Commerce, Livarna Maribor, TOTRA Ljubljana, INLES Ribnica, _ Mizarstvo Murska Sobota, LTH Škofja Loka) škode pa nad 61 milijonov din. Samo trije večji požari v letu 1975 (Kemofarmacija Ljubljana, fPOG Kamnik in opekarna Žab jak pri Ptuju) so povzročili nad 95 milijonov škode. Škoda, ki je navedena, je le direktna na industrijskih objektih, zalogah, strojih, izdelkih in drugem materialu, Včasih je indirektna škoda neprimerno večja od direktne. Izpad proizvodnje, odpust delavcev, izguba tržišča in še druge težaki ve so še posledice, ki jih utrpi delovna organizacija zaradi požara. Mislim, da moramo po navedenih podatkih požarno varstvo jemati resno in ukreniti vse, da požare preprečimo. V naših tozdih je možnost izbruha in širjenja požara zelo velika.' Zaradi samega načina tehnološkega procesa, zaradi neobhodno potrebne večje zaloge zelo vnetljivih in lahko gorljivih snovi in zaradi večjega števila zaposlenih, med katerimi vedno najdemo malomarne pa tudi neprevidne za zaščito pred požari, je predvsem važna organizacija te zaščite, po tozdih, Pri nas so imenovane komisije, vendar ugotavljamo, da šo nedelavne. To delo ni ravno lahko. Pri izbiri bi morali gledati na potrebno strokovnost, sposobnost vsaj enega,od komisije, in to naj bi bil predsednik. Popolnoma zgrešeno je, če določimo nekogEU ki je z drugim delom preveč obre- menjen ali celo ne odgovarja, ker nima interesa in ne volje do tega zahtevnega dela. Ena izmed prvih nalog na nivoju OZD je zlasti poznavanje vseh splošnih požarno varnostnih predpisov, posebno tistih, ki se nanašajo na panogo in specifično dejavnost podjetja. Sestaviti bo treba načrt varstva pred požarom in požarni red. Pri izdelavi tega bi morali sodelovati' strokovnjaki ih Vodilni delavci podjetja, zato, ker jim je tehnološki proces dobro poznan, enako lastnosti surovin, izdelkov in drugega materiala, ki ga pri' nas uporabljamo. Do marca prihodnjega leta bo treba po zakonu o požarni varnosti, ki je že v veljavi, izdelati pravilnik o požarnem varstvu za vsako delovno organizacijo. Če hočemo požare preprečiti, je nujno, da poznamo vzroke, zaradi katerih se požar pojavi. Statistika nam kaže, da je naj večji povzročitelj požarov ravno človek, ki povzroči požar iz nevednosti, nepazljivosti ali malomarnosti. Drugi vzroki, ki so bolj pogosti, so gradbene, pomanjkljivosti, napake v električni napeljavi, eksplozije in samovžigi. V zadnjih letih je povzročilo 31% vseh požarov v Sloveniji nevednost, nepazljivost ih malomarnost, v letu 1974 pa znaša kar. 43 %. Od 12 požarov, ki sem jih navedel, so 3 nastali zaradi splošne malomarnosti in kar 3 Zaradi varjenja. Va-: rilci so povzročili ne.le pri nas v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah veliko požarov. Še celo pri nas je zadnji večji požar na ostrešju avtomatske proizvodnje hastal Zaradi varjenja. Zato moramo biti tudi v naši OZD pozorni na ta vzrok. Nevarni so tudi kadilci j ki zaradi prepovedi kajenja kadijo na skritih mestih. Varjenje kot pomemben vzrok požarov moramo v naši OZD nekoliko bolj resno obravnavati. Požari zaradi varjenja nastanejo največkrat zato, ker varilci in odgovorni za ta dela premalo u-poštevajo preventivne požarne u-: krepe. Varilec pri varjenju ne u-pošteva dovolj okolice, ki ga obdaja. Po zakonu o varstvu pred požarom, je mogoče opravljati varjenje ali rezanje brez dodatnega nadzora le v tistih prostorih, ki so posebej prilagojeni za var- ........................................umi......... | Vsem občanom in kolektivom spodnjega I | dela Hrastnika veliko žadovolj stva | in uspehov v letu 1977 želi | | Krajevna skupnost | I Hrastnik, spodnji del | iilllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlHIIIIIIIIIlIllllllllllllIMIIIIIIIIIIIIMIIIIHIlIlilllllllllltllllllllllllllllllllllllllHIIlll jenje. V drugih prostorih pa mora biti obvezno vsako delo nadzorovano. Iskre letijo lahko v polmeru večjem od 10 m od mesta varjenja ali rezanja in če padejo na vnetljive snovi, se te takoj vžgejo. Ob varjenju na odrih pa padajo iskre celo nekaj deset metrov globoko. Ko se varijo cevi, padajo iskre skozi notranjost cevi v druge prostore. Tako povzročijo požare, ki se močno razplamtijo, preden jih opazimo. Najlažje je preprečiti požar ali eksplozijo pri varjenju in rezanju, če poskrbimo za odstranitev vseh vnetljivih snovi od izvora vžiga. V smislu predpisov sta za požarnovarno delo pri varjenju, rezanju polno odgovorna: — vodja dela in — neposredni izvajalec, varilec. . Specifične odgovornosti vsakega posameznika So opredeljene z naslednjimi zahtevami požarnega varstva pri delu: 1. Vodstvo mofa poznati svoje zakonite odgovornosti in obveznosti za varno uporabo opreme za varjenje v svoji TOZD. 2. Vodsvo mora določiti in pooblastiti strokovno osebo Za izdajanje dovoljenj za varjenje v nevarnih prostorih; kot strokovna oseba je lahko v OZD ali tozdu: — vodja varjenja — preddelavec — varnostnik ' — strokovno usposobljena oseba, ki delno pozna požarne predpise — iz vrst gasilske enote, poveljniški kader. 3. Vodstvo mora zahtevati, da so varilci in njihovi nadrejeni u-strezno usposobljeni za varno delo. 4. Nadzor izvaja v manjših o-bratih preddelavec, v večjem tehnični vodja. Pred vsakim delom v požarno nevarnih. prostorih mora vodja dela oskrbeti pooblastilo od pooblaščene osebe. Tudi varilec mora dobiti dovoljenje za delo pred pričetkom. Če je potrebna prisotnost gasilca ali gasilcev zaradi nevarnosti požara ali eksplozije, se mo-. rajo ti nahajati pred Začetkom dela na vnaprej izbranih mestih z vso potrebno opremo. Če pred pričetkom dela niso izpolnjeni vsi požarno varnostni pogoji, ne sme varilec pričeti z delom, dokler niso zagotovljeni pogoji za varnost pred požarom. Po zaključku varilnih del se je treba prepričati, če se v nevarnem območju nahajajoči predmeti niso vneli, pričeli tleti’ ali se preveč pregoreli. Pri tem je posebno treba paziti na reže in razpoke. Preglede je treba obnoviti še najmanj v roku dveh ur in to večkrat obnoviti. Najbolje je za to delo obvestiti dežurnega gasilca, haj vodi skrb za varnost. Gasilec bo tudi znal poskrbeti za primerno ročne gasilne aparate, ki So primerni za gašenje vrste požara, ki bi lahko hastal. Prisotnost gasilca mora zahtevati oseba, ki je odgovorna za dajanje dovoljenj Za varjenje. Požarno varnostna komisija je v letošnjem letu po enkrat mesečno pregledala obrate in redno obveščala ustmeno ali pismeno o nepravilnosti • ali nevarnostih po požaru. Še vedno so pomanjkljivosti npr, zatrpani prehodi. V pri- meru požara bi bil zaposlenim u-mik iz zadimljenega in gorečega prostora oviran, če že ne onemogočen. Tudi zidni hidranti in gasilni aparati so večkrat tako založeni, da bi preteklo precej časa, če bi jih v primeru potrebe hoteli uporabiti. Vsaka zamujena sekunda pa lahko pri požaru povzroči ogromno škodo. Takšne pomanjkljivosti dežurni gasilci in komisija, ki opravljajo požarnovarnostni pregled, sicer opazijo ih zabeležijo, vendar preden je prepreka odstranjena, inirie precej časa. Velikokrat slišimo izgovore, ni prostora, moramo, ne gre drugače, vendar so stvari, ki niso u-pravičene. Poglejmo, koliko časa ni bil pod nakladalno rampo očiščen papir, kartoni in drugi odpadki, da imamo včasih hodnik zabit z odpadnim papirjem, založene stopnice s kartoni, odpadno olje v sodih pod pečmi, kajenje v prepovedanih prostorih, kurjenje v prepovedanih prostorih, kurjenje s pečmi, ki niso dovoljene, kuhanje kave na rešojih; na vše te pomanjkljivosti smo opozarjali, vendar dosti je še prekrškov, ki ostanejo nekaznovani. Pomislimo, ali je res potrebno, da je celoten kolektiv kaznovan zaradi e-nega odvrženega cigaretnega o-gorka, papirja pod nakladalno rampo, pečice itd. Ker so požari po neprevidnosti in malomarnosti naj pogostejši, moramo ravno v tem pogledu ukrepati v naj večjem obsegu. V to spada: ' —- pouk zaposlenih o požarni nevarnosti — stalna kontrola o požarnovarnostnih ukrepih — tesna povezava vodstva s požarnovarnostno službo v— tesna povezava službe .varstva pri delu s požarnovarnostno službo — čim več delavcev, naj bi znalo uporabljati ročne gasilne a-parate. Zaradi vse pogostejših požarov, povzročenih zaradi varjenja,, izhajajo trije varilno tehnični | strokovni časopisi in. tudi Strokovne knjige posebno še s področja zaščite in varnosti, očitno vse to spričo prehitrega razvoja tehnike in velikega obsega del v proizvodnji ne zadostuje. Števi§g lo nesreč z veliko materialno škodo, smrtnimi žrtvami in težkimi telesnimi poškodbami narašča. Samo v zadnjih 6 mesecih smo v republiki Sloveniji imeli 6 velikih nesreč, in to: — popolno uničenje ' vagona 'V 7.000 avtomobilskimi sedeži; vzrok požara — varilec, — zgoret j e ' 2 ton bombaža; vzrok požara — varilec, — popolno zgoret j e nove stanovanjske stavbe; vzrok požara — varilec, — velepožar v novo zgrajeni ve-lehladilnici; vzrok požara — varilec, -g eksplozija varilnih cevi; težko opečen varilec, — milijonska vrednost v valj arni gumarskih izdelkov; vzrok požara — varilec; • Koliko je še nesreč, ki jih niso registrirali časopisi, zato nam da misliti, nam, ki delamo na področju požarnega varstva, da pri nas tudi nimamo urejeno tako, (Nadaljevanje na 5. strani) Odškodnina za Marsikateri občan Zasavja najbrž ne ve, da v Zasavju že od leta 1960 prejemajo kmetje odškodnino za škodo, nastalo na rastlinju. Odškodnino, ki jo po določenem ključu delitve enkrat letno odplačujejo TET, Cementarna, TKI — Hrastnik in Steklarna •Hrastnik, je znašala letno že nad 1,500.000 din. Seznam oškodovancev se je v zadnjih letih močno povečal in je presegel število 500. Da je do izplačevanja odškodnine prišlo,' je bil vzrok plin, žveplov dioksid (SO2), ki z vodo (vlago) na zelenem rastlinju pušča sledove ožigov in pa prah, ki zmanjšuje kvaliteto živinske krme. Ko so lastniki leta 1968 opazili, da tu ne gre za naravni pojav, so se začeli prek sodišča pritoževati, nad izločevale! emisije v Zasavju. Sodišče je izdalo odločbo o oceni škode prek komisije, ki naj bi zastopala interése oškodovancev. Ta komisija, v kateri so bili kmetijski, gozdarski in veterinarski strokovnjaki, je imela zelo kratko življenjsko dobo, čeprav so stroške ogledov te komisije plačevali povzročitelji škode, je s strani oškodovancev prišlo do nezaupanja, češ, da je to komisija podjetij, ne pa kmetov. Omenjena komisija je na osnovi prijav priznavala škodo v štirih zasavskih občinah tj. v Hrastmi ku, Trbovljah, Laškem in Zagorju. Na osnovi ogledov je bil napravljen vsako leto zapisnik, kjer so posamezni zaselki imeli ocenjeno škodo v odstotkih na podlagi katastrskega dohodka posameznih lastnikov. Komisija je nato v TET in Cementarni napravila za vsakega oškodovanca izračun škode. Pri izračunu škode so ločeno računali odstotek od katastrskega dohodka za gozd in posebej za kmetijske površine, kamor spada tudi sadno drevje. Ker so oškodovanci zahtevali vsako leto večjo odškodnino, je komisija uvedla draginjski faktor, ki je bil sprva samo dvakratni odstotek na katastrski dohodek, letos pa je faktor že 4,5. Takoj naj omenim rekordno prejeto Požarna varnost in varjenje (Nadaljevanje s 4. strani) kot urejuje predpis, če ugotovimo, da so v navedenih primerih delavci bili zelo malo usposobljeni glede požarnega varstva, — da nadzorno osebje slabo ali sploh ni kontroliralo dela, — pravilniki podjetij za zaščito in varnost so glede varilne tehnike in požarnega varstva pomanjkljivi.' Iz analize požarov in nesreč sledi, da so zanje predvsem odgovorni vodilni delavci, ne pa toliko varilci — delavci. Največkrat po nesreči se skuša prevaliti krivdo na delavca zaradi malomarnosti ali nestrokovnega ravnanja, s. tem, da se jih pred sodiščem obtoži kot povzročitelja požara ali nesreče; dostikrat pa osebe, ki nosijo odgovornost, sploh niso klicane, to zato, ker so pravilniki o zaščiti -in varnosti za področje varilstva in požara pomanjkljiva Ponesrečenca so varno spustili po drsalni vreči iz tretjega nadstropja ali jih Sploh ni. Ugotavlja se, da so najčešče tehnični vzroki za materialno škodo ob požarih naslednji: a) pri načrtovanju in projektiranju poslopij in obratov se zaščiti pred požarom ne posveča dovolj pozornosti, . b) požarnovarnostni predpisi so dostikrat zastareli in pomanjkljivi, c) odgovorni inšpektorat in odgovorne (v kolikor sploh so) službe pomanjkljivo poznajo varnostne predpise ali pa jih ne izvajajo dovolj energično, d) v proizvodnih obratih je glavna skrb vodilnega osebja količina in kakovost proizvodnje, manj pa varnost pred požarom, e) požarnovarnostna služba (dežurni gasilci) premalo izvežbani ali invalidi, f) naprave za gašenje in var-’ nost niso dovolj skrbno kontrolirane, ali ne ustrezajo, ali odgovorni delavci ne znajo ravnati z njimi, g) odgovorni in vodilni se brani j o pošil j ati lj udi v ustrezne strokovne šole na ustrezno izobraževanje. < Vse navedene pomanjkljivosti so najpogoStejši vzroki, ki so spravili marsikatero podjetje v katastrofo. Mnenja sem, da se bomo morali v naslednjem letu tudi o tej problematiki več pogovarjati in Ukreniti vše potrebno, da ne pridemo v. seznam podjetij z velikimi materialnimi škodami po požaru. Gasilsko društvo s svojimi člani redno obravnava pomanjkljivosti in sproti spremljamo nevarnosti. Zato so vse vaje usmerjene na objekte in obrate, ki so bolj ogroženi: V naslednjem letu pa želimo veliko sodelovanja za odpravo ner varnosti po požaru z vsemi vodstvi TOZD in DSSS in želimo srečno novo leto 1977 z željo, da odpravimo vse' pomanjkljivosti, da ne bo požarov. Za gasilsko društvo Kirhmajer onesnaževanje odškodnino 2 milijona 200 tisoč starih din v lanskem letu, ki jo-' je prejel lastnik Anton Kreže iz Podkraja, mnogo oškodovancev vrtičkarjev pa zaradi prenizkega katastrskega dohodka ne bi dobili niti 50 din, zato že dalj časa dobivajo pavšalno odškodnino, najnižji znesek 100 din. Podjetja, povzročitelji škode, še zlasti TET; pa so enkrato odplačala tudi tri domačije v celoti in enajstim lastnikom sadno drevje in vinsko trto, po cenilnih zapisnikih. Prav tako je bila odplačana Škoda GG Ljubljana, na osnovi tožbe prek sodišča. Zaradi tako visokih odškodnin in bojazni pred erozijo je prišlo do zelo drage investicije v dimnik, ki naj bi rešil Zasavje. Očitno je, da denar ni bil vržen stran in je veliko manj prahu, ter zelo malo ožigov zaradi plinov. V letu 1976 so imeli' ožige po sadju in poljščinah samo delno na Dobovcu, Ret ju, " Praprotnem, Podkraju ter Leskovci. Posledice teh ožigov so bile v primerjavi s prejšnjimi ožigi minimalne, zato je ietos komisija za ocenjevanje škode odmerila le 649.825 din, Na seznamu je še vedno nad 30 o-škodovancev, ki naj bi dobili nad pol milijona odškodnine, eden celo nad milijon starih dinarjev. Te dni je TET že izplačala škodo po zaselkih v SOb LAŠKO in SOb Hrastnik. Zataknilo še je pri »milijonarjih«, ki so ignorirali ta »tringelt« in odškodnino niso hoteli sprejeti. Delo komisije za o-ceno škode hočejo prikazati kot pristransko in nerealno.. Posamezniki so grozili »z odhodom v Ljubljano«, da bi tam pokazali krivico, in našli pravico. Menim, da so tokrat omenjeni kmetje močno krivični. V slabo pa se jim lahko šteje tudi dejstvo, da so ti »kmetje« zaposleni v podjetjih, ki jim delajo škodo. Zameri še jim lahko tudi, da niso mož beseda, ker so že lani govorili, da se požvižgajo na odškodnino, samo da plina ne bo. Tako se verjetno žalostno končuje obdobje uspešnega dela komisije, ki je bila že od nekdaj med dvema ognjema in je vedno uspešno usklajevala interese oškodovancev in povzročiteljev škode. Nemogoče je dati prav nekaterim oškodovancem, ki hočejo enako odškodnino kot doslej, v jeseni pa skoraj normalno letino lahko pospravijo v shrambe, če imajo zato dovolj rok. Nemogoče bo v prihodnje priznavati vsaj TET, tako velike odškodnine, če bo stanje na terenu tako kot je bilo letos ali še boljše. V naslednjem letu so sklenili predstavniki podjetij, da bi spremenili ključ razdelitve stroškov za odškodnino, ki je bil doslej - naslednji: TET —; 85,5%, Cementarna — 11%, TKI Hrastnik —1,5'%;" Steklarna Hrastnik — 2%. ■ Ključ stroškov se je doslej nanašal vedno na pokurjene količine goriva,: z novim dimnikom pa se situacija močno spremeni. Letošnje leto je imela komisija še posebne težave zaradi posledic po majski pozebi in dolgotrajni suši. Po zatrjevanju nekaterih krajanov pri njih namreč ni bilo ne pozebe ne suše. Isti krajani Oporno trdijo, da sanacija ni uspela. Vsi dialogi s komisijo so se končali pri trmastem vztrajanju, da imajo samo oškodovanci prav. Feliks Šparamblek Iz dela organov upravljanja ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO Sprejeti sklepi na VI. redni seji odbora, ki je bila 17. 11. 1976 Pod prvo točko dnevnega reda je odbor obravnaval poročilo p poslovanju podjetja za obdobje januar-september 1976 in sprejel našlednje zaključke: 1. Gospodarsko-računski sektor še zadolži, da izdela analizo od--stopanja neto prodajnih cen (ra-batna lestvica, kasa skonti po podskupinah za domači trg in izvoz). Analiza se mora izdelati do 22. 11. ¿976! Vodja gospodarsko-računskega sektorja tovarišica I-Ieda Korbar je zadolžena za izvedbo sklepa. 2. Splošno kadrovski sektor se zadolži, da objavi razpis za zasedbo delovnega mesta vodja plansko analitičnega oddelka. Na seji koordinacijskega, odbora se je potrebno pogovoriti z ing. Krsnikom, če bi bil pripravljen pomagati plansko analitskemu oddelku. 3. Gospodarsko-računski sektor se zadolži, da izdela analizo pomožnega materiala po podskupinah. Analiza se mora izdelati do 22. 11. 1976. Vodja gospodarsko-računskega sektorja tovarišica Heda Korbar je zadolžena za izvedbo sklepa. Pod- drugo točko dnevnega reda j e obravnaval poročila o izvršenih službenih potovanjih in sprejel sklepe: 1. Komercialni sektor se zadolži, da izdela poročilo glede na doseženo povečanje cen naših izdelkov v ZR Nemčiji — finančni rezultat glede na povečanje cen. Poročilo je treba podati na Odbor za poslovno politiko in koordinacijski odbor OZD Steklarne. 2. Na predlog komercialne službe je sklenil nhslednje: a) Pristopi se k izdelavi peči za šrumfiranje palet. Péc se izdela v naših delavnicah. b) Pristopi se k postavitvi dveh enolončnih peči ža mehurčasto steklo in barvno steklo. Peči se postavijo v lastni .režiji:.-; Za realizacijo sklepa se zadolži razvojni sektor. • 3. Kozole Dragó, vodja izvoza — izvrši službeno potovanje v ZDA in Kanado v zvezi s sklenit- (Nadaljevanje na 6. strani) ALKOHOLIZEM IN MOŽNI UKREPI ZA NJEGOVO PREPREČEVANJE V OBČINAH IZHODIŠČA ZA URESNIČEVANJE CELOVITEGA BOJA PROTI ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI Organiziranost zdravstvenega varstva in vključitev zdravnikov splošne medicine v zdravljenje alkoholikov § — zdravstvena skupnost, zdrav , stvem dom, ambulante ‘ ■ Ustanavljanje klubov zdravljenih alkohohkov kot družbene terapevtske oblike dela v okviru zdravstvene dejavnosti ' —‘zdravstvena skupnost, Skupnost socialnega skrbstva, center za socialno, delo, zdravstveni dom oz. ambulante. Izobraževanj e terapevtov, zdravnikov, socialnih delavcev, sociologov, psihologov in drugih sodelavcev za delo na področju zdravljenja alkoholikov v okviru dispanzer ske - metode in v okviru zdravi j enih alkoholikov. — Obstaja določen program izobraževanja, ki ga je do sedaj organiziralo in izvajalo združenje klubov s svojimi sodelavci, zveza društev socialnih delavcev-in koordinacijski odbor za boj j proti alkoholizmu pri -RK;SZDL; Oblikovanje programa dela in dokončno konstituiranje -koordinacijskih odborov za boj ;proti. alkoholizmu pri OK: SZDL in uresničevanje že sprejetega programa in nalog, ki izhajajo Iz.-stališč druge konference za boj proti alkoholizmu in narkomaniji — OK SZDL. Ustanavljanje -koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu v krajevnih skupnostih in TOZD (Nadaljevanje s 5. strani) vijo pogodb ža prodajo razsvetli javnega stekla in kelihov. Za potovanje se odobri 10 dnevnic. . Pod ‘četrto točko dnevnega-reda je odbor obravnaval sprejete vloge in sprejel naslednj ezaključke; 1 Imenoval je tovariša. Maksa .MRCINO, .dipl., ing.,— direktorja OZD Steklarne .Hrastnik,. .kot delegata v IZVRŠILNI ODBOR RKI LJUBLJANSKI BANKI..— podružnici .Trbovlje za naslednjo mandatno dobo. '2. Obravnaval, je predlog.Ljub*-! ljanske banke — podpužnige.Trbovlje y zveziž.obravnavo in podpisom naslednjih , samoupravnih sporazumov: — Samoupravni , sporazum temelj ev planov. ^Ljubljanske .banke in njenih poslovnih enot za obdobje 1976—1980. — Samoupravni sporazum temeljev planov Ljubljanske banke in njenih poslovnih enot na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Za podpis samoupravnih sporazumov je predlagal tovariša Alberta Kapelarja — vodjo proizvodnje na izmeni v TOZD II. in Slavka Gornik — cizeler v TOZD JV. Predlagani samoupravni sporazumi in predlagana podpisnika se bodo dokončno obravnavali in potrdili na zborih delovnih ljudi. — KO pri OK SZDL, TOZD, krajevna organizacija SZDL. - Zdravstvena kultura in preventiva kot sestavni del boja proti alkoholizmu — Zdravstvena skupnost, občinski odbor RK, delavska univerza in druge vzgojno-ižobraže-.valne institucije. . Dogovor med-skupnostmi (otroško varstvo, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, socialno skrbstvo, vžgpja in izobraževanje) o prevzemu posameznih nalog na področju boja proti alkoholizmu — Koordinacijski odbor pri OK SZDL in skupnosti. Izvajanje zakonov in odlokov ter kontrola nad izvajanjem aktov, ki so vezani na problematiko alkoholizma — Upravni organi, sodišča, postaja milice itd. Sistemizirati in zagotoviti sredstva za strokovnega sodelavca za délo na področju alkoholizma v okviru centrov za socialno delo — Skupnosti, center za socialno delo. Omejitev točenja alkoholnih pijač v centrih- družbene prehrane v TOZD — Sindikati. V program dela . šolskih J svetovalnih služb vključiti tudi problematiko,; ki izhaja iz pojavov alkoholizma - — Enote zavoda'za^ šolstvo,; šolske svetovalne službe. METODOLOGIJA DELA Metode — Zbiranje literature — Zbiranje dokumentacijskega 3. -Sklenil je, da se tovariš Adi Zaletel udeleži seminarja za zaposlene na področju avtomatske Obdelave podatkov, -ki bo trajal od 24.—25. 11. 1976 v Novi Gorici.; OZD Steklarna Hrastnik krije stroške bivanja po predloženih računih-. Sprejeti-sklepi na VII. redni seji odbora, ki je bila 2. 12. 1076 Pod,- .prvo točko dnevnega reda .je odbor obravnaval, nove. PRODAJNE POGOJE ¡n . sprejel.-.pa-. slednji, sklep: -- 1. Pri • lomu se. prizna za MP ónix«steklo 1% od vrednostipo- slanega.hlaga.. 2, Pri reklamacijah "kvalitete oz. skritih napakah, upoštevamo le zapisnike prevzemne komisije kupca, kjer pa morata biti ■ predstavnika obeh zainteresiranih strani. 3. Rabatno lestvico se še izpopolnjuje in se upošteva najboljša varianta. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval vlogo L j ubij anske banke — podružnica Trbovlje. Odbor za poslovno politiko je imenoval v KREDITNI ’ ODBOR ZA KRATKOROČNE NALOŽBE PRI LJUBLJANSKI BANKI — LJUBLJANA — podružnica Trbovlje, tovarišico Hedo KORBAR, ki bo zastopala naše podjetje. gradiva in sinteza obstoječih podatkov — Anketna metoda v -i- Preliminarni razgovori — Usmerjeni razgovori z vnaprej določeno strukturo udeležencev. | Vsebina in osnovne informacije, ki jih boino zbrali in raziskovali v posameznih organizacijah, •službah in skupnostih TOZD /— domneven obseg alkoholizma 1 povezanost alkoholizma z nesrečami na delu ;— izostanki z dela in domnevna povezanost z alkoholizmom ,. — dosedanji ukrepi v TOZD proti alkoholizmu — načrti TOZD v bodoče — itd. Krajevna skupnost ' — domneven obseg alkoholizma — število družin, ki trpijo za-• radi alkoholizma — opis odnosov do pojavov alkoholizma — dosedanje delo na področju boja proti alkoholizmu — usmeritev akcije v bodoče Center za socialno .delo , -- število alkoholikov, ki jih je obravnaval center ■ — problematika mladoletniške delikvenee ter pojav motenj vedenja in osebnosti, tki imajo vzrok v alkoholizirani družbi — konkretni ukrepi | centra na tem področju — načini odkrivanja alkoholizma — načini- dela --z alkoholiki iri njihovimi družinami KO za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL — programi in dosedanje akcije — opredelitev opravljenih akcij ■s strani «posameznih organizacij, ’članic KO ' -Zdravstveni dom in obratna ambulanta . — povezanost bolezni z .alkoholizmom — število bolnikov z diagnozo — alkoholizem kot osnovni etio-loški moment obolelosti — dosedanja -vključitev zdravnikov .splošne medicine v zdravljenje alkoholikov; — število .zdravnikov terapev tov ,v klubih .zdravljenih alkoholikov Zdravstvena skupnost .; — v-.kakšni. meri in obsegu je vključen boj proti alkoholizmu v program zdravstvenih skupnosti —■ perspektive dispanzerskega zdravljenja alkoholikov — vključitev klubov zdravljenih alkoholikov v zdravstveno dejavnost Rdeči križ — njihovo dosedanje delo na preventivnem področju boja proti alkoholizmu -— programska izhodišča v bodoče Uprava javne vainosti — postaja milice ■ '— obseg, intervencij ., zaradi alkoholizma — obseg odvzema vozniških dovoljenj zaradi alkoholizma , — obseg nesreč zaradi alkoholizmu Organizacijske enote zavoda za šolstvo 8%§-/'V kakšni meri je bila pror blematika alkoholizma vključena v pčno-vzgojni • načrt Osnovne šole . — obseg vzgojne problematike, ki ima domnevno povezanost z alkoholiziranost j o staršev — učni uspeh in problem alkoholiziranosti — kaj je dosedaj storila šola Ugotavljanje obsega alkoholizma in nekatere dileme Podatki o obsegu alkoholizma so zelo .neenotni.. Na osnovi njih pravzaprav zelo težko sklepamo o dejanskem obsegu alkoholizma in o številu alkoholikov V ,'občini. Še najbolj' verjeten podatek, vendar še vedno aproksimativen, pa bi bil, da je 5 % odraslih alkoholikov. Te številke nas pravzaprav obvezujejo v tem, da sprejmemo pojav alkoholizma kot objektivno dejstvo. Na tej osnovi pa tudi lahko ugotovimo, da z različnimi ukrepi nismo zajeli optimalnega 'števila alkoholikov v proces zdravljenja, rehabilitacije in resocializacije, ‘Na osnovi podatkov, do katerih so različni avtorji prišli s parcialnimi študijami in raziskavami tega problema, ki sicer veljajo za drugo okolje ali pa so posplošene, bi lahko sklepali, da je od 15 tisoč zaposlenih (IREL) v občini približno 700 do 1000 alkoholikov, Iti potrebujejo pomoč in zdravljenje in da je okoli 1500 takih, M iedno dopolnjujejo- najbolj ogroženo in zasvojeno skupino skupino alkoholikov z-Tesnimi zdrav-štveniHii, -socialnimi in ekonomskimi težavami. Kadrovske oz. socialne službe v TOZD spremljajo obseg alkoholiziranosti, nesreče pri delu in izostanke: z ; delovnega mesta, ki. so domnevno povezani z alkoholizmom •> (s temi - podatki t nekateri TOZD že razpolagaj o) . gj Na osnovi opažanja v konkretnem ži vij en j skem okolju bi lahko z veliko zanesljivostjo ugotovili število alkoholikov in obseg alkoholizma kot pojava (pogostnost opijanjanja t posameznikov, obseg družinskih konfliktov in problemov, kiimajosvoj vzrok v alkoholizmu enega -izmed družinskih članov itd.). Kot območje opazovanja bi bila v tem primeru primerna krajevna skupnost, soseska ali drugače zaključena stanovanjska.oz. prostorska celota. Tem načinom bi ugovarjali predvsem zato, ker je sorazmerno težko poenotiti kriterije v opazovanju in ocene, ki determinirajo alkoholike. Temu ugovoru pa moramo dodati še ugotovitev, da se kriteriji o deviaciji, ki ima svoj vzrok v 'alkoholizmu* oblikujejo v določenem okolju in da je nekdo, ne glede na stanje zasvojenosti, označen za alkoholika. na osnovi ocene in vrednotenja tega pojava (Nadaljevanje na 7. strani) Iz dela organov upravljanja Proslava dneva JLA v Hrastniku Z osrednjo proslavo v nedeljo, Več .kot milijon žrtev je žahteva-19. 12. popoldne v dvorani delav- la NOB. Število, ki nas grozeče skega doma so bile sklenjene pri- spominaja na neenak in neena-reditve, namenjene praznovanju kopra ven boj' naše armade z de-JI,A, ki je lani slavila še zlasti setkrat močnejšim: okúpatorjem: pomemben jubilej — 35. obletnico ter njegovimi sodelavci in doma-ustanovitve. cimi izdajalci. Zato'iz srca česti- Slavnostni govornik, tov. Milan tamo vsem pripadnikom JLA, vo-BABIČ je spregovoril o pomemb- jakom, starešinam, pripadnikom nosti naše armade, ki je pod vod- teritorialnih enot in borcem NOB jstvom našega dragega maršala k njihovemu skupnemu prazniku Tita dosegla enkraten neponov- 22. decembru. ■Ijiv uspeh v zgodovini človeštva. V krajšem kulturno zabavnem Orisal je njene neprecenljive za- programu ;je sodeloval veliki sluge za napredek in razsoj na-- plesni orkester doma JLA; iz ,še napredne socialistične samo- Ljubljane pod vodstvom dirigen- upravne družbe. Prav, tako je l|§ Vladimirja Leska, kot solisti ■spregovoril p današnji pomemb- pa so nastopili naši znani pevci nosti naše armade, ki skupno z zabavne glasbe: Marjane Držaj;, nami vsemi stoji na braniku na- Sonja Gabršček ter Damir in ših meja, pripravljena braniti Braco Koren, medtem ko jo v vedno in povsod tisto, zaradi če- vlogi napovedovalke prvič našto- sar ;je bila tudi rojena. JLA; je pila; v Hrastniku priljubljena ra- sestavni del naše družbe/ njen dijska in TV 'napovedovalka in varuh. Zato je prav, da se v teh voditeljica Jana Cede. Ob tej pri-dneh spominjamo Vseh pripadni- ložnošti je'občinski odbor Zveze kov JLA; aktivnega in rezervne- ' rezervnih ¿vojaških .starešin pode-ga starešinskega kadra, od avia- lil priznanja- in plakete nekate-cije prek pehote do mornarice, rim svojim najbolj zaslužnim po-Naša armada je danes sodobno sameznikom in institucijam. Eri-moderno opremljena. Njena bor- znanja so prejeli: Kapla Stanislav bena in moralna ter strokovna u- — mlajši, Kreže Drago, Pust Mar-sposobljenost je takšna, da je tin, Srebotnik David ter -STR vsak trenutek sposobna braniti in Bronaste plakete so prejeli: Ko-očuvati vse, kar je bilo s krvjo vač Franci, Klemen Jože in Do-in žrtvami jpridoblj eno v NOB. lanc Mar jan. S srebrnO pIaketo pa kapetan prvega razreda Vili KUHAR. Naj še za konec, omenimo', da je bila dvorana Delavskega doma ob tej priliki občutno premajhna, tako da ni mogla sprejeti vseh, ki so s svojo prisotnostjo želeli poveličati proslavo dneva naše herojske armade. \ \ J, P, Priznanja novatorjem . Na zadnjem zasedanju DS pri. proizvodnji zaščitnega stekla. TOZD II v letu 1976 so bila po- S to napravo se je zmanjšal dodeljena priznanja novatorjem za lež režijske delovne sile za-2 de-njihove dosežke na tem področju. iavca na izmeni. ;v Priznanja je podelil predsednik Tretje priznanje..: j e dobil , . tov, DS. tov. Fabjan Vili in sicer to- Brilej Drago za mehansko napra-varišu Marjanu Javoršku za av- Ve, ki, služi pri odvzemanju nog tomatski vlagalec steklenih izdel- . na stiskalnici pri proizvodnji kokov. v hladilno peč; ki deluje po- zarcev z nogo. S to napravo sp polnoma brez električnega krmi-' še močno zmanjšali zastoji na tej ljenja samo . na pnevmatskem ' . stiskalnici,.saj ..obratuje že lep čaš principu. Tak vlagalec že lep čas brez okvare ali zastoja, obratuje.na avtomatski stiskalni-- Vsem trem novatorjem je tov. ci in ni z njim nobenih proble- Fabjan V imenu TOZD II čestital mov. , . In jim zaželel pri njihovem na- Naslednje priznanje je- bilo' po-.: daljnjem ustvarjalnem delu. še deljeno tov. Albertu Kapelarju veliko uspehov, saj tudi njihovi za avtomatsko odvzemalno — o- dosežki v veliki meri prispevajo bračalno napravo, ki služi svoje- k sanaciji podjetja in še večjim mu namenu že več kot 2 leti na uspehom naše samoupravne druž-avtomatski stiskalnici, predvsem be. je občinski odbor ZRVS Hrastnik dal vse priznanje VP 2420 iz Celja., Posebni priznanji in zlato plaketo republiškega odbora zveze rezervnih vojaških starešin pa sta ob tej, priliki -prejela: načelnik občinskega štaba za civilno zaščito tov. Brane MlLINOVIČ in ALEOMOiJZEM (Nadaljevanje s 6, strani) v tem okolju. Čim večjo toleranco do alkoholika in alkoholizma ima okolje, za večjo'-stopnjo zasvojenosti in neposredne zdravstvene in socialne prizadetosti gre in obratno.. Tak način Zbiranja podatkov o obsegu -alkoholizma ima svojo nevarnost rtudi-v; stigmatiziranju in seveda tudi v tem, da je lahko ocenjen kot neznanstven. Vendar pa je tak način zbiranja podatkov, če zraven detekcije predstavlja ;še prvo fazo v ¿procesu socializacije alkoholika in okolja, upravičen,in sprejemljiv. Ugotavljanje obsega alkoholizma je vezano le na intervencijo ob prometnih 'nesrečah, pretepih p in drugih kršitvah javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih, skratka ugotavljanju obsega na ; osnovi intervencij organov javne varnosti. To pa rne daje zanesljivih podatkov o obsegu alkoholizma in številu alkoholikov. Opozorimo naj še na dejstvo, : da je oddaja otrok in mladostnikov v vzgojne zavode oziroma strožje nadzorstvo in drugi ukrepi skrbstvene službe nad njimi dokaj Zanesljiv podatek o alkoholiziranosti njihovih družin oziroma ehega od družinskih članov, saj se 'jih skoraj dve tretjini re-grutira iz takih družin. Zdravstvena služba (obratne ambulante, zdravstveni dom) ima pregled mad zdravstvenim stanjem pacientov in verjetno razpolaga s podatki, ki kažejo na povezanost med alkoholizmom kot primarnim etiološkim momentom in obolelostjo pacientov, ki jih obravnavajo. 'Navedena so le nekatera izhodišča, na osnovi katerih bi lahko sklepali na obseg alkohplizma v občini, vendar lahko domnevamo, da bomo prišli le do približnih podatkov' oziroma do relativnih številk, ki kažejo na obseg alkoholizma in število alkoholikov. V tem trenutku pa nas zanima predvsem alkoholik in možnost njegovega zdravljenja ter oblikovanje programa dela, ki bo vplival na odnos in na zmanjševanje pojavljanja alkoholizma. SKLEP S tem .načrtom naloge je predstavljena le shema organiziranega pristopa k problemom, ki jih povzroča alkoholizem. Vsaka posamezna oblika sama po sebi še ne predstavlja pčinkovitega načina boja. proti- alkoholizmu. V koordinirani , funkciji pa vse omenjene oblike lahko bistveno pripomorejo k odpravljanju problemov, ki jih povzroča alkoholizem, „k ždravlj enju: alkoholiko v.in.pred-vsem lahko pripomorejo k sodelovanju med različnimi oblikami dela na področju boja proti alkoholizmu,. v spreminjanju odnosa do te problematike in do navad po pretiranem uživanju alkoholnih pijač. Na Osnovi izhodišči ki so predstavljena v tej nalogi, pa je potrebno pripraviti akcijski program za boj proti alkoholizmu, ki bo izhajal iz razmer možnosti in dosedanjih izkustev. V njem morajo biti določeni roki, nosilci in cilji akcije, V tem smislu pomeni ta naloga sestavni del različnih faktorjev s .specifično vlogo, ki posega v boj proti alkoholizmu, predvsem z vidika organiziranja vseh teoretičnih in praktičnih izhodišč, ki so se že uveljavila v Sloveniji in“ Jugoslaviji ter v svetu za neposredno uporabnost v občim z upoštevanjem njenih značilnosti in posebnosti. Novator Kapelar Albert je sprejel iz rok predsednika DS TOZD II priznanje za svoj uspešen izum Predsednik DS TOZD II tov. Fabjan Vili izroča priznanje za nova-torstvo tov. Dragotn Brileju Letna konferenca društva invalidov Hrastnik Minilo je leto dni in društvo invalidov Hrastnik se je zbralo na redni letni konferenci dne 19. decembra 1976. Ob navzočnosti 76 članov društva ter razštopnikov Republiškega odbora invalidov, ZZB NOV in rudnika Hrastnik, je konferenca obravnavala in sprejela naslednje sklepe in priporočila ter tako zadolžila izvršni od- bor društva, da bo moral krepko poprijeti za. delo, če hoče biti kos postavljenim nalogam. Posebna pozornost je bila posvečena problematiki delovnih invalidov pri rudniku glede na precejšnje število invalidov. Predstavnik rudnika je zatrdil, da se ta problematika sedaj bolj intenzivno obravnava ter nakazal možnosti, da Izobraževanje v 1. 1977 Na podlagi programskih usmeritev razvoja kadrovske politike v delovni organizaciji Steklarna Hrastnik dajemo v razpravo program izobraževanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Program je izdelan na podlagi programskih in razvojnih potreb, in sicer': — način pridobivanja novih delavcev — izobraževanje ob delu — šolanje učencev prek poklicnih strokovnih šol — štipendiranje. V program izobraževanja ni zajeto področje družbenopolitičnega izobraževanja, katero bo zajel program kluba samoupravljalceV v okviru občine Hrastnik. V letu 1977 se vključuje po. programu zdravstva zdravstvena vzgoja delavcev v delovni organizaciji. V zadnji številki Steklarja smo prikazali smeri izobraževanja v delovni organizaciji kot celoti in finančni program. SEZNAM rednih štipendistov pri Steklarni Hrastnik v šolskem letu 1976/1977 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA Grčar Svitlana Kosem Jasna Kolšek Darja Veber Marjana Draksler Metka Vujisič Smilja Pavlič Jana Teršek Milojka Potočin Marinka UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA Avflič Metka TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA Brglež Henrik — strojna Prah Jože — strojna Bizjak Izidor — strojna Orožen Stanko — elektro Halzer Robert — elektro višja Ekonomska šola Zalokar Igor — VEKŠ Kirn Alojz — VEKŠ IZREDNI ŠTIPENDISTI TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Kirn Stanislav, inž. — visoka e-konomska šola Bičanič Karl — TSŠ — strojna smer,' Majcen Milan — višja tehnična šola — strojna smer TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Brečko Anton — TSŠ —1 strojna smer Baloh Ladislav — TSŠ •— strojna smer Ristovič Bojan — TSŠ — strojna smer Predovnik Ervin — višja tehnična šola Musar Silvo — strokovna šola (kovinarska) Kunšek Ivan — strokovna šola (kovinarska) Centrih Alojz — strokovna šola (kovinarska) TOZD HI — dekorirnica s sati-nirnico Kobal Anton— VEKŠ Muhovič Irena — večerna administrativna šola TOZD IV —- orodjarna s strugar-sko cizelersko delavnico Kozole Jurij — TSŠ — strojna smer Klemen Samo — TSŠ — strojna smer Bevec Gorazd — TSŠ — strojna smer Šentjurc Bruno — TSŠ — strojna smer Babič Ida — administrativna šola Čadež Milan II — TSŠ — strojna smer Koritnik Karl II— TSš — strojna smer Kolenc Branko — TSŠ — strojna smer TOZD V — energetika s ključavničarsko delavnico Matešič Drago — TSŠ — strojna smer Kavzar Janez — Višja tehnična šola DSSS — delovna skupnost skupnih služb Zaletel Frida — ESŠ Draksler Alojz — ESŠ Diacci Jože :— VEKŠ Zaletel Adalbert — VEKŠ. Sihur Ernest -S višja šola o varstvu pri delu Zupančič Tatjana — večerna administrativna šola Jelčič Lilijana -§£ večerna administrativna šola Trinkar Nevenka — večerna administrativna šola Surina Inge lp strojepisni tečaj Kolšek Magda — strojepisni tečaj Surina Ivah/višja pravna šola Crnkovič Jože — ESŠ Petrič Viljem — VEKŠ Kilar Helena — večerna admini-' strativna šola Pavlič Ivan — višja šola za organizacijo dela . Kobal, Ljudmila — višja upravna šola Vidovič Franc -S~ višja upravna šola Sivec Aleksander — višja šola o varstvu pri delu se v okviru Hrastnika formira invalidska delavnica. Podan je bil tudi predlog, da bi se izposlovalo, da bi imeli težji invalidi brezplačen prevoz v lokalnem prometu.. Zadevo bomo posredovali pristojnim forumom, v kolikor so možnosti Za tako rešitev. Podan je bil tudi predlog, da bi delovni invalidi, ki gredo nekaj let pred upokojitvijo zaradi invalidnosti na drugo delovno mesto, tudi ta leta bila benifici-rana. Konferenca je tudi enoglasno sprejela sklep, da se zadolži izvršni odbor društva, da v letu 1977 organizira razvitje društvenega prapora. Predlaga se, da se organizira zbiralna akcija pri vseh društvih, organizacijah in TOZD, kakor tudi, da vsak član društva prispeva za prapor po svojih možnostih. Konferenca je bila tudi seznanjena s ponudbo zdravilišča Laško glede možnosti zdravljenja in pa s cenami uslug. Konferenca je sprejela sklep, da naj člani-inva-lidi, ki bi. jim pomagalo zdravljenje v Laškem, vložijo pismeno prošnjo na odbor društva, ki bo pomagal urejevati želje članov, po možnosti pa tudi sofinanciral najbolj materialno šibke člane. Tudi za zdravljenje v drugih zdraviliščih in počitniških domovih je odbor pripravljen pomagati svojim članom. Zanimivo je bilo poročilo zastopnika Republiškega odbora invalidov, tako glede benificiranja, plačevanja zdravil, zaposlovanje invalidov, o novem zakonu, ki se bo uveljavil s 1. 1. 1977, ki bo bolj oinogočal zaposlovanje invalidov,; to je tistih, ki še nikjer niso zaposleni- Povsem jasno pa je povedal, da morajo društva invalidov, kakor tudi člani sami bolj skrbno zasledovati razne zakonske predloge, ki so v obravnavi, ter takrat poskušati uveljavljati težave, ki tarejo invalide, kajti, če je zakon enkrat že sprejet, to v določenem časovnem razdobju potem ni možno spremeniti. Tudi o vprašanju preskrbe invalidov s stanovanji je potrebno več angažiranosti. Treba je izposlovati, da tudi invalidi pridejo v poštev pri stanovanjih iz solidarnostnega sklada. Konferenca je po diskusiji ko-optirala za v. d. predsednika društva invalidov tov. Vujisič Miljana, ki bo opravljal to dolžnost do rednega letnega občnega zbora, ki bo čez leto dni. Nadalje je bilo priporočeno, da se voljeni člani odbora društva bolj redno udeležujejo sklicanih sej, kar v zadnjem čašu ni slučaj. Uveljaviti je potrebno tudi bolj kolektivno delo v odboru. Na koncu bi želel pripomniti tudi to, da se letne konference invalidov iz našega podjetja ni udeležilo zadostno število invalidov, kar vsekakor ni v interesu invalidov. Občni zbor je trajal dve uri in je povsem uspel po problemih, ki so bili za reševanje postavljeni širšemu krogu, to je letni konferenci. Karl Grčar Kolektiv samopostrežne trgovine pri Steklarni ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1977 IN SE PRIPOROČA Terenska konferenca SZDL Hrastnik spodnji del, želi članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo sreče in delovnih uspehov v letu 1977 Obračun dela Steklarske godbe v letu 1976 Kot vsako leto dajemo godbeniki vsem zaposlenim v Steklarni in TKI, ki nas s svojimi prispevki finančno podpirajo, tudi o lanskem letu, obračun dela svoje dejavnosti. Drcmel Karli je pred. pričetkom koncerta, katerega je izvajala steklarska godba ob Tednu komunista, orisal pomen kulture in kulturnega izobraževanja slehernega občana V mi zaželeli vsem zdravo in uspešno novo leto, Prav tako je godba pozdravila delovne , ljudi s promenadnim koncertom na predvečer praznika dela 1. maj na tržnici pri Steklarni. 1. maja je godba igrala budnico na Marnem, Dolu, Brnici, Križišču, pri TKI in Steklarni. 9. 5. 1976 je godba igrala v sprevodu in izvajala koncert ob zboru brigadirjev Zasavja na rudniku, 5. 6. 1976 je godba izvajala promenadni koncert v naselju Hermana Debelaka z narodno zabavnimi melodijami. 19. 6, 1976 je bil promenadni koncert v naselju gornjega Podkraja. Koncert smo izvajali po programu, igrali pa narodne melodije Vilka in Slavka Avsenika. Na povabilo Turističnega društva Portorož in Turistične agencije ATLAS smo godbeniki za zaključek sezone priredili na portoroški rivieri več koncertov: 16. 9. 1976 v Portorožu; 17. 9-1976 v Piranu; 18. 9. 1976 smo na povabilo Turistične agencije ATLAS križarili z ladjo ARKA ob slovenski obali. Tam smo igrali kratke promenadne koncerte, in sicer: v Piranu, Izoli, Kopru in na povratku v Portorožu. Isti dan smo zvečer imeli samostojni koncert v Strunjanu — v zdravilišču za vojne invalide. Pacienti so nas toplo pozdravili ter na kraju pogostili. Igrali smo za- Godbeniki steklarske godbe med izvajanjem svojega koncerta v delavskem domu na Rudnika V letu 1976 smo imeli godbeniki 94 vaj, na katerih .smo vadili več programov, in sicer: 1. Program zabavnih in veselih melodij, ki smo jih igrali na promenadnih koncertih. 2. Program žalnih pesmi in resne glasbe za primer proslav, komemoracij in pogrebov. 3. Program koncertnih del za javne samostojne koncerte. V januarju 1976 smo na občnem zboru izvolili vodstvo godbe, ki ga sestavljajo: predsednik — Leskovšek Jože, podpredsednik in tajnik — Dragar Karl, blagajnik — Pavel Frankovič, gospodar — Jože Milbauer, arhivar — Anton Lipar1, član — Darko Stoklasa. Na prvi seji je vodstvo pripravilo program dela za leto 1976. Tq je bil terminski plan nastopanja, ki pa je bil v celoti realiziran. Prvi dah v novem letu so godbeniki s koračnicami jn češtitka- bavne in koncertne skladbe. Povsod smo bili prisrčno sprejeti in povabljeni še za naslednje leto. 29. 10. 1976 smo godbeniki igrali na komemoraciji pred spomenic' kom žrtev fašizma v Hrastniku. Zadnji sklep upravnega ■ odbora godbe smo izpolnili s pripravo in izvedbo samostojnega koncerta. Prvi koncert smo imeli v Podkraju 4.. 12. 1976 v počastitev obletnice izseljencev in Tedna komunista. Drugi samostoj ni koncert smo izvedli v dvorani delavskega doma na rudniku, in to 1-71 12, 1976 ob 18. uri. Koncert, smo pripravili v počastitev Tedna komunista: Izvajali smo narodne, koncertne in zabavne melodije. Uvodno besedo ha koncertu je podal tajnik »Svobode II« tov. Karli Dremel, napovedovala pa je Elza Jakšič. Občinstvo v. skoraj polni dvorani je prisrčno spremljalo na- še izvajanje, katero je vmes popestril še ansambel »Beli labodi«. V drugem delu pa smo odigrali izmenskega dela tudi ob sobotah in nedeljah. Godba šteje trenutno 31 članov. Želimo, da se nam pri- Ansambel Beli labodi, ki so vključeni v Svobodo II, so bili odlično dopolnilo na koncertu Glen Milerjevo »Serenado v mesečini«, ki jo je za godbo priredil dirigent Vili Zaletel. Njemu pa t *» Tovarišica Elza Jaklič je napovedovala program koncerta godbe smo ob tej priložnosti čestitali za njegov jubilej — 25 let vodenja godbe. Za pripravo koncerta v zaključni fazi smo imeli v novembru 11 vaj po dve uri in v decembru 11 vaj po dve uri, seveda zaradi več- družijo mladi, ki imajo veselje do glasbe. Poučevanje in instrumenti so, brezplačni. To je bil pregled dela godbe v letu 1976, Veseli bomo pripomb na naše delo, če ni bilo v vsem uspešno. Tudi v naslednjem letu si bomo prizadevali, da izboljšamo program in kvaliteto, obenem pa želimo vsem ljubiteljem naše glasbe SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1977 D. K. Pevca ansambla Beli labodi sta požela velik aplavz ža res odlično izvajanje svojih pesmi Na koncertu steklarske godbe smo opazili veliko mlajših poslušalcev, kar je zelo pohvalno in razveseljivo DRAGO KOZOLE Hi VODJA PRODAJE — IZVOZ Kaj naj vsakega dobrega,, poštenega delavca samoupravljavca zanima ob izteku starega jn pri- I hodu novega leta’.’ Ob najdaljši noči' v letu smo si. drug., drugemu, izrekli’ 'obilico toplih besed, -želja, ih sreče.. Vsakdo izmed nas ima pač svoje' želje, ki pa so vse neposredno povezane tudi na naše gmotno stanje, :se. pravi na debelino kuverte, ki jo prejmejo vsakega 15. v mesecu. Ze res, da denar ni vse, ja pa sveta „vladar, kot pravi .prastari pregovor. Zato se mi je zdelo prav, da za svojega novoletnega sogovornika povabim tovariša DRAGA KOZOLETA, našega dolgoletnega: vod j a prodaje. Ker j e nj egov®: delo- povezano Pa tisto: področje, za čigar smo-.: marsikaj: ¡pripravi j eni eižreči precej pikrih; a včasih: pesnici na ljubo povedana :tudi neupravičenih besed, se mi. je zdelo primerno, da ga. poprosim za: ¡razgovor. Vamr -spoštovani -sodelavci:: pa skušam iz prve: roke: posredovati dovolj zadovoljiv vir informacij, mnenj in predvidevanj;-Upam, da boste iz pogovora izvedeli marsikaj:-zanimivega in: tudi koristnega. Torej - tovariš .Kozole, prepuščam: vam besedo: 3 Rodil: sem se ¿pred:i petdesetimi leti na ¡.Breznem- .~pi ttorejiapred kratkim sem arečai Abrahama. SS5e Steklarni Hrastnik! delam 14 let na delovnem mestu vodja izvoza vruKČasihs uspešnojs dostikrat: tudi z : vehkimi'Ležavami. ,:)Ker imam .pač opravka s svetom, ki ima drugačne zahteve, kakršne so včasih naše navade in možnosti.^ : Zaključujemo-- poslovno «leto, kfcs je priiiesJ.ocpriecej' težav ddmala celotnemu- gospodarstvu.: Kako o-cenjujete napore: „komercialei pri realizaciji: našega.: izvoznega plana za preteklo -teto?. Kakšni so : rezultati -inkakštta je vaša ocena doseženih: rezultatov. Poslovno leto 1976 je za nami, spomini nanj pa bodo še dolgo : Ostali spričo, ¡cele - vrste ¿dogajanj ;; katere je: bilo potrebno bolj: ali manjj.uspešno premostiti.-Plan iz- : voza ne bo v celoti dosežen, kar je pripisati več - vzrokom. -Ko-. njunkturna gibanja v zahodnem svetu so bila različna. V času, ko se je Evropa prebijala iz krize, je i vati - gospodarskih težav zajel Združene države Amerike, od katerega tržišča je naš plan izvoza dokaj-odvisen,- Ko je bilo tudi to mimo, je-nastopil, čas;'dopustov, z vsemL.težavami znanih iz. prejšnjih let. Slabo, planirani, dopusti,, -ne-kompletno skromno število -bri-■gad, ki šo še delale,-niso dale I .pričakovanih: rezultatov.. Del -sla-a bih proizvodnih, rezultatov je si— . gumo-pripisati, tudi velikemu od-.: stotkaj. bolanih ■ in ne nazadnje tu-di dolgemu odlašanju pri novem . stimulativne j šem načinu nagraj e-.¡vanjanGel f^gkup, problemov je „imel- oheutpej posledice pri pokrivanju potreh s haših kupcev in s: a tem- va zvezi- doseganj em izvoznega: ¡plana. Tudi rentabilnost proizvodnje j spričo -.stalnega-: naraščanja stroškov. . seveda iz - objektivnih in subjektivnih razlogov je del težav, ki je povezan z izpolnitvijo plana —a. posebej pa.s finančnim planom, ki bo, kot je. znano, po dolgem. obstoju.. steklarne .negativen. -.Valetu 1976rjef.hilo-sprejetih nekaj nad vse pomembnih odločitev v naši družbi, čigar cilj je bil izboljšanje mcdsebOjnihiEazmer-, tako znotraj OZD koti itiali«. -gospo -darstva v celoti. Med takei odločitve sodi nedvomno tudi zakon o medsebojnih upniških dolžniških razmerah v:; združenem.:'; idelu, sprejeti la 4. 1976. sites je, da so-, navt predpisi v leto 1976 prinesli, obilico novosti, ki-saiVr-korfihinalrisprenienili- odnose na ¡¡tržišču ¡?e—predvsem- do— mačehi, k Zakonodaj a izi; ¡naslova; upniško-idčdžiuškihi razmerij- je obe uvedbi iz-gliedala: nepreriiostlj i-VEgnvendar (se'jepva ¡praksi; hitro pokazala! kofrozete-ItefektnairKon-stantno pomanjkanje denarja pri našihpkairpcih jse sjp tsprehlenite v pravočasna ¿plačevanje-: faktur za naše.izdelke: Gtotem-je-izavladal tudi. zdrav-razum; pri. naročanju blagak.takonvšiiašfcnabavi;.: kakor tudi pripkitecihigEogicHa .temu pa jč bil’ delenzastoj prodaje in hiter, porast zalog,- predvsem blaga . iz. avtomatske, proizvodnje, ter razsvetljave, ki'j e bilo namenjeno domačemu tržišču. Tako stanje pa je .pogojilo večjo: prodajo na. zunanjem tržišču, saj ..bi.sevsicer soočali še z večjim izpadom nasproti izvoznemu-, planu. Po temeljitih, skoraj dveletnih razpravah je bil sprejet še en verjetno: s najpomembnejši a zakon zadnjih let, katerega smo pre-imenovali kar v malo usta vourGre za1' zakon: o združenem delu. KO ntis postavijiaš \tpr vprašanj e, moram, priznali, :da ¡nemorentibiti v svojem: c odgovom,: konkreten. Razlog jei-vr-tem, da: poznam ta . zakona predvsemeizvčasavrazprave : o njem, dočimrsem ga Videficv.dokončni: vsebini tik- pred novim le— toni. Znano. jej. da se .zakon o združenem delu s v::-spre j eti: Obliki :.v marsičenviazlikuje od: predloga, "zato :je nasnasevseh, da ga temeljito spoznamo. Nesporno je dejstvo, da zakon prinaša obilico dejstev, ki bodo v osnovi uresničili ustavna določila O združenem delu. Bistveno v zakonu se mi zdi, da prinaša konkretizacijo- samoupravnih in dohodkovnih odnosov, ki nam nalagajo* končno tudi dolžnosti in ne samo pravice, katere smo se tako radi oprijemali1 v naši praksi brez pomisleka na posledice, s katerimi se v naši OZD sedaj soočamo. Upravljati in ustvarjati sta neločljivi komponenti- našega samoupravnega sistema, brez česar ni rezultatov, kakršnih si vsi želimo. Če, se vrneva- nazaj na našo OZD. Nam lahko postrežete z nekaterimi podatki iž" plana' prodaje za leto' 1977? Plan prodaje za leto 1977 bazira na.- .planu, .proizvodnje in sklenitvi. pogodb, .med domačimi in tujimi.kupci. Plan proizvodnje v tonah ne. odstopa bistveno od proizvodnje . v letu 197.6, dočim beležimo finančni plan za 13 % večji. kot .leto., nazaj. To povečanje je. rezultat povečanja cen, predvsem na. zunanjih, tržiščih, delno: pa tudi v spremenjeni Strukturi proizvodnje za domači trg v glavnem na prešah. Če bi. dal izjavo o možnosti plasmaja naših izdelkov, potem bi linioral ;reči- -oceno szeftr-' dobro«,“ kar pa ne bi rad zato, ker se še vedno spominjam' lani dane ocene, ki jé bila prav- takb idealna — prej omenjena dejstva pa so. danaoeeno.zelosprerrienilajczato' jeljboljrkarBktno’, dap. ¡govorimo d? trenuttiksitubcijii.j ki’,je:agpdgtedti'; prodaje: res; ¡dobra ;í—imerezervo pri; kozarcih ¡nacnagiy;kjer bo-trel barše: ¡počakati, ídai M ¡ lahko:rocenor posplošili natecetotpn-iproižatedni“ prográm;:Steklame. Hrastnik. Zanima me še nekaj -m- verjet?, ne: ostale člane l kolektiva tudi. Poglejte za; kaj gre. Bri nedose-ženi realizaciji plana za leto 1976, tako vsaj sedaj že lahko govori-mo, je bilrisprišotnih-preeeiatako imenovanih: zunanjih dejavnikov, ká pa ¡se na> našem:; področju pojavljajo že vrsto tet nazaj in sO-: plod neenakopravnih n odnosov med.-pnsamezmrni proizvodnimi vejamč-našegagošpodarstva —: industrije. Nam i lahko navedete * nekatere od njih in kaj po našem storiti za odpravo le-teh? To vprašanje je dokajt-zapleteno in dogovor nanj bom moral razčleniti na več dejstev. Če odgovarjam., na pogoje o mednarodni delitvi dela, potem hi moral reči, da delamo v zelo- neenakopravnem -.položaju, z. zuna-njo konkurenco, katero., moramo zopet, razdeliti na. vzhodno in zahodno. .Zahod., dela z mnogo u-godneje-nabavljenimi surovinami in, t. energetiko, dočim. vzhodna konkurenca ne ¡pozna•.-kalkulacij v.- pravem, i smislu- besede in zato nam, z dopinškimi eenami. otežuj e naše prodajne možnosti. Tudi carinske 1 pregrade so: zete • visoke in jih moramo ¡preskakovati, kar- napravi dostikrat tudi- zahoden: proizvod: cenejši- otti-našega, na drugi strani pa so.s naši ■ domači izvozni stimulatorji-, ¡preskromni’ za naše vrste izdelkov. ‘ V. preteklem letu smo šen zelo trudili preusmeriti! del naše prodaje v dežele tretjega svetaf. kjer smo pa naleteli na druge težave. Ugodite cene, katere je na teh tržiščih možno doseči, se razblinijo v nič ali zelo zmanjšajo zaradi težkih ih neugodnih transportnih možnostih, torej problem, na katerega lahko vpliva le družbena skupnost kot celota. Navajam še en primer, ki je zete odločilen pri izpolnitvi naših izvoznih obveznosti na tržišče ZDA. Vsem je znano, kako slabo je Hrastnik s cestami povezan š svetom. Ob tem, da ¡smo v kontejnerskih transportih po1 morjitiodlično- povezani z ZDA, pa tega : transportnega sredstva ne moremo pripeljati v Hrastnik in iz: Hrastnika, ker so vsi- podvozi; préiiizki : za tak transport na, kimionih. S posebnim dovoljenjem vozimo po cesti od Trbovelj:’ v,Zagorje ob Savi in od tam naprej na: Reko in ¿Koper pod: pogoj ehr, da cesto vzdržuj e-mo; sami: Ali je naš izvoz res tako; rentabilen, da si. lahko privoščimo; ¡take -izdatke? Moj e osebno prepričanje je ugotovitev, da e-nakega primera:: v- naši- domovini ni, da bi morala delovna- organizacija!-zato; da: izpolnjuje ¡.¡ svoje izvozne: obveznosti podž težkimi pogoji; vzdrževati; še 'cesto, dh 4ahr ko plasira: svoj.dzdelekiza1 izvoz — na drugi: strani pasšeišelidarnost-no : pokrivamoiižgubieežeteznibO, ki ni-;, sposobnas dirednoosidoštavlj att kontejner j eVy kkakor to h zaideva proizvodnja. Na koncü odgovora na postavljeno vprašanj e. bL moral omeniti tudi: naše izvozne hiše, ki delajo tehniko ■ izvoza. V sedanji tekmi za izvoz, ki ja na j večkrat..tudi; pogoj za .uvoz, se dostikrat soočamo k dejstvom, da izvozniki zaradi izvoza zapadejo îboljnvrinteaeaîkupcevj kot ipa-pro— izvodnje, dri šeribori ; z ‘rentabil- ; ¡nostjO. : Zadevo nea gre-posploše— üvàtij žal .pafimoisaaOštatiiirfegistri-:r,ahaj kangOjtointiarnsprisotna in; žab,vedno:.vnašoškodorUpaj mo, da boi:tudi nar. tem;! področju-napraviti red1- novi: zakon: o združenem idelu: in nov: zakon; a, zunanji: trgovini, j ki ¿je pred'-spre j et j em. ežTežavsjeïsiéèr cše dovolj, navedel pa. sem: le ¡tiste, - S katerimi se soočamo; skoraj vsakodnevno, as Vsg:! delokrog : .'¡zahteva ¡¡precej; potovanj prek naših i meja. : N ant lahko v poveste, kakšno1 -posebno zanimivost iž teh -obiskov pri- na-ših kupcih? Potovanja ^ potovanja!, ¿Kaka lepo ' je, to za uho, v resnici pa je potovanje, v takem smislu, kakor je to povezano z mojimi obveznostmi ■ in odgovornosti o pred- ko? lektivom in samim seboj vse kaj drugega. Ge se ozrem na preteklo leto 1976, potem moram govoriti ..o. deset in, desettisočih, kilometrih, ki. sejh jih prevaliti od Bližnjega !vzhoda prek. Cipra in Teherana do., vzhoda in. Zahodne Evrope do, Skandinavije, in ¡končno Amerike. In.vedno se pojjavlja ista vprašanje — ali. je. to potrebno, da. srna ’stalno, sposobni, ocenjevati situacija na tržišču, da spremljamo . usodo naših, izdelkov, da .vemo,, kaj bomo proizvajali. jutri — drugi, ¡teden, inmesec, skratka, _ vedeti ..moramo, kaj nam prinaša prihodnost za vse,člane OZD in na nazadnje, tudi tistih, ki . čakajo na. našo kuverto. V zvezi, s, potovanji pa hi bila moja iskrena želja, da bi.se .lp-ta vsaj za mene osebno skrčila po, številu in se. porazdelila na več, oseb,, kajti.tudi. jaz sl-želim. imeti-proste sobote in .nedelje, da ne govorim , o. prostih,, popoldnevih. KDAJ PRIČETEK GRADIV JE OBRATA DRUŽBENE PREHRANE? Tekmovanje ob dnevu JLA Namembnost obrata in. želja, družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, skupnosti, občine, delovnih organizacij, samoupravnih interesnih, skupnosti' in investitorja, je rešiti problem prehrane zaposlenih delavčev s tem, da. se. jim zagotovi: dnevno, s topel obrok hrane ter hkrati reši problem prehrane zaposlenih delavcev, ki bivajo v samskih domovih, in reši problem, prehrane kot prenočišč določenega dela’ domačih in prehodnih gostov, kateri imajo, sedaj, zelo malo možnosti za prehrano,, zlasti pa še za prenočitev v samem; kraju. Zaradi tega je obrat nujno potreben. Lokacija za obrat je izbrana na Logu in teren za gradnjo je že pripravljen. Projektant SLOVENIJA. PROJEKT, je izdelal programsko rešitev in pa idejni načrt objekta. Obrat družbene prehrane bo i-mel kuhinjo za družbeno prehrano, kjer bi se pripravljali topli obroki za potrebe delavcev v TOZD, OZD in delovnih, skupnostih, in sicer okrog 2500 malic-ter 500 kosil in večerij. Ti obroki Bik se vozili, v termo posodah v delovne organizacije, in druge u-stanove; Na- to kuhinjo bo vezana Samopostrežna- restavracija s ca. 100 sedeži in ca, 200 do- 300 obroki raznih cenenih toplih jedi, katerih bi se občani in zaposleni delavci posluževali v samopostrežni restavraciji. Investitor Gostinsko podjetje Jelka*, ve bodoče Mercator TOZD gostinstvo Hlastnite bo- nad- -tem- pritličjem-oziroma obratom investiral z lastnimi sredstvi in s kreditu banke klasično, restavracijo s ,ca. 180’do 200 sedeži z možnostjo predelje-vanja na več manjših prostorov. Ta restavracija* bo imela svojo kuhinjo* v> kateri--- se- bodo- pripravljale tople in hladne jedi za goste, ki bodo prenočevali, in po naročilu tudi za ostale goste- in-občane na sploh. Po grobi aproksimativni oceni projektanta bo investicija znašala ca. 18 do 20 milijonov dinarjev. V mesecu aprilu lani so TOZD, OZD, družbenopolitične organizacije in ostale delovne skupnosti občine Hrastnik, razen TOZD IV Steklarna, sklenile in podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zgraditev tega objekta; Podpisnice sporazuma so zagotovile, .da bodo mesečno -združevale sredstva v. višini 100 dir nar jev na > zaposlenega, kar znaša letno 5,800:000 dinarjev. Sredstva se bodo zbirala v letih 1976 in 197.7 in bodo tako zbrana sredstva zadoščala za polovico i celotne investicije oziroma bodo. krila inve--sticijo, to je tistega dela oziroma vseh prostorov,- ki bodo namensko služili obratu družbene prehrane, to je pripravo toplih, malic in toplih obrokov za samopostrežno restavracijo. Investitor bo z lastnimi sredstvi-, in - krediti-Lank, investiral poleg klasične, restavracije oziroma; nad obratom družbene prehrane v-prvem in drugem nadstropju tega objekta se zadostno; število tujskih eno- in;dvopostelj—; nih sob. . Od 25 podpisnic sporazuma- je da sedaj vplačalo obvezna dogovorjena sredstva za letu 19.76 osem podpisnic, medtem ko j e? z ostalimi dogovorjeno in so zagotovile obveznosti poravnati do konca leta, oziroma v najbolj kritičnem primeru- ob zaključnem-računu za-leto 1976. Steklarna ne bi smela biti med zadnjimi, ker je obrata oziroma; toplih malic hajbolj f potrebna glede na težko delo delavcev in pomanjkanje lastne kuhi-:;, nje. | Glavni projekt, v katerem bo končni in pravi; izračun investicija, bo gotov v- mesecu aprilu. Gradnjao.hjekta.s.e..bjo.;pričela. ta-koj, če bodo vse podpisnice, sporazuma vplačale svoje obveznosti. Zato je nujno, da se sredstva čim-prej-zberejo- in da se' pristopi k gradnji najkasneje v mesecu aprilu, ker bo s tem pričetnim rokom gradnja mnogo cenejša zaradi gradnje stanovanjske stolpnice,. ki bo tik ob obratu in tako naj bi gradnja: hkrati potekala. Peter Bastič INVALIDOM POKAL V TRAJNO LAST Tako kot že vrsto let doslej, je bilo tudi tokrat tradicionalno tekmovanje v počastite.^ dneva JLA. V treh športnih. disciplinah so se pomerili: pripadniki JLA VP 2420 — kasarne heroja Rajka iz Celja, ekipe- TO in- ZR-V-S-, ekipe-ZB NOV ter- športnega društva Invalid. Tekmovali; So v šahu, kegljanju in streljanju- Največ: uspeha> so imeli* člani športnega društva Invalid* ki so na ta na-či osvojili velik prehodni pokal v trajno last-. Organizacija,- ki- -je-bi—. la tokrat prvič v rokah občinskega odbora ZRVS, je bila zelb dobra, v zadovoljstvo 'vseh nastopar jočih. Rezultati: • §AH 1. ŠD Invalid 6J5 točke* 2. ZRVS TO 6,5..točke 3. VP 2420 Celje 4 točke 4. ZB NOV 1 točko Ekipa ŠD Invalid je zasedla prvo- mesto- na podlagi boljšega ve-. zultata; na prvi—deski. Nastopili so: Kovač: Vujisič- inrOpresnik. KEGLJANJE, Ekipe so.xse: pomerile v borbenih partijah. ... 1. ŠD Invalid 5'43 kegljev 2. ZRVS TO 481 kegljev , 3. ZB; NOV 388 kegljev 4. VP’2420 Celje 351 kegljev Prvouvrščena ekipa je nastopila v postavi: Bratuša, Pirc, Kirn, Gorzaj. Češnovar in Kolšek. Slednji je: bil tudi najboljši posameznik. , STRELJANJE Vojaška puška 100 m / 1. ZRVS TO'243 krogov . 2,. ŠD, Invalid 232 krogov 3. VP 2420 Celje; 224 krogov 4. ZB NOV 184 krogov. . - Tekmovanje je zaradi precejšnjega mraza:in gostč megle pote-, -kalo v zelo težkih pogojih. Vendar pa velja omeniti, da so prav v tej disciplini bili: doseženi; Lh-. redno dobri rezultati. Zlasti dober rezultat, ekipe. ZRVS — TO, za katero so nastopili: Puflar Edi (90), . Klemen Jože (86) in Kajtna Alojz (67). Vsi nastopajoči so se po, končanem: tekmovanju zbrali na krajšem tovariškem srečanjui kjer so bila med drugim podeljena priznanja in, pokali najboljšim ekipam, J. p. Prišli v delovno organizacijo Glavak Vladimir, ključavničar v TOŽD-Hj Malgaj Silvestra, čistilka v DSSS-; Savič; Dušan; pomočnik; IS; Zgonjanin- Sretko, fi-zičnLdelavfic.v.TO.ZD, II. Odšli iz delovne organizacije Na lastnovželjo Rancinger Roman;—ključavničar; Budja Gabrijela,, .skladiščna-delavka; Tržan Franc II, klju-r. čavničar;; Hušič. šefika, ‘Sklad:,dfer lavka; Oprasnili Angela,.skladišč-; na delavka. L, bračuriovalec’ OD, Kirn Marija; kuharica kave. Samovoljno zapustili delo •, Tovornik Milan, dfelavec težak; Hribar 'Vera1;'kontrolor stekla: -1 Poročili ,. Pulko Viktorija, odnašalka in Draksler^ Marko;: JOntez Majda; kontrolor* stekla - in Pa j er Stanislav, ključavničar; Stritar- Milena in Teršek Jože II, delavec težak. Pogovarjali smo se (Nadaljevanje z 10. strani) S tem pa ne želim, da bi se po- , tovanja' omejeval'»;, ker so- vedho-bolj potrebna.. Zakoni tržišča* je: zelo jasen: kdor zamudi na vlak, ne?more naprej, to pa si tako velite kolektiv s takšno prodajo ne more dovoliti: Za konec morda še nekaj, Kakšen je vaš poslovni moto? Rad bi bil kolektivu čim bolj koristen, zato si želim, da bi odgovorni po TOZD bolj upoštevali mnenja ljudi, ki delajo v komerciali in so kot taki najbolj izpostavljeni mnenjem in kritikam tržišča. Želel, bi, da bi bil odnos do: blaga in izdelkov drugačen kot je-trenutno v vseh pogledih, Zelo me: prizadenejo dejstva, ki so rezultat površnosti, včasih tudi malomarnosti zaradi katerih so, kupci razdraženi — reklamacije pa nam zmanjšujejo rezultate dela. Na koncu mi-dovoli, da izkoristim to priliko in da. zaželim vsem sodelavcem: srečno' ins zado-voljno novo leto ob doseganju boljših, rezultatov dela, kakor, leto. nazaj, Torej.,, tovariši.Kozole; za: vaše odgovore in sploh za tale pogovor najlepša hvala. Vam .spoštovani'-sodelavci pa prepuščam-'ob' pogovoru s tov. Kozoletom ali bolje- rečeno ob- njegovih- odgovorih marsikaj v; premislek. Če boste ob vsem spoznali vsaj nekaj težav, za katere lahko trdim, da so dostikrat izven dosega naših rok, potem boste lahko, ugo- j tovili tudi naslednje. Marsikdaj je večji problem artikel dobro prbdati kot pa kvalitetno izdelati, Takšne, so razmere na- trgu in njim, še moramo prilagoditi. Preostane; pa nam skupni cilj:, dobra in kvalitetna proizvodnja ten soliden plasma:. Potem bodo naše želje ob stisku rok za leto 19.77 tudi precej manj zahtevne in lažje dosegljive. Mar ne? Pogovarjal se je Jože Premec Odšli-v pokoj; § Levan" Erika;. ,kontrolor im- u--sklajevale.e .v,:, tačunovodštvu; Q-berauner Terezija*;-samostojni -o- Prirastek v družini - ■ Granat Nikola — sina Daliborja; Holešek-Jčže — sina-Martiha; Sršen Edvard — sina Aleksandra. Vsem članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik želijo; srečno ter * uspehov polno novo leto 1977 Godba in pevski zbor DPD. Svobode H NOVOLETNA KRIŽANKA A -4 MMMl §5 §§§§»11 H IZBOLJŠA« NJE RAZ« MER K0RČEK, CIKLAMA KRAVE.. IZANIÍU) BOŽENA v NEMCOVA • na «EÍHIOT0K BLIZU,KO! •«¡RAM." IVAH* MINATTI . Biftec SLAVNA SA* CERINA IN PEVKA V ZA* CETKUXX. STOLETJA MINA SPI ROVA URADNI ' SPIS 0 H ŠKODLJIV MAJHEN*. METULJ¿G0* SENICE ŽRO /KRZNO " PREBIVAL« KA EVRQP* SKEOTQCHE DRŽAVE- OZEK KOS 61A0A E . BRIGA KOŠAR« K AR SK I KLUBJZ ZAGREBA IVANKA KRAŠEVEC MITOS, DA. JESLOVJE Zidovsko. moSkoime Sivi A KRAU S8BQV.HRVA-TOVINSWVEHC. MESTO V NOTRANJI DALMACIJI LIDfJSKI. KRALJ ŠKOTSKI £• KSPERTZA PREHRANO. (JOHN BOYO) AMPER ► KRKLEC GUSTAV JANEZ ERŽEN ŽIDOVSKO MOŠKO IME DELAVKA VTKAL« NICI ► SLOV. 1 ORA« LEC (ALI) NAMIZNO* TENISKI KLUB UTIJ STAROr GRŠKI BASNQt PISEC MOŠKO IME TÍBETANSK0 GOVEDO OBLJUBA ► KANADSKI POPEVKAR (PAUL) IZUMITELJ TELEFONA (PHIL1PP) MOZOLJA* VICA ZVONE MORNAR OGLJIKOV VODIK ÍRTAÍNA. KEiAZRAÍ. PRITISKA. SATIRIK BUCHWALD GOŠČA. ŽLINDRA PERZIJA TORBA ZA SPISE PREMOG, LIGNIT OMENITEV tamtalova HCI LEDJE KOMPONIST KOZINA OLAJ JOŽE RUSKI KNEZ ANARHIST,! GEOGRAF (PETER). DARILO MEHIŠKO INDIJANSKO PLEME PLOD MESTO V BELORU» SKISSR SIBIRSKI veletok OMOT» * ZAVITEK MESTO V FRANCIJI ZNANO PO vinarstvu NAPAD, NASKOK STAROŽl» DOVSKI KRALJ STEKLARNA 0! POMOL SLOV. FILM, REŽISER PRETNAR KRČEV 1* NA.OTRE* BINA KANON ANÓL.fÍLM. REŽISER (CAR0L) sestavil: KARLI DREMEL PROSTOR OKROG OLTARJA J/Z HOD, Španija LISTNATO DREVO,SIM* BOL SLO* VÁNSTVÁ POLET, ZANOS NOČNA PTICA SLAVNI BRA* ZIL.KOSOM ETAÍ NAJMANJŠA ŽIVA BITJA st.grški* KIPAR VRTINEC UČINEK TOPLOTNE ENERGIJE PEVKA EBSTEIN PREŠEREN FRANCE GLINA, ILOVICA: DEL LOČJA BIČEK MORSKE Rl* 8E,KI ŽIVIJO TUDI V JADRANU JZRAZ ŽALOSTI OKRASNA PTICA 1 §¡j1 MORSKA RIBA SLOV. PISA* TELJ ÍN DRAMATIK (BRATKO) GLAVNI STEVNIK PEVKA STEFOK NOVOLETNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 40 din .3.—7. nagrada: 30 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslovi Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo to torka, 25. januarja 1977. NAGRAJENI REŠEVALCI _ Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo do razpisanega roka prejeli 63 rešitev. Žreb je razdelili nagrade takole: 1. nagrada (50 din): Restar I-van, upok. , 2. nagrada (30 din): Alt Jože 3. do 7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Barič Alojz, Zaletel Frida, Alauf Silva, Smodič Julij, upok., Perpar Magda. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: elektrogospo- darstvo, literarni zgodovinar, Aramiš, Iša, nakana, Nana, debi, Vir, led, Lajka, osli, koka, tram-per, možača, rajon, Morse, Iranka, Abano, izgon, nektar, mast, sli, baraka, sto, eskorta, oda, E. B., amonal, arnika, Laura,, pagoda, niala, Astrid, Ero, adijo, oder, Reja, lan, Tine, kapa, Ikar. DOPISUJTE V NAŠ LIST ČESTITKA V letu 1977 želijo delavci Komunalno obrtnega podjetja KOP Hrastnik veliko delovnih uspehov in osebne sreče članom kolektiva Steklarne Hrastnik iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | Delovna skupnost TOZD I želi članom | OZD Steklarne Hrastnik, družbeno-| političnim organizacijam in I poslovnim partnerjem veliko delovnih § uspehov v letu 1977 '.iiijiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif