■B DOLENJSKI LIST Knjiga ne pozna meja Ob razstavi SODOBNA ITALIJANSKA KNJIGA v Novem mestu N10RAĐE TEDNA: v Sromlje, DoL Sušice in Niš! , Med 188 novimi naročni- I ki zadnjega tedna smo v | torek opoldne izžrebali | tri nove bralce našega ted- 1 nika: \ | 6 Alojz Skerjanc, Silo- f yec 11, p. Sromlje (naro- | čilnica št. 4684) dobi prvo : nagrado tega tedna — 2500 I dinarjev; ® Jože Kohe, Uol Sušite 7 a, p. Dol. Toplice » (naročilnica št. 5973) dobi 1 2 lepi knjigi Dolenjske za- |. ložbe, razen njega- pa je | prav : iko nagrada dolete- | la tudi tretjega izžreban- § ca: dobil jo bc @ Alfonz Kostohar, V.p. 1 3038/32, ki je zdaj v Nišu. f (naročilnica 6739, poslana f s pošte Leskovec pri Kr- 1 škem!). Denar in knjige smo da nes odposlali po pošti I vsem trem izžrebancem, | ki so jih kot nove naroč nike pridobili naši prizadevni uslužbenci PTT. — 1 Posebna presenečenja pri- | pravljamo za prihodnje ] tedne! V VSAKO HIŠO: DO j LENJSKI UST! V ponedeljek, 18. januarja, je Guido Manzini v avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu odprl knjižno razstavo, ki jo je pripravila Vladna knjižnica iz Gorice. Poleg podpredsednice skupščine SRS Dragice Rome, poslanke kulturnoprosvetnega zbora v republiški skupščini Tilke Sašek, predstavnikov družbenopolitičnega in kulturnega življenja skupaj s predstavniki novomeške Študijske knjižnice sta otvoritvi prisostvovala tudi poddirektor in uslužbenec Vladne knjižnice v Gorici g. Poso in g. Mar-chesan. povprečno dosegla italijanska kultura na posameznih področjih, in o uspehih, ki jih je po zadnji svetovni vojni doseglo italijansko založništvo, hkrati z vpogledom v knjižno bogastvo srednje Razstava obsega 350 del in prikazuje po razdelkih geografske, zgodovinske, beletristične, znanstvene in druge knjige. Med zadnjimi velja zlastj omeniti zajetna dela -o družbenih vedah, filozofije, pedagogiki, mitologiji, religiji in filologiji. V posebnem raz-' delku so razstavljena dela o pokrajinj Benečija-Julij-ska krajina. Čeprav se bo obiskovalec te razstave srečal s knjigami, pisanimi v italijanščini, bo vendarle spoznal, kako pestra je današnja kultura sosednjega naroda, kako visoko so razvite njene posamezne zvrsti, še bolj mu bo drago, ko bo spoznal pravi namen take razstave, zlasti ker razstavo v Novem mestu na lastno pobudo prireja ustanova mesta, ki je nekakšen most med sosednjima Italijo in Jugoslavijo. Tu je mišljen predvsem most, ki ga lahko gradi kultura s svojo univerzalno funkcijo, pri čemer so prav »knjige in knjižnice znanilci napredka mirnega sožitja in strpnosti med vsemi ljudmi brez razlike,« kakor je v svojem govoru rekel dr. Manzini. Pravi namen razstave italijanskih knjig v. Novem mestu pa lahko razberemo iz naslednjih njegovih besed: »To je prvič po dolgem času, da se naša kultura spet konkretno predstavlja slovenskemu občinstvu preko svojih del... Razstava nj in noče biti prikaz visokih knjižnih vrednot ali bibliografijskih redkosti. Njen namen je predvsem ta. da nudi v sintezi in brez zahtev po kakšni popolnosti dovolj jasno podobo o višini, ki jo je Zrcalo kočevske »riviere« v s Zrcalo kočevske »riviere« v sončnem zimskem popoldnevu ... (FOTO: Drago Mohar, Ribnica) Dr. Guido Manzini, direktor Vladne knjižnice v Gorici, odpira razstavo v avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mesti}. ravite javne knjižnice, kakršna je goriška. — Na razstavi je posebna skupina del, ki govore o pokrajini Furlani j a-Julijska krajina. Ta pokrajina je v današnji Italiji kot obveza in simbolj neke nove resničnosti na kulturnem po dročju. Prav zato pričakujemo od nje, da bo ostvarila zares pravo kulturno politiko do držav, ki z njo menijo, kar pa bo več kot dobro sosedstvo.« Bogo Komelj, upravnik Študentske knjižnice Mirana Jarca, je obiskovalcem predstavil dr. Guida Manziniia ne le kot direktorja goriške Vladne knjižnice, temveč bolj kot starega znanca jugoslovanskega knjižničarstva, ki z veliko pozornostjo spremlja našo kulturo in jo posreduje italijanski kulturni javnosti, kot takega je dr. Manzinija občinstvo spoznalo, ko je italijanski gost v slovenščini povedal, zakaj je še posebej vzljubil Slovenijo. Rastava bo odprta do 23. januarja. Kdaj bo razstava slovenskih knjig v Gorici, pa še ni domenjeno. I. Z. OD 1. DO 19. JANUARJA 1965 450 novih naročnikov V zadnjih dneh se je predvsem po zaslugi uslužbencev PTT na našem področju naročilo na DOLENJSKI LIST 188 novih naročnikov; pošta Krško nam je poslala 20 naročilnic, pošta Novo mesto 14, Sromlje 11, Leskovec pri Krškem 10, Trebnje 9 itd. — Tedenski »prirastek« po občinah: BREŽICE — 24 novih naročnikov, ČRNOMELJ — 8, KOČEVJE — 3, KRŠKO - 37, METLIKA — 8, NOVO MESTO — 51, RIBNICA — 7, SEVNICA — 7, TREBNJE — 16, razne pošte — 22 in tujina — 5. V 19 dneh pa je stanje po občinah takole: BREŽICE: .......... 39 ČRNOMELJ:.......... 21 KOČEVJE:.......... "> KRŠKO:........... 51 METLIKA:.......... 16 -NOVO MESTO:......... 77 RIBNICA: .......... 9 . SEVNICA: ........... 19 TREBNJE:.......... 29 Razne pošte:.......... 165 Tujina: . ...... 19 Mnoge pošte so šele zadnje dni razdelile na še propagandne letake in naročilnice med dru zine in posameznike, ki našega pokrajinskega glasila SZDL doslej še niso dobivali na svoj naslov. Obetajo nam precej podpisanih naročilnic v tem in prihodnjem tednu, zato smo prepričani, da bo gornji pregled vsak teden bolj zanimiv. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK čaka na tisto krajevno organizacijo SZDL. ki bo na svojem področju pomagala pridobiti največ novih naročnikov za Dolenjski list! Vsaki organizaciji SZDL bomo prišteli »v dobro« vse tiste nove naročnike, ki bodo na kakršenkoli način pridobljeni na njenem področju! Vse pošte na našem področju prosimo, da nam sproti pošiljajo podpisanevnaročilnk-e, da bi novi naročniki lahko naš tednik začeli takoj dobivati. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA METLIKA: v tujini začasno zaposleni so se zbrali na $<3svet Občinski odbor Socialistične zveze v Metliki je 18. ja. nuarja povabil na razgovor občane, ki so začasno zaposleni v tujini. Za novoletne praznike ;e obiskalo svoje domače 57 takšnih občanov, vabilu na razgovor pa se jih jc odzva!o blizu 40. Med temi ki jih na posvet ni bilo, j'e večina takšnih, ki so že od potovali nazaj v tujino na delo. Posveta sta se udeležila tudi tajnik Slovenske izseljeni-ške' matice Tone Brožič in predsednik ObS Metlika Franc Vrviščar. V tujim zaposleni so v razgovoru našteli več težav, ki jih tarejo, največ V torek: občinska konferenca ZKS v Krškem 26. januarja ob 8. uri se bo v domu Svobode v Krškem začela občinska konferenca ZKS, na kateri bo o dosedanjem delu komunistov v krški občini poročal najprej sekretar ObK ZKS Milan Rav-bar, nato pa revizijska komisija. Po razpravi bodo izvolili nove organe občinske organizacije ZKS in delegate za bližnji kongres Zveze komunistov Slovenije. Obvestilo dopisnikom in sodelavcem Vseh za današnjo številko poslanih dopisov in drugih sestavkov zaradi pomanjkanja prostora žal nismo mogli objaviti; na vrsto pridejo prihodnji teden. Vse sodelavce prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO !!iiit!!iin«iiii!iiiiHwiiiiiiiiim!Hiiiiiiiiii!i'i!iiii:iiiiii.....aiiiiiiiniiuinn »Na kočevskem in ribniškem bo tokrat boliše!« Upravnik osnovne PTT enote Kočevje tov. Mnrjnn Krivec o akciji za pridobivanje novih naročnikov domačega med" občinskega glasila Socialistične zveze — Ko vam bo pismonoša ponudil naročilnico In vas povabil, da postanete naročnik Dolenjskega lista, ne pozabljajte, da vam domače glasilo SZDL postreže vsak teden s kopico vesti iz vašega kraja in še z mnogimi novicami in zanimivostmi s širšega področja! Tovraš upravnik, kje so vzroki, da je bilo na vašem področju v akciji od oktobra do decembra lani pridobljenih sorazmerno malo novih naročnikov Dolenjskega lista? — Res je, kaj prida novih naročnikov naši dostavljavci niso pridobili. Kot. glavni vzrok naštevajo: bralci so bili vajeni Kočevskih novic, ki so poročale samo o ribniški in kočevski občini, v Dolenjskem listu pa jim je odmerjenega manj prostora. Dolenjski list pa prihaja zdaj k nam že leto dni in ljudje so se lahko prepričali, da o naših krajih ne piše toliko noben list kot vaš. V Kočevju je še ena težava: z dostavo! Poštni dostavljavci smejo nositi no naših predpisih največ 20 kg težak tovor, v Kočevju pa nosijo tudi po 40 kg teže, ker je precej časnikov. Ob tolikšnem delu pač nimajo časa za razgovore. V Kočevju se zate-gadel že pogajamo, za kolportažo časnikov. V zunanjih poštah takšnih težav ni. Večje število bral- cev Dol. lista je lahko za katerokoli zunanjo pošto uspeh, saj lahko prav s časnikom mnoge opravičijo svoj obstoj in hkrati povečajo promet v svoje dobro. Pošta v Osilnici, ki je v minuli akciji pridobila 38 naročnikov za Dolenjski list, je lahko za zgled! Tudi nagrade, ki jih razpisujete niso majhne, celo zelo vabljive so! — Kako torej sodite o novi akciji za pridobivanje naročnikov Dolenjskega lista? — Ko začenjate novo akcijo za pridobivanje naročnikov in želite za 15. obletnico Dolenjskega lista doseči naklado 25.000 izvodov, lahko rečem, da se bomo poštni delavci na kočevskem in ribniškem področju potrudili kar najbolj razširiti domače medobčinsko gflasilo SZDL. Akcija bo tokrat prav gotovo laže stekla in bo bolj uspešna, saj bodo v njej sodelovale tudi krajevne organizacije SZDL! Pa so »ovorili o socialnem in pokojnin=kem zavarovanju, o cariniki politiki in o postopku za izdajo viz za «.>d-hod v tujino in za povratek domov. Predsednik ObS Franc Vrviščar jih je seznanil z razvojem v domači >b-čini in z gospodi.rskimi 'e-žavami, ki Jih premagujemo donia ter jih opozoril ha po sameznike, ki se po povratku iz tujine nečastno obnašajo med domačina. Vsi pristojni so takšne pojave eno. dušno obsodili. O zanimivem posvetu in o tem, kaj so povedali v tujin; začasno zaposleni občani metliške komune, bomo obširneje poročali prihodnji teden v posebnem sestavku. Danes: občinska konferenca ZKS v Mokronogu Danes dopoldne se je v Domu kulture v Mokronogu začela konferenca ZKS občine Trebnje, na kateri poročajo o delu komunistov ter o njihovih nalogah v bodočem obdobju. Po razpravi bodo izvolili nov občinski komite, kontrolno ter revizijsko komisijo in delegate za V. kongres ZKS. OD 21. IX) 31. JANUARJA Pretežno snežne padavine je pričakovati okrojf 22.. 2G. in 31. januarja, v ostalem suho, oziroma jasno in mraz. Dr. V. M, ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI EGA ALI VEfi KANDIDATOV? Encjra ali več kandidatov? Temu ali onemu se zastavlja ta dilema. V resnici take dileme sploh, ni. Ne gre namreč za to, kolikšno bo število kandidatov. Važno je predvsem to, da pripada odločitev o tem volivcem sani i m . Oni na j se odločajo tako ali drugače: za ' t nega ali za več kandidatov, kakor se jim bo pač /delo najbolj prav. To je njihova stvar. Treba je torej zagetuv:': javnost in demokratičnost kandidiranja. Ljudem ni mogoče vsiljevati človeka, ki ga on. noče,o, za katerega menijo, da nima potrebnih last* j nosit) ali pa da ni vreden nji-novega zaupanja. To pa ne pomeni, da jim ni treba p o -m a g a 't i, ampak resnično pomagali, da bi res dobro izbu'.:. Ta pomoč družbenopo-lit'.čn.'h organizacij, predvsem Socialistične zveze, se seveda ne sme kazati v prišepetava. nju, češ tega izberite in tega ne, ta je dober, orni je slab. Pomagati je treba z analizami dosedanjega dela predstavniških teles, 'za katere bodo Ij.udj'e izbrali kandidate. Pokaditi jim je treba na naloge, ki čakajo bodoče odbornike oziroma poslance, da bi ljudje mogli oceniti, kakšne sposobnosti in družbeno razgledanost mora imeti človek, da bi bil kos nalogam, ki ga oakefo. fes* Včasih bo treba ljudem odlkrito povedati, kdo izmed dć rdanjih odborn:ko-/ je bil aktiven in kdo je bil pasiven. OeCp več kot to: treba bo reči volivcem, da so bili za to pogosto krivi oni sami. Ko so kandidirali ljudi, so bili pogosto pozorni samo na formalno pojmovano demokracijo, namesto da bi jih obenem zanimalo, kakšne ljudi bodo izbrali. Demokracija naj potemtakem služi predvsem (emu cilju — izbrati sposobne, razgledane in ugledne kandidate, take, ki se bodo bojevali tako za korist posameznega človeka kot tudi za koristi vseh ljudi. Demokracija ne sme biti sama sebd namen. Odbornikov občinske skupščine ne volimo zato, da s tem uresničujemo svojo demokratično pravico, ampak nam demokratična pravica omogoča, da na ta način vplivamo na delo občinske skupščine, na reševanje družbenih zadev. Ne imeti tega pred očmi, videti samo formalno plat demokracije, bi pomeni-lo, zanemarjati svoje lastne probleme. Nam ne gre za formalno demokracijo, ampak za stvarno sodelovanje pri reševanju družbenih problemov. H Nekoč se je primerilo, da so ljudje v nekem kraju volili človeka, ki je bil znan kot demagog in ki mu ni bilo za uspešen napredek komune. Ko so politične organizacije zavzele do njega negativno stališče, so prebivalci tistega kraja napak mislili, da so s tem ogrožene njihove demokratične pravice. Zaradi tega so nalašč vztrajali pri njegovi kandidaturi, ne da bi našakTualm KOMENTAR i/ pomislili na to, ' kaj sploh lahko pričakujejo od njega. Kasneje se je izkazalo, da je biil njihov odbornik v občinski skupščini popolnoma pasiven. Ljudje so se upravičeno jezili nanj. Govorili so: »Takega odbornika nikoli več! Bi pa že bilo bolje, da smo poslušali tiste, ki so nas opominjal- na njegovo demagogijo. .. Na koncu pa se nam vendarle zastavlja vprašanje: ali vendarle več kandidatov za občinsko skupščino? Čeprav, kot rečeno, dileme, ali enega ali več kandidatov, sploh ne bi smelo biti, pa najbrž v večini primerov res ni nobenih razlogov za to, da bi imeli na kandidaturni listi samo eno ime. Ali kot je rekel predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj: to, da lahko postavljajo volivci več enakovrednih kandidatov, izpričuje napre. dek našega samoupravnega; sistema. Veliko j'e zavednih, Z obiskom zahodnonemškega kanclerja Erharda v Parizu se je začela serija letošnjih političnih razgovorov. Komaj se je v sredo popoldne Erhard vrnil v Bonn, že je prišel v to mesto britanski premier Wilson. Marca bo prispel v London sovjetski premier Kosigin, pozneje pa bo VVilson vrnil obisk. Bo Kosigin prišel tudi v Bonn? Malo verjetno, Hruščov je prek svojega zeta Adžubeja aranžiral ta obisk, vendar menijo v Zahodni Nemčiji, da do tega ne bo prišlo. Veliko je bilo vprašanj, o katerih sta v torek in sredo razpravljala Erhard in de Gaulle. Odkar se je moral stari Adenauer umakniti Er-hardu, odnosi med Parizom in Bonnom niso več to, kar so nekdaj bili, ohladili so se. V Bonnu sta dve struji: ena je za tesnejše stike z Ameriko, drugo za tesne odnošaje s Francijo. Zatrjujejo, da je zunanji minister Schroder pristaš prve. Francoski predsednik de Gaulle gradi svojo evropsko politiko na tesnih stikih z Zahodno Nemčijo. Njegovi zaključki so ti-le: Amerika se bo nekega dne — morda šele v 15 letih — umaknila iz Evrope,,Velika Britanija je tesno povezana z Britansko skupnostjo narodov in je le simbolično v Evropi. V Evropi ostaneta zato samo Francija in Nemčija. De Gaulle zagovarja politiko »evropske Evrope«. Evropa mora imeti samostojno vlogo v svetu, ne sme biti niti pod vplivom Amerike niti Sovjetske zveze. Postati mora samostojen faktor, le tako bo izpolnila svojo nalogo, bo lahko prispevala k pomiritvi sveta. Ameriko in Rusijo bo potisnila v njihove naravne politične meje. Se bo ta njegov načrt uresničil? To je veliko vprašanje. Je ne le ameriški, marveč tudi britanski načrt, kakšna naj ho bodoča Evropa. Britanija ima tesne in zgodovinske stike z dominioni pa bivšimi kolonijami, vendar vse bolj čuti bližino Evrope. Kaj je tistih 33 km, ki ločijo Britanske otoke od naše celine! Kaj bo, ko bodo zgradili predor riod Rokav-skim prelivom in se bo vsula vsak Med Evropo in Azijo dan cela reka angleških avtomobilov proti zahodnoevropskim prestolnicam! De Gauilove karte torej niso tako sijajne. Tako Francija. Kaj pa Velika Britanija? Razgovori, ki jih bo imel britanski premier VVilson v Bonnu in Washingtonu, bodo pravzaprav samo uvod v razgovore s sovjetskim premierom Kosiginom — ta bo prišel marca v London. Pozneje bo VVilson vrnil obisk. Dialog Vzhod— —Zahod se bo nadaljeval. Te razgovore je začel Hruščov. Sovjetska zveza želi zdaj potrditi, da se njena politika do zahodne Evrope ni spremenila. In dobro je tako, kajti le sporazum med Vzhodom in Zahodom lahko prinese tudi rešitev nemškega vprašanja. Le, če se bo otajal led, lahko računa Nemčija na politično združitev. Nemško vprašanje bo zadnje, ki bo rešeno v Evropi. Čeprav iščejo zahodne države, kako bi rešile svoje medsebojne probleme, pa so oči vsega sveta obrnjene le bolj v Azijo. Moramo povedati, da smo po novem letu pričakovali huje. Kljub vsem grožnjam, Indonezija le ni izstopila formalno iz Združenih narodov, še zdaj ni pismenega sporočila o tem — morda ga tudi ne bo. Indonezija sodeluje še s tremi specializiranimi agencijami OZN. Vojne z Malezijo ne bo, je ondan izjavil predsednik Indonezije Sukamo. Toda Indonezija se vse bolj približuje Kitajski — le-ta podpira in zagovarja odkrito njene akcije. Indonezijski korak pozdravlja tudi tisk Severne Koreje pa Severnega Vietnama, dalje Kambodže. Toda Sukarno ve tudi, kje so meje. Zavrnil je predlog predsednika KP Indonezije Aidita, naj bi ustanovili kmečko milico in jo oborožili z orožjem. Tega orožja ne bi dobili več nikoli nazaj, oboroženi kmetje bi se lahko začeli pozneje upirati domačim oblastem. Velika Britanija ima danes v jugovzhodni Aziji 50.000 vojakov, več kot v katerem koli trenutku po korejski vojni 1950-53. V Južnem Vietnamu se nadaljuje državljanska vojna, in je nobene ameriške finančne in vojaške injekcije ne morejo likvidirati. Politično jc Južni Vietnam izgubljen za Ameriko. Po novem letu so začela ameriška letala bombardirati tudi objekte v Laosu — tu se formirajo partizanski odredi Južnega Vietnama, tu so njihova skladišča, njihove baze. Amerika je že razširila svoje operacijsko področje na Laos, toda s tem Južnega Vietnama ne bo mogla rešiti. V Južnem Vietnamu ni mogoče dobiti vojne z vojno. sposobnih in družbeno uglednih ljudi, ki imajo vse pogoje za delo v občinski skupščini. Zakaj bi torej imeli na listi .samo enega kandidata? fgj Ko se enkrat odločimo za več kandidatov, ki so si po svojih kvalitetan enakovredni, je treba posebej tankočutno paziti, da v predvolilni aktivnosti komu ne bi dajali prednosti. Ne sme biti glavnega kandidata in protikandidata. Vsi so enakovredni in enakopravni kandidati, ki jim daje Socialistična zve-za enako podporo. Podprla ne bi samo takih kandidatov, ki s svojo dejavnostjo izpričujejo socializmu tuje namene in ki delajo proti temeljnim socialističnim koristim delovnih ljudi. Prihodnjič bomo spregovorili o tem, kako poteka kandidacijski zbor, kdo potrjuje na zborih volivcev ali zborih delovnih ljudi sprejete kandi- dature in po kakšnem vrstnem redu pridejo kandidati na kandidatno listo. Če hočemo biti aktivni udeleženci kandidacijskih zborov, se moramo zanimati tudi za vprašanja o kandidiranju. J. B. Še 127 zaposlenih z man] ko! 25,0-30 din prejemkov V letih od 1S62 do konca leta 1964 so se osebni dohodki zaposlenih v občini Črnomelj občutno povečali, tako v industriji od 23.242 na 41.344 din, V kmetijstvu od 24.660 na 31.052 din, v gradbeništvu od 18.756 na 35.582 din in v trgovini od 24.100 na 51.308 din, upoštevajoč povprečne osebne dohodke v teh panogah. Kljub vsemu temu pa je po podatkih, ki so jih posredovali na zadnji občinski seji, v občini še vedno 1271 zaposlenih z zaslužkom pod 25.000 din na mesec in še 480 ljudi z osebnim dohodkom do 30 tisoč din. O tem so na zadnji seji občinske skupščine razpravi j ah tovariši Stariha, Kordič, Košir in Kočevar ter se zavzemali za to, da bi morali v podjetjih problem izredno nizkih osebnih dohodkov rešiti na tak ali drugačen način. Predvsem naj bi uvajali boljšo organizacijo dela, poiskali notranje rezerve itd., pri čemer pa bi morale odločnejšo vlogo zavzeti vse družbeno politične organizacije v kolektivih, posebno pa sindikat. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED O V zveznem odboru SZDL je bilo posvetovanje o pripravah na prvo redno Konferenco za družbeno dejavnost žensk Jugoslavije. Med drugim so ugotovili, da je konferenca za družbeno aktivnost žensk uspešna le tam, kjer jo razumejo kot obliko dela in delovanja socialistične zveze, ne pa kot »posrednika« med ženskami in SZDL ali pa kot organizem, ki nastopa v imenu žensk. Kjer napačno pojmujejo vlogo te konference, tam ne more priti do aktivnega sodelovanja žensk v javnem življenju in do njihovega večjega vpliva pri razreševanju pomembnih družbenih problemov. Na posvetovanju so tudi ugotavljali, da sindikati niso dovolj proučevali položaj zaposlene ženske. Ponekod še zmeraj pojmujejo zaposlovanje žensk predvsem kot socialni problem, namesto da bi videli v tem možnost za širše uveljavljanje ženske v samoupravljanju. Na zaposlovanje žensk je treba gledati s širšega družbenega vidika. Nadalje si je treba prizadevati, da bi vključili več žensk predvsem v tiste organe, kjer se odloča o sredstvih. Te naloge ne bi smeli izgubiti izpred oči zlasti zdaj, ko evidentiramo možne kandidate za predstavniška telesa. Udeleženci posvetovanja so tudi menili, da jc treba na VI. kongresu SZDL Jugoslavije s-statutom urediti vlogo konference za družbeno aktivnost žensk. O Poslanci zvezne skupščine so te dni razpravljali o predlogu temeljnega zakona o zavodih, ki teži za tem, da bi ustvarili za vse delovne organizacije "enak družbenoekonomski položaj. Poslanci so dali nekaj tehtnih pripomb k predlogu zakona, z željo, da bi bilo omogočeno še večje uveljavljanje ustavnega načela o enakem družbenoekonomskem položaju delovnih ljudi ne glede na to, ali delajo v gospodarstvu ali izven njega. O Novinar »Dela« Božo Kovač je v uvod- niku »Načela v praksi« med drugim zapisal, da so ljudje, ki se v načelu strinjajo, v praksi pa ne prispevajo dovolj k temu, da bi volitve v predstavniške organe postale resnično sestavni del našega samoupravnega IflUitfLJlNJE mehanizma in naše splošne kadrovske p6li-tike. Ta očitek velja tudi marsikomu pri nas na Dolenjskem ali v Spodnjem Posavju, kjer tudi še nismo povsem premagali ozkost v kadrovski politiki. © Ob 20-letnici Radia Priština je predsednik Tito odlikoval kolektiv z redom bratstva in enotnosti s srebrnimi trakovi. To visoko priznanje si je kolektiv zaslužil za vse, kar je storil za krepitev bratstva in enotnosti med Šiptarji, Srbi, Črnogorci, in Turki, ki žive na Kosovem in Metohiji. ©Na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije so govorili o vlogi novinarja v nadaljnjem razvijanju samoupravljanja. Referat o tem je imel predsednik Dušan Fortič. V referatu in razpravi so poudarili, da bodo posredovala množična komunikacijska sredstva še več stališč in mnenj občanov. Razen tega si je treba prizadevati, da bodo ped pogoji samoupravljanja nudili tisk, radio in televizija več ažurnih in kvalitetnih informacij, da bi delovni ljudje v organih samoupravljanja mogli sprejemati čimboljše od- ločitve. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanj v zvezi z osnutkom kodeksa novinarstva. Med drugim so poudarili, da so nekatere formulacije preveč oldapne in da bi jih bilo treba bolj precizirati. Polemika se je odvijala tudi o tem, ali naj bo to kodeks novinarjev ali kodeks novinarstva. Zagovorniki drugega naslova so utemeljevali svoje stališče s tem, češ da kodeks ne bi smel veljati samo za novinarje, ampak tudi za vse tiste, ki bodo objavljali svoje prispevke, mnenja, stališča ah kritiko v tisku in ostalih množičnih sredstvih informiranja. @ V zadnji številki smo poročali o nesreči v ibarskem rudniku Ušče, kjer je zaradi eksplozije kompresorja zasulo 14 rudarjev. Medtem so reševalne ekipe, ki so delale podnevi in ponoči, prodrle do mesta, kjer se je zgodila nesreča. Žal je bilo že prepozno. Enajst rudarjev ni kazalo več znakov življenja. Bih so mrtvi. Njihovi tovariši, ki so vse do zadnjega upali, so pretreseni spremili 11 tragično preminulih rudarjev na njihovi zadnji poti. Ostale trojice še niso našli. © V Ljubljani so te dni odprli X. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenine, usnja, izdelkov usnjarsko - predelovalne industrije itd. Sejmu, ki izpričuje visoko raven razstavljenih izdelkov, so dali ime »Moda 1985«. Med prvimi obiskovalci po otvoritvi so bili vidni predstavniki javnega, političnega in družbenega življenja. 0 Visoka šola za politične vede v Ljubljani je priredila v ponedeljek in torek simpozij o političnih znanostih, ki se ga je med drugimi gosti udeležil tudi Edvard Kardelj. Na simpoziju, prvem te vrste pri nas, so obravnavali številne teme in potrdili resnico, da morajo politične odločitve vse bolj temeljiti na izsledkih oziroma dognanjih političnih znanosti, ker je čas improvizacij že zdavnaj za nami. • Še eu atentat v Afriki. V Bu-rundiju so imeli, odkar je postala ta država leta 1962 neodvisna, že drugi politični atentat. Zadnja njegova žrtev je bil predsednik vlade Pierre Ngendandujmwa. Atentator je streljal nanj, ko je odhajal iz bolnišnice, kjer je obiskal svojo ženo. • Indijski ocean brez Polari- sov! Indijski zunanji minister Swaran Singh je zanikal vesti, da bo Amerika poslala v Indijski ocean podmornice, oborožene z raketami Polaris. To bi bila voda na mlin Kitajski, ta bi kazala na Indijo s prstom — vi sto postali orodje imperialistov. • Churcliill v nezavesti. Bivši britanski premier, eden izmed arhitektov zmage zaveznikov v> drugi svetovni vojni, Winston Churchill je že nekaj dni na smrtni postelji. Zdravniki menijo, da je le malo možnosti, da bi mu khko še rešili življenje. Churchill je prod nekaj tedni dopolnil 90 let. • 44 let KP Italije. Generalni sekretar KPI Luigi Longo je govoril na velikem mitingu v Milanu. Dejal je, da je KP za tako vlado, v kateri bi bili predstavniki vseh smeri, od katolikov do komunistov. Absurdna so prizadevanja, da bi KP Italije in vsa napredna gibanja izključili iz političnega upravljanja države. • Sestanek v Varšavi. V glavnem mestu Poljske se je začel v torek sestanek, ki se ga udeležujejo vsi najvidnejši politični predstavniki Varšavskega pakta. Le Albanija ni poslala svojih predstavnikov. Razpravljali bodo predvsem o medsebojnih vprašanjih pa o odnmih s Kitajsko. Kitajski tisk je začel prav pred dnevi ponovno napadati politiko Sovjetske zvezo. DOLENJSKI LIST \ Št. 3 (773 Tni to, kar se dogaja izven tovarne, nas zanima! Na sektorskih posvetih predsednikov sindikalnih podružnic v novomeški občin? so prisotni precej govoriii o težavah, ki tarejo zaposlene v prostem času in v domačem okolju — V Šentjerneju in v Dol. Toplicah se vprašujejo, doklej bo še urbanizem oviral gradnjo zasebnih in zadružnih stanovanj — Marsikje vprašujejo, kdaj bomo začeli graditi stanovanja, ki bodo dosegljiva delavcu! Občinski sindikalni svet v Novem mestu je pretekli teden sklical sektorska posvetovanja predsednikov sindikalnih podružnic v Novem mestu, v Bršlinu, v Šentjerneju, v Žužemberku, v Dol. Toplicah in v Straži. Na po-, svetih so se pogovorili o pripravah na volitve odbornikov in poslancev v zbore delovnih skupnosti skupščin ter o delu smdikalnih podružnic po vodilih V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. V odkritem pomenku o tem, kam usmeriti dejavnost podružnic letos, so predsedniki načeli več težav, ki tarejo njihove proizvajalce. 9 V Bršlinu so na posvetu poudarili, da je preskrba v tem koncu Novega mesta še vedno nerešeno vprašanje in da to prebivalcem povzroča veliko odvečnih preglavic. Vrhu vsega je Bršlin ostal zdaj skoraj popolnoma brez uslužnostnih servisov. V doslej edini čevljarski delavnici je bila pred nedavnim odprta Priznanje t mariem točilnica... V kino dvorani je skladišče... V razgovoru so predsedniki načeli tudi to, kdaj bo dograjen potrošniški in družbeni center v Bršlinu, o katerem je stekla beseda že lani spomladi. Takrat je bilo rečeno, da bo dograjen do letošnje jeseni, zdaj pa je slišati, da bodo do letošnje jeseni komaj pripravljeni načrti. Menili so, da bi bilo treba tako pereče zadeve uresničevati hitreje! $ V Žužemberku je stekla beseda o stanovanjih za prosvetne delavce, ker se bojijo, da bo šola, če ne bo stanovanj, težko opravljala svoje poslanstvo. Tudi o dograditvi šole, ki je že premajhna, so se pogovarjali ter povedali, da so pripravljeni prispevati ves gradbeni material, ki je potreben. 9 V Straži so poudarili, da bi radi zvedeli kaj več o tem, kako se delijo sredstva, ki se zberejo vsako leto v stanovanjskem skladu. Predlagali so, naj sklad pripravi analizo o tem, kako so bila sredstva sklada porabljena lani in naj jim to analizo posreduje. Povedali so, da predlagajo to zategadelj, ker imajo občutek, da se sredstva sklada ne delijo sorazmerno s tem, kolikor prispevajo v sklad posamezna podjetja ali področja. © V Dol. Toplicah in v Šentjerneju so se lotili po-menka o gradnji stanovanj. V tamkajšnjih delovnih organizacij ali ugotavljajo, da postaja urbanizem resen problem in hkrati ovira, ker še niso določeni zazidalni okoliši za individualno in zadružno stanovanjsko gradnjo. Prosilci čakajo na lokacije in gradbena dovoljenja po več mesecev in celo let, kot so povedali. Menili so, da je to, da urbanizem zavira stanovanjsko gradnjo toliko bolj pereče, ker smo za delavce zgradili dozdaj zelo malo družbenih stanovanj. Poudarili so, da se jim zdi neopravičljivo, da delavcem onemogočamo celo to B 24. januarja ob 9. uri bo občni zbor jamarskega kluba Vinka Paderšiča-Batreje v Novem mestu. Novomeški jamarji so do zdaj dosegli že več lepih uspehov pri raz-iskavanju dolenjskega podzemlja, pa tudi drugod pO Sloveniji niso več neznani. Zato bodo lahko sprejeli lepe načrte za delo v naslednjem obdobju. Najbolj prizadevni člani kluba bodo pohvaljeni in nagrajeni. Na občni zbor so novomeški jamarji povabili predstavnike vseh dolenjskih občin, turističnih društev in vseh slovenskih jamarskih klubov. Udeleženci bodo lahko slišali predavanje z jamarskega popotovanja po Bolgariji, ki so se ga udeležili tudi Novomešča-ni. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. iKiiilCHMiMIM Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g j= postaji: Franc Kralj, član kolektiva Iskra Novo mesto; Mar- g p jan Dragman, član kolektiva VP 4979 Novo mesto; Alojz H g Tekstor, Matevž AS, člana kolektiva Novoles Straža; Martin g 5 Ajdi.šek, član kolektiva G. G. Novo mesto; Florjan Kuplenik, g g Martina Uauič. Stanko Poslek, Alojz Lintlič, Ivan Kočovar, š g Jožefa Žagar. Anton Vidmar, Rudolf Martinčič, Katlko Mili- 1 g šič, Redžep Kroni, Marinko Koračič, Martin Kubzinijak. Ju- s g goslav Stojanovič, Draga Srakar, Albin Ilrovat, Polde Sin- * {§ kovic, Anton Femc, Anton Osolnik, Florjan Mehak, .lože S H Medle, Martin Ruk.še, Tonči Surija. Ana Ljubi, Marjana Zo- S g ran, Amalija Podržaj, Anica Florjančič, Anica Oražcin, Anica j§ Perše, Nežica Cigler, Alojz Tomažin, Ivan slepec, Jože Jure- j g čič, Jožo Pavlic, Alojz A.š, člani kolektiva Pionir Novo rac- 1 1 sto; Pavla Jordan, član kolektiva ONZ Novo mesto; Albin m jj Stare, član kolektiva Pekarna in slaščičarna Novo mosto; g £ Alojz Zupančič, član kolektiva Elektrotehnično podjetj? Novo g ■ mesto. liiiraiiKiiiMintra Zagata prosvetnih delavcev v Žužemberku čeprav na žužemberski šoli niso zasedena vsa učna mesta, že zdaj manjkata dve stanovanji za učitelje. Ena tovarišica zapušča šolo zato, ker zase in za dva otroka ne more dobiti ustreznega družinskega stanovanja. V sla- PRIPR AVL JALNI ODBOR SPREJEL OKVIRNI PROGRAM Sama le dobra dva meseca d® ipJetka prosiav Na 3. seji odbora za prosla-vo 20-letnice osvoboditve in GlMMetnice Novega mesta so 19. januarja dokončno sprejeli okvirni program za proslave, ki bodo trajale od G. aprila (na predvečer ustanovitve mesta) do dneva republike — 29. novembra 1965. Sprejeti so tudi programi posameznih komisij in skupin, ld so nosilke tež v programu; morajo jih le še podrobneje obdelati, predvsem kar zadeva potrebna denarna sredstva, da bo odbor lahko uskladil zahteve in ugotovil, kaj je mogoče izvesti in kaj ne. Sestavljen je delovni program, ki predvideva gospodarske in kulturne akcije ter splošno ureditev mesta. Proračun stroškov še ni sestavljen, ko Pa bo, ga bodo vnesli v družbeni plan občine. V pripravljalnem odboru so tovariši: Sergij Thoržev-skij _ predsednik odbora, Slavko Doki — podpredsednik, Franci Kuhar — tajnik, Jože Suhauolnik — predsednik programske komisije, Miha Hrovatič — predsednik gospodarske komisije, Miro Thorževskij — predsednik propagandne komisije, in člani: Slavko Zierkplbačh, Miloš Jančič, Uroš Dular, Obrad Di-mie, Janko Jure, Severih šali, Bogo Komelj, Milan Smer. du, Marko Ivanetič, Ivo Nov-šak,, Ludvik Kebe in Tone Valentin č i č. Za prihodnjo številko Dolenjskega lista pripravljamo intervju o dejavnosti in načrtih pripravljalnega odbora s predsednikom Sergijem Thorževskim. m. bem stanovanju, kjer je stanovala doslej, ji je močno zbolel otrok. 2e v začetku šolskega leta, pa tudi prej, je pri vseh pristojnih prosila za primerno stanovanje, pa ni bila uslišana. Prosvetni delavci se vprašujejo, kako rešiti težave, ki bodo nastale ko bo tovariši-ca odšla? Poleg tega bodo v začetku prihodnjega šolskega leta • težave še večje, saj bo ena izmed dobrih prosvetnih moči odšla v pokoj. Vsi krajevni činitelji v Žužemberku so zaskrbljeni, zato bi bilo treba stanovanjske razmere učiteljev urediti čimprej. Morda bi zadevo najlaže rešili, če bi odkupili prostore nad ^zadružnimi garažami. Tu bi lahko najhitreje in sorazmerno poceni uredili tri družinska stanovanja. KZ 2u-žemberk bi omenjene prostore verjetno prodala, ker je prostor kot skladišče neuporaben. M. Senica da bi si gradili stanovanja sami! 0 " Pri SGP Pionir so na posvetu predsednikov sindikalnih podružnic povedali, da si že dolgo prizadevajo graditi stanovanja v zaMjučenih gradbenih enotah. Na velikem gradbišču, kjer se gradijo stanovanja, leto, dve ali tri, tako dolgo, dokler ni okoliš zazidan, bi lahko zbrali veliko mehanizacije, organizirali dovoz gradiva in vse ostalo, vse to pa bi gradnjo -pocenilo. Ena takšnih gradbenih enot naj bi bilo gradbišče na Znančevih njivah v Novem mestu, vendar imajo pri uveljavljanju takšnih stališč velike težave. MODERNO — Poslušaj, kako bi človek dobil stanovanje? — Prav enostavno: prodaj avtomobil in svojo hišo, pa boš prvi na vrsti! liiMistleiie v zdravstvu - težak problem 15. januarja je bilo v sejni dvorani občinske skupščine v Novem mestu sklicano posvetovanje vseh predstavnikov zdravstvenih ustanov, občinske skupščine in sveta za zdravstvo, predstavnikov medobčinskega zavoda za socialno zavarovanje in banke, v imenu socialno zdravstvenega zbora SRS pa sta se posveta udeležila Ludvik Simo-nič in Nace Zagore. Socialno-zdravstveni zbor' skupščine SRS j'e nekaterim občinskim skupščinam poslal pismena vprašanja o politiki občine v pogledu zdravstva, na tem posvetovanju pa so skušali na številna vprašanja najti ustrezne odgovore. Razpravljali so o splošnih težavah zdravstvene službe in še posebe; o problematiki posameznih zdravstvenih ustanov, pri katerih predstavlja največjo težavo vprašanje investiranja in kreditiranja razširjene reprodukcije. Krediti, ki so jih pri bankah dobivale občine in zdravstvene ustanove za novogradnje in razširjeno reprodukcijo, so bili doslej dani pod izredno neprimernimi pogoji, na 'silno kratke odplačilne roke in z dokaj visoko obrestno mero. To vse je povzročilo, da se je problematika zdravstva s finančne stran] precej zaostrila. L, Občina kljub ugodnejšemu sistemu delitve ni ' zmožna kriti vseh anuitet za že najeta posojila v zdravstvene namene, še manj pa bo sposobna plačati dodatne anuitete, ki se obetajo v letu 1966 z novimi posojili. Na tem posvetovanju se je izoblikovalo mnenje, naj bi v republiškem merilu čimprej izposlovali možnosti za najetje kreditov pod ugodnejšimi pogOjii, predvsem na odplačilo v' 20 ali 30 letih, razen tega pa je potrebno rešiti vprašanje obratnih kreditov v vseh družbenih službah. Oddelek za MOB v ribniškem muzeju Muzej v Ribnici se bo letos predvidoma povečal z oddelkom NOB. Na razpolago ima Petkovo in Divjako-vo zbirko fotografij iz NOV, ki predstavljata lepo zgodovinsko vrednost iz polpretekle dobe. V muzeju bodo našli prostor tudi drugi zgodovinski predmeti in fotografije krajev in spomenikov NOV iz zadnje vojne. Naj še dodamo, da bo treba za muzej dodeliti večja finančna sredstva, vsaj tolikšna, da bo delo muzeja potekalo tako kot mora. K. O. Konferenca bančnikov v ponedeljek V ponedeljek, 25. januarja, bo v Novem mestu konferenca Združenja komunalnih bank Slovenije. Razpravljali bodo tudi o finančnih vprašanjih v zvezi z novomeško Steklarno v Bršlinu. DELOVNA ORGANIZACIJA TRGOVSKEGA PODJETJA SEVNICA razpisuje več prostih delovnih mest KROJAŠKIH POMOČNIKOV IN POMOČNIC za izdelavo moške konfekcije in izdelavo moških oblek po meri. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja KROJAŠKEGA PODJETJA »KROJAČ« - NOVO MESTO razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: ekonomist s 5-lelno prakso ali s srednjo šolsko izobrazbo z 10-letno prakso v računovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjo prakso pošljite do 31. I. 1965. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. DOLENJSKI LISI 3. t »Tiste tam,« kaže Ren j a na Divizijo veselja, »se temeljito nažro, preden gredo v peč. Res je, v večnost gredo prav tako kot me, a dokler so žive, njihovo drobovje ne strada. Saj se redijo z našim kruhom, z našo troho mezge! In tepež, ki so ga deležne zadnji dan? Me ga dobimo po vrhu še vse prejšnje dni!« Po taborišču so zadoneli trije močni udarci na gong. Ntebo je preneslo njihov odmev na Baustelle. Nadzornice so planile iz barak in vihtele v rokah gumijevke. Spotoma so bile jetnice po glavah in jih gnale na »eksekucijsko dvorišče«. Vse jetnice iz obeh delov taborišča morajo prisostvovati .Javnemu kaznovanju' divizije veselja. Ko je mogrede vzame še okostnjake iz Izolacijske barake. V Delovni diviziji zlezejo musel-monke na tovorni avtomobil same. Kakor da bi se plazili mrliči, ki se prostovoljno vračajo iz noči v skupni grob. 8 Nemški nadzornik Hentschel Luna ima glavo res kot luna; okroglo kot žogo, narisano s šestilom; obraz ima gladko obrit, ušesa ima majcena, prav tako nos, tenke ustnice stisnjene. Vse to pokriva rožnata koža. V roki ima vedno debelo težko palico.4 Kadar Hentschel tepe — in Hentschel tepe ljudi do smrti — po njegovem okroglem obrazu nikoli ne veš, ali dela to zaradi svoje slabe volje, iz sovraštva ali kratkomalo K^-CETNIK 135633 na vrsti bičanje, povabijo vse jetnice na predstavo. To je pač nemška navada. Oba dela taborišča sta razdeljena z dvema ograjama iz bodeče žice. Na sredi med njima je eksekucijsko dvorišče. Nadzornice iz Divizije veselja vodijo kakšnih dvajset golih deklet na dvorišče. Vsako izmed njih priveze j o na poseben stol — noge na prednje noge stola, roke na zadnje, obraz navzdol. Ob vsakem stolu stoji nadzornica s pripravljeno gumijevko v rokah. Glavna nadzornica molče vodi kaznovanje. Vse oči so uprte vanjo in čakajo; da bo dala znamenje za začetek; ona pa čaka, kdaj bo prišla svetlolasa po-veljnica taborišča Jaga s svojim spremstvom, da bi si ogledala skorajšnje »očiščevanje grehov«. Ko se prikaže »Svetlolasa zver«, poči glavna nadzornica z bičem po hrbtu ene izmed nadzornic. To je začetni znak in nadzornice, posebej izurjene za to ubijalsko delo, začno. Gumijevke se dvigajo v kadencah. z nemškim tempom in natančnostjo, ter unisono padajo na gola telesa. Brez odmora, brez počitka. Kriki zlete v nebo, planejo s stolov brez zveze, brez ritma, a vzviše no nebo pokorno molči, kakor na nemško povelje. Po obeh straneh eksekucijskega prostora so v bodeči žici zapičene očf. Neštete oči. Oči jetnic, ki so z obeh strani taborišča priče zgodovinskemu prizoru »očiščevanja« grešnic. Črni tovornjak stoji poleg. Nadzornice se zažene j o na razbičana telesa »očiščenih«. Tovornjak zavije potem proti Delovni diviziji in mi- zaradi sadističnega užitka. Podoben je stroju, ki so ga bili pripeljali sem, da bi ubijal in ubija z zgledno natančnostjo. Zelo mogoče je, danima Hentschel ženo in otroke; mogoče je, da hodi vsako nedeljo skrbno v cerkev; nemara je v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev znan kot prijazen, skromen človek; človek, ki vsakogar prvi pozdravi in v tramvaju vstane, da ponudi dami prostor. Morda je bil Hentschel pred vojno zmožen, zanesljiv uradnik pri gradbenem podjetju. Vsako jutro mu je žena — vedno ob istem času — pripravila za malico žemljo z gnatjo; in vsako jutro se je ob istem času poslovil od nje s poljubčkom na čelo, preden je odšel delat. A tu, v taborišču »Delo je veselje«, plava Hentschel dan za dnem v morju krvi, v peklu človeške bede, ki zanjo nima noben ^jezik na svetu pravega izraza. Z rokami, s katerimi razvije natanko ob desetih dopoldne Butter-brot iz ličnega zavojčka — ki so ga očitno pripravile vestne ženine roke —; prav s temi rokami Hentschel dnevno uničuje mlada, trepetajoča dekliška življenja Prav mogoče je, da se po takem dnevu vrne domov, kot se je prej vračal iz svojega urada: pripravi si nožno kopel; sosedje pridejo na klepet ali na igro z dominami; v kletki na oknu žvrgoli kanarček; na dvorišču se otroci igrajo košarko. Hentschel vstane in zalije cvetlične lončke na okenski polici: cvetlice so kot ljudje, žive so. In prav tako kot morajo imeti ljudje hrano, potrebujejo cvetlice vodo. če jim je ne daš, bo-" do usahnile. To bi bilo res žalostno. Hentschel čuti, kako žalostno. Prav mogoče je, da Hentschel z lastnimi rokami napolni skodelico z mlekom in jo postavi hišni mački na tla. Pozneje, ko sosedje odidejo, potegne iz telovnika veliko uro, jo navije za naslednjih štiriindvajset ur in se spravi v posteljo. Jutri zjutraj, brž ko bo vstal, bo odšel spet na delo v taborišče »Delo je veselje«. Dekleta iz novega transporta nimajo orodja. Tovorni avto je že odpeljal. Zaradi »očiščevanja« je danes Hentschel prišel pozno v taborišče in ni mogel narediti izbora. Zato ni (dovolj orodja. Hentschel zbere novinke, ogleduje njihove obraze, premeri vsako posebej in z očmi poznavalca oceni, katera bo zdržala pri delu in katera obnemogla. I »Prekleti ribji narod!« je Hent-schlova običajna kletev. »Kot če daš ribe iz vode; nekatere še nekaj časa živijo, druge takoj zgnijejo ...« Hentschel ima lastno preizkušeno metodo. Ve, da mora najprej in predvsem naučiti novinke, kako on pojmuje »delo«. Ve, da je tukaj edini vir moči strah Poglaviten je torej strah! Na njem je, da jim vlije ta vir moči v ude — in to takoj. Tako dela zmeraj. To je preizkusil in ve. Na tleh leže začasne tračnice; po njih porivajo iz kraja v kraj vagonč-ke s skalami. Tračnice je treba kar naprej prenašati z mesta na mesto. To'delo je ravno pravšno za nove jetnice. Hentschel ukazuje. Skupina novih jetnic stopi med tračnice in se razvrsti vzdolž njih. Tračnice so pritrjene na debele lesene pragove, ki so vgreznjeni globoko v zemljo zaradi nenehnega pritiska polnih vagonč-kov. Hentschlova glava je ravnodušna, podobna polni luni. Da, celo kanček smehljaja je pričaral na svoj obraz, smehljaja, kakršnega vidijo samo otroci na polni luni. Ko je vse pripravljeno, zavpije Luna: »Primi!« Dekleta se sklonijo, »primejo« z rokami na levi in na desni mrzlo železo — tračnice. Luna spet zakriči: »Dvigni viso-ko!« Dekleta so sklonjena, njihovi prsti oklepajo tračnice. Te se ne premaknejo. Teža tračnic že sama po sebi presega njihove moči, kaj šele, če so pritrjene na lesene pragove, in še toliko bolj, če so ti pragovi vtisnjeni v uporno zemljo, ki jih drži trdno med stisnjenimi zobmi in se trmasto brani, da bi jih izpustila. Vsaka deklica je zazrta vase, sklonjena k zemlji v nemi prošnji: Prosim, usmiljena zemlja, prosim, izpusti tračnice! Sprva niso zaznale. Toda postale so pozorne na krike. Ozrle so se in videle, kako je Hentschel stal nad Han.0 iz Chebina in krepko pretepal njeno telo z ročajem lopate. Prete- pal jo je z občutkom, kakor da bi jo mazilil v svete namene; kakor da bi bile tu zgolj zaradi pretepanja. Hana leži stegnjena čez tračnice; Hentschel udriha po njenih nogah, glavi, rokah. Hana kliče boga, se zvija po tleh, se zagrize v pesek, joče v svoje lase. Zobje ji silijo iz ust, oči ji bodo zdaj zdaj izstopile iz jamic, Luna pa stoji nad njo mirno, brez razburjenja, prav nič jezen. Brez kakršnega koli napora še naprej tolče z debelim ročajem po ramenih, gležnjih, zapestjih — tolče, tolče. Hana si želi umreti. O, kako si želi umreti. »Bog v nebesih!!! Vzemi me k sebi! Bog v nebesih!!! Vzemi me!... O bog!!!« A Hentschel ji ne dovoli umreti. Hentschel se zdaj krepko bojuje z »bogom v nebesih«. Ne bo tako kmalu prepustil Hane bogu. Hentschel je prav tako trmast kot uporna zemlja, ki trdovratno zadržuje tračnice. Hentschel ve, da bo morala še mnogokrat močno zakričati, predenx bo umrla. Vse nove jetnice morajo poslušati krike tako dolgo, dokler so pod njegovo sodno oblastjo On pa metodično in preračunljivo tolče po Haninih kosteh. Prav toliko, da ne bo umrla. Kajti brž ko bo Hana nehala kričati, bo mrtva. Oh, on to iz izkušnje dobro ve. To mu vedno uspe. »Primite!« drugič ukaže Hentschel. Dekleta zgrabijo tračnice, njihovi prsti se stopijo z železom. »Vzdignite viso-ko!« Dekleta so spoznala vir moči. Strah vzbudi v rokah nadčloveško moč. Hana leži na tleh. Tako mirna je. Noga, roka ji trzneta v krču. Krč — in nič več. Mirno obleži kot prazen strok. A njeni kriki še vedno odmevajo v višavah, plavajo po zraku. Zdaj so se v borbi spoprijele zemlja in nežne dekliške roke. Bitka za pritrjene tračnice. Videti je, da so dekliške roke krepkejše od zemlje, kajti kos za kosom se pragovi zmuznejo iz stisnjenih. zob trde zemlje. Hentschel kriči: »Držite se ravno!« To pomeni: vzravnaj hrbtenico, drži se ponosno in ravno, ko nosiš železne tračnice. Z nepopisno privlačno silo jih vleče zemlja nazaj. Ni se še vdala. Ponovno hoče pridobiti svojo last. Visoko v zraku, nad vzdignjenimi glavami plavajo Hani-ni vzkliki, kot da jih je nebo brez odgovora pahnilo nazaj: »Bog v nebesih! ...« »Bog v nebesih! .. .« Iri dekliške roke premagajo privlačno moč zemlje. Zdaj nesejo tračnice. Dekleta so premagale zemljo v boju za tračnice, bog pa je premagal Hentschela v boju za Hanino dušo. Nadzornice vržejo Hanino truplo v Izolacijsko barako, da ne bo v napoto. k k k »Seve, seve, ko bi bil za delo, za težko delo! Pa fant ne more s svojo šepavo nogo! Jaz pravim, da bi ga tu pustil — doma in izgovoril bi mu, da bo imel dovolj za živež in potrebo in svoj kot; ženiti pa se mu ni treba!« »Kaj pa z Metko?« hitel je Topolščak. »Njo bom pa tukaj omožil, na svojem domu, če dobim pametnega fanta.JPa sedaj je še premlada! In radi jo imamo!« Rekši, je nalil edini kozarec, ki je stal med njima, in ga porinil pred Miklavža. Ta ga je prijel in vrtil vnovič med prsti. »Meni jo daj, Brnot!« vzklikne zdajci, »slabo .ji ne bo!« Janez Brnot, ki je bil sicer že mnogo pil danes, a vendar še prav trdno sedel za mizo, odprl je usta na široko in nekaj kakor — ,ka-a-aj?' zadonelo mu je iz grla. »Tako je —- Janez! Meni jo daj! Jaz potrebujem žene! Sam sem! Urša ne zmore vsega, ljudje me goljufajo — saj si pameten in veš, kako gre, kadar ni. žene v hiši.« V Brnotovi glavi se je čudno vrtelo. Na eni strani ta nenadna snubitev bogatega bratranca, ki je bila očitna sreča za rejenko; na drugi strani pa misel, ki se mu je bila že za več let ukoreninila, namreč misel, da omoži Metko doma, šepavemo Gotardu, pa izgovori primeren živež in kot na očetovem domu — vse to si je nasprotovalo, zdaj ni vedel, kam bi se obrnil. Topolščak je čutil, kaj se godi v onem. »Svojemu sinu boš vendar privoščil dom?« dejal je polglasno. »In kaj, če je slab in šepav? če ne more naložiti štirih* mernikov pšenice ali prevaliti hrastovega hloda? Toliko mu boš pa vendar pustil, da bo plačal hlapce kakor ti? Jaz pa nečem ničesar — vedi, ničesar — še postelje ne, niti skrinje!« »No, postelj in skrinjo bo Brnot tudi lahko dal!« deje oni. »Vem, da jo lahko daš! 'še dve ali deset, kakor hočeš! Pa to se le tako govori — brez zamere, Janez!« »Pa ti bi lahko drugod pogledal!« »Kaj pogledal? Kravo pogledaš in vola, kadar kupiš; žene ni treba, žena se potem sama stori.« »To pa ti pravim, Topolščak, da je ne dobiš boljše od Metke, v vsem Grabnu ne, niti ne daleč naokoli!« »Zato te vprašam, Janez! Ali hočeš?« Oni se je ozrl tja po skoro praznem dvorišču, kjer je Gotard ravno v tem trenutku vprezal velikega, iskrega konja, ki ni hotel ubogati. A fant ga je s spretno roko potisnil k vozu, pripel komat ob o j niče in ga pripeljal nekoliko korakov naprej, šepav sin, a vendar pripraven in uren v vsem svojem ravnanju. »Pa praviš, da ni za gospodarja! Le poglej ga!« rekel je Miklavž. »No, dobro je, Topolščak! Tvoja naj velja!« pritrdil je Brnot. »Pa ne mudi se ti vendar ne?« »čim prej, tem bolje!« »Tudi tako je prav!« Segla sta si preko mize v roke in Janez je natečil brž drugi bokal ter ga postavil mednju. Dogovarjala sta se še dolgo in, ko je Topolščak odhajal, iz Gotar-dovih rok vzel vajeti in s težkim bičem udaril po kobili, videlo se je, kako ga prevzemata vino in veselje, da mu gre vse tako po volji. Z Metko pa niti govoril ni. — Baš v istem času, ko je Miklavž snubil Brnotovo rejenko, trčil je Omahnetov Tomaž v majhni žganja-riji na drugem koncu vasi ob velikega, krepkega moža, čigar belolični, inteligentni obraz je bil v čudnem nasprotju z razcapano ali le za silo zakrpano obleko, v kateri je bil opravljen. V roki je držal dolgo drenovo palico kakor vsi mešetar j i, in sicer tako, da mu je na gorenjem koncu še za dobre tri prste motela iz pesti, ako jo je z na pol raztegnjeno roko postavil predse. »Joj, Klander, duša kosmata, kje se pa ti klatiš, da te človek ne vidi več na nobenem semnju, v nobeni krčmi?« vpil je Tomaž na ves glas. »Danes me vidiš, prijatelj, in če si tega tako veseli pa daj tule za malo žganega. Borovničevec se dobi — izvrsten borovničevec!« Tomaž ni mogel prikriti veselja, da je dobil onega, in je tudi takoj naročil, kar je Klander svetoval. Temu se je ta nenadna Tomaževa prijaznost zdela malo sumljiva in sklenil je opazovati. Razgovor jima je tekel o mešetariji in kupčiji in Klander je pripovedoval, da je bil nedavno po Ogrskem in Hrvatskem, da se pa tam ne da toliko prislužiti nego doma. »Ti pač ti,« omenil je Tomaž, »ti lahko podiš po svetu, ki znaš brati in pisati, mi smo pa doma priklenjeni;« »Tudi s tem ni nič, Tomaž! Srečo mora imeti človek, srečo ti pravim, potem z vinarjem obogati, če je še tako neumen kakor — krompir!« Klander bi morda ne bil končal svojega govora s tako čudno primero, toda v tem trenutku je bila dekla prinesla gostu pri sosedni mizi veliko skledo z dobro dišečimi ocvirki posulega krompirja in ta duh mu je vplival tudi na jezik. Tomaž je to opazil. »Ali bi jedel?« vpraša polglasno. F" Zavedajmo se dolžnosti do mlajših! Milena Borovac, ravnateljica osnovne šole v Ribnici na Dol. in poslanka kulturno prosvetnega zbora Skupščine SRS, o gradnji nove šole v Ribnici Isk;:.........................-................■. . .1 Sneg, zimsko veselje naših šolarjev, je letos nekoliko bolj skop, kot je bil lani. Samo enkrat ga je nekaj več zapadlo, vendar je že skoraj povsem izginil; v Kostanjevici ga skoraj ni. Smajićeva »Čovjeka i ženu« gotovo zebe, ko takole stojita pred kosta-njeviškim kloštrom, kadar zapade sneg... Prav nič se ga ne veselita, saj ga v Smajićevih rodnih krajih nad Splitom skoraj ne poznajo. Zdi se mi prav, da občane, starše naših otrok in upravljavce, informiramo o potrebah gradnje nove šole v Ribnici. Ribnica je imela z okolico pred drugo svetovno vojno dekliško in deško šolo ter gimnazijo. Prebivalcev in šoloobveznih otrok je bilo takrat manj kot danes, ko se je Ribnica razvila v gospodarsko-in kulturno središče ribniške doline. Od nekdanjih treh stavb za šolsko dejavnost imamo le še dve. število šoloobveznih otrok se stalno povečuje, to pa ne samo z doseljevanjem prebivalcev v Ribnico, ampak tudi ob reorganizaciji šolske mreže. Da bi izboljšali kvaliteto pauka po načelih šolske reforme, je bila nujna koncentracija pouka na višje organiziranih šolah. Po sklepu občinskega ljudskega odbora Ribnica iz leta 1962 je os-, novna šola v Ribnici postala centralna šola, h kateri so se priključile šole v Vel. Poljanah, Suš ju, Dolenji vasi in Grčaricah, ki so se preimenovale v podružnične šole. Te imajo Kaj pa sredstva za šolo v Brestanici? O gradnji nove šole v Brestanici se govori že nekaj let sem domala na vseh sestankih, še posebej pa je bila podčrtana potreba po novi šolski stavbi na letni konferenci krajevne v organizacije SZDL v decembru lani. Staro šolsko poslopje je bilo zgrajeno pred 104 leti, prav gotovo pa takrat niso vzeli v zakup dejstva, da bo moralo sprejeti pod svojo streho kar 326 učencev in 15 učiteljev, kot je to danes. Da so se izognili pouku v tretji izmeni, gostuje en razred šole v dotrajani leseni stavbi Termoelektrarna v Brestanici. Niti staro šolsko poslopje, niti stavba, v kateri gostuje en oddelek, pa nista primerna za pouk kakršnega zahteva šolska reforma. 2e v letu 1963 so se pričele prve resne razprave o gradnji nove šole. Prebivalci iz okoliških vasi so obljubili prispevati precej lesa, množične organizacije pa pomagati s prostovoljnim delom. Temeljite j še priprave za gradnjo so se začele lani. Na pobudo krajevne organizacije SZDL je bil ustanovljen gradbeni odbor. Ta je zbral vso potrebno dokumentacijo in je svojo nalogo dobro opravil. Izbrana je bila lokacija, teren je bil pregledan po stro< kovnjakih in 3. septembra lani so bila na licitaciji gradbena dela oddana najugodnejšemu ponudniku, podjetju »SAVA« iz Krškega. Dogovorjeno je bilo, da bo gradnja Za poezijo sušno lelo? V programu knjig, ki bodo izšle letos pri mariborskih Obzorjih, je samo ena pesniška zbirka. Delo ima naslov »Neba za žejne ljudi«, napisal pa ga je Lojze Filipič. Ista založba pa se lahko pohvali, da bo letos pcslala na knjižni trg nekaj proznih •tekstov že znanih avtorjev.'Pavle Zidar bo objavil roman Sotirga, Janez švajncer Ulice brez ljubezni, Matevž Hace Pa ljubezen in orožje. Prvi prozni v tekst bo objavil tudi Pesnik Kajetan Kovic in. si-sicer pod naslovom Božja žival. PGESEA Na Reki, so nedavno izdali, knjigo pesmi v Jugoslaviji živečih Italijanov. Antologija taia naslov »Pceisia«. potekala v tPeh stopnjah, na enak način pa bi se stekala sredstva za gradnjo. Ko je izdal odobritev še urbanistični inšpektor pri Okrajni skupščini Celje, je občinska skupščina v Krškem izdala gradbeno dovoljenje. V upanju, da bo buldožer kmalu začel ravnati zemljišče, so se zastopniki investitorja, izvajalca del in občinske skupščine napotili k Službi družbenega knjigovodstva po potrdilo, da je 50,000.000 za prvo stopnjo gradnje zbranih in da lahko z deli začno. Sredstva so že na žiro računu, toda služba družbenega knjigovodstva po zakonitih predpisih in navodilih zahteva, da morajo biti zbrana sredstva, potrebna za celotno gradnjo, ali vsega 270.000.000 din. SDK ima sicer prav, toda kako naj občinska skupščina v Krškem takoj zagotovi 270,000.000, ko so potrebe tudi drugod tako velike: graditi je treba most, rekonstruirati ceste itd. itd. Tega prav gotovo ne zmore, četudi bi poklicala na pomoč okraj in republiko! In še nečesa ne smemo po- zabiti. Stara šolska stavba je tako dotrajana, da se nevarno maje, če otroci med odmorom le malo poskočijo v učilnicah. Kdo bo odgovarjal, če se zgodi nesreča? Upamo, da se bo letos le našel izhod iz zagate in da bomo lahko začeli z gradnjo prepotrebne šole v Brestanici! RAFKO OROŽEN danes pouk le od 1. do 4. razreda. Vsi drugi učenci iz omenjenih okolišev obiskujejo pouk v Ribnici. Zaradi navedenega poteka sedanji pouk v nemogočih razmerah. Stavbi nista primerni za reformiran pouk, saj imata le 16 učilnic za 822 otrok. Oprema v njih je neprimerna in pomanjkljiva. Stavbi sta potrebni temeljitih popravil. Deloma so dela že stekla, ker predvsem sanitarije niso ustrezale higienskim predpisom. Zaradi prenatrpanosti učilnic, v katerih se stiska celo po 43 otrok in drugih slabih pogojev, pouk zelo trpi. Temu primerni so seveda uspehi. V takih pogojih je pač možen le verbalni pouk. j TREBNJE: Prešernova družba v vsako hišo! V trebanjski občini že nekaj časa razmišljajo o tem, kako bi dobili čim več naročnikov na knjige Prešernove družbe. Naročnikov je v tej občini že precej, prav bi pa bilo, da bi jih pridobili še več, ker bo letos Prešernova družba zelo popestrila svojo dejavnost, zlasti program knjižnih izdaj. Z namenom, da bi ugodno stekla akcija za nove naročnike oziroma člane te družbe, pripravlja SZDL v Trebnjem širši sestanek s predstavniki posameznih območij. Na sestanku se bodo predvsem pogovarjali o poverjeništvih, ker je največ od dela teh odvisno, ali ostane vse pri starem ali pa bodo začele knjige Prešernove družbe prihajati na čim več novih naslovov. Kaj hočemo doseči z gradjo nove šole? Pridobiti predvsem nove učilnice (18) in dopoldanski pouk — v eni izmeni; specialne učilnice za pouk fizike, kemije, zemljepisa, zgodovine, gospodarstvo tehničnega pauka, gospodarskega pouka, risalnico in glasbeno sobo; kabinete za učila; prostore za delo šolskih organizacij; prostore za dnevno varstvo šoloobveznih otrok (da bi se otroci zaposlenih staršev popoldne pod vodstvom strokovnjakov lahko pripravljali na pouk naslednjega dne in' se tudi primerno razvedrili, ker mnogi starši nimajo časa, da bi nadzirali otroke pri delu za šolo.) Poleg tega so v ekonomskem izračunu gradnje predvidena tudi sredstva za sodobno opremo in nabavo vseh učnih pripomočkov ter učil ob katerih bo pouk nazoren, razumljiv in snov laže dojemljiva. Nova štaba, ki bi stala v osi severovzhod-jugovzhod za obstoječimi šolskimi zgradbami, bi imela v kleteh kotlarno za centralno kurjavo, ki bi ogrevala vse šolske objekte, ki bi bili med seboj povezani s pokritim hodnikom. Investicijski program gradnje je na pobudo ob- činske skupščine Ribnica že izdelan. Da ga bodo lahko uresničili, bodo potrebovali okrog 400 milijonov dinarjev. Teh sredstev pa skupščina sama ne bo zmogla, zato pričakujemo večjo pomoč celotne družbene skupnosti. Gospodarske organizacije, proizvajalci in vsi občani lahko z razumevanjem pripomoremo k temu, da bo Ribnica lahko že kmalu uresničila svoj program. Zagotovimo mladim v Ribniški dolini take pogoje vzgoje in izobraževanja, v katerih jih bomo lahko vsestransko usposabljali za življenje! MILENA BOROVAC 20.000 plošč za Sovjetsko zvezo Produkcija gramofonskih plošč RTV Beograd je poslala sovjetskemu podjetju »Meždunarodnaja knjiga« 20 tisoč plošč, na katerih je posneta skladba »Posvetitev pomladi« Igorja Stravinskega v izvedbi beograjske filharmonije in dirigenta Zivojina Zdrav-koviča. To j« prva plošča i jugoslovanskimi izvajalci simfonične glasbe, ki so jo plasirali na vzhodni trg. Isti posnetek je kupila firma »Philips« za razpečevanje v Zahodni Evropi. »IGRAJ KOLCE ...« - pa nI treh milijonov dinarjev Pred leti je bila folklora v Metliki dobro razvita. Po zaslugi požrtvovalnih posameznikov je bila vsako leto na jurjevanje prireditev, kjer je skupina po večmesečnih vajah prikazala belokranjske plese in običaje. Metličani nameravajo navado obuditi, tako da. bi poslala tradicionalna. Prireditvi so dali naslov »Igraj kolca« po plesu iz metliškega obredja, organizirali pa bi jo vsako prvo majsko nedeljo. Razen domače folklorne skupine in tam- burašev bi na prireditev vabili skupine iz drugih krajev, kar bi pridobilo na zanimivosti in pestrosti. Zdaj si Metličani belijo glave s problemom, kje dobiti denar za narodne noše. Zbrati bi bilo treba okoli 3,000.000 dinarjev, ker je drago zlasti šivanje noš. če bi se prireditev posrečilo spraviti na oder, bi bilo s tem poplačano vse prizadevanje orgr -: '. arjev, pridobil pa bi tudi belokranjski turizem. Moj oče Ko opazujemo otroke na centi in v šoli, se nam' zdi, da vsi nasmejani in vedri živijo povsem brezskrbno življenje. Pa vendar to ne velja za vse otroke, saj znajo nekateri dobro opazovati in tudi presojati napake odraslih. To nam pove tudi šolska naloga, ki jo je napisala otroška roka v enem izmed razredov metliške osemletke: »Moj oče je prav takšen kot so drugi očetje, mogoče še bolj dober. Skrbi zame in za mojo sestro. Dela od jutra do mraka. Njegove žuljave roke zvečer pozabijo, da so ves dan delale. Večer je v 7iaši družini prijeten, posebno tedaj, ko oče s svojima žuljavima rokama boža svoja otroka. Toda vedno ni tako. Včasih se zgodi, da očeta prevarijo kozarci vina. Tedaj pride domov z drugim obrazom. Samo gleda, kje bi našel vzrok za prepir. Takrat se mi oče zasmili. Gledam ga, ka. ko reven je, saj ga je pijača tako zmedla, da je pozabil na dom, na svoja otroka in ženo. Da, oče, če bi ti bral te vrstice, bi sc gotovo zdrznil. Ne zameri mi! Vseeno te imam rad, zelo rad saj si moj oče!« To je napisal eden izmed belokranjskih otrok, ki bi rad pomagal očetu. Toda, kam vleče očetov zgled? — dn. (Nadaljevanje in konec) V spomin Hvpoliiu, Puglju, Vrhovcu in V serijo razstav te vrste namerava knjižnica vključiti najprej razstavo slovenskih slovnic z osrednjim poudarkom na delih novomeškega rojaka očeta Hvpolita. Letos bo namrečf poteklo 250 let, kar je HvpolLt izdal prirejeno in dopolnjeno, slovnico več kot stoletje starejšega Adama Bohoriča. Leto 1965 pomeni važno obletnico nekaterih pomembnih novomeških študentov, zato bi, menijo, kazalo prirediti razstavo njihovih' del, kakor tudi razstavo o delu in pomenu novomeške gimnazije. Če bodo v jubilejnem letu v Ncvem mestu odkrili spomenike pisatelju in pesniku Milanu Puglju, zgodovinarju Ivanu Vrhovcu in prirodoslovcu Ferdinandu Seidlu, bo knjižnica v istem času priredila razstavo del teh mož. Med Aktualna enciklopedija Študijske knjižnjice 3 načrti in željami je še več drugih, za jubilejno le bo primernih stvari. Poleg želje, da bi v počastitev 600-letnice Novega mesta slovenski knjižničarji zborovali v Novem mestu, naj bi se uresničila tudi dolgoletna želja, da bi ob tčj priložnosti študijska knjižnica Mirana Jarca začela izdajati svoje glasilo podobno, kot sta to storili kranjska in goriška knjižnica. Premalo sredstev za pestro dejavnost Potreb in -želja je navadno vselej preveč, vsekakor pa več kot možnosti in denarja. To nujno privede do krčenja dejavnosti in pogojnega planiranja. O stanju v študijski knjižnici je Bogo Komelj ta-, kega mišljenja: »Dejavnost \ moramo pač planirati v takem obsegu, kot dopuščajo sredstva, ki jih. dobimo od družbe. Kakor se zavedamo in občutimo, da sredstva niso zadostna, prav tako vemo, da bi jih dobili več, če bi jih občina imela.« ... in v tej odvisnosti je pogoj, ki igra tudi v knjižničarstvu prvo violino, če bi imeli (dobili), bi uredili, oziroma: ko bomo dobili, bomo uredili itd. Tako pravijo: »Radi bi: ob 600-letnioi že odprli nove prostore, vendar bo to časovno nemogoče doseči. Ko bo to zadovoljivo rešeno, bo knjižnica med drugim občasno prirejala večero klasične glasbe. Sodelovanje je že obljubil komponist, akademik Marjan Kozina, novomeški rojak, in morda ni daleč dan, ko se bo knjižnica predstavila tudi s poustvarjanjem glasbenih del domačega* in morda tujega izvora« Matična knjižnica pomaga Te in druge, res pestre, in obsežne načrte, namerava knjižnica uresničiti kljub temu, da ni dovolj denarja in da ima kot matična knjižnica čez mero skrbi za vrsto podeželskih knjižnic. Naloge, ki jih je študijska knjižnica dolžna opravljati v tej smeri, niso lahk^. Zadolžena je, da na svojem območju skrbi za razvoj knjižničarstva v celoti. Knjižnica daje strokovno pomoč pri urejanju in vzgoji kadra. Finančne pomoči ne more dajati. Posega izven meja novomeške občine in nudi pomOo-vrsti knjižnic' v drugih občinah na Dolenjskem. Dot zdaj je sodelovala pri ureditvi matične knjižnice v. Trebnjem in Krškem. V Novem mestu je odprla Pionirsko knjižnico in dosegla, da bodo ljudske knjižnice v Dol. Toplicah, Žužemberku in Straži dobile s pomočjo sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS za 1 'milijon dinarjev novih knjig. Navedene knjižnice bodo še letos urejene v smislu dogovora z matično knjiž- nico- Ljudski knjižnici v Novem mestu je .matična"knjižnica dobavila 800 knjig iz letošnjega nakupa. Doklej samo prostori za depoje? »Največ težav imamo s prostori,« pravi upravnik matične knjižnice. »Ustanova nima primernih delovnih prostorov, ker so vsi prostori, razen čitalnice, namenjeni za knjižne depoje (skladišča). Ob tem trpita kvaliteto to kvantiteta dela., čas je, da bi staivba že končno začela služiti svojemu namenu, se pravi knjižničarstvu., ZaradT: pome- n/jkiljivo opremljenih sita- . novanj strank, ki še stan\jejo v hiši, je ves knjižni fond ogrožen (slabi dimniki, kuhinjska sopara Ltd.).« In predlog za izboljšanje: »Rešitev bo na obzorju šele čez leto dni. ko bo knjižnica dobila novih 500 kv. metrov uporabne površine. Do takrat so bodo morale izseliti tudi stranke Na ta način bo knjižnica pridobila še 500 kvadratnihv metrov koristne površine,« zaključi upravnik Bogo Komelj. • IVAN ZORAN Rezultati dela preteklih dveh let Odborniki obeh zborov občinske skupščine, občinski odbor SZDL in plenum občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so se 18. januarja sestali na skupni seji. Obravnavali so predvsem razvoj občine in delo občniske skupščine v minulih dveh letih ter priprave na volitve polovice novih odbornikov v občinsko skupščino in poslancev v republiško in zvezno skupščino. V preteklih dveh letih mandatne dobe občinske skupščine je bil napredek v razvoju občine Črnomelj-očiten tako na področju gospodarstva, kot pri negospodarskih dejavnostih. V tem času je med gospodarskimi panogami najbolj porasla industrija, in sicer za 107,5 odstotkov - (izračun po plačani realizaciji), v v kmetijstvu pa se je medtem uspešno uveljavil družbeni sektor proizvodnje, medtem ko je zasebni sektor nazadoval. Med negospodarskimi dejavnostmi je v minulih dveh letih posebno napredovalo zdravstvo; šolstvo in tudi socialno varstvo. Pri reševanju celotne problematike v obči- Tudi 40 frizur na dan Tist-e dni okoli novega le'a. ko ženske ne mo>-e':o ^hia' &rez frizerjai pa tudi prea drugimi večjimi prazniki, je v Meh frizerskih lokalih liud iui>oalt tako tudi v salonu brivsko - frizerskega podjetja v Črnomlju. Štefka Keber je že 13 let pomočnica v tem podjetju in pravi, da naredi tla dan tudi 40 frizur, če je treba, če računamo, da je to. lUcšen promet samo 3 dni pred novim .letom in da frizerka Štefka že 13 let opravlja poklic, tedaj je doslej naredila že 1.560 novoletnih frizur. To pa je že lepa praksa! Sipe? pa so deloimi pogrni normalni, kakor nam je povedala: — Po trajnah je že malo p-.iViTraševan-ja. črnoke .s j rade lepe in po modi se ravnajo, s toniranjem las smo že skoro prenehati,. Ni več moderno! Pa je kar prav, saj so si nekatere pokvarile late z vsakodnevnim topira-njem in lakiranjem, Nova moda je bila res potrebna. — Kaj pa barvanje las, imate v Črnomlju mnogo dela z njim? — Zelo veliko barvamo! Trenutno se ženske najbolj navdušujejo za lešnikovo bar. vo las in za nove mešane tone rjave barve. Za povsem svetle ali črne lase) ki so bili včasih najbolj priljubljeni, se danes malokatera odloči. — Lahko tudi pri izdelovanju frizur sieatte zahtevam svojih strank? — Lahko, saj se vseh novosti naučimo na posebnih tečajih, kd so nekajkrat na leto v Ljubljani. R. B. ni je bilo področje komunalne dejavnosti, družbene prehrane in borčevskih zadev zapostavljeno, toda ne zaradi podcenjevanja teh problemov, marveč samo zaradi pičlih finančnih sredstev občinskega proračuna, ki ni mogel zadovoljiti vseh potreb. Občinska skupščina si je prizadevala upoštevati vse predloge občanov na zborih volivcev, ker pa so bili ti največkrat usmerjeni v rešitev komunalnih zadev, za katere ni bilo denarja, so nepoučeni ljudje mislili, da občinska skupščina nima posluha za želje in predloge svojih občanov. Kaj so cieSaii odborniki? Iz zapisnikov sej občinske skupščine je razvidno, da se je k razpravam oglašalo 78 odstotkov odbornikov in da se le 13 odbornikov na občinskih sejah ni oglasilo. V delu odbornikov z volivci je bilo ugotovljeno, da je bila večina odbornikov aktivnih in da so bili redki tisti, ki s svojimi volivci niso imeli dobrih stikov. Nekateri odborniki preozko, gledajo na svojo funkcijo v občinski skupščini in so marsikdaj zastopali le področje, na katerem živijo in delajo, ne da bi pri tem upoštevali širšo politiko celotnega družbenega razvoja in problematiko vse občine. V splošnem pa so bili vsi odborniki občinske skupščine delavni, saj je 31 odbornikov članov raznih odborov in komisij, 24 odbornikov je članov v posameznih svetih, kot predstavniki javnosti pa so odborniki sodelovali v 2(> organih samoupravljanja. doslej 27 evidentiranih kandidatov Ker ima v pripravah na bližnje volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino Socialistična zveza pomembno vlogo, je na seji o tem poročal predsednik SZDL Franc štajdohar. Letos spomladi poteče mandat 29 odbornikom 'občinske KJE KUPITI PUJSKE? Kmetovalci iz Scmiča in okolice Uvre skrb, kje naj kupijo male prašičke za rejo. Doslej je veljala navada, da so v tem času, ko so .svoje prašiče poklali in prodali, kupovali na novomeškem sejmu male pujske za nadaljnjo rejo. Zaradi slinavke in parkljevke pa v Novem mestu že dva meseca ni sejmov. Občini Črnomelj in Metlika sta dovolili izjemni sejem za male prašičke 11. januarja v Črnomlju. Na sejmu je bilo veliko kupcev, prodajalcev in prašičkov pa malo. Občani bi bili verjetno zelo hvaležni kmetijski zadrugi, če bi jim v teh skrbeh priskočila na pomoč. L. MARINČEK NOVICE ' ■ OD! ommmijs(..;:>';sir.PDlBEli8nMil3ISBlEliiiBtiiiKcingiiikc;ijkE;BII ■ 3 Skrb za mlade občane Prejšnji četrtek so se sestali predsedniki sveta za šolstvo, za zdravstvo in sveta za socialno varstvo s predstavniki občinske zveze DPM in RK. ter se dogovorili za skupno sejo vseh treh svetov v začetku februarja. Na skupni razširjeni seji, na katero bodo povabili še predstavnike družbeno političnih organizacij in vodstva osnovnih šol, bodo obravnavali zdravstveno stanje šolskih otrok, podatke o zdravstvenih pregledih, stanje v mlečnih in šolskih kuhinjah, letovanja in taborjenja šolskih otrok, kategorizacijo defektnih otrok in vzgojno varstveno problematiko v dijaškem domu . Namen skupne seje vseh naštetih organov je, da bi v bodoče posvetili več skrbi mlademu človeku in da bi s skupnimi močmi odpravili vse pomanjkljivosti pri reševanju naštetih vprašanj. -jd Stari trg dobi bencinsko črpalko Te dni je krajevna skupnost v Starem trgu pričela obnavljati prostor, v katerem bo skladišče bencina. V kratkem bodo dela končana, nakar bo podjetje PETROL dalo kmetijski zadrugi potrebne črpalke in goriva v prodajo. Prodajali bodo vsa goriva in maziva za motorna vozila, črpalka pa bo odprta vsak dan od 7. do 14. ure. To pridobitev ni pomembna samo za domačine, temveč* tudi za turiste, ki jih pričakujemo v letošnji turistični sezoni v našo »malo Švico«. K. R. OMANI PREDLAGAJ® KAliliATE Priprave na volitve občinskih odbornike v in poslancev potekajo v črnomaljski občini dokaj dobro. V delovnih organizacijah in na terenu razpravljajo občani o delu dosedanjih odbornikov in poslancev, o načinu evidentiranja in kandidiranja ter o kriterijih za bodoče kandidate glede na naloge skupščin. Povsod izražajo delovni ljudje zadovoljstvo nad novim načinom kandidiranja, v katerem lahko vsakdo predlaga in izbira kandidata za občinsko skupščino in za ljudske poslance. Razprave na konferencah in na sestankih odpravljajo še poslednje nezaupljivosti do novega načina kandidiranja. Pri zbiranju predlogov so zlasti aktivne krajevne organizacije SZDL, ki sproti pošiljajo vse predloge občinski volilni komisiji. Doslej je najaktivnejša krajevna organizacija Petrova vas s predlaganimi štirimi kandidati. Pri izbiri kandidatov pa občani premalo upoštevajo kandidatovo starost in tudi ženske, saj doslej nihče ni predlagal ne žensk in ne mladine. Tudi pri prejšnjih volitvah smo to premalo upoštevali, saj je* bilo v občinsko skupščino izvoljenih le 8 žensk, mlajšega od 25 let pa med odborniki ni bilo. Zato bi morala mladina na zborih volivcev predlagati svoje kandidate, sposobne občane, saj jih je precej v delovnih organizacijah iri po vaseh. Občinska volilna komisija meni, da bodo občani izkoristili možnosti pri izbiri kandidatov in da bodo predlagali res delovne in sposobne občane. Pričakujejo, da bo v tem mesecu v vsaki volilni enoti evidentiranih več predlogov, na zborili volivcev v februarju pa bodo občani med temi predlogi izbirali kandidate. LOJZE sTERK \ Kandidati za nove občinske odbornike in poslance republiške skupščine V metliški občini so doslej občani predlagali na krajevnih konferencah, na odborih teh organizacij, preko anketnih listov in preko svojih sindi-, kalnih podružnic' naslednje tovariše in tovarišice za kandidate za nove odbornike občinske skupščine: Martina Nemaniča, kmeta IZ H Krajevna organizacija SZOL je bila prva, ki je imela občni zbor. Izvolili so nov odbor in sklenili, da letos dogradijo pro-svetno-gasilski dom, da uredijo cesti Drašiči—Krmačen in Drašiči - Božakovo. Po slednji bo tako mogoč avtomobilski prome"t. To bo prišlo prav delavcem, ki jih bo lahko avtobus odpeljal na delo v Metliko, pa tudi mleko bo iz zbiralnic hitreje prišlo do Metlike. Na koncu so poudarili, naj Se vsi volivci vključijo v SZDL. W Krajevna organizacija RK je s konferenco praznovala tudi 20-letnico ustanovitve. Ustanovljena je bila na pobudo SNOS, potem ko so vas opustošili okupatorji. RK je dobro opravljal svojo nalogo: pomagali so Skopju, sodelovali so v krvodajalskih akcijah. Ker je delo slonelo le na nekaterih, so izvolili širši odbor in komisije. Želijo pridobiti več novih članov in tudi več krvodajalcev. Na koncu so sklenili še to, da bodo skrbeli za stare in bolne in izvedli tečaj prve pomoči. (lani 7.15 so imeli občni zbor januarja. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je ZB dobro zastavila delo. Nekaj po-tfebnih članov so oskrbeli s priznavalnino, nekaj pa jih še čaka nanjo zaradi srkomnih sredstev. Padlim borcem bi radi postavili spomenik. Člani so menili, naj se v prvi vrsti dodeli priznavalnina aktivnim borcem. Ponovno so Izvolili stari odbor, ki so mu dodali še 2 nova člana. ■ Ljudje živahno razpravljajo o n«vi uredbi prepisa kmečke dohodnine Marsikdo ne verjame, da bo prost davka. Ljudje pravijo, da ni prav, da n« upoštevajo pri zii./anju davkov tudi 20 odst. invalidov, saj so tudi ti nezmožni za delo Zn\/oli so se tujdi za Popolno zavarovanje kmetov. Volivci razpravljajo o novih k'»Htiiiatih. SZDL je razpisala široko anketo in prosi, da vsi po-pijejo anketne liste nazaj na odbor VAŠ« \\ iz Boldraža; Aloj-za Turka, ee-starja iz Slamne vasi; Alojza Slanca, kmeta iz Slamne vasi; Martina Plesca, delavca iz Slamne vasi; Jureta Flajnika, uslužbenca iz Metlike; Zvonka Rusa, učitelja iz Metlike; Silva Mihelčiča, uslužbenca jz Metlike; Jožeta Gršiča, delavca iz Metlike; Antona Pezdir-ca, kmeta iz Krasinca; Franca Šegino, kmeta iz Pri-lojza; Jožeta Klepca, kmeta iz Prilojza; Antona Vancoša, kmeta z Otoka; Jožeta Pe-zdirca, kmeta z Otoka; Ivana Ber kopca, kmeta iz Zemlja; Jožeta Mama, upokojenca iz Metlike; Jožeta Matko-viča, kmeta iz Gor. Dobravi ce; Ludvika Žuniča, kmeta iz Giršičev; Janeza Tomca, kmeta iz Krivoglavic; Antona Ne-, maniča, kmeta iz Radovič; Martina Brodarica, kmeta iz Radovič; Dragico Butala, delavko iz Novoteska; Anico Gršič, delavko iz Novoteksa; Staneta Breznika, delavca iz Novoteksa; Jožeta Miklavca, kmeta iz Krivoglavic: Maneka Fu-ksa, uslužbenca iz Metlike; Rudija Ivca, trgovskega po močnika iz Metlike; Franca Zepuharja, kmeta iz Jugorja; Jožeta Kozjana, kmeta iz Bo žakovega; Jožeta Pašiča, kme Pred 600-letnico Metlike: zapuščen oder Oder, na katerem v Metliki uprizarjajo dramska dela, je slabo opremljen in zapuščen. Zlasti za 600-letnico, ko bo na njem več kulturnih priredi tev, bi ga morali popraviti. Dvorano bi bilo treba primerno ozvočiti, in kupiti nekaj reflektorjev. Skupine, ki so gostovale na metliškem odru, so morale te reči pripeljati a seboj. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročit* na svoj naslov! Težijo nas predvsem komunalni problemi Minuli teden je bila v Metliki mestna konferenca Socialistične zveze, katere se je tokrat udeležilo okoli 180 članov organizacije. V poročilu odbora je bilo navedeno, da je preko 90 odstotkov volivcev članov SZDL in da si je organizacija prizadevala reševati največ komunalne probleme, to pa zato, ker v Metliki še ni krajevne skupnosti. V razpravi, ki je bila silno plodna in živahna, je o problemih občinske skupščine govoril njen predsednik Franc Vrviščar, o krajevni problematiki, s katero bi se morala ukvarjati krajevna skupnost, pa je obširneje razpravljal Ivan Žele. Konferenca je bila mnenja, da bo morala mestna organizacija SZDL v prihodnje organizirati take oblike dejavnosti, ki bodo omogočale občanom kar največ možnosti za neposredno sodelovanje pri reševanju vseh tekočih problemov. Novi odbor pa naj bi bil bolj iznajdljiv pri izbiri oblik in metod dela s člani organizacije, kar je še posebej naglasil član okrajnega odbora SZDL Vlado 2orž. ' -d n Metličani so dolgo želeli dobiti klub, kjer bi lahko v manjšem številu kot na zborih volivcev razpravljali o ko munaliuh zadevah in kjer bi našli tudi zabavo. Ta želja s*' jim je pred leti izpolnila. Družbene organizacije so prispevale precej sredstev za ureditev klubske sobe. Upravni odbor je sestavil letni delovni načrt in dejavnost je zaživela; Priredili so več predavanj iz poglavij šole za življenje, več razgovorov o metliškiii in mednarodnih pro-hlemih ter filmski in satirični večer. Klub je nato začela upravljati mestna mladinska organizacija, ki je nekaj časa lepo urejala sobo in skrbela za družabno življenje, predvsem za mlade. V klubu se je sestajala zlasti dijaška mladina, medtem ko je bilo delavske in vajeniške mladine precej manj. Sčasoma je začel delati nekako zaprt, sam zase, na njegov račun pa so začele leteti razne pikre in včasih neutemeljene izjave. Potem je začela klub vedno manj obiskovati še mestna mladina, tako da je zdaj brez pravega upravljale;*. Nihče ne skrbi za inventar, čeprav jc bilo Porabljenega precej denarja. Nihče noče biti kriv ali odgovoren za takšno stanje. Nujno je treba rešiti tudi to vPrašanje, saj je klub edini prostor, kjer hi mladina res B»8la svoj drugi dom! Sestaviti bi morali nov upravni odbor. Ta naj hi izdelal program dejavnosti in skrbel, da u> bil prostor vedno čist in ogrevan. -ni ta s Sel pri Jugorju; Jožeta Došena, uslužbenca iz Metlike; dr. Eugena Bienenfelda, zdravnika iz Metlike; Božidarja Cimermana, obrtnika iz Metlike; Milana Vraničar-ja, kmeta iz Slamne vasi. Za republiške poslance pa so bili evidentirani naslednji kandidati: Niko Belopavlo-vič, uslužbenec iz Ljubljane; dr. Eugen Bienenfeld, zdrav nik iz Metlike; dr. Albin Pe-čavar, zdravnik iz Meitlike; lože Došen, uslužbenec iz Metlike; mg- Gojko Jug, farmacevt iz Metlike, Franc Vrviščar, uslužbenec iz Metlike, .Martin Molek, uslužbenec iz Metlike in Ivan Zele, predmetni učitelj iz Metlike. Imeti hočemo dobre občinske odbornike Občinski odbor SZDL je preko krajevnih organizacij SZDL razdelil med volivce več kot dva tisoč vprašalnih listkov — anket, preko katerih želi dobiti čimveč predlogov za nove kandidate v občinsko skupščino in za republiške poslance. Občani so že oddali precej izpolnjenih anketnih listov in je tako za 25 izpraznjenih odborniških mest predlaganih že 35 kandidatov. Odbor pa želi, da bi vsi občani oddali svoje predloge ali svoji krajevni organizaciji ali pa naj jih pošljejo direktno občinskemu odboru SZDL v Metliko. -dn Jože Dular: Sodnik za prekrške je povedal V pogovoru s sodnikom za prekrške pri občinski skupščini Metlike tov. Slavom Or-ličeni smo izvedeli zanimive podatke o različnih kazenskih prekrških na področju met liške občine. Minulo leto je bilo izrečenih 221 pravomoćnih upravnih kazni. Malo manj kot polovica teh kazni (103) je bilo pn-sojenih voznikom motornih vozil, ki so vozili po cestah brez izpita-ali kako drugače kršili prometne predpise. Dve kazni sta bili izrečeni vozni- koma, ki sta vozila vinjena, enemu vozniku pa je bilo za določen čas odvzeto vozniško dovoljenje. V ostalem so se morali pred sodnikom zagovarjati kršitelji javnega reda in miru (73 primerov), od katerih je bilo desetim pretepačem, postopačem in delomrznežem izrečeno skupaj 275 dni zapora. Preostale kazni so bile pri-sojene kršilcem uredbe o obrtnih delavnicah, kršilcem zakona o lovu in drugim. 6 Krajevija organizacija Rdečega križa je organizirala nabiralno akcijo poljskih pridelkov, da bi šolski mladini omogočila občasno enolončnico. Krompirja, korenja, zelja, fižola in tudi drugih pridelkov se je nabralo toliko, da šolska kuharica že nekaj časa pripravlja iz njih okusne jedi. Enolončnice ne bi smeli prekiniti tudi v letnem času ko učenci zaradi dela na po lju po več dni ne zaužijejo toplega obroka hrane. 0 Igralska družina i/ Ka-doviee se je predstavila na suhorskem odru z igro »Vrnitev«. Kaže, da bo čas prehi tel domače igralce in da sami letos ne bodo utegnili naštu-dirati igre. Polna dvorana ljudi, ki so prišli gledat Ra-dovčane, pa dokazuje, da si ljudje žele kulturnih prireditev. 0 Vsako soboto obišče Suhor potujoči kino z ozko tračnim filmom. V teh pustih dneh ljudje pač hodijo na filmske predstave, odhajajo pa dostikrat nezadovoljni z vsebino filma. Po drugi strani so bili doslej predvajani filmi tudi s tehnične strani bolj slabi. % Odbor za upravljanje Prosvetnega doma je računal na težave z vzdrževanjem stavbe, z najetjem snažilke, s stroški za elektriko itd. Da bi si zagotovil vsaj nekaj sredstev za te stvari, je za novo leto organiziral silvest rovanje, ki je lepo uspelo Prva sredstva, četudi skromna, ima odbor tako že v rokah. Posledice naglice pri gradnji doma so se že začele kazati: parket se je ponekod To in @no s Suhorla vzdignil, vrata se ne dajo zapirati, peč je postavljena pre blizu žametnih zaves, v kleti se je nabirala voda. Nekaj teh napak so s prostovoljnim delom že odstranili, parket in peč pa bo še treba popraviti. Dvorana pa je v prvi vrsti namenjena šolskim otrokom za pouk telesne vzgoje! MARJAN PAVLIHA Budi Raj mer 12. januarja so Metličani in okoličani v velikem številu spremil: na zadnjo pot metliškega gostilničarja Rudija Rajmorja. Pokojni, ki ga je huda bolezen' zlomila v njegovem 47. letu. se je že pred vojno na ljubljanskem Bellevueju pripravlja! na gostilničar«*: po klic. Nato je pomagal očetu doma v gostilni. Ob prihodu okupatorja se je takoj vključil v osvobodilno fronto, leta 1943 pa je odšel v partizane in se kot borec XV. belokranjske brigade boril na Hrvatskem, v Suhi krajini, Gorskem kotaru in drugod. Zaradi borbenosti in sposobnosti je bil imenovan za komisarja čete, nato pa za komisarja bataljona. Ko je leta 1944 zaradi bolezni kot poročnik odšel iz brigade. Je hil kot komisar dodeljen komandi mesta Vinica in nazadnje komandi mesta Črnomelj. Tudi po osvoboditvi se je Rudi Rajmer takoj vključil v delo za obnovo domovine, saj je bil leta 1947 komandant prve novomeške mladinske delovne brigade, ki je takrat z ostalo jugoslovansko mladino gradila progo Brčko—Banovi-či. Včlanil se je tudi v razna društva; sodeloval je pri godbenem kvartetu. Partizanu, strelski družini in drugje. Posebno pa bodo pokojnega Rudija pogTešali met.Liški lovci. V njegovi gcstilni je bilo tudi po vojni stalno zbirališče prijateljev zelene bratovščine, s katerima je Rudi na lovskih pohodih pnv.iveJ marskikatero lepo uro. Naj bo pokojnemu Rudiju Raj-merju ohranjen lep spomin'. OBVESTILO PREBIVALCEM METLIŠKE OBČINE Obveščamo vse prebivalce občine Metlika, da je lovska družina nabavila večje število zajcev in jih spustila v lovišče, da bi osvežila kri. Zaradi tega naprošamo vse lastnike psov, da le-te pri vežejo, ker bomo slehernega psa, za-sačenega v lovišču, pokončali. LOVSKA DRUŽINA METLIKA SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI Vendar je bila tu prikupni-na za domorodce nižja kot za tujce. Dekleta, ki so se od drugod primožila v sosesko, niso plačale prikupnine. Prav poseben vaški statut pa je imela soseska Radovi ca, ki je ob svoji ustanovitvi štela 54' hiš. Kasneje je šte vilo gospodarstev naraslo (leta 1937 je bilo na Radovi-cj 79 hiš), vendar so bili člani soseske samo gospodarji prvotnih 54 hiš. Ti so upravljali s soseskim keldrom in tudi imeli pravico do brezplačne paše na vaških gma;. nah in pašincih. če so hoteli tam pasti drugi vaščani, so morali soseski plačati letni prisr^vek v denarju, ki je med obema vojnama znašal okoli 50 dinarjev. Zato se je tudi v vasi govorilo o hišah, ki so imele pravico do štiri inpetdesetinke. V dolgih de setletjih pa se je nekaj hiš s hrastime in denar porabila za nabavo gasilne brizgalne Sicer pa so les prodajah na javni dražbi in prav tako košnjo na soseskem senokošu. Tudi druge soseske (Bereča vas, Slamna vas) so posekan les prodale na dražbi in enako tudi blato iz vaških ka lov, ki so ga rabili za gnojenje njiv in trti j. Tudi Lo kvičani, ki so na svoji soseski oziroma cerkveni njivi sadili koruzo in kasneje deteljo, so oboje prodali na dražbi, in sicer kar na ra stilu. „ Soseske zidanice Glavna nepremičnina soseske je bil seveda his oziroma zidanica. Prvotni cerkveni oziroma sosedski hisi ali hrami so kmalu izginili. Danes stoji nekdanji cerkveni his le še v Vidošičih; je pa nekoliko predelan in služi Soseska zidanica v Dragomlji vasi (Foto: Jože Dular) to staro vaško pravico združilo, tako da so nekatere hi še imele pravico do dveh .šti-riinpetdesetink. Clarii te soseske tudi niso poznali prikupnine Če se je kdo, čeprav tujec, priženil k hiši, ki je imela pravico do štini inpetdesetinke, si je a žentvijo pridobil vse pravice, ki so jih imeti drugi čla ni te soseske Soseska zemlja Iz gornjega jc razvidno, da soseske niso imele v svoj* lasti samo vaške zidanice, marveč tudi tu in tam posa mezne kose zemlje, ki so jih člani soseske skupno uživali oziromu koristili. Te par cele dostikrat niso bile velike in so jih sestavljali slabi Rovaši soseske Lokvice (vas Trnovec) — Risala: Mladena Brancelj, Metlika pašinci, grive, gmajne, svet okoli zidanice ali cerkve in vaški kali. Nekatere soseske so imele tudi skupno lozo trtje ali njivo, od česar pa so imele že nekoliko več dobička. Tako je na primer soseska Dragomlja vas leta 1922 nekemu trgovcu prodala za 25.000 dinarjev (100.000 kron) novemu lastniku za senik in drvarnico. Na Dobravicah je cerkveni his pogorel leta 1943. leto kasneje pa je razpadel zapuščen soseski hram na Knvikskem vrhu. Na Boldra zu pa starejši ljudje tudi še pomnijo »leseni sosedski hi sček«. Lesene stavbe so i/.jxKin nile zidane in te so se in n * : i->va.!e cerkvena, sosedska, vasna zidanica ali losa. poiie Kod tudi sosedski kelder al keuder. Ohranjena sta dva napisa na ometu: »Soseskin Kelder Rado vica 1861« in »So sesk: keldr 1873« iz Bojanje vasi. Na božakovski cerkve ni hiši ali sosedski kleti je nad vhodom v kamnito pre klado vsekan napis »Občinske zberališče 1852«. Soseske zidanice so tnlo vse do zadnjega časa pokn te s slamo. Nekatere stavbe so prav preproste in imajo samo klet in podstrešje, dru god pa je zraven prizidana sooa za vaške sestanke ali shramba za orodje. Nekatere zidanice imajo v nadstropju vežo in sobo (Tri fare, Bojanja vas, Bereča vas) ali pa je gornji del celo spremenjen v starx>vanje (Draši6:, Boža-kovo). Pcsodje v zidenici Posodje v teh zidanicah je bilo skoraj povsod enako Se v začetku našega stoletja so bili za te kleti značilni dolgi sodi, vozevnice, na gosto obite z brezovimi obroči. Te obroče so doma izdelavah Kočevarji in jih potem pro dajali na sejmu v Metliki. Manjše sode so imenoval, lajte oziroma lajtičke. Ce so seska sama ni imela dovolj sodov, so sd jih pri velikem vinskem prometu izposodili pri vaščanih. Promet pa y. bil včasih kar precejšen, saj je bilo v nekaterih zddanican jeseni po 50, 60 pa tudi dc 100 hektov vina. prijav in se nad 60 šušmarjev Dopolnilna dejavnost le z vednostjo delovne organizacije — Zadovoljevanje potreb občanov ali le pretirana skrb za dvig lastnega standarda? — šušmarstvo je še vedno močno razvito — Poslej odločnejši ukrepi tržne inšpekcije — Na vprašanja o odzivu na zakon o dopolnilnih delovnih razmerjih , v občinah Kočevje in Ribnica odgovarja medobčinski tržni inšpektor Matija Praznik Lani sprejeti zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov je precej spremenjen od prejšnje uredbe o obrtništvu. Po tem zakonu lahko vsi, ki so vključeni v delo, upokojenci in gospodinje opravljajo dopolnilno storitveno dejavnost, treba jo je le prijaviti na občini ter o tem obvestiti delovno organizacijo, v kateri je »obrtnik« zaposlen. Pudariti pa je treba, da je hotel zakon predvsem urediti, izpopolniti kritične, pasivne obrtne storitvene dejavnosti. Dopolnilna obrtna dejavnost torej ne more biti proizvodna niti ne usluge gospodarski organizaciji, pač pa izključno usluga občanom. In kako je v občini Kočevje in Ribnica? Proti pričako- vanju je bil odziv na nori za kon precej slab, nasprotno pa je šušmarstvo še močno razvito. Do nedavnega je bilo v kočevski občini izdanih le sedem potrdil, od tega dve za šivilje, drugi pa izdelujejo nekakšne etikete. Se pravi: obrt, ki z novim zakonom nima nobene zveze, torej tudi z uslugami občanom ne! Po približnih podatkih pa je v občini še nad 60 šušmarjev v najrazličnejših strokah. Malo boljše je v Ribnici, kjer so izdali 19 potrdil — vodovodnim instalaterjem in kleparjem, največ pa izdelovalcem ga.,bic. Tudi izdelovanje gajbic ni v skladu s predpisi o dopolnilni obrtniški dejavnosti; zanje uporabljajo dober tehničen les, ki ga v lesni industriji in drugod tako primanjku- je. Dve potrdili so v ribniški občini izdali za opravljanje frizerske obrti, vendar so ju kasneje razveljavili. Posebna uredba namreč določa, da jO treba za opravljanje frizerske obrti urediti primerne lokale, nikakor pa delo ni dovoljeno v zasebnih stanovanjih, kuhinjah int. Zanimiv oje, da je zelo malo storitvenih obrti za zadovoljevanje potreb občanov (šivilje, krojači, čevljarji), veliko več pa takih, pri katerih se lepo zasluži. Gledano s te strani, novi zakon ni dosegel želj enega uspeha, v kolikor je na ,tak način sploh mogoče urediti težak položaj obrti, še vedno je močno razvito šušmarstvo zidarjev (znano je, da so vse privatne gradnje opravil; šušmarji), saj doslej Milijoni la ribniško področje Uredništvu Dolenjskega lista! V Dolenjskem listu 7. januarja 1965 ste na 15. strani objavili članek z naslovom »Zavod za zaposlovanje delavcev tudi v Ribnici«, ki je poln napačnih dejstev, neutemeljenih trditev in hipotez. Zato želimo, da v smislu zakona o tisku objavite naš popravek. Najprej o trditvi, da bi ribniški občini zaposleni /le-lavci prispevali zavodu do konca leta približno 8,100.000 dinarjev! V enajstih mesecih lani so isti delavci prispevali 7,164.121 dinarjev, kar da pov preček 651.282 dinarjev in bi 550 borcev na zdravniškem pregledu Lansko leto Je bilo v ko-, čevski občini 350 članov Zveze borcev na rednem zdravniškem pregledu. Namen pregledov je predvsem ugotoviti zdravstveno stanje članov organizacije in čimprejšnja pomoč, kjer je potrebno. Lanskoletni pregledi so pokazali dokaj slabo zdravstveno stanje bivših4 borcev. dal ta, prištet za dvanajsti mesec 7,815.403 dinarjev, kar je 300.000 dinarjev manj in je samo približek, članek navaja, da iz sklada za pripravo delavcev za zaposlitev (45% zbranih sredstev) lani v ribniški občini zavod ni porabil ničesar. Zavod je v letu 1964 porabil 2,750.000 dinarjev, to pa je vsota, ki se ne da ozna čiti" kot nič. Rečeno je tudi da zavod ni nudil namenskih sredstev za odpiranje novih delovnih mest in za strokov 'no "polkvalifikacijo delavcev Tudi ta podatek e popolnoma netočen. Zavod za zaposlovanje delavcev Kočevje je vložil v obrat »Torbice« v So-dražici 2,500.000 dinarjev, s čimer so lahko odprli 14 no vih delovnih mest. Prav tako je prispeval zavod 250.000 dinarjev za opremo invalida ki bo zaposlen v ribniški občini, po ključu razdelitve med zavodi pa je šlo 1,210.000 dinarjev kot prispevek za ustanovitev okrajnega centra za rehabilitacijo invalidov. Zadnji podatki o višini osebnih dohodkov zaposlenega v izpostavi in o materialnih stroških- ter denarju, ki ostaja za/odu za zaposlovanje delav- $ Lani je bilo v kočevski občini kaznovanih 440 oseb, kar je precej manj kot leta 1963. Največ je bilo izrečenih denarnih kazni, zapornih pa je bilo manj. Iz podatkov je razvidno, da so naredili največ prekrškov ljudje, ki so prebivali v občini začasno. ' «Jj) Občinska gasilska zveza v Kočevju si s kolektivom KGP Kočevje prizadeva, da bi gasilsko društvo Koprivnik kar najbolj uspešno delovalo. Koprivnik je iz Kočevja zelo oddaljen, tam pa so večji objekti last KGP Kočevje. Nedavni občni zbor gasilskega društva Koprivnik je pokazal, da prizadevanja niso bila zaman in da so gasilci v Kc-jarivniku, ki so zvečine zaposleni v obratu KGP v Kopriv-niku in v gozdnem obratu v Mozirju, tudi v prihodnje pripravljeni pridno sodelovati v prid gasilskega društva. O Svet krajevne skupnosti v Kočevju je na nedavni prvi seji razpravljal o delu in nalogah skupnosti v 1965. Pomenili so se o osnutku sta- tuta, ki bo predložen v razpravo na zborih volivcev. Krajevna skupnost bo imela dovolj dela, saj dosedanja stanovanjska skupnost ni kaj prida naredila na področju socialnega varstva, vzgoje otrok, šolstva in ostalega, kar teži prebivalce Kočevja. Dogovorili so se, da bodo posamezna pomembna vprašanja načenjali na javnih tribunah, ki jih bo pripravila skupnost. -v ■ Zaradi snega, ki je padel zadnje dni, je promet (zlasti avtobusni) precej otežkočen. Težave so tudi s prevozom šolskih otrok zl oddaljenih krajev v mesto. Cestna uprava si prizadeva, da ne bi prišlo do resnejšega zastoja. Zaradi snega so v bolj oddaljenih krajih odpadle redne predstave potujočega kina, ki ga organizira Delavska univerza v Kočevju. 0 Občinski odbor SZDL je sklical 18. Januarja posvet republiških poslancev, odbornikov občinske skupščine in predsednikov svetov ter komisij. Razpravljali so o predlogu za proračun in družbeni plan občine za leto 1965. Spregovorili so tudi o predlaganju kandidatov za republiško in zvezno skupščino, vendar bomo o tem in drugih podrobnostih posveta Se poročali. —ko cev v Kočevju kažejo, da je pisec članka neinformiran o načinih finančnega poslovanja zavodov in da ne ve, iz kakšnih sredstev se plačujejo osebni dohodki in materialni stroški in iz katerih sredste*-priprava delavcev, strokovna polkvalifikacija in druge dejavnosti zavoda. Iz navedenih dejstev pade, seveda brez dodatnih pojasnil, trditev prvega odstavka, da Zavod za zaposlovanje delavcev v Kočevju ni opravljal na področ ju ribniške občine svojih nalog Neosnovana je tudi hipoteza, da bi bilo delo zavoda v Ribnici uspešnejše, če bi v Ribnici sam razpolagal s sredstvi, kar pa bo moral zavod šele dokazati. Objavljena dezinformacija je upoštevana tudi v predlogu svetu za delo in delovna razmerja pri občinski skupščini v Ribnici, ki je ugotovil, da se sredstva, ustvarjena na območju ribniške obči ne: ne vračajo nazaj. Dezinformacijo je svet posredoval skupščini, ki je na osnovi tega potrdila ustanovitev zavoda. Kaže, da sta isti netočni informaciji nasedla svet za delo in občinska skupščina, i Sklep ■ o ustanovitvi zavoda je presenetljiv zlasti zato, ker izvršni svet SRS prav te dni razpravlja o podrobni analizi, ki jo je izdal Zavod SRS za zaposlovanja delavcev o številčnem zmanjšanju in teritorialnem zaokrožanju zavodov za zaposlovanje. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV — KOČEVJE (Pripis uredništva: V odgo-voru Zavoda za zaposlovanje delavcev Kočevje na članek »Zavod za zaposlovanje delavcev tudi v Ribnici« smo črtali vse tiste uvodne vrste, kjer je govora o kodeksu novinarjev. Menimo, da to pisanje ne spada v odgovor, s kate rim Zavod za zaposlovanje v Kočevju posreduje bralcem točnejše informacije.) Za 22. marec — spet v Adlešice V Livold pri Kočevju in drugam na Kočevsko se je v prvih povojnih letih naselilo precej Belokranjcev iz okolico Adlešičev. Kljub 'temu, da je od njdhove naselitve minilo že precej let, pa domala vsi vzdržujejo tesne zveze s sorodniki in prijatelji v Beli krajčni. Razen občasnih obiskov pa največkrat ob občinskem prazniku Adlešičev — 22. marcu — prirede skupen izlet v domači kraj. Čo bo le mogoče, ga bodo priredili tudi letos. -v ni še nihče od zidarjev prijavil dopolnilne obrti. Inšpekcija bo v tem letu veliko ostreje in bolj dosledno ukrepala proti šušmarjem, saj ne bo nihče mogel trditi, da za novi zakon ne ve! V kočevski občini pripravljaj oodlok o prispevkih na osebni dohodek iz dopolnilnega delovnega razmerja, ki bo znašal glede na ketegorijo obrti od 10.000 do 35.000 dinarjev na leto. Nizke obdavčitve bi morale vplivati tudi na boljšo kvaliteto in cenenost uslug, kaže pa, da ostajajo klub občutno nižjim dajatvam cene enake kot pri ostalih obrtnikih. - (VEC) Razgovor s člani vodstev organizacij SZDL Prejšnji četrtek je bil na občinskem odboru SZDL v Kočevju seminar.ski sestanek novih vodstev krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na sestanku so govorili med drugim o jesenskih konferencah krajevnih organizacij in o predlogih in pomanjkljivostih, ki so jih občani na konferenci povedali. Veliko so razpravljali še o vlogi in krepitvi organizacije, o pomladanskih volitvah in pripravah nanje, o družbenem delu v klubih, razširjanju knjig Prešernove družbe in Dolenjskega Usta in drugem. Izmenjava izkušenj in mnenj o delu krajevnih organizacij SZDL bo novim vodstvom v nadaljnjem delu precej pomagala. Za telesno kulturo porabimo veliko sredstev, zato bi pričakovali boljše rezultate. Poslanci zvezne skupščine so v razpravi poudarili, da imamo premalo otroških igrišč, šolskih telovadnic in šolske telovadbo, ter aktivne rekreacije v delovnih organizacijah. Množičnost v telesni kulturi- ni zadovoljiva, čeprav so bila tudi v ta namen porabljena znatna sredstva. Medtem ko brezskrbrno trosijo sredstva klubi In društva, pa za razvoj šolskih športnih društev ni sredstev. Na istem so tudi tista društva, ki se bavi jo pretežno s telesno vzgojo otrok in mladine. Ugotovljeno jc bilo tudi, da so klubi, ki prejemajo sredstva ne le od, dotacij občinskih proračunov, pač pa tudi od podjetij, ker so dali svoji dejavnosti tudi vlogo kulturne zabave. Stališče pa je, naj "se šport, ki služi za zabavo, financira sam. Odločno stališče o telesni kulturi je sprejel tudi VIII. kongres ZKJ. Zdaj smo na najboljši poti, da pridemo vie le do pravega pojmovanja o telesni kulturi, temveč da odpravimo napačno prakso. To so ugotovitve, kt jih je potrebno proučiti, da bi spoznali, kako smo ravnali v Kočevju — smo se prej omenjenim stališčem Predlogi za republiške poslance Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Kočevju je na zadnjem sestanku prejšnjo sredo med drugim obravnavala tudi doslej zbrane predloge za poslance v republiškem gospodarskem in prosvetno kulturnem zboru. Dosedanji poslanec v gospodarskem zboru je Ignac Karničnik, v prosvetno-kultur-nem pa Boris Mikoš. Za prosvetno kulturni zbor republiške skupščine so doslej evidentirani naslednji kandidati: Matija Cetinski — upravnik delavske univerze Kočevje, Danica Kaplan — učiteljica, Tone Šercer — predsednik ObSS, Franc Volf — ravnatelj osemletke iz Fare, Marija Voh" — učiteljica iz Fare ter Stane Repar iz Ljubljane. Za gospodarski zbor je komisija zbrala naslednje kandidate: inž. Milan Bračika — direktor Snežnika iz Kočevske Reke, Franci Korelc — direktor Rudnika, Viktor Ožura — direktor AVTA, Rudi Rauh — direktor Trgoprometa ter inž. Savo Vovk — direktor KGP Kočevje. Na seji komisije so razpravljali tudi o zveznih poslancih in menili, da je pri tem potrebno sodelovanje vseh volilnih komisij osmih občin, ki tvorijo skupno volilno enoto. V torek je že bilo podobno posvetovanje v Dolenjskih Toplicah, i. Še 12 evidentiranih kandidatov Po novem letu so se v kočevski občini intenzivneje vključile v priprave na volitve tudi sindikalne podružnice. Na vseh občnih zborih sindikata precej govorijo o volitvah in tudi predlagajo kandidate za posamezne volilne enote. V zadnjem tednu je volilna komisija prejela seznam še za 12 evidentiranih kandidatov za občinsko skupščine, vendar to še ni vse, ker nekateri predlogov in spiskov še niso poslali: Volilna enota 10 — .Zidar in Gradbenik — obrat Kočevje: Franc Boje, Tone Butina in Franc Hočevar. V VE 2 — Rudnik so v zbor delovnih skupnosti predlagali Franceta Ahaca ml., Dušana Figarja in Franceta Marinčiča, v VE 16 — Rudnik (občinski zbor) pa Justo Novak. Za občinski zbor so evidentirali kandidate še v VE 20 — 2eljne, Klinja vas: Jožeta štambergarja in v VE 24 — Koprivnik z okolico: Vlada Oberstarja in Antona Žagarja. Za zbor delovnih skupnosti so evidentirali tudi v VE 2 — KGP, obrati Cvišlerji, Koprivnik itd. dva kandidata: Nagu Mihaela in Franceta Viranta. Pred občnimi zbori Partizanovih društev na Kočevskem približali ali se od njih oddaljili? Kar zadeva razdeljevanje sredstev, bi precej teh ugotovitev veljalo tudi za kočevsko občino, medtem ko je vprašanje športnih objektov in igrišč zadovoljivo rešeno. Vsa društva v Kočevju so pred občnimi zbori, zato bi bilo prav, če bi se pomenila o stanju, ugotovitvah in tudi o naslednjem. Zveza za telesno kulturo Slovenije je začasno razvrstila vse športne panoge v skupine za podeljevanje sredstev za funkcionalne in operativne izdatke in kvaliteten šport. Po tej razporeditvi imamo v Kočevju pri TVD Partizan 4 panoge prve skupine (splošna telesna vzgoja, atletika, gimnastika, smučanje), 3 panoge druge skupine (košarka, odbojka, namizni tenis) ter po eno panogo tretje (sankanje) in četrte skupine (dviganje uteži), šah in streljanje spadata v prvo, nogomet in kegljanje v drugo in balinanje v tretjo skupino. Če upoštevamo, da imamo še tri šolska športna društva, ki gojijo enake panoge kot TVD Partizan (z rokometom vred) in ŠD Kolpa v Osilnici, gojimo torej v naši občl-nd v 10 društvih in klubih 15 panog, od tega 7 prve, 5 druge, 2 tretje in eno panogo četrte skupine, če bomo torej pri razdeljeva- Za vstop v republiško ligo premalo kegljev nju sredstev upoštevali še, kje so pretežno pionirji in mladina ter upoštevali vse prej omenjeno, se bomo lahko daleč ognili ugotovitvam o slabostih v športu. Na nas je, da na občilih zborih športno in odkrito spregovorimo o tem ter dokončno uredimo v Kočevju tudi ta vprašanja. A. ARKO V Dragi so predlagali prve kandidate V kočevski občini so o pripravah na pomladanske volitve govorih že na nekaterih konferencah socialistične zveze, še več /pa na sindikalnih občnih zborih. Občinska volilna komisija je iz Drage ' že dobila seznam prvih evidentiranih kandidatov za občinski zbor: Franc Kalič, Blaž Kovač, Milan Pajnič, Jože Koje, Ivan Volf in Franc 2agar. Kandidate za odbornike so evidentirali tudi v Osilnici, na Rudniku, v nekaterih delovnih organizacijah, njihova imena pa bomo objavili takoj, ko jih bo dobila volilna komisija. V občini so zbrali tudi nekaj predlogov za poslance. Po spesni kvalifikaciji v conski ligi so se kočevski kegljači pomerili v disciplini 8 krat 200 lučajev z 8 kluba iz ljubljanske, gorenjske in štajerske cone (mariborske). Na kegljišču Maksa Perca so podrli 6407 kegljev, na Gradisu pa 6293, skupaj 12700 kegljev in tako so bili za 153 kegljev prekratki, da bi prišli v republiško ligo. Najboljši posamezniki so bili: Henigman 841, Krapež 839, Vidmar B37, Kosten 832, Kočevar 807 kegljev. Na domačem kegljišču je bilo tudi končano prvenstvo posameznikov v disciplini 200 m in lučajev. V disciplini 200 lučajev si je priboril prvo mesto ščap z 2448 keglji v treh nastopih, drugo mesto Sajevec — 2442, in tretje mesto Kočevar s 2427 keglji. V disciplini 300 lučajev se je najbolj izkazal Henigman z 2513 keglji v dveh nastopih, Drobnič — 2389 in Sercer — 2464 kegljev. Sedaj se je pričelo medsebojno tekmovanje za pokal kluba v disciplini 6 krat 100 lučajev in nastopa 11 sekcij. Za to tekmovanje vlada med sekci- jami veliko zanimanje; kako bo potekalo, bomo še poročali. J. S. Javni razpis za gradnjo hiš Zadnje čase je v Kočevju vedno več posameznikov, ki si želijo zgraditi družinsko hišo. Zaradi spremembe predpisov o oddajanju in urejanju mestnih zemljišč pa so imeli precej ^žav, dokler niso dobili pravice za gradnjo. Zdaj je OS Kočevje sprejela odlok o urejanju in oddajanju zemljišč za gradnje. Pred dnevi je z javnim razpisom Stanovanjski sklad občine ... p n;u'•'. predsednico okrajnega odbora SZDL Ljubljana. ■i so bili seznanjeni s problematiko, težavami in i » obilni ter z nekaterimi značilnostmi odloka o prispevkih in davkih državljanov, davčnih olajšavah kmetovalce?, udeležencev NOV itd. Razprava pa ni prinesla jasnih sklepov o teh davščinah, pa tudi mnenja o določitvi proizvodnili okolišev (ribniško področje je v drugem) so bila deljena in različna. Občani so bili informativno seznanjeni z naloganu iu perspektivami gospodarskih organizacij in njihovi problematiki v letu 1065. KAREL ORAZEM Pogled iz ptičje perspektive izpod zasneženih vej: SODRAŽlCA pozimi. (FOTO: Drago Mohar, Ribnica) V Sodraiisi ni stanovanj za prosvetne iiSelavee- Osnovna šola v Sodražici je letos kar dobro zasedena s prosvetnimi delavci, vendar se bo stanje poslabšalo, če občina ne bo zagotovila stanovanj za učiteljstvo. vOd poročenih ima primerno stanovanje v Sodražici le ena prosvetna delavka, tri družine pa žive v nemogočih stanovanjih. S samskimi pro-svetarji ni veliko boljše. Ti žive kot podnajemniki pri zasebnikih, v neprimernih sobah in le stežka opravljajo tisto delo, ki ga mora prosvetni delavec opravljati še doma. Kolektiv šole je o tem že velikokrat razpravljal in tudi občinska skupščina je obveščena o stanovanjskih težavah, pravega razumevanja pa doslej ni bilo. V stavbi, ki jo grade v Sodražici, bo več družinskih stanovanj, toda nikakor ne moremo dobiti zagotovila, da bo kakšno izmed stanovanj namenjeno prosvetarjem. Tudi eno komfortno stanovanje, last družbe, je v Sodražici. V njem stanujeta dva uslužbenca, ki sta zaposlena v Ribnici. Morda pa bi se le dalo tema dvema zagotoviti stanovanje v Ribnici, stanovanje* ki ga zasedata zdaj, pa df delit i učitelj stvu? Ob koncu šolskegajeta bodo zaradi nemogočih stanovanjskih razmer zapustili šo- lo 3 predmetnk učitelji, štiri učna mesta pa bo treba razpisati za predmetni pouk. Novih učiteljev ne bo, če vne bo stanovanj! Nizki osebni dohodki že tako odvračajo mladino od tega poklica. Če občina ne bo zagotovila stanovanj, bodo šole ostale brez kadrov! Šola v Sodražici že leta in leta plačuje prispevek v stanovanjski sklad,, vendar ni bilo doslej v Sodražici do- POTUJOČI KINO — ne tako! A/ soboto, 10. januarja, smo v Orlneku težko pričakovali potujoče kinoopcrafCrje, a jih žal ni bilo. Baje niso prispeli filmi iz Ljubljane. Kot nalašč pa se je ravno na ta dan zbralo veliko ljudi, ki so se ob osmih zvečer presenečeno razhajali, ko so končno uvideli, da s filmom ne bo nič. Predlagamo, da v prihodnje ob takih primerih pošljejo iz Ljubljane kak drug film. Prav gotovo ni prijetno ne organizatorju in ne lastniku lokala, ko mora pojasnjevati take primere! grajeno še prav nobeno stanovanje za učitelje. O t3m, kakšen odnos mora imeti do šolstva in učiteljev drujfba, je bilo povedanega veliko tudi na VIII. kongresu ZKJ, zato bi bilo prav, ko bi to upoštevali! MAJDA IVANC Inventura v ribniški knjižnici Inventura je pokazala vrsto slabosti. Iz zapisnika komisije je razvidno, da je treba prenehali s samopostrežnim načinom vse dotlej, dokler ne bo knjižnica nameščena v dovolj velike prostore. Treba bo urediti konsignacijo knjig, inventuro oštevilčenja ter razdelitev po namenu. Uvesti bo treba bolj sproščen in praktičen sistem, ki bo dopuščal hitrejši pregled. Izločiti bo treba dotrajane knjige, okvare pa sproti popravljati. In končno: občana mora z dotacijo pomagati pri nakupu novih knjig. Bralci so med inventuro nestrpno čakali, da se bodo vrata knjižnice spet odprla. -, REŠETO Odgovarja Draga Lovšin, predsednica sveta za družbeni plan in finance — KaJcšne so naloge sveta za družbeni plan in finance, s čim se je ukvarjal v preteklem obdobju in kakšne na. loge ga čakajo v novem letu? Vprašanje je bilo namenjeno predsednici sveta za družbeni plan in finance pri qbčinski skupščini Ribnica DRAGI LOVSINOVI, sicer račnno-vodkinji v trgovskem podjetju »Jelka« v Ribnici. — Predvsem mislim, da bi moral svet takoj po izvolitvi sestaviti podroben program dela za daljše obdobje, morda kar za celo mandatno dobo, sprotne zadeve pa bd bile sestavni del tega programa. Iz lastne izkušnje vem, da se predsednik sveta precej časa »lovi«, predno se znajde v tem poslu, posebno še, če nima niti pojma, kako sveta skupščine delujejo. V času, ko postane res »dober« predsednik, pa mu že poteče mandat. Program dela člani sveta seveda ne moretjo sami sestavljati, pač pa jim morajo pomagati uslužbenci občinske uprave, kjer pa morajo seveda tudi imeti program dela vseh svetov.-' Občutek imam, da so zdaj sve :i več ali manj prepuščeni sami sebi, njihovo delo pa je sr >ko. občasno, kakor se pač pojavljajo problemi. Marsikatera- stvar je šla včasih kar mimo sveta. Večkrat smo dobivali že »obravnavane«' stvari med sejo skupštine itd. Lanskega družbenga plana občine npr. svet za družbeni plan in finance — da bi •az vedela — sploh ni obravnaval! Svet"je doslej obdelal nekaj pomembnejših davčnih odlokov, bistvo njegovega dela pa je reševanje zadev splošnega ljudskega premoženja/ Skupščina je sprejela tudi odlok o prenosu zadev skupščine na posamezne svete, delo pa gre še kar po starem. Konkretno: zadeve SLP, ki jih že obravnava svet za družbeni plan in finance, poda o njih svoje (pozitivno ali negativno mnenje) potem ponovno obravnava celotna skupščina. Ker se za vsako zasedanje skupščine nabere veliko */ega materiala, v bistvu drobnarij, postane točka dnevnega reda »Zadeva SLP« navadno najvažnejša. Ob posameznih zadevah SLP« se razvija živahna razprava, medtem ko skupščina veliko pomembnih stvari obravnava in sprejema v glavnem z manjšo zavzetostjo, če je skupščina že prepustila dolo- čeno pristojnosti svetom, naj zadostuje, da sveti o njih razpravljajo in sklepajo, ne da bi o istih stvareh govorilo ponovno še vseh 52 odbornikov. Je potemtakem svet sploh še potreben, če nekaterih stvari ne more dokončno rešiti? Skupščina naj bi obravnavala le pritožbe na odločitve sveta Na vsaki seji sveta razp>rav- ljamo o davkih občanov, ki niso več pridobitni, ne morejo plačevati davkov, imajo pa v drugih krajih dediče. Davkov jim ni moč odpisati, pa smo predlagali, naj bi jih pisala na zemljo (hipoteka). Sicer pa bo davčna politika letos v precejšnji meri ugodno rešena. Naj ponovno poudarim, da bi se moralo odvijata delo vseh svetov skupščine po podrobnem dolgoročnem programu, ki je eden najvažnejših pogojev za uspešno delo. P. G. Kadri, stanovanja^ nagrajevanje Z obiska v ribniškem gostinskem podjetju Pobudo za obisk pri ribniških gostincih jc dal nedavni sestanek predstavnikov podjetja in občine, na katerem so obravnavali težko stanje gostinstva. Gostinstvo jc bilo vsem vrsto let kamen spotike: neurejeni, zastareli lokali,, postrežba, organizacija- dela, vedno je bilo kaj narobe. Na tem sestanku so obdelali vrsto problemov, ki so jih že ali pa jih je treba urediti. Trenutno je največji problem pomajkanje kvalificiranih gostinskih delavcev. V novi restavraciji je- kadrovska zasedba sicer zadovoljiva, v vseh drugih obratih pa razen poslovodij nima "rllhče kva-.ifikaci.le. Težka kadrovska situacija nI nova, pač pa je posledica pomanjkljive kadrovske politike iz prejšnjih let. Kolektiv se tega sicer zaveda, toda nikdar ni imel dovolj sredstev za štipendiranje. In ker vedo, da \ako ne bo šlo naprej, so sklenili, da bodo vsi nekvalificirani postopoma pridobili polkvalifikacije, štipendirajo pa še kuharico in eno dekle za strežbo. S kadr je tesno povezano stanovanjsko vprašanje. Se do nedavnega je 11 natakaric stanovalo v eni sami sobi, skupaj z dvema otrokoma! Razumljivo je, da taki nemogoči življenjski pogoji niso najugodneje vplivali na delovno vnemo, kar so gostje lahko opazili. Ker podjetje nima stanovanj, bodo v prihodnje prisiljeni zasesti vse sobe, namenjene prehodnim gostom. V teh sobah jc 10 ležišč. Razumljivo je tudi to, da tak način reševanja stanovanjske krize za gostinske delavce ni najboljši Z dograditvijo restavracije Je bila zaključena prva faza gradnje; po eni varianti je v sklopu restavracije predvidena gradnja manjšega hotela (če bodo sredstva, seveda), po drugi pa dokončna adaptacija starega dela gostišča »Ribničan«. Vendar, so poudarili v podjetju, sredstev za nadaljevanje gradnje nimajo, saj bodo komaj zmogli anuitete dosedanjih investicij za gostišča pri Cenetu in restavraciji. Lani so namreč adaptirali gostilno Cene, kjer so se stroški povečali od predračunskih 11 na 15 milijonov (v tem pa je vračunanih 5 milijonov za opremo), gradnja restavracije pa se je podražila za 8 milijonov. Vendar naj ob tem povemo, da je bil predračun za restavracijo narejen 1962. leta in da so cene od tedaj močno poskočile. Ce pa pomislimo, da bi bila restavracija dograjena eno leto prej — in to bi verjetno bilo lahko! —, tudi stroški ne bi tako narasli. Kot ilustracijo pa še to, da so od projektanta še zadnje dni pred končanimi deri dobivali načrte za podrobnosti! Na sestanku s predstavniki občine je tekla tudi beseda o nagrajevanju, ki še ni dokončno urejeno, je pa eden osnovnih pogojev za uspešno delo tako podjetja kakor tudi posameznika. Spodbudno nagrajevanje po opravljenem delu oz. po prometu vsekakor ugodneje vpliva na delovne zavzetost kakor stalen osebni dohodek, s katerim lahko doseže rao prav nasproten učinek. Kolektiv se je vsa zadnja leta zavedal, da v starih prostorih ni napredka, zato so pričeli načrtno — delpma tudi pod pritiskom inšpekcije — urejati lokale. Najprej so v gradu uredili kavarno, nato gostilno Pri Cenetu in še novo restavracijo. Priznati je treba, da je šlo marsikaj takega na račun njihovih osebnih dohodkov, da so si marsikaj pretrgali od ust. Za osebne dohodke porabijo le 85 odstotkov in 15 odstotkov za sklade; so pri 130 milijonih letnega prometa ustvarili kar pet milijonov čistega dohodka. Plan za letošnje leto so povečali za 11 odstotkov, računajoč, da bodo med letom ukinili en obrat. Zdaj bi še radi, da občina končno le sprejme odlok o plačevanju davka od litra prodanih pijač, kakor imajo že urejeno marsikje, in ne od prometa. Podjetju bo tako ostalo več sredstev, ki jih bodo s pridom uporabili za nadaljnje urejanje gostinstva. To pa jc potrebno. (VKC) Tsssistišni zfecrak pripravljajo TD Ribnica namerava letos s sodelovanjem ostalih turističnih društev v občini in gospodarskih organizacij izdati turistični prospekt, v katerem bi bile prikazane kulturne, zgodovinske, e^Jiografske in druge turistične znamenitosti in lepote ter zanimivosti krajev. V prospektu naj bi bili razen osrednjih turističnih postojank Ribnice, Sodra-žice, Travne gore, Grmade in nastajajoče turistične točke Bela voda v Loškem potoku tudi vrsta drugih fotografij krajev in zanimivosti kot na primer ortneški grad s kapelico, ki je zaščitena, zanimivi slap Kaddce pod Boncarjem, Jelenov žleb s spomenikom in breznom, Francetova jama s kočo itn. Kot zanimivost naj navedemo, da bo del prostora v prospektu namenjen za posnetke in opis dejavnosti gospodarskih organizacij. Prospekt bo razdeljen na tri dele. V prvem bodo v sliki in besedi prikazane zanimivosti krajev, drugi bo prikazoval domačo obrt s spominka rsko dejavnostjo s fotografijami, tretji pa bo obsegal dejavnost gospodarskih organizacij. Pripravljalni odbor pri TD je že začel zbirati slikovno gradivo in tekste- Vsekakor bo prospekt velikega pomena za afirmacijo znamenitosti in lepot krajev v ribniški občini v a m i V ribniški občini je 1105 članov ZR, od toga je 135 borcetv kmetov. Nekateri živijo v neurejenih socialnih razmerah in so potrebni družbene pomoči. Drugi imajo slaba stanovanja. Komisija je lani dodelila 22 priznavalnin od 4 do 2(1 tisoč dinarjev. Podjetija razen redkih izjem niso podprla te humane akcije. Pomoč v višini 160 ''isoč so skladu prispevala le Lekarna Ribnica, Dom Ljubljana in 2TP Novo mesto. Menimo, da je tak odnos podjetij do borcev nepravičen. Priznavalnina je ena izmed oblik material- ne pomoči tistim udeležencem NOB, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Letos, ko se predvideva porast priznavalnini, bo treba zagotoviti najmanj 7 milijonov. Borce vsako leto sistematično pregledajo. Tiste, pri katerih ugotovijo slabo zdravstveno stanje, pošljejo na zdravljenja. Zdravljenje zavarovanih borcev plača socialno zavarovanje, za ostale pa sklad Podjetja naj bi v bodoče pokazala večje razumevanje tudi pri zaposlovanju bivših borcev in aktivistov. - r. Že od petka popoldne vsa Britanija z zadržanim dihom pričakuje vsako novo vest o zdravstvenem stanju bivšega ministrskega predsednika sira VVinstona Churchilla. Njegova največja zasluga je, da se je v času najhujše preizkušnje svojega naroda in človeštva postavil po robu Hitlerju in njegovi ideji, še pred nekaj tedni, ko je praznoval svojo devetdesetletnico, je bil videti čil in zdrav, ta, zadnja bolezen pa staremu levu počasi in vztrajno jemlje moči. Ljudje, matere, vojaki, šolarji, ki tiho stoje in čakajo zdravniških poročil pred Churchillovo hišo, se ne morejo sprijazniti z neizogibno resnico, da jih veliki državnik za vedno zapušča. Odločni borec proti fašizmu in nacizmu je bil vseskozi tudi prijatelj Jugoslavije. Na sliki ga vidimo pred dobrimi dvajsetimi leti, 12. avgusta 1944, s predsednikom Titom, ko sta se v Neaplju pogovarjala o koordinaciji operacij proti silam nemškega fašizma in o drugih problemih, ki so bili zanimivi za obe deželi. Avtomobilska cesta skozi Saharo Na nedavnem sestanku strokovnjakov iz Alžirije, Tunizije, Malija in Nigerije so 'Sklenili, da bodo čimprej skušali uresničiti že 30 let star načrt o, gradnji ceste skozi Saharo. Avtomobilska cesta naj" bi bila dolga več kot 3000 km. Tam, kjer so danes karavane kamel edino prometno sredstvo, bodo čez deset ali dvajset let drveli avtomobili. -Stroški gradnje bodo. po približnih cenitvah znašali najmanj 127 milijonov dolar- jev. Avtomobilska cesta, ki bi pomenila za te afriške dežele velikanski gospodarski napredek, bi peljala od Alžira skozi južno Alžirijo in bi se nato razcepila — ena proga proti Nigeriji in druga proti Mali ju. Bliža se osmi zlet Bratstva h ©eiofiiosti še pol leta in spet bomo priče tradicionalne manifestacije mladine iz 35 občin. Spet se bomo srečali športniki iz Banja luke, Bihaća, Karlovca, Novega mesta in Siska. To bo osmi zlet Bratstva in edinstva, ki bo po Veliki Kladuši, Slunju, Cazinu, Vrgin mostu, Bihaću, Sisku in Novem mestu tokrat v Karlovcu. Ti zieti so iz leta v leto postajali vse večja manifestacija mladine, tovarištva in bratstva ter enotnosti. Pod to zastavo se bo v Karlovcu zbrala mladina Bosanske in Bele krajine. Dolenjske, Like, Korduna, Banije in Moslavine'. Lahko rečemo, da so po, organiziranosti, številu športnikov in prebivalcev mesta, kjer je bil zlet organiziran, zleti presegali drug drugega, pa je tako do zdaj na njih sodelovalo ie 28.860 športnikov. Lani so bile organizirane tri medzletne akcije v Drvarju, Trnovcu in na Triglavu. Prva je bila v Drvarju na dan mladosti, druga v počastitev 20.letnice zleta v Trnovcu, pohod na Triglav pa je pomenil lep zaključek letošnjih priprav. Vse tri letošnje akcije so bile le priprave na osmi karlovški zlet. Stalni sekretariat je že sestavil program tekmovanj. Program predvideva, da se začne letošnji zlet Bratstva in enotnosti 5. maja. Tega dne bo namreč tek osvoboditve. Nadaljeval se bo 6. junija, ko bo revija folklore, naslednji dan pa bodo peli pevski zbori. Tega dne bo tudi aeromiting in tekmovanje gasilskih društev. Neposredno pred glavnim nastopom, ki bo 13. junija, bo pohod na Petrovo goro, svečana akademija, ognjemet in polaganje vencev. Poseben del zleta bo predstavljala štafeta Bralstva in enotnosti, ki bo začela pot v Karlovcu 1. junija in bo obšla vsa zletna področja ter ponovno prišla v Karlovac na dan zaključnih svečanosti. Športni program, ki bo za gledale? prav gotovo najbolj privlačen, predvideva nastope v petnajstih disciplinah. Sodelovale bodo ekipe iz vsega /letnega področja Za športna tekmovanja so predvideni trije dnevi: 6., 11. in 12. junij. Mesta, kjer bodo tekle boii>e so: Karlovac. Ogulin in Duga Kesa. Stalni sekretariat j." medtem že pripravil propozicije za vsa tekmovanja, tako da bodo športniki lahko čimprej začeli s pripravami za to veliko športno in mladinsko manifestacijo. Poudariti velja šc to, da vse, kar je bilo narejenega in kar še upajo, da bodo zdaj naredili, vse bolj in bolj krepi bratstvo in enotnost med mladino iz -/letnih področij. To obenem tudi pomeni, da je Titova misel: »Bratstvo in enotnost je ključ nadih uspehov, čuvajte ju kakor zenico svojega očesa!« vedno živa ter da pomeni in bo tudi v bodoče pomenila osnovo delnih aktivnosti. Zato pa so tudi tekmovanja zanimiva in privlačna in pomenijo posebno doživetje za tekmovalce in tudi za gledalce. !!llii|lli!'i!i!!lltliilll!l Skoraj mesec dni so i3*' Trebanjci v gosteh — lisico »Tu bom stanovala, na hrano bom pa hodila čez cesto,« si je najbrž mislila zvitorepka, ko si je nekako v začetku lanskega decembra izbrala Trebnje za zimovanje. Da, Trebnje in prav središče Trebnjega! Nastanila se je pri Zupančiču (brez njegovega dovoljenja, seve), »sobo« pa si je izbrala globoko pod podom. Ne verjamete? Saj tudi jaz najbrž ne bi, če . .. V petek, 8. januarja, je ravno odbila dvanajsta ura, ko sva s kolegom Rihardom v prelepem sončnem dnevu stikala za motivi okoli postaje Trebnje. »Na, poglej jo! Kaj? Lisico vendar! Kje neki? Tam, na strehi Zupančičeve šupe se sonči. Res, gc-tovo je udomačena. Nad njo se je namreč sončil domač; maček, pod njo pa sprehajala jata perutnine.« Stopim bliže, da bi jo fotografiral od bli-ju. Jok, ne boš brate, kdo ve, kaj imaš v tisti škatljici. Predno sem šklocnil, je zdrsnila s strehe in izginila. »Kaj je bila morda lisica?« Za nama se je ustavil mož v železničarski uniformi in ko sva mu potrdila vprašanje, je pričel: »O, da bi jo sbo zlomkov in petdeset po vrhu! Ni udomačena! Divja je. Tu se je nastanila in nas izziva, lovce namreč. Ne pridemo in ne pridemo ji do ži-veda. Vedno so izmuzne, še dobro, da ne krade kokoši, 14 poškodovanih pri Brežicah 16. januarja ob 10. uri se je na avtomobilski cesti v Sko-picah pri Brežicah primerila huda prometna nesreča. Voznik SLAVNIKOVEGA avtobusa KP 56-24, Milan Peršič, je dohitel med vožnjo proti Ljubljani neznan fiat C00 in pri tem zavrl. Ker je zaradi snežne brozge avtobus zaneslo v desno, je voznik zavil v levo. V tem mu je pripeljal nasproti TAM-4500 KP 57-38 s priklopnikom. Prišlo je do hudega trčenja, pri tem pa je tovornjakov motor iztrgalo iz okvira in ga vrglo na testo. Voznik tovornjaka AI7 bert Bertoh je dobil pretres možganov ter rane po desni roki in glavi. Prepeljali so ga v brežiško' bolnišnico. Sovoz-nik Kavrečič je dobrih 6 ur po nesreči podlegel poškodbam. Med 29 potniki v avtobusu sta bila dva leže poškodovana. 7 pa le toliko, da je bila potrebna zdravniška pomor, nakar so zapustili bol- Pod obtožbo, da je prodala svojega sedem mesecev starega sina Domenica, so pred kratkim.priprli Neapeljčanko Tereso Piscopo. Karabinjerje so pripeljale na sled temu nenavadnemu primeru govorice mnogih žena. Teresa Piscopo, žena pijači vdanega prodajalca zelenjave in mati štirih otrok, je svoje- ni.šnito. Na avtobusu je škode za 5 milijonov, na tovornjaku, ki je TOMOSOV tri je vozil njegove izdelke, pa za 7 milijonov din. škode na tovoru še niso ocenili. ga najmlajšega otroka prodala kmetu Giuseppeju Noviel-lu za 50.000 lir. Pri predaji otroka je mati prejela polovico dogovorjene vsote, preostalo pa naj bi dobila, ko bi Noviello malega Domenica adoptirah Zakonca Piscopo, kupca in, nekega posrednika so ujeli in priprli, otroka pa so dali v varstvo dečjemu domu. kaj t*iio sioer z nami l°v" c[\ g^0 Jih dovolj sliStoO. Kar nov grem po puško in p#°rda J° *>m , . .« MifJe prišel tovariš Ludvik 1aJnar. tudi navdušen im-ec° sva mu omenila li-X3N° sredi Trebnjega, m jfrotepel: »Jaz nisem 'elajj banjske lovske druia-ne jC se to ne tiče . .« . jjiki uniformi (Vili ')Vs puško in psioo Piko "e n/pa,n6ičevem dvorišču. Psi«! gostjo kmalu pdJfcri-la<3 po<^ P:xlom. Hov, j^>v ', je odmevalo notri, ven'jciko2ar- Udovču je to tr'-iikir6S€c5al°. da se je še sam azil pod P°d- )>Pika' prini P"1™ Jo!« Je !;.ia-(° je v temi zagledal f skupaj. Pika je res »^usekala v gobček, da . 31« in odskočila. Pok! Somi* 111 zadovoljno brun-Q je TJdovč kmalu pri-kaJ^.**» * mrtvo lisico 1 • >>Na> Pa sem * \a fl>emana duša dosti si ie- * a Plti. ..« ' ram konec te nenavadne dtkaJ je napotilo lisico, da s* nastanila sredi Treb- njega, je težko reči. Gotovo bolezen. Bila je namreč močno »arjava in shujšana. Da se ni dotaknila domače perutnine, je za lovce razumljivo. Stara resnica je, da lisica ne dela škode v bližini, kjer stanuje. Zupančičevo »gostjo« so ljudje Šesto videli ob vsakem času, pred lovci pa se je vedno pravočasno in dovolj skrbno umaknila, da ji niso mogli do živega, Ponoči so jo videli zunaj, ko je hodila po hrano na Šprigerjevo dvorišče, kjer je pobirala odpadke in kosti. V turističnem jeziku bi se to reklo, efe je »stanovala« pri zasebniku, hranila pa se je v gostišču . . . Tovariš Strajnar, ki je speit prišel mimo, je menil, da jO je bilo pravzaprav škoda, saj je. bila to »najbolj poštena -lisica«, kar se jih spominja. Prej, ko je šlo za »čast« lovcev, si je umival roke. No, tako čisto nedolžno »poslanstvo« lisice v nassljensm kraju v celoti pa vendar ni. Ne gre pozabiti, da je bila močno garjeva in^bi lahko zanesla garje med domače živali. Med drugim je to razleg, da so se ho'eli lovci čimprej iz-nebitii nepovabljene gostje. M Saša t) o b r i i a : .< it & 0 N A V T I J). — Nekega večera, ko je Tincta bolničarka prevezovala pod skednjem, se je spet oglasilo tisto petje. Drobna, dvanajstletna deklica je prignala krave s paše in jih segnala v hlev. »Kako ti je ime?« je vprašal Tine. »Francka.« — »Lepo poješ, Francka. Kadar poješ, sem brez skrbi, tedaj gotovo ni Švabov blizu.« Francka je zardela. — In odtlej je pela vse dneve, da je bila že vsa hripava. 10. — Z vrhov so izginile poslednje lise snega. Sadovnjaki so odeveteli in zeleno žito je visoko pognalo. Francka je pasla na pobočju nad domačijo, ko jo je nekdo poklical iz gozda. »Hej, pastirica!« Stekla je na rob lesovja. Izmed vejevja je stopil partizan v lepi, novi uniformi. »Si kaj videla .Švabe?« — »Ne, nisem. Ta teden jih ne bo blizu.« — »Kako to veš?« se je začudil partizan. 11. — »Obveščevalka sem. Tu smo otroci obveščevalci in mladinska kurirska linija vodi iz Kamnika v Gornji grad tu čez,« je ponosno dejala Francka. Partizan se je nasmehnil. »Obveščevalci... Glej jih, junake!« Potem se je obrnil proti gozdu in zažvižgal na prste. Iz gozda so stopile tri ženske v raztrganih vojaških oblekah. »Zdjes nada /dat,« je rekel partizan in pokazal na kmetijo. SMEH STOLETIJ Grški filozof Demonaks s Cipra je prišel Atene, kjer se je začel meščan Agatokles pred njim bahati, da je edini in najboljši govornik v mestu.. Demonaks ga je kmalu pomiril: »Če si edini govornik v A.tenah, kako moreš biti najboljši? Če pa si najboljši, "ne moreš biti edini.« ) ' — * — V sredim' četrtega stoletja se pokaže na severnih mejah Grčije nov, nevaren sovražnik — Makedonci. Ti dosežejo silen razmah pod vlado Filipa Makedonskega, ki se na vse načine trudi, da bi se vmešal v grške razmere, naj bo zlepa ali zgrda. Spartancem pošlje ob neki priložnosti ljubeznivo sporočilo: »Če pridem v vašo deželo, bom vse pobil in požgal!« Toda Špartanci se tudi to pot ne izneverijo stari navadi in mu odgovorijo: »Če...« _*_ Ko je bil Aleksander, poznejši kralj, še majhen deček, so mu sporočili vest o novi" zmagi njegovega očeta Filipa. Stremi j ivi dečko je žalosten dejal: »Kaj bom pa jaz delal, če bo moj oče zmagal v vseh bitkah?« Aleksandar Veliki je imel navado, da je pri poslušanju kake obtožbe vedno zatisnil eno uho. Ko so' ga vprašali, zakaj to dela, je odgovoril: »Drugo uho hranim za obtoženega, ko se bo branil.« Ko se je Aleksander mudil v Afezu, ga se slikal slavni, grški slikar Apel. Toda kralj ni pohvalil umetnikove stvaritve. Tedaj pa so pripeljali vladarjevega konja, ki je veselo zarezgetal pred sliko. »O, kralj!« je tedaj rekel slikar, »bojim se, da je tvoj konj boljši poznavalec umetnin kakor ti.« B R E Z BESED — Povejte mi, tovariš doktor, ali je kaj resnega? Neprijavljeit (in nenavadna) „gosfja v Trebnjem Neapeljčanka je prodale otroka 12. -^je j)0^"at?« je vprašala eni izmed žensk. Partizan e$e^°c°hal za ušesom. Očitno mu je zmanjkalo ^".i^PočaV a?đa noč žudjet, pojdjom vperjot,« je pot^i-jg^1.dejal. Spustil se je po bregu in ženske za fljla pr7a-J se Je Francka spomnila, da je partizana že v'Vljaj ~*\ Večkrat je prihajal ponoči tod mimo in se U; P*1 njih. Klicali so ga Noč in je bil posebni kuTV VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0Ml° * VIHARNA POMLAD * »?>Preklemana duša, pa sem te le ...« je dejal lovec \J( z uplenjeno lisico, ko jo je privlekel izpod Zupančičeva poda sredi trga ZAKAJ ODBORNIKI NISO ZADOVOUHI? Premajhna aktivnost svetov in pomanjkanje analiz s strani upravnih organov - Na odločitve in stališča skupščine občani doslej še niso dovolj vplivali. Pri občinski skupščini v Brežicah dela 12 svetov, ki štejejo skupaj 104 člane. Skoraj četrtina članov je iz vrst odbornikov. Iz analize o delu skupščine je razvidno, da sta bila najbolj delovna svet za družbeni plan in finance ter svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Imela sta po 14 sej in pripravila sta veliko predlogov za obravnavo na skupščini. Tudi svet za urbanizem in svet za turizem sta se po-* gosto sestajala in opravila precejšnje delo. Ostali sveti so bili manj aktivni. Svet za šolstvo je imel le tri seje v zadnji mandatni dobi, svet za kulturo in prosveto dve, svet za delo in delovna razmerja pa se do sedaj sploh ni sestal. število sej je bilo odvisno predvsem od dejavnosti uprave, ki je dajala pobudo za sestajanje. Aktivnost služb v upravi je torej bistveno vplivala na aktivnost svetov. Zanimivi so tudi podatki, ki govorijo o tem, kdo je bil največkrat pobudnik za delo skupščine. V analizi je prikazano, da je dala pretežni del pobud za obravnavo na sejah skupščine občinska uprava z upravnimi organi širših družbeno-političnih skupnosti Sveti so bili z lastnimi pobudami udeleženi komaj z 12 odstotki, odborniške in skupščinske komisije z 1,5 odstotka, odborniki skupščine z 0,7 odstotka, zbori občanov s 3 odstotki itd. Občani so torej preko delovnih in družbenih organizacij, predstavniških in drugih organov vplivali na delo in oblikovanje stališč skupščine v 39 odstotkih. Večina pobud je izhajala iz državnih orga-' nov. Razmerje sicer ni še idealno, vendar se že vidi, da skušajo občani zavestno vplivati na oblikovanje politike v občini. Veliko premalo so se do- slej uveljavili sveti, ki bi pravzaprav morali imeti odločilno vlogo. Njihovo pomanjkljivo delo izvira deloma iz neustreznega sestava, / deloma pa iz nezadovoljive dejavnosti upravnih organov. Brez ustreznih analiz in strokovnih utemeljitev je težko razpravljati, ker pomeni to osnovo za sistematično delo. Vsi odborniki po vrsti so zaradi tega poudarili, da bo treba v prihodnje delo občinske uprave bolj prilagoditi delu skupščine. Odborniške in skupščinske komisije na delo skupščine niso bistveno vplivale. Nekatere se niti sestajale niso ^v celoti. To velja na primer za komisijo za prošnje in pritožbe, ki je bila v celoti sklicana enkrat ali dvakrat v začetku. Potem so se sklicatelji zadovoljili le z nekaterimi člani. Tako z delom komisije še zdaj niso seznanjeni- niti člani, še manj pa odborniki občinske skupščine. Potem se včasih čudimo, zakaj se ljudje obračajo na razne organe v republiki ali celo v zvezi! Največkrat sporočajo prošnje in pritožbe kar predsedniku obč. skupščine, sekretarju komiteja in predsedniku občinskega odbora SZDL. Preko njih ali pa preko drugih vplivnih znancev skušajo intervenirati za ugodno rešitev svojih problemov. Odborniki so v skupščini sicer živahno razpravljali, vendar predvsem o lokalnih problemih posameznih volilnih območij. Manj odločno in izčrpno so posegali v problematiko celotne občine. Njihovo delo se je odražalo tudi v svetih, vendar so bile pobude za obravnavo problematike v skupščini minimalne. Do svojega dela v skupščini so bili odborniki zelo kri-, tični in so izjavljali, da niso V SINDIKATIH: m PREPOČASI! Na občne zbore sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah so vse prepočasi pripravljamo, čeprav smo s pripravami začeli dovolj zgodaj. Le nekatere podružnico so dosledno izvajale sprejete sklepe s sestanka predsednikov sindikalnih podružnic. Poiskati moramo vzroke sedanjega stanja In jih odstraniti, sicer se lahko zgodi, da bodo občni zbori le gola formalnost. Z zavlačevanjem predvolilne aktivnosu kažemo nerazumevanje za nove oblike priprav na občne zbore, ki jih moramo kvalitetno dvigniti. Zato moramo v tistih obratih, ki se niso organizirani, takoj začeti z razgovori. Le na ta način bomo dosegli pravilen odnos do priprav. Bilo bi nesmotrno in kratkovidno, če bi priprave in občne zbore zavlačevali na zadnje dni rokov Tak način nas sili v površno in prakticistično obravnavo rxjsarneznlh problemov. Članom moramo dati možnest, da v pripravah vplivajo in sodelujejo pri analiziranju problemov. Nekatere pomanjkljivosti v sindikalnih organizacijah, o katerih je govoril smdikalni svet, so že rešene, v kadrovanju za nova vodstva pa ni opaziti poglobljenih razprav. Premalo je analiz dosedanjega dela izvršilriih odborov sindikalnih podružnic, ki bi bile merilo za izbiro novih vodstev. Slabost jo tudi v tem, da v glavnem vse naloge ležijo na posameznikih. Res je, da to velja na splošno in so seveda tudi pozitivne izjeme. Poudariti velja, da so nekatere podružnice že imele občne zbore. To so Krka Brežice, Beti Metlika —. obrat Dohova, KZ Bizeljsko, Vodna skupnost Dolenjske — obrat Brežice, Tovarna pohištva Brežice in Obrtno uslužnoslno podjetje Brežice. Beti — Dobova in FTT Brežice bosta imeli občna zbora 23. oziroma 24. januarja. Predvolilni razgovori v KZ Brežice bodo po področnih upravah, v KGP pa po revimlh vodstvih. Januarja bomo tudi evidentirali kandidate za občinske odbornike in poslance. Ker do zdaj nismo izkoristili različnih oblik sestajanja v delovnih organizacijah (sedanja DS, UO in podobno in ker smo Imeli malo predvolilnih konferenc sindikalnih organizacij, imamo evidentirane le 4 kandidate ja zbor, delovnih skupnosti občinske skupščine in 7 kandidatov za republiško skupščino. Na teh sestankih moramo obravnavati predloge za kandidiranje, ker bomo le tako realneje predlagali take kandidat«, ki bodo zagotovili pravilno delo v skupščinah in skupščinskih organih. Ob evidentiranju upoštevajmo, da imamo veliko dobrih hi sposobnih proizvajalcev med ženami in mladino, ki bodo kvalitetno delo skupščin še izboljšali! • Organizacije ZMS v delovnih kolektivih IMV Novo mesto — obrat Brežice, Ljudska potrošnja Brežice, Obrtno servisno podjetje Brežice »1'osavje« in Občinska skupščina So evidentirali kandidate Iz vrst mladine kot možne kandidate za zbor delovnih skupnosti brežiške OS. Lahko torej vidimo, da se moramo intenzivneje pripravljati na občne zbore In evidentiranje kandidatov za odbornike in poslance. Sindikat v občini in sindikalne podružnice so nosilci predvolilne aktvnosti. Co se tega v pravi meri zavedamo, moramo bolj poglobljeno razmišljati in aktivneje delati. IVAN 2IVIC zadovoljni. Vzrokov so navedli več: da so bili dnevni redi preobsežni in da se v gradivo niso mogli dovolj poglobiti; da so premalo razgledani, da so bile nekatere zadeve podane preobširno, druge, tudi pomembne stvari, spet preskopo; da so v skupščini sodelovali le pri odločitvah, medtem ko jih ob pripravah predlogov ni nihče poklical in se posvetoval z njimi. Marsikdo se je prav zaradi tega umaknil vase, posebno še, če je enkrat ali dvakrat dobil na svoje vprašan je v skupščini zavrnilni odgovor. Na dnevnem redu vsake seje so bila redno tudi vprašanja in predlogi odbornikov, vendar so odborniki tu načenjali v glavnem probleme volivcev svojega področja. V širšo problematiko se niso spuščali. Morda tudi ni prav, da je bila ta točka vedno na koncu, kot nameček za zaključek seje. Odborniki so bih tedaj že utrujeni in marsikdo, ki je imel pripravljeno kako vprašanje, ga je zaradi tega raje zamolčal. J. T. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH: kotiček v etnografskem oddelku, kjer lahko vidite ponazorjen razvoj razsvetljave skozi, stoletja Mmt zbor w@11wm Je ili w Jtrtieah Minulo nedeljo so imeli v Arbičah zbor volivcev. Udeležil se ga je tudi predsednik OS tov. šepetavc. Predsednik Vojko Cer jak je poročal o delu sedanjega odbora. V živahni razpravi so veliko govorili o ureditivi in vzdrževanju vaških poti, ki so v slabem stanju. Občanom so končno vrnili gramoznico. Nato so govorili o centralni ar- Za nezakonskega otroka več kot 10 let ni prispeval niti dinarja! Soboslikarju Francu Petanu Iz Brežic je pristojno sodiščče v Novem mestu dokazalo očetovstvo in s sodbo v Brežicah leta 1953 bd moral le-ta od 1. junija 1954 prispevati za nezakonskega otroka po 500 dinarjev, od 1. februarja 1960 pa po 2.500 dinarjev na mesec. To svoje obveznosti obrtnik Petan nI nikoli izpolnjeval, čeprav za dinar ni bil nikoli v zadregi. Ves ta čas pa je občinska skupščina v Brežicah prispevala za vzdrževanje tega otroka precejšnje vsote. Najprej je plačevala po 3.000 dinarjev na mesec, od prvega februarja 1952 po 3.900 dinarjev, od januarja. 1953 po 5.000 dinarjev, od januarja 1955 po 7.425 .dinarjev, v letih 1956 in 1957 po 8.580 dinarjev, v letu 1958 po 9.300 dinarjev, v letu 1960 po 10.800 dinarjev in od 1. marca 1964 celo 27.000 dinarjtv na mesec! Oče pa je vsa ta leta v miru registriral svoje račune na občinski upravi in se ni prav nič zmenil za izdatke, ki jih plačuje družba za njegovega nezakonskega otroka. Izpolnil ni niti svojih najosnovnejših obveznosti! Sodišče v Brežicah ga je zaradi tega obsodilo nsr 4 mesece zapora, upoštevajoč prejšnjo kazen in kazen za neko drugo kaznivo dejanje. Skupno je dobil 9 mesecev zapora in 100.000 din denarne kazni, Kazen je sodišče pogojno odložilo za tri leta, če imenovani medtem ne bo storil novega kaznivega dejanja. V roku 6 mesecev mora plačati vso zaostalo preživnino za otroka in znesek nakazati občinski skupščini. Pego J za odložitev kazni je tudi ta, da bo odslej redno poravnal svoje obveznosti do otroka. Smučarski tečaj za pionirje v Pišecah Na osnovni šoli v Pišscah bodo izkoristili zimske počitnice za smučarski tečaj. Pripravljajo tudi enodnevna pohod po »kozjih stezicaha. Za tečaj se je prijavilo že 20 pionirjev. Otroci bodo stanovali doma in se vsako jutro zbrali v šoli, od koder jih bodo učitelji peljali na sneg. Zimovanje prirerajo tudi nekatere druge osnovne šole. Ob zaključku bodo povsod imeli tekmovanja med posamezniki in skupinami. Pomerili se bodo v smučanju in sankanju. tiski šoli, ki vključuje še po-družniški šoli Sromlje in Pečice. Učence iz Sromelj vozi avtobus, učencem iz Pečic pa je občina kupila kombi. Šolsko poslopje je žal občutno premajhno. Posebne so nove učilnice, na šoli ni kabinetjov, ni prostora za knjižnici ne za tehnični pouk Potrebno bo obnoviti inventar. Ker je pouk v dveh izmenah, se ne da popolnoma prezračiti učilnic-Položiti bo treba nov parket. V Artičah močno primanjkuje stanovanj za učitelje. Nekateri zdaj stanujejo v zasilnih prostorih, zato nd nič čudnega, če mnogi mislijo na odhod. Ko1; kaže, bodo letos zgradili stanovanjski blok in problem rešili. Na zboru so razpravljali še o posojilih za popravilo hiš, o davčnem vprašanju in podobno. Za dozidavo prosvetnega doma bodo uvedli krajevni samoprispevek. Ker pa na zboru ni bilo potrebne večine za sprejetje odloka, bodo o tem podrobneje razpravljali po posameznih vaseh. Po razpravi je predsednik OS razložil pomen krajevnih skupnosti, volivci pa so razrešili dosedanji krajevni odbor in izglasovali ustanovitev krajevne skupnost, ki se ji pridružujejo tudi Pečičani. Izvolili so 5-članski krajevni svet, za občinsko skupščino pa so namesto odbornika, ki _____: Pokopališče'v VeL cioSIni bodo letos uredili Prebivalci Velike doline so se že več let pritoževali nad neurejenim pokopališčem. Lani so sklenili, da ne sme biti teč tako zapuščeno in zanemarjeno. Začeli so graditi mrliško vežico in jo spravili do podstrehe. V kratkem bodo delo nadaljevali, nato pa se bodo lotih obnove pokopališkega obzidja. Prebarvali bodo ograjo in ob zidu uredili lep zelen pas. Zasejali ga ¥ Posiikve bo vodila položnega cesta bodo s travo. Za vsa ta dela bodo uporabili sredstva krajevnega odbora. Prebivalci želijo kar najlepše urediti svojo vas, ker zahaja poleti tja veliko tujcev. Že dolgo si želijo, da bi jim lahko pokazali tudi zanimivo podzemsko jamo s kapniki, ki pa še ni raziskana in tudi nima pravega dohoda. V nekaj letih računajo, da jim bo uspelo tuđi to. BREME VESTI »' Cesta, ki povezuje vasico -•Ponikve z Veliko Dolino, je zelo strma. Dohod v vas je zaradi tega izredno težaven. Ljudje bi si pet radi olajšali, zato so predvideli novo cesto, ki se bo izognila strmini. Dolga bo 1.600 metrov in je že trasirana. Zemeljska dela so tudi začeta. Vaščani so pri: pravljeni še vnaprej za prostovoljne delovne akcije, vendar sami ne bodo zmogli vsega Prispevali bodo, kolikor bo. mogoče. Nekaj bo dala zraven bodoča krajevna skupnost, nekaj pa kmetijsko go zdarsko pod'etic iz Brežic, ki bo novo cesto prav tako uporabljalo. O gradnji ceste se bodo določneje pogovorili na bližnjem zboru volivcev, na katerem bodo ustanovili krajevno skupnost za območje krajevnega odbora Velika Dolina. Matični urad Dobava . Decembra ni bilo rojstev Izven bolnišnice. — Poročili so se: Jože Stanič, soboslikar iz Zupelevca, in Frančiška Veble, fotograf ka iz Set pri Dobovi; Anton Domitrovič, strojni ključavničar iz Zagreba, in Marija Bogovič, delavka iz Rigonc. — Umrl .je Jože Cvetkovi, kmet iz Sel pri Dobovi, 78 let. Predstavniki pionirskih odredov v Celju Pet pionirjev iz brežiške občine je v torek odpotovalo v Celje na okrajno pionirsko konferenco. Spremljal jih je član pionirske komisije pri občinski zvezi prijateljev mladine. Pionirji so bili iz Cerkolj, Brežic, Dobove, Pisec in iz Artič. Na konferenci so poročali o delu svojih odredov, seznanili pa so se tudi z dejavnostjo pionirske organizacijo v okraju. MS Javno tribuno prireja Krajevna organizacija Socialistične zvezo v Brežicah, v četrtek, 28. janrar-ja ob 20. uri v Prosvetnem domu in Vabi občane k člmvečji udeležbi. Na dnevnem redu je razprava o delu občinske skupščine v minulih dveh letih, evidentiranje kandidatov za pomladanske volitve ter ustanovitev krajevno skupnosti. Udeleženci bodo tokrat dobili odgovore na vprašanja, ki so jih občani postavljali na letnih .konferencah podružnic SZDL. Zvedeti so želeli predvsem za nekatere komunalne probleme v zvezi z ureditvijo novega naselja, gradnjo nadvoza do ceste 21. maja, gTadnjo avtomobilskih garaž ipd-ES Občinska zveza prijateljev mladine sklicuje danes posvet s predstavniki vseh organizacij, ki so se vključile v program zimovanja pionirjev. Dogovorili se bodo za razpored predavanj, filmov in razgovorov. V programu sta tudi dva smučarska tečaja, eden za za-< četnike in eden za tiste, ki osnove tega športa že obvladajo/ Mladi športniki bodo med zimovanjem nastanjeni v dijaškem domu. E2 V torek je občinski sindikalni svet povabil na razgovor sekretarje delovnih organizacij. Od tam, kjer sekretarjev nimajo, so se udeležili razgovora direktorji. Prisoten je bil tudi predstavnik zavoda za zaposlovanje delavcev. Udeleženci so se pogovorili o mnogih problemih s področja delovnih raz- Občni zbor brežiškega foto kluba Po daljšem premoru, ki je vladal v brežiškem foto klubu, je neaktivni odbor po dveh letih sklical občni zbor. Žalostno je, da stari odbor ni mogel izvoliti novega predsednika, ker je bil stari premeščen iz Brežic. Občnega zbora, ki je bil 10. januarja v prostorih Doma JLA, se je ud< k,-ležalo 17 članov in predstavnik LT. Iz referata dosedanjega dela je razvidna nedelavnost kluba. Prav tako pa tudi člani, niso skoraj nič pomagali in le trije so sodelovali na medklubskih razstavah. Članarino sta plačala le dva člana! Prav tako se je pokazalo, da bo treba napraviti pravilnik kluba. Novi odbor čaka težavno delo. Predviden je tečaj za začetnike in ob koncu leta tudi klubska razstava. Ceorav ima t3 panoga veliko pristašev, večjih uspehov ne moremo pričakovati toliko časa, dokler fofco klub ne bo dobil-primernih prostorov. O. G. Zimske počitnice pionirjev v Brežicah Od 22. do 30. januarja bo v Brežicah zimovanje pionirjev. 7. vsake popolne osemletne šole se ga bo udeležilo po pet pionirjev; vseh bo torej -15. Bivali bodo v dijaškem domu, kjer bodo imeli vso oskrbo. Mladi ljubitelji zimskega športa' bodo obiskovali začetni in nadaljevalni smučarski tečaj. Upajo, da jim muhasto vreme nc bo pokvarilo veselja na snegu. Letos je poskrbljeno tudi za zaposlitev pionirjev v času, ki ga bodo preživeli v internatu po smučanju. V programu so predavanja in razgovori o delu taborniške, mladinske, pionirske ter vseh drugih organizacij, ki delajo z mladino. Pionirji si bodo ob tej priložnosti ogledali tudi več ozko-tračnih filmov. merij, ki so značilni za obdobja preteklega, leta. B Delavska univerza prireja v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom seminar za predsednike delavskih svetov. Seminar se bo pričel v torek, 26. januarja. Slušatelji se bodo srečali vsak teden enkrat in takrat bodo na seminarju ves dan. Povabilu za udeležbo se je odzvala večina podjetij. Po zaključku tega seminarja bo sledil še seminar za predsednike upravnih odborov. B Danes popoldne bo v mali dvorani Prosvetnega doma priče-tek nagradnega žrebanja, ki ga prireja trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA za svoje potrošnike. Zanimanje za žrebanje in večerni nastop pevcev je zelo veliko. Zabavni program bo popoldne ob petih in še enkrat zvečer ob sedmih. Dvorana bo verjetno obakrat napolnjena. Ob gostovanju celjskega gledališča obisk ni bil taksen. Zasedenih je bilo le 238 sedežev. H Gospodinje se bodo gotovo razveselile novice, da ribje suše na brežiškem trgu ne bo več. Od sobote naprej bod« iz Zagreba enkrat na teden redno dovažali ribe na brežiški živilski trg. Prodajali bodo sladkovodne in morske ribe. Obetajo bogato izbiro. Do sedaj je za goste pripravljala ribe večkrat bivša kavama, vendar to ni prišlo v poštev za gospodinjstva. Ponudba Zagrebčanov je, torej kar umestna. mu je potekel mandat, evidentirali 5 volivcev, ki bi prišli v poštev za novega odbornika. Nato »o izvolila še nov poravnalni sve*. Zbor je lepo potekal, udeležba je bila dokaj številčna, volivci pa so pokazala mnogo 2animanja, kar obeta, da bo delo krajevne skupnosti uspešno. - NOVO V BREŽICAH Sevniška in šentjanška zadruga pred združitvi io Oba zadružna sveta sta že glasovala o tem — Namen združitve: enotnejše gospodarjenje V sevniški občini so pred meseci spet oživele razprave o združitvi obeh kmetijskih zadrug v enotno kmetijsko organizacijo. Za združitev so se nekateri zavzemalj že leta 1962, ko jih je na to napeljala reorganizacija gozdarske službe. V občini so bile tedaj tri zadruge: sevniška, tržiška in šentjanška. Združili sta se takrat le KZ Šentjanž in KZ Tržišče in pri tem je ostalo. Ko je občinska skupščina na eni izmed zadnjih sej razpravljala o kmetijstvu, je odločila, naj bi posebna komisija proučila, kakšne so možnosti za združitev KZ Šentjanž s KZ v Sevnici. Delo komisije je zdaj opravljeno. Sestala sta se že oba zadružna sveta in glasovala za združitev. To vprašanje bosta obravnavala še svet za gospodarstvo in svet za kmetijstvo ter pripra- 15 milijonov za stanovanja borcev Na občnem zboru Zveze borcev v Loki, ki je bil pred dnevi, je zastopnik iz Sevnice poročal, da je sevniška občina dobila od republiškega odbora Zveze združenj borcev 15 milijonov dinarjev, ki jih bodo uporabili za popravila stanovanj bbrcev-kmetov. Nadalje so razpravljali o tem, da bi letos nabavili svoj prapor, v najkrajšem času pa izvedli srečanje borcev, zlasti vojnih ujetnikov. Polde Novak je pripomnil, da bi borci predvideno anketo o svojem življenju izpolnjevali brez brez pretiravanj z resničnimi podatki. Na koncu so se pomenili tudi o tem, kako se bo ZB pripravila na proslavo 20-letnice osvoboditve. S. SK. vila ustrezen predlog za sejo občinske skupščine. V kmetijski zadrugi v Sevnici menijo, da bi bilo treba sklepati o združitvi čimprej, da ne bodo nastopile prevelike težave pri poslovanju. Namen omenjene združitve je predvsem enotnejše gospodarjenje ter uspešnejše reševanje kadrovskih vprašanj. Za tako majhno področje sta dve zadrugi res preveč in stroški uprave se bodo z združitvijo lahko kar precej zmanjšali. Odslej bo veliko Sevniški »ŽELEZNI-. NI« več prostora! 2eleznina v Sevnici je nedvomno eden najbolj obiskanih lokalov v občini. Pravi naval je predvsem dopoldne ob uradnih dneh. Poslovodja Simončič je povedal, da najtežje dobavijo cement, okensko steklo in vodovodne cevi, to pa so predmeti, po katerih povsod veliko povprašujejo. Glede na tolikšen promet bi kazalo trgovske lokale rekonstruirati. Zdaj, ko je trgovsko podjetje kupilo še sosednje prostore, bo to možno urediti. Začeli bi lahko že letos. Lokal je videti še starejši, ker stoji nasproti trgovskemu domu, ki je bil lani obnovljen. S. Sk. manj težav tudi pri planiranju. Začetek skupnega gospodarjenja najbrž ne bo lahek, ko pa bodo premagane vse organizacijske težave, bo delo steklo in se usmerilo v okvire enotnega perspektivnega načrta za območje sev-niške občine. V kmetijski zadrugi ZASAVJE menijo, da georafski Lani v sevniški občini 215 tujih turistov Lansko leto je obiskalo sev-niško občino 215 tujih turistov. Največ jih je bilo iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Francije, Združenih držav Amerike, iz Holandije in Italije. Tudi občani so to leto precej potovali. Izdanih je bilo 357 potovalnih dovoljenj. Večina je odšla v tujino na obiske k sorodnikom in znancem. Predvsem so potovali v zapadno Nemčijo, Avstrijo in Italijo. _Na delo sevniški občani ne odhajajo v tujino. Verjetno zaradi tega, ker imajo doma lepe možnosti za za poslitev. Delovne sile primanj kuje, posebno ženske. V bližnji okolici so skoraj vse zaposlene in podjetja bodo morala zaposlovati žene iz oddaljenih krajev. pogoji za združitev niso najbolj ugodni. Mirenska dolina je področje zase, a je žal razbito zaradi administrativnih meja. Enota zase je tudi predel od Zidanega mosta do Brestanice. Tudi ta je umetno razdeljen. Ena zadruga bi lahko imela več takih obmo. čij, vendar bi morala biti zaključene. V gozdarstvu je to urejeno ne glede na občinske in okrajne meje. Na tak način bi po mnenju sevniške zadruge morali uzakoniti tudi kmetijska območja. Za ISf milijonov mm\ davkov v sevniški ®mm V tem tednu bo posebna komisija občinske skupščine v Sevnici pregledala četrti davčni okoliš, ki bo oproščen plačevanja davčnih obveznosti. Nekaj posestnikov bo verjetno priključila zraven, nekaj pa jih bo prisodila tretjemu okolišu. Spremembe bodo malenkostne. Kjer bo komisija ugotovila, da kmetovalci lahko še nekaj plačajo, se bodo ta sredstva stekala v blagajno krajevne skupnosti in jih bodo porabili izključno za zadovljevanje krajevnih potreb. Zaradi oprostitve davkov v četrtem okolišu bo občinski proračun prizadet za 19 milijonov. Tako so pokazali približni izračuni. Dohodki iz . kmetijstva se bodo znižali skoraj za četrtino. Doslej se jih je nabralo 80 milijonov. Delo Akademskega kluba v Sevnici Še v času obstoja bivšega okraja Novo mesto so bili sevniški študentje vključeni v študentski klub, ki je zajemal študente več občin. Po mnenju sevniških študentov pa taka organizacijska oblika ni odgovarjjala potrebam študentov. Zato je bil v Ljubljani sklican občni zbor sevniških študentov, na katerem so ustanovili klub, ki je zajemal samo sevniške študente. Predstavniki družbeno pohtičnih organizacij bivšega okraja Novo mesto so sicer smatra- Razbijači so prekinili občni zbor ribičev izrekli so se proti združitvi ribiške družine iz Sevnice z (ribiško družino iz Radeč - Radi bi ribarili po svoje, fcda zakaj? Ribiči iz Sevnice in Radeč so lani navezali sodelovanje in delali kot skupno društvo. Formalno združitev so odložili do rednega občnega zbora, ki je bil v decembru v Sevnici. Prisotni so bili tudi predstavniki ribiške družine iz Radeč. Občni zbor žal ni potekal v normalnem vzdušju. Nekaj članov je prišlo opitih in ti so nastopili proti združitvi obeh družin. Razbijači so dosegli UJMI PRI SAMOUPftAVUlU 1 SOLI Z devete letne občinske konference IMS v Brežicah 9. letne občinske konference ZMS se je 15. decembra v Brežicah udeležilo 96 delegatov iz 37 mladinskih organizacij. Ciril Baškovič je v poročilu o delovanju šolskih aktivov poudaril, da slednji ne sodelujejo dovolj v življenju šole in v učno vzgojnem procesu. Znani problemi v šolstvu prav gotovo vplivajo tudi na dejavnost šolskih aktivov, vendar samo posredno, zato lahko rečemo, da smo se v mladinski organizaciji vse preveč omejevali na ugotovitve, da »ne moremo pomagati« in smo v resnici tudi zelo malo naredili. Ko govorimo o aktivnosti učencev in dijakov na šolah, ne moremo mimo štirih nerešenih vprašanj, ki so značilna tudi za široko družbeno skupnost. Pi Zasedba učnih in predavateljskih mest na šolah je Občni zbor sevniške-ga Partizana 15. januarja je bil redni občni zbor sevniškega Partizana. Udeležilo se ga je lepo število članov. Na račun dela odbora in nekaterih članov je bilo izrečenih precej kritičnih pripomb. Zaradi rota cije ob lanskem občnem zbo-ru je delo sicer aktivnega društva nekoliko zastalo, ker mlajši kadri niso tako uspešno reševali vseh nalog, kot srn) to od njih pričakovali. Občni zbor pa je vendarle uspel. Njegov glavni uspeh je v tem, da so se prisotni pogovorili o nalogah in konceptih dela. Upajmo, da v pr'hodnjem letu spori ne bodo več na dnevnem redu in da se bodo vsi člani, zlasti Pa še odbor, posvetili predvsem telesni kulturi! pomanjkljiva in še zdaleč ni primerna. Večina profesorjev na brežiški gimnaziji na primer opravlja tudi do 60 odst. več učnih ur kot normalno. Od kadrovskega sestavka prosvetnih delavcev na šoli pa so odvisni: kvaliteta pouka, širina učnega in vzgojnega procesa, idejnost pouka, pa -tudi sodelovanje dijakov in učencev v družbenem življenju. UJ§ Materialno stanje naših šol ne omogoča tega, da bi uvedli svobodni pouk, saj nimamo ne dovolj kabinetov, ne laboratorijev, ne sodobnih pripomočkov in niti telovadnic ne. V vsej občim je samo ena telovadnica, ki zasluži ta naziv, šolske stavbe so stare do 100 let, pouk poteka v več izmenah itd. Po drugi srani pa so prosvetni delavci slaba stimulirani za Nsvoje odgovorno in tudi zelo naporno delo. K*! Družba zahteva od šole, naj izboljša vsebino pouka in naj da mlademu človeku široko 'splošno izobrazbo, strokovno znanje ter mu privzgoji čut za lastno pobudo in posluh za dogajanja v družbi. Na kratko, šola mora mladega človeka usmerjati v aktivno družbena udejstvova-nje. šolska reforma, ki naštete izpremembe združuje, pa si zarad; materialnih težav, v kakršnib j° šolstvo, zelo tež-ko utira pot. O novi, vsebinski plati pouka ne moremo govoriti tako dolgo, dokler učenci v učnem procesu ne sodelujejo aktivno in dokler niso kot subjekt vključeni v lastno vzgojo in izobraževanje. Tu se že dotikamo vloge, ki jo mora v šoli oorav-fjati aktiv Zveze mladine. |H Izmed osmih aktivov v osemletki in enega na gim naziji, je dejavnih samo tretjina. Zakaj? Aktivi so imeli redne sestanke, športna' ini kulturna dejavnost je razvita, J tudi programe so povsod se-M.avljali, toda delo aktivov je bilo največkrat usmerjeno preveč navzven in ni učencev pritegnilo. Ko ocenjujemo delo šolskih aktivov ZMS, bomo najbolj pogrešali sodelovanje učencev v samoupravljanju na šolah. To je še vedno nerešeno na vseh osemletkah, le malo boljše je na gimnaziji. Tudi sodelovanje aktivov ZMS s pionirsko organizacijo ni naj. boljše, pomanjkljiva je pomoč mentorjev, odnos šolskih vodstev do aktivov ZMS ni najboljši in podobno. Problem zase so pri tem šolski si *uti. Kar precej govore o učencih, o njihovih pravicah in dolžnostih, o tem, kje je prostor njihove politične or-gairzacije in kako naj sodelujejo v samoupravi. Samo mrtve črke v statutu pa za vse to niso dovolj, saj je čutiti pri uveljavljanju pravic in dolžnosti učencev v šolskem samoupravljanju ozkost, ki duši delo in razmah družbene aktivnosti. To je opaziti celo v gimnaziji, saj dijaki tam niso sodelovali pri sestavljanju statuta in pravilnikov, čeprav so to želeli. Statuti šol so bili sprejeti pred nedavnim. Kot vse kaže, so nastajal; v ožjem krogu ^so-delavcev, o njih pa niso nikjer razpravi "ali učenci. Novi občinski komite bo /ato moral odpraviti posledice tega, da učenci in dijaki niso sodeloval pri sestavljanju statutov in doseči, da bodo o tem statutarnem dokumentu učenci in d"'"'-" obveSceni". OSKAR GERJEVIC svoj namen in zbor prekinili. Gostje iz Radeč so odšli. Po njihovem odhodu je nadaljevala občni zbor sevniška družina in spet sprejela sklep o združitvi. Iz obeh upravnih odborov naj bi ustanovili skupni upravni odbor. Potem je sledil občni zbor v Radečah, na katerem so bili prisotni sevniški ribiči. Med njimi je bilo spet nekaj takih, ki jim združitev ne gre v račun, zato so s ponovnim neumestnim nastopom razbili tudi ta skupni sestanek. Na dan so prišli z utemeljitvami, da tt:ha združitev ni zakonita, da je treba o tem ponovno sklepati v vsaki dnižini posebej ipd. Po zaslugi teh ljudi do formalne združitve še zdaj ni prišlo, čeprav s; od tega lahko oboji obetajo samo koristi. Takšno sodelovanje podpirata tudi obe občinski skupščini — Sevnica in Laško — in celo Trebnje se pridružuje. Ribiči sevniške družine imajo na svojem območju dovolj čistih voda, Radečani pa so zanje prikrajšani, zato pa imajo na razpolago več finančnih sredstev. Tako so v lanskem letu vložili v sevniške vode rib kar za 3,5 milijona dinarjev. Ob vsem tem je res nerazumljivo, zakaj -želijo nekateri Sevničani ribariti po svoje. V Sevnici je podrl dves perici 6. januarja je voznik Ivan špoljar iz Bukovja v občini Zaprešič v Loki nakladal deske na tovorni avtomobil. Približno 3 m jih je bilo. Ker jih je slabo zavaroval, mu je med vožnjo en kraje-vec zlezel na stran in štrlel kak meter od karoserije. Voznik je dejal, da tega ni opazil in je peljal kar naprej. V Sevnici je v ulici heroja Maroka podrl pešca Vinka Korena. Krajevec ga je z zadnje strani udaril po glavi, da je padel po cestišču. Dobil je manjše poškodbe. Voznik je nemoteno peljal dalje. To se je zgodilo ob 19. uri in 10 minut. Tedaj je šla po pločniku mimo doma TVD Partizan sestra iz zdravstvenega doma Ivanka Peter-nelova in ko je pripeljal mimo omenjeni tovornjak, jo je krajevec zadel v obraz na nosno korenino. Peternelova je padla po tleh in bila huje poškodovana. Zdaj leči v celjski bolnišnici, šofer je vozil spet kar naprej in šele na trgu v Sevnici je ustavil in popravil deske. Nato je nadaljeval vožnjo, vendar so ga kmalu dohiteli. Zagovarjati se bo morp.l, ker ni dobro zavaroval tovora. h, da tako dejanje sevniških študentov ni bilo umestno in so zato predlagali razformira-nje kluba in vključitev sevniških študentov v širši klub. Prizadeti se s takim načinom niso strinjali, zato so postali pasivni in nedelavni. V letu 1964, ko je postala problematika študentov posebno pereča, so sevniški študentje ob podpori občinskega odbora SZDL Sevnica, ponovno sklenili poživeti delo Akademskega kluba Sevnica. V tem klubu so včlanjeni vsi, ki imajo akademsko izobrazbo, ter vsi redni in izredni študentje višjih in visokih šol. Klub je pričel intenzivno delati. Organiziral je posvet s predstavTuki delovnih organizacij, kjer so se pogovarjali o kadrovski problematiki v občini, o štipendijah, Ofistikih med štipendisti in štipenditorji ter o drugih problemih. Akademski klub je uspel v relativno kratkem času preskrbeti štipendije socialno najbolj ogroženim študentom in se povezati v politično, kulturno in športno življenje z občino, študentje so zlasti sklenili, da se redno seznanjajo z vso občinsko problematiko, da organizirajo razgovore o raznih nejasnih vprašanjih, kjer jim bodo odgovarjali predstavniki družbe no političnih organizacij in oblastnih organov. Sodelovali bodo pri raznih predavanjih, ki jih organizira Delavska univerza v Sevnici ali druge organizacije. S svojim predstavnikom sodelujejo v komisiji za štipendije pri občinski skupščini, s svojimi predstavniki pa tudi v kulturnih in športnih programih občine ob proslavah pomembnih obletnic. Akademski klub je s svojim delom doslej že v precejšnji meri realiziral svoj program. Pred kratkim so študentje organizirali kvaliteten akademski ples, s katerega so vsi udeleženci odhajali zadovoljni. Odbor kluba se redno sestaja in skuša izvajati svoj program. Bistveno pri vsem tem pa je, da so se študentje povezali z občino, da spoznavajo njeno problematiko, ker bodo le na ta način lahko lažje razumeli celotna družbena dogajanja. i Br. D. Smrt ga je doletela na cesti Mizarski mojster Alojz Jun-tez iz Dolnjega Boštanja je 11. januarja dopoldne odšel od doma proti Sevnici. Verjetno je bil namenjen k zdravniku. Ko je prišel na nadvoz v Šmarju, je nenadoma padel po tleh in obležal na cestišču. Poklicali so zdravnika in ta je ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Pokojnik je bil star 60 let. Zaposlen je bil v mizarski zadrugi. Družbeni plan pred sveti občinske skupščine Družbeni plan občine Sevnica za leto 1965 je v glavnem pripravljen. Do konca februarja ga bodo temeljito pre-tesli vsi sveti, nakar bodo o njem razpravljali še zbori občanov. Predlog bo z vsemi dopolnitvami v začetku marca obravnavala občinska skupščina. Zelja Sevničanov je, da bi bil družbeni plan za letos kar najbolj realen, časa za obravnavo je dovolj in zlasti naloga svetov je, da pri tem aktivno sodelujejo Spričevalo malomarnosti Tudi podjetja so dolžna skrbeti za prometno varnost! Po ugotovitvah statistike se pripeti veliko nesreč na poti na delo in na poti domov. Tako je tudi v sevniški or>čini. število teh nesreč bi se ob boljši prometni vzgoji prav gotovo zmanjšalo. Zaradi tega je v vsakem podjetju postavljena komisija za prometno varnost. Njene naloge so poučevanje in seznanjanje članov kolektiva s prometnimi predpisi ter ugotavljanje stanja vozil, s katerimi prihajajo ljudje na delo. Tu gre predvsem za mopede in kolesa. Pred dnevi je bila v Sevnici sklicana seja predsednikov komisij za prometno varnost, vendar se ni nihče odzval. Niti eno podjetje ni bilo zastopano, čeprav je bila na dnevnem redu razprava o delovnem programu komisij za to leto! 2e samo to dokazuje, kakšna je v delovnih organizacijah skrb za prometno preventivo. Koliko zgubljenih ur-zabeležijo vsako leto zaradi prometnih nesreč, pa kljub temu nič odziva. Razen tega so izračunali, da so dnevni izdatki za človeka, ki se je na poti ponesrečil, 33.000 dinarjev. Ali v podjetjih s tem niso seznanjeni? Morda res ne, saj o teh problemih nikdar ne razpravljajo na sejah delavskih svetov. -EY O volitvah, turizmu, š©!s$¥tt, štipendijah in marsičem Delovni program občinskega odbora Socialistične zveze v Krškem za prvo ceirtletje je zelo pester in posega na mnoga področja družbenega življenja - čeprav so priprave na letošnje volitve osrednja naloga, ne kan io zanemarjati ostalega. 1 Izvršni odbor občinskega \ odbora Socialistične zveze v Krškem, je na seji 8. januarja razpravljal o programu dela za prvo četrtletje lS-*f>. Pomenili so se o gradivu, ki ga bodo potrebovali štirje plenumi ObO SZDL, seje izvršnega odbora ter razgovori in posveti, ki so v načrtu. Tokrat posredujemo bralcem nekaj podrobnosti, ki smo jih zvedeli ob nedavnem obisku. Dva plenuma ObO SZDL bosta še ta mesec. Na prvem bodo na skupnem zasedanju z obema zboroma občinske skupščine razpravljali o analizi skupščinskega dela v minulem mandatnem obdobju. Analizo pravkar dokončuje posebna komisija, šteti pa jo je v predvolilne priprave, saj je ena izmed pomeb-nih nalog tudi to: ugotovita, kakšen je bil sestav dosedanje skupščine in kako je skupščina kot celota ter kako so odborniki kot posamezniki) opravljali svojo vlogo. Ugotovitve iz te analiza bodo lahko občani koristno uporabili na februarskih zborih, ko bodo izmed evidentiranih kandidatov izbrali one, ki bodo prišli na kandidatne liste za volitve. krajevne organizacije po-pesebej zanimive, izvršni odbor pripravlja z delavsko univerzo vred pogovore z mladimi volilci' ter razgovor s štipendisti iz krške občine. -Tudi drugi januarski plenum bo zasedal skupaj z obema zboroma občinske skupščine. Na njem bodo pretresali zadeve iz šolstva v občini. Največ bo govora o politiki delitve osebnih dohodkov v šolstvu in o tem, kako jo uskladiti z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Pri tem bodo uporabili tudi podatke iz podrobne analize o šolstvu, ki jo že pripravlja okrajni odbor Socialistične zveze v Celju. V februarju bo plemum ObO SZDL Krško razpravljal o družbenem planu za leto 1965. Razprava o letošnjem družbenem planu se bo letos sicer res začela malce pozno, vendar z njo ni mogoče začeti prej, ker dozdaj še niso znani družbeni instrumenti za 1965. Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini, ki plan pripravlja, ima že zbrane vse osnovne podatke za plan. četrti plenum bo razpravljal o krajevnih skupnostih v občini, saj so v krškem z ustanavljanjem krajevnih skupnosti in z razpravo o njih precej za drugimj področji. V programu dela za prvo črtrtletje so določene tudi naloge izvršnega odbora SZDL. Ta se bo sestal pred vsakim plenu- Uredili bodo okolico ribnika v Mačkovcu Turistično društvo v Brestanici je kmalu po ustanovitvi začelo pridno delati. Več komisij v društvu, ki odgovarjajo za ureditev kraja, za gospodarstvo, za počitniško dejavnost in podobno, se je resno lotilo svojih nalog. Dru-Stvo je lani organiziralo silvestrovanje, ki je prav dobro uspelo. Za 1965 so dali v program precej stvari, ki jih bo mogoče uresničiti le s sodelovanjem vseh prebivalcev Brestanice. To velja zlasti za čistočo v Brestanici in za zunanjo podobo kraja, saj lahko o obojem rečemo samo to, da Brestaničanom nista v čast. Društvo namerava urediti tudi okolico ribnika v Mačkovcih, ki je postal pri- Liscin obrat na Senovem bo stekel za dan rudarjev* 3. julija, za letošnji dan rudarjev, bodo na Senovem pognali v tek šivalne stroje v novem konfekcijskem obratu Lisce. H'gradnji obrata je veliko pripomogel kolektiv premogovnika v Senovem, ki je iz svojih skladov nudil posojilo. Senovski rudarji so s tem dokazali, da so se pripravljeni lotevati tudi širših družbenih problemov, ne pa samo tega, kar je v neposredni zvezi z rudniško proizvodnjo. V novem Liscinem obratu bo našlo kruh 200 okoliških žena in deklet. Problem zaposlovanja žena s tem ne bo rešen v celoti, saj je v senovski kotlini veliko takšnih, ki še ne bodo našle zaposlitve. Kljub temu bo novi obrat veliko pomenil za reševanje splošnih težav na senov-skem območju. A. S. ljubljena izletniška točka Brestaničanov in okoličanov. V dogovoru z ribiško družino bodo določili tudi način za odlov rib iz ribnika, će bo društvo uredilo okolico ribnika, lahko pričakujemo, da bodo začeli prihajati k nam tudi turisti od drugod. -en Stolp v črneči vasi se bo sesedel... Večkrat smo že pisali o znamenitem mejnem stolpu v Črneči vasi, ki pomeni bržčas edini preostanek časov Jurčičevega »Tihotapca«. Skupnost je že večkrat nudila podporo vaščanom — toda zaman. V preteklem letu je občinska skupščina Krško zagotovila 70.000 dinarjev za prekritje strehe vendar je denar zapadel, ker ni bilo nikogar, ki bi ga prevzel in ta kulturno-zgodovinski spomenik rešil propada. Kako dolgo bo ,še brez strehe? Ali res v vsej Črneči vasi ni moža, ki bi stvar postavil na pravo mesto in ohranil vasi edino znamenitost, ki jo zdaj premore? Dajmo, zganimo se, menda ne bomo še naprej gledali to sramoto sredi vasi! 6-stanovanjski blok bo vseljiv v marcu Letos v marcu bo kot vse kaže, vseljiv novi 6-stanovanjski blok v Brestanici. V njem so 4 stanovanja za kolektiv TE Brestanica, po enega pa bosta dobila stalni zdravnik in veterinar. V pritličju stavbe bodo poslovni prostori za pošto, za mesnico ter za trgovino t zelenjavo in delikatese. mom in pripravil gradivo. Konec januarja bo na skupni seji z volilno komisijo pretehtal dosedanje predvolilne priprave in se konkretno pogovoril o kandidacijskih zborih občanov, ki morajo biti opravljeni do 15. marca. V marcu bo razširjena seja izvršnega odbora s predstavniki turističnega društva in s komisijo za varstvo kulturnih spomenikov. Pogovorili se bodo o tem, kako zaščititi in obnoviti celo vrsto kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini, ki bi jih lahko s pridom uporabi jalj za poživitev turizma. Večino teh spomenikov bi se dalo z majhnimi sredstvi obnoviti in urediti tako, da bi bili primerni za ogled. Razen naštetega ima izvršni odbor > načrtu občasne sektorske posvete z vodstvi krajevnih organizacij oz. posvete s posameznimi krajevnimi organizacijami. Na njih se bodo pogovarjali o tekočih nalogah ah pa o vprašanjih, ki so za posamezne Kako kaže s pošto na Zdolah? Pošta na Zdolah je dolga leta poslovala z izgubo, zato se je področno PTT podjetje odločilo ustanoviti na Zdolah .poštno izpostavo s skrajšanim delovnim časom. Zdolani niso bili v ničemer prikrajšani, saj je bil problem rešen na najboljši mogoč način* izpostava jim je posredovala pisemske in denarne pošiljke ter telefonske usluge. Izpostava je delovala v trgovini, v središču Zdol. Zadnje čase pa so ljudje o svoji pošti spet začeli razpravljata: trgovina in pošta sta preveč različni dejavnosti. Dolžnosti uslužbenca poštne izpostave namreč opravlja nesebično in v zadovoljstvo prebivalcev poslovodja trgovine: Tudi ta meni, da je s svojim delom preobremenjen in za novo dolžnost ni preveč navdušen. Občinsko vodstvo SZDL in uprava pošte v Krškem želita prav tako kot prebivalci, da bi bil ta problem zadovoljivo rešen. V ponedeljek, 18. januarja, so se sestali in že našli ugodno rešitev. A. S. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI SGP »PIONIR« NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. daktilografa (2 mesti); 2. KV ključavničarja (10 mest); 3. KV avtomehanika (2 mesti). POGOJI ZA SPREJEM: pod 1. dokončana dvoletna administrativna šola; pod 2. in 3. ustrezna kvalifikacija ključavničarske in avtomehanske stroke. Razpis velja do zasedbe mest. Pismene ponudbe pošljite na naslov: SGP »PIONIR« — Novo mesto, kadrovsko-socialni oddelek. Evidentirani kandidati v Krški občini Volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL v Krškem je doslej prejela od družbenih organizacij in posameznikov naslednje predloge za evidentiranje kandidatov: . ■»■ v občinski zbor občinske skupščine so predlagani v 11. volilni enoti kot kandidati za odbornike: Karel Kozmus, kmetovalec iz Presladola 24 pri Brestanici, in Matko Abram, obrtnik iz Rožnega '37 pri Brestanici; v 15. volilni enoti: Franc Ivšič, kmetovalec iz črneče vasi pri Kostanjevici; v 23. volilni enoti: Stane Pajk, logar iz Gornjega Leskovca pri Blanci, Ivan Zemljak, kmetovalec iz Stranja pri Blanci; Jože Grilc, kmetovalec iz Stranja pri Blanci, Milan Ko-zole, rudar iz Dobrave pri Senovem, Peter Zupane, kmetovalec iz Dobrave pri Senovem; v 19. volilni enoti: Marija Urbančič, učiteljica iz Senovega, Meta Habiht, učiteljica iz Senovega', Ivo Kolar, elektrotehnik iz Senovega, Franc Pušnik, knjigovodja iz Senovega, Stojan šibila, uslužbenec iz Senovega; v 25. volilni enoti: Jože Koštomaj, grafičar iz Krškega, Heda Mikolavčič, uslužbenka iz Krškega, Stane Arnšek, strojni tehnik iz Krškega in Marija šketa, učiteljica iz Podbočja V zbor delovnih skupnosti občinske kupščine je v 23. volilni enoti predlagan Franc Rakar, učitelj iz Brestanice. Za poslanca v gospodarskem zboru republiške skupščine SRS je v 11. volilni enoti predlagan inž. Edgar Peternel iz Rudnika Senovo, v kulturno prosvetni zbor republiške skupščine Ciril Plut, učitelj na osnovni šoli v Leskovcu, Marija Urbančič, učiteljica na osnovni šoli v Senovem ter Anton Pleterski, uslužbenec Rudnika Senovo; v republiški zbor republiške skupščine pa Milan Ravbar, sekretar ObK ZKS iz Krškega. ¥ novem odboru je veliko mladih ljudi Že na prvi seji novega odbora krajevne organizacije SZDL v Brestanici, ko so izvolili predsednika in druge člane, se je pokazalo, da je v novem odboru precej mladih ljudi. Razveseljivo je, da so vsi prišli na sejo in resno razpravljali o vsem, kar je bilo na dnevnem redu. Tokrat so se temeljito pogovarjali o pripravah na volitve. Krajevna organizacija SZDL bo sodelovala pri evidentiranju kandidatov za izpraznjeno odborniško mesto in pomagala tudi krajevni organizaciji SZDL Rožno—Presla-dol, ki ima prav tako izpraznjeno odborniško mesto. Na prvi prihodnji seji bodo razen o pripravah na volitve govorili tudi o komunalnih vprašanjih, predvsem pa o asfaltiranju ceste Brestanica —Krško. O svojih predlogih bodo razen občinske skupščine in občinskih vodstev družbenih organizacij obve- stili tudi zveznega in republiškega poslanca. Senovčani se pripravljajo na krajevni praznik Prebivalci Senovega in okolice bodo letos praznovali 21. obletnico napada enot XIV. divizije na rudniške naprave v Senovem. V noči od 8. na 9. februar 1944 so borci XIV. divizije uničili rudniške naprave in onesposobili rudnik do konca vojne ter hkrati uničili tudi policijsko postajo na Senovem. V spomin na nepozabni dogodek praznujejo Senovčani in okoličani tega dne krajevni praznik. Proslavljajo ga z delovnimi uspehi in z mnogimi kulturnimi prireditvami, saj je kulturna dejavnost v okviru DPD Svobode na Senovem zelo razvejana. Tudi za letošnji praznik pripravljajo obširen program. A. S. „Radi ustrežemo, če pravočasno naročite..." TAKO PRAVIJO V SPLOŠNEM OBRTNEM PODJETJU V KRŠKEM POTROŠNIKOM, KI NAROČAJO POPRAVILA PEČI IN ZAMENJAVO RAZBITIH OKENSKIH ŠIP ŠELE TAKRAT, KO JE ZIMA ŽE NA PRAGU... — BREZ JEZE BO ŠLO, ČE BOSTE TAKŠNA POPRAVILA NAROČALI SPOMLADI ALI POLETI! — KOLEKTIV JE SVOJO DEJAVNOST LEPO RAZVIL, LETOS PA BODO VREDNOST PROIZVODNIH NAPRAV Z NAKUPI NOVIH POVEČALI ZA VEČ KOT POLOVICO Splošno obrtno podjetje v Krškem je lani opustilo gramoznico, letos pa kamnolom, ker usmerja svojo dejavnost samo v obrt. Pet obrtnih obratov: klejmrsko-ključavni-čarski in vodovodno inštalaterski, pečarskokeramičarski, slikarsko-pleskarski, steklarski in še gradbeniška skupina se ukvarjajo z obrtnimi storitvami, le kleparska delavnica dela s polovico zrno-Ijivosti za proizvodno obrt, ključavničarska pa v celoti. Polovica zmogljivosti v kleparski delavnici zadošča za potrebe v storitveni obrti, ključavničarsko delavnico pa uporabljajo za proizvodno obrt zato, ker v Krškem obstaja zasebni ključavničar obrtnik. Ključavničarska delavnica izdeluje v sodelovanju s Po- slovnim združenjem AVTO-MACIJA iz Ljubljane lakirne kabine in razmastilne naprave za industrijo, kleparska delavnica pa opremlja oboje z ventilacijskimi napravami. Vodovodno inštalaterski oddelek tega obrata napeljuje vodovodne naprave v stavbah in jih popravlja. Ker ima s tem dvojim dovolj dela, bi bilo prav, ko bi komunalna uprava, ki je že prevzela vodovod iti polaganje cevovodov, prevzela še popravila na cevovodih. Keramičarstvo in pečarstvo se ukvarja z uslugami za potrošnike in s keramičarsko-pečarskimi deli v novogradnjah. Na jesen in zimo se potrošniki večkrat jezijo, ker ni pečarjev, ki jih naročajo za popravilo peči. To je razumljivo, kor imajo takrat pečarji največ dela v novih stavbah, ki jih gradbena podjetja na jesen navadno dokončujejo. Prav bi bilo, ko bi potrošniki pomislili na popravila peči spomladi, ko ima keramičarsko-pečarski obrat dovolj časa za to. Slikarsko-pleskarski . obrat dela samo usluge gradbenim podjetjem v novogradnjah. Za zasebnike ne dela, ker ni bilo dovolj povpraševanja po teh 'uslugah, ko so ga ustanavljali. V Krškem sta dva obrtnika slikarsko-pleskarske stroke in tudi šušmarjev je dovolj, tako da ni stiske. Steklarski obrat se je lani lepo razvil. Imajo vse priprave za brušenje, rezanje in matiranje stekla. Tudi v tej stroki je na jesen, ko se večina potrošnikov spomni, da so šipe v oknih razbite, pre- cej nepotrebnega razburjanja, ker v kratkem času ni moč vsem ustreči. Steklarji pa so prav na jesen veliko po novih stavbah in imajo kaj malo časa za popravila. Na spomlad je za usluge potrošnikom dovolj časa, le ljudje se ne spomnijo na to ... Lani so imeli precej težkoč zaradi pomanjkanja stekla. Letos bodo odprli še eno steklarsko delavnico na Vidmu, da bo potrošnikom bolj pri roki. Gradbena skupina opravlja manjše gradbene preureditve v stavbah, razna popravila in podobno v družbenih in zasebnih stavbah 92-članski kolektiv Splošno obrtnega podjetja v Krškem je ustvaril lani 244 milijonov din vrednosti. Največji delež ima pri tem ključavničarska delavnica, ki je ustvarila 38 odstotkov vsega. Lani so bile njihove proizvodne naprave vredne 14 milijonov din, letos pa jih kanijo povečati za polovico. Kolektiv je svojo dejavnost lepo razvil, v občini pa ostane marsikak dinar, ki bi se sicer stekel drusam TEHNIČNI POUK OBEŠEN NA KLIN? Ko bo trebanjsko osemletko zapustil Ciril Pun-gartnik, bodo v šolskem urniku prečrtali pouk tehnične vzgoje. S tem pa verjetno učenci ne bodo veliko izgubili. V starih, neprimernih in še slabo opremljenih prostorih pouk teluiične vzgoje niti ni mogel biti dovolj kvaliteten, ker je bilo nemogoče praktično delo. Kaže, da bo možno tehnični pouk spet ogranizirati v novi šoli, vendar pa bo moralo vodstvo šole dobiti ustreznega predavatelja. Ciril Pungartnik je bil namreč predavatelj za pouk tehnične vzgoje v Trebnjem. Za 2,256.000 din odpisanih davkov V trebanjski občini so lani izplačali borcem 4 milijone dinarjev priznavalnin. Stalne zavarovalnine je prejemalo 16, začasne pa 23 upravičencev. Enkratnih priznavalnin^ so izplačali 105. Pred novim letom so prvič izplačali priznavalnine po odloku, ki ga je občinska skupščina sprejela nn svoji seji 26. novembra. V 6. členu tega odloka je rečeno, da znašajo stalne in začasne priznavalnine od 10.000 do 25.000 dinarjev, enkratne pa od 10.000 do 40.000 dinarjev. Predvideno je bilo tudi, da bi take priznavanine izplačevali še od 1. oktobra lani dalje. S povečanimi priznavalninami so si borci precej izboljšali svoje socialne razmere, ob povečani skrbi občine za vrsto drugih borčevskih zadev pa so dobili primerno moralno zadostilo. Kmetom — borcem, ki se se preživljajo le z dohodki svoje zemlje, je bila ugodnost priznana v drugi obliki, pri davkih. Na predlog občinske Zveze združenj borcev so 115 davčnim obvezancem znižali davke za skupaj 2,256.000 dinarjev. Posameznikom so bili odpisani davki v mejah, v katerih so upravičenci, ki niso kmetje, prejeli priznavalnine. S sestanke občanov v Veliki Loki 11. fonuarja TRANSFORMATOR PRIDE DO SPOMLAD!! Slaba elektrika, neprimerni davki, težave z železnico in drugi problemi so združili vaščane Velike Loke in nekaj okolišnih vasi, da so jih začeli skupaj In javno obravnavati. Velika udeležba na sestanku dokazuje, da je treba s takimi oblikami dela z občani nadaljevati in jih uporabljati tudi v (drugih krajih. Varstvo otrok na berglah V Veliki Loki in nekaterih okolišnih vaseh so se naveličali gledati drog, na katerega bi moral biti že lansko jesen nameščen transformator. Na sestanku, ki ga je 11. januarja sklicala krajevna organizacija Socialistične zveze, so obžalovali, ker se Elektro v Novem mestu še ni spomnilo nanje. Sklenili so, da bodo sami dali povod za akcijo, ki naj bi jim privedla boljšo električno razsvetljavo. Elektrika je na tem koncu občine tako slaba, da skoraj ni mogoče uporabljati električne stroje. »Transformator bo Velika Loka zagotovo dobila do letošnje spomladi,« nam je te dni pojasnil vodja poslovne enote Elektro Novo mesto Zvonko čampa. Morali bi ga namestiti že v jeseni, pa ni bilo žice. Toda sredstva so bila zbrana in so pripravljena še zdaj. Transformator z drogom bo veljal 2,500.000 dinarjev, daljnovod in napeljava pa 2,200.000 dinarjev. Od prebivalstva pričakujemo prispevek z drogovi in s prostovoljnim delom.« čampa je še dodal, da so hoteli transformator v Veliki Loki namestiti že pred tremi leti, na pripo- ročilo takratnega ObLO Trebnje pa ga je dobilo Trebnje, kjer so podjetja potrebovala več električne energije. Občani na območju Velike Loke tudi z davčno politiko niso povsem zadovoljni in so na sestanku povedali, zakaj predlagajo spremembo. Spremembo , narekuje pravzaprav že samo stanje zemljišč, ki so jih obdržali zasebniki po opravljenem podružbljanju in arondaciji na pobočjih in v višjih predelih. Menili so, da bi bilo dobro na podlagi analize predpisati davščine, ki ustrezajo tej zemlji slabše kakovosti. V imenu zaposlenih ' in v svojem imenu so se udeleženci sestanka nadalje pogovorili o možnosti, da bi se večerni motorni vlak, ki vozi na progi Ljubljana—Novo mesto, v prihodnje za nekaj minut ustavljal tudi v Veliki Loki. Ugotovili so, da bi se s tem vlakom vozilo okoli 70 ljudi iz Velike Loke in okolice. Motorni vlak se ustavi v Trebnjem, odkoder imajo nekateri potniki do doma po uro hoda in še več. 2TP iz Novega mesta pa je že posredovalo, da bo poslej čakalnica na železniški postaji v Veliki Loki odprta tudi ponoči, ne samo podnevi. Živahna je bila razprava, ko se je začelo evidentiranje od-borniških kandidatov. Za od-borniške kandidate kmetijske skupine zbora delovnih skupnosti v občinski skupščini so bili predlagani: kmetovalci Emil Kotar, Vladimir Gliha in Karel Klemenčič, inž. Drago Kotar in Vinko Ceglar. Emila Kotarja, Vinka Ce-glarja in inž. Draga Kotarja so predlagali tudi gasilci na občnem zboru društva. 9 Udeležba na sestanku je bila proti pričakovanju zelo dobra. Predvsem velja omeniti, da so k razpravi prišli tudi tisti občani, ki do zdaj niso pokazali kdo ve kakšnega zanimanja za sestanke in niti ne za javno obravnavo skupnih perečih problemov. Sedanji odziv je zato toliko bolj razveseljiv. Sestanek je bil sklican za obravnavo problemov, ki so skupni za Veliko Loko in nekaj sosednjih vasi in se je posrečil. Morda je to ena izmed oblik dela z občani, g čimer velja vsekakor nadaljevati, druge krajevne organizacije Socialistične zveze pa se lahko iz tega marsičesa naučijo. Zakaj tako tihe, skoraj" mrtve seje? Zakaj =o seje občinske skupščine v Trebnjem vča:>ih tako r:e-razgibane. tihe, kot bi bili odborniki obtoženci .pred sodnim tribu-nalom, ne pa člani najvišjega občinskega predstavniškega organa? Zakaj ni razprave zlasti o področjih, ki so najmanj razvita? Taka- vprašanja so se zastavljala domala po vsaki seji. Odgovori na jtaka. vprašanja so ■se ponujali predvsem kot Ugibanja, ta pa ne zadenejo vedno žebljice v glavico. Na boljše^ odgovore je bilo treba čakati vse dotlej, dokler odborniki niso sami spregovorili, zakaj naj bi bilo tako. To so povedali v anketi, ki so jo izpolnili na eni zadnjih lanskih sej občinske skupščine. Anketiral ih je bilo 58 odbornikov, vendar je v celoti izpolnjen anketni list vrnilo le 44 odbornikov Okoli BO odst. anketiranih odbornikov je povedalo, da bi v razpravah aktivneje sodelovali, če bi imela občinska skupščina ^delane programe sej s predvidenim dnevnim redom. Pretežna večina odbornikov (72 odst.) trdi, da je gradivo, ki ga pripravljajo za obravnavo, preveč okvirno, da je v njem preveč številk in indeksov in premalo preciznih in vsakomur razumljivih obrazložitev. Okoli 72 odstotkov odbornikov želi, da bi zaživel odborniški klub, ki bi da-'jal potrebne informacije o gospodarstvu in drugih panogah. 90 odstotkov odbornikov meni, da bi pridobili potrebno znanje na raznih strokovnih predavanjih in seminarjih in trdijo, da bi te tudi obiskovali. Očitno bo treba v tem iskati osnovne pomanjkljivosti, spričo katerih se razprav udeležuje le pičlih 30 odst. odbornikov, pa se med temi so pretežno eni in isti, ki se oglašajo v razpravi. Verjetno ima tako stanje prizvok tudi na terenu, med občani, saj se kar 37 odbornikov ni poslužilo statutarne pravice, da bi na lastno spodbudo sklicali zbore volivcev. Po enkrat so zlx>r volivcev sklicali štirje odborniki, po dvarkat trije, po trikrat pa le dva odbornika. Ne le, da je bilo spodbud za pičlo merico, med odborniki je celo 26 takih, ki na zborih volivcev sploh niso sodelovali. Sedmih zborov volivcev se je udeležil le en odbornik, na petih so bili štirje, na štirih trije, na treh dva, na dveh pet in na enem zboru trije odborniki. Pred dnevi je skupščina sprejela svoj delovni poslovnik in z njim regulirala delo na sejah. Spregovoriti pa bo treba še o ugotovitvah ankete, da bi bil vsak odbornik res dober predstavnik svojih volivcev. NA ROB OBČNIH ZBOROV RDEČEGA KRIŽA KRVODAJALSTVO lili LETOS .NAJVAŽNEJŠE SGP VEGRAD VELENJE VABI K SODELOVANJU NASLEDNJE STROKOVNE SODELAVCE: 1. VEČ GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV z opravijenm strokovnim izpitom ali brez izpita, z nekajletno prakso. Zaposlitev je možna v operativi v pripravi dela ali v konstruk-cijsko-tehnološkem biroju. Osebni dohodki po pravilniku in dogovoru. Družinska ali samska stanovanja bodo zagotovljena po dogovoru 2. VK KUHARJA za šefa kuhinje delavsko uslužbenske restavracije Prednost imajo moški interesenti. Pogoji isti kot pod 1. Vabimo vas na osebni razgovor zaradi informacije in eventualne sklenitve dogovora. — Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. . Občni zbori krajevnih - organizacij Rdečega križa bi morali biti končani že v decembru, bodo pa šele te dni, ker se je pri dveh zataknilo. Razpravljali so predvsem o izboljšanju zdravstvenih uslug, tečajih in šolskih kuhinjah. Udeležba je bila izredno dobra, zlasti v Dol. Nemški vasi, Trebnjem in na Trebelnem. V Dol. Nemški vasi so omenili za zgled požrtvovalnega dela šolsko kuhinjo, pri kateri je zelo marljiva učiteljica Darinka Japelj. Učenci tamkajšnje šole so med prebivalstvom nabrali precej živeža, tako da jim šolska kuhinja lahko pripravi tudi topli obrok. V Mokronogu in na Trebelnem je v dneh občnih zborov predaval dr. Špiler iz Novega mesta, v Trebnjem pa upravnik tamkajšnjega zdravstvenega doma dr. Malešič. Na vseh občnih zborih je bilo veliko govora o krvodajalstvu. Lani je bilo v trebanjski občini 686, predlanskim pa 691 krvodajalcev. Za prostovoljni odvzem krvi so se člani Rdečega križa odločili tudi letos. »Krvodajalska akcija bo v trebanjski občini spomladi in poleti in tudi tokrat ne pričakujemo manjšega uspeha kot prejšnja leta.« je te dni rekel predsednik občinskega odbora Rde- čega križa v Trebnjem Ludvik Slak, ki se je do zdaj zelo zavzemal za to, da bi krvodajalstvo dobilo v občini podpora vseh občanov. DNEVNIK ORGANIZACIJ BI Na občnih zborih krajevnih organizacij ZB v trebanjski občini, ki so bili končani te dni, so razpravljali o " socialnih in zdravstvenih zadevah uveljavljanju delovne dobe in drugih borčevskih zadevah. H Letne konference so imele tudi organizacije ZVVI. Vojaški vojni invalidi, kj so precej razpravljali o uveljavljanju svojih pravic, se te dni že pripravljajo na občinsko konferenco. p Občni /bori ZROP še potekajo. Rezervni oficirji obravnavajo predvsem izobraževanje rezervnega starešinskega kadra. §gg Trebanjski upokojenci so že nekajkrat na sestankih razpravljali o novem pokojninskem zakonu. Trenutno zbirajo gradivo za občni zbor svojega društva. uie in ne more koristita materam, ki so zaposlene popoldne. Pričakujemo, da bo vrtec lahko dobil dodatne prostore v starem šolskem, poslopju, ko bo odprta nova šola. Na Mirni prostora za otroški vrtec ni, čeprav bi bil neobhodno potreben. Zato menim, da bo moral naš svet letos posvetiti pozornosti, predvsem temu vprašanju.« »Kako se je svet pripravil za 'letos?« »Spet bo sprejel delovni program in po njem delal. Program se od lanskega ne bo bistveno razlikoval, ker bo treba letos nadaljevati z lani pričetim delom. Program bo sprejet na eni prvih letošnjih sej. Letos bodo svetu pomagale 5-članske socialno zdravstve- Marija Vraničar, medicinska sestra v trebanjskem zdravstvenem domu, je članica zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini in predsednica sveta za socialno, varstvo in varstvo družine. 1 Ko sem jo spraševal, kako se je znašla v teh vlogah, je pojasnila: »Ko se nečemu privadiš, ni težko biti niti eno, niti drugo. Važno je, da se dovolj potrudiš in da poskušaš biti z vsem seznanjen.« Če ima stroj samo en brezhiben del, slabo dela ali pa sploh ne dela. Tudi organizaciji ne gre, če si prizadeva samo eden. Zato je Marija dodala: »Če bi ne bilo v svetu, kjer sem predsednica, de-lovn'h članov, bi zdajle ne mogla povedati karkoli dobrega o njem. Tako pa smo vsi zagnani v obdelavo področja, ki slej ko prej ni na zavidljivem položaju. Delamo po programu, ki smo ga sprejeli na začetku mandatne dobe sveta.« »Bi lahko povedali, kaj je svet obravnaval lani?« »če naštejemo po vrsti: socialne probleme, pomoč kmetom, ki oddajo zemljo, alkoholizem v družinah z mladoletnimi otroki, kategorizacijo otrok, šolske mlečne kuhinje, rekreacijo otrok in podobno. Svet si je prizadeval, da dobro spozna pereče probleme in nakaže rešitve.« »Kaj od tega je že rešeno in kje bo svet potreben letos?« »Rešenega na bulo pravzaprav nič, smo pa reševali. Tako so bile pregledane rej-niške družine in premenjene socialno zdravstvene podpore. Analiza o socialnem stanju kmetov je bila začeta. Razen tega so bile popisane družine, v katerih gospodari alkohol, alkoholikom pa priporočeno zdravljenje. Okoli 20 otrok je letovalo v rekreacijskih krajih, več otrok pa je bilo kategoriziranih. S kategorizacijo je precej težav, ker občina nima svoje komisije in pošiljamo otroke v Novo mesto. Glede na pereč položaj problemov ni bilo veliko narejenega, česar svet ni opravil lani, bo poskušal letos. Med drugim si bo letos prizadeval, da prispeva k izboljšanju otroškega varstva. Tu jB po mojem mnenju premalo narejenega. Otroški vrtec v Trebnjem dela od 7. do 14. I Mirna gre v urbanizacijo Urbanisti so predvideli, da bo leta^ 1990 živelo 1 na Mirni okoli 3.000 ljudi. Naselje bo že pravo me-1 sto, mesta pa so urejena. O tem, kako bi lahko Mirna 1 postala načrtno urejeno mesto, so se pomenili na 1 javni tribuni 7. januarja. jj Javna tribuna je bila sklicana z namenom, da Miren-f§ čani sami povedo, kaj mislijo o variantah razvoja, kot so j si jih omislili strokovnjaki. S pripombami naj bi zlasti §§ pomagali najti izhodišča za družbene in zasebne gradnje S v naslednjem obdobju. g Razprava o razvoju Mirne je bila precej živahna, zlasti 1 ko so se odločali za tako imenovano četrt zasebnikov. 1 Prebivalci so namreč menili, da bi zasebniki lahko gradili g tudi na prostoru proti Sv. Heleni, kjer že stoji nekaj zali sebnih stanovanjskih hiš. Družbena stanovanjska četrt z J novimi bloki naj bi se širila proti Fužini, medtem ko industrijsko poslovni predel ne bi doživel bistvenih spre-jj memb. Vsekakor pa bo moralo pri urbanizaciji naselja S prevladati načelo zaokroženosti oziroma grupiranja objek-jf tov, ker bo le tako ceneje graditi. 1 Prostor za novo šolo je izbran na ploščadi jugozahodno 1 od sedanjega šolskega poslopja. Na tem območju bo mož-g no urediti tudi razna igrišča in druge prostore za rekrea-g cijo mladine, kar Mirna tako zelo pogreša. Nekateri so 1 sicer menili, da je primernejši prostor za novo šolo v g smeri proti Rojam, češ da je tam bolj sončen predel, šola 1 pa potrebuje zlasti popoldne primerno svetlobo. Vendar §§ tako mnenje za lokacijo nove šole ni odločilno, ker bo I imela tudi Mirna slejkoprej samo dopoldanski pouk, torej S pouk v eni izmeni, in zato ni važno, ali sije sonce v šolo 1 dopoldne ali ne. »Pričakujemo, da bo letos bolje. Svet bo poskušal dati vse od sebe«, pravi Marija Vraničar ne komisije, ustanovljene v decembru pri krajevnih uradih. Da bi vedele kaj in kako delati, je bil za komisije predviden krajši seminar.« »Kaj je svet obravnaval na zadnji, lanski, in o čem bo razpravljal na letošnji prvi seji?« »Na zadnji seji je imenoval že prej omenjene krajevne socialno zdravstvene komisije, kaj bo na dnevnem redu prihodnje seje, še ne vem.« O Otroško varstvo, ki že © leta in leta poziva na reji) šitev, je na otrhlenelili ® berglah. Kaj če se mu le-© tos ne posreči stopiti na ® noge? Mu bo kdo kupil 6> nove bergle? IVAN ZORAN TREBANJSKE NOVICE § Eno izmed prioritetnih vprašanj novomeškega urbanizma / STAN0VAŠjb znančeve njive Skoraj deset let dela na projektu STANOVANJSKO NASELJE ZNANČEVE NJIVE - Kdo ve, koliko je bilo porabljenega denarja v ta namen? - Pristojnost in odgovornost organov občinske skupščine - Svet za urbanizem zaradi sveta za urbanizem? - Ali so projektanti res samo tehnični risarji? Na zadnji seji skupščine občine Novo mesto so odborniki ugotovili, da je urbanizacija tako težak problem, da ga je treba prioritetno reševati. Težave, ki se v tej dejavnosti pojavljajo, res niso majhne — obenem pa primanjkuje (vsaj v ustreznem organu skupščine) primernih strokovnjakov in odgovornih ljudi, ki bi jih reševali v splošnb družbeno korist. »Z najnovejšimi grobimi očitanji prav tem uslužbencem je bilo doseženo to, da bo edini gradbeni referent pri upravi občinske, skupščine Novo mesto v nekaj mesecih zapustil svoje delovno mesto, čeprav bi ta odsek potreboval enega urbanista, dva gradbenika in šefa tega odseka, ki bi prav tako moral biti iz iste ali sorodne stroke. Kljub temu, da je za take kadre dala uprava že več razpisov s ponudbo osebnih dohodkov po dogovoru in zagotovitvijo stanovanj, ni bilo niti ene prijave,« pravi v svojem poročilu pred'skupščino predsednik delovne skupnosti občinske uprave Jože štraus in nadaljuje: »... Urbanistični problemi se v zadnjem času zelo pogosto pojavljajo na različnih konferencah in sestankih in v zvezi s tem v lokalnem časopisu, ker se posplošeno ugotavlja, da je za vse obravnavane pomanjkljivosti in probleme kriva uprava občinske skupščine, kar pa še zdaleč ne drži.« In kakšen je pravzaprav obseg dela uprave? Poglejmo 216. člen Statuta občine Novo mesto: — Upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je po členu 175 med drugim dolžan: — Skrbeti, da se urbanistični načrt pravilno izvaja in da se objekti gradijo v sldadu z regulacijskim načrtom in zazidalnimi načrti za posamezna območja. Občani pa po členu 259 na zborih volilcev: — Obravnavajo in dajejo ,mnenja... k predlogu urbanističnega načrta in njegovim spremembam... kakor tudi k urbanističnim zasnovam na območju občine. Morda res vsi navedeni predpisi niso niti polovica urbanistične problematike, toda ko bi se držali vsaj teh! Potem bi bila lahko urbanizacija pri nas komaj tako hud problem kot je v sosednjih občinah. Informacijo o tem, kako na konkretnem primeru rešujemo problem pri nas, nam je ob koncu leta poslal Marjan Lapajne, dipl. inž. arhitekture, ki se je do nedavnega tudi sam, kot referent pri oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto, ukvarjal z novomeškim urbanizmom: Za predel stanovanjskega naselja na Znančevih njivah je bilo narejeno od leta 1957 do dan?s že precej osnutkov zazidav (vsaj 6). Od tega je realiziranih pet 24-stanovanj-skih blokov in vrstne eno-nadstropne hiše last tovarne KRKA. Za ostali del zazidave se prejšnji občinski ljudski odbor ni mogel odločiti iz meni neznanih razlogov, čeprav so variante zazidav vsebovale napredne prijeme, ki so se že uveljavili v svetu in se danes pojavljajo p.", nas v raznih natečajnih delih urba-nističnih ureditev kompleksov (Arhitektov bilten 1964). Občinski ljudski odbor je lociranje stanovanjskih objektov preusmeril na več področij, namesto da bi pravilneje naročil kompleten urbanistični projekt z vsemi komunalnimi napravami, tako da bi danes lahko imeli vsaj eno stanovanjsko sosesko dograjeno in zunanje opremljeno. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri Občinskem ljUdskem odboru Novo mesto je v letu 1962 naročil poleg osnutkov zazidav, ki jih je imel od Projektivnega podjetja Novo mesto, še novi zazidalni načrt za Znančeve njive pri Projektivnem ate^ Ijeju Ljubljana in to z vsemi komunalnimi napravami, čeprav še ni bilo znano, ali bo idejni osnutek sprejet (pravilno je, da se najprej naredi idejni projekt razporeditve objektov in cest- in šele po sprejetju celotnega kompleksa projekt komunalnih naprav, s čemer bi se izognili dvojnemu delu in znatnim materialnim stroškom). Tudi ta načrt je ležal na občanskem ljudskem odboru neuporabljen, lokacije pa so se izdajale drugje. 29. julija 19G3 je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na prvi seji določil-za blokovsko gradnjo Znančeve njive, Mestne njive ter Bršlin, kjer naj se zazidave kompletirajo, drugje pa naj se lokaciij ne izdaja. Na naslednji seji, 18. septembra 1963, je svet razprav. Ijal o vseh predloženih variantah zazidav Znančevih njiv in sprejel osnutek načrta Znančevih njiv, ki je bil razstavljen na urbanistični razstavi (izdelalo ga je Projektivno podjetje Novo mesto). Svet je še sklenil, da je, treba načrte čimprej naročiti in izdelati. Iz zapisnika sveta j? izpadlo, dfl.se v celoti sprejme spodnj del zazidave. Kgprnji pa naj se še preštu- dira (možnost zazidave s stolpiči). Tako je na 4. seji sveta za urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve 30. oktobra 1964 v imenu Projektivnega podjetja Novo mesto inž. Danilo Lapajne obrazložil novi predlog zazidave Znančevih njiv po naslednjem vrstnem redu: a) rešitev cestnega lokalnih organov in pozneje zbor volivcev prizadetega območja, kjer se je razpravljalo o problematiki zazidave. Na te sestanke ni bil nikoli vabljen projektant osnutka, niti referent za urbanizem in gradbeništvo. 9. decembra 1964 je bil na Projektivnem podjetju Novo mesto sestanek med projek. Cemu vsiljevanje nesodobnega in prometno nevarnega križišča šestih cest, ko lahko dobimo z ukinitvijo nepotrebnih varno in enostavno križišče? omrežja, b) zazidava. Po daljši razpravi je svet sprejel naslednji sklep: sprejme se predloženi osnutek zazidave z naslednjimi spremembami: »1. cestno križišče Trdinova-Kristanova—Resljeva in povezava Trdinove z Zagrebško naj se uredi tako, da se sedanji dostop do četvorčkov ukine in uredi dovoz mimo sindikalnega bloka na Kristanovo ulico; 2 zveza med cestami Nad mlini in Kristanovo ulico naj se predvidi, vendar zaradi konfiguracije terena nekoliko drugače, *kot je v predlogu zazidave vrisano; 3. predvidena dva bloka UPR in garaže ob Partizanski cesti in Nad mlini naj se ukineta in pustijo možnosti reševanja pozneje; 4. garaže za predel Nad mlini južno in zapadno od te ulice naj se predvidijo na Zurčevem vrtu po predlogu zazidave tz julija 1D64, lzdlanega od Projektivnega podjetja Novo mesto; - 5. za. stanovanjski predal zazidanega bivšega stadiona naj se predvidijo garaže na severni strani Kristanove" ulice tako, da bo dostop vanje možen iz garaže, ki so predvidene v Stolpičih-.na južnem predelu tecošno nastopali na vseh občinskih tekmovanjih. Predsednik ObZTK Črnomelj Franc Molji uh je pohvalil in jim izročil zlato plaketo strelca za najboljšo strelsko družino v občini. Letos bo delo vodil nov odbor, v katerem so Valentin Mlrt.ič, Zvone Planine, Danilo Pavlin, Slavko Smrekar in Mojmir Milic. Zanimivo je, da so v to družino včlanjeni tudi strelci Iz drugih podjetij. Na konferenci so sorejell obširen načrt dela za letošnle leto. M-K. do dobili ustrezne prostore v Prosvetnem domu v Brežicah oz. da si bodo z dotacijo občinske skupščine zgradili taborniško hišico. To so že imeli, a je zdaj podrta in jo bo treba postaviti na novo. Predračun zanjo znaša okoli milijon dinarjev- Za poletno taborenje potrebujejo taborniki tudi nove šotore, kajti sedanjih" ni več mogoče uporabljati. Lani so jih za silo še pokrpali, vendar prepuščajo vodo in so primerni samo še za lepe sončne dneve. Razen tega nameravajo taborniki kupiti tudi 30 postelj z žimnicami. Za vse to pa bo potrebno precej denarja. Organizacija bo skušala zbrati nekaj sredstev tudi na zabavni prireditvi, ki je napovedana za 6. februar. To bo taborniški ples v Narodnem domu, na katerega vabijo vse občane, predvsem pa svoje članstvo. V počitniških mesecih so člani taborniškega odreda »Matije Gub-ca« iz Brežic lani že petič zapovrstjo imeli samostojni tabor v Bohinju. V I. izmeni je taborilo 31 članov, v II. pa jih Je bilo 30. Nekaj tabornikov je bilo tudi iz Dobove in Sevnice. Taborniki iz Cerkelj se niso odzvali vabilu, verjetno zaradi tega, ker so bili stroški za kmečko mladino previsoki. V prihodnje "bodo to drugače uredili. Kmečki mladinci bodo prispevali živila, kar bo zanje mnogo lažje. V Brežicah si obetajo precej novih članov med delavsko mladino. V razgovoru z njo so dobili precej pritrdilnih odgovorov in v podjetjih že ustanavljajo klube tabornikov. Povezava z mladino na vasi, v šolah in delovnih organizacijah "bo po ustanovitvi občinske zveze tabornikov mnogo lažja. Taborniški organizaciji v Brežicah bi bila dobrodošla večja po- li Namizni tenis: zaključeno je neuradno občinsko prvenstvo. Med 14 tekmovalci je zmagal Sim-čič, ki je v odločilnem srečanju premagal Kromščka. Presenetila sta Smajgelj in Brložnik, ki sta zasedla 3. in 4. mesto. Tem štirim slede Vahčič, Suša, Mersla-vič, Bric, Vidmar, Šetinc, Ko-stanjšek, Deržič, Dolenc in Hribar. Tekmovanje je bilo organizirano na pobudo ObZTK Brežice z namenom, da pritegne čimveč mladih-igralcev v novo ustanovljeno sekcijo pri Partizanu. Največje težave povzroča pomanjkanje prostorov za vadbo. V februarju bo organizirano še občinsko prvenstvo pionirjev ter članov v dvojicah Prijave za vse interesente sprejema Peter Simčič. 83 Košarka: košarkarska sekcija je do zdaj le životarila, ker ni imela ne igrišča in ne rekvizitov. Letos je ObZTK omogočila tudi tej panogi uspešijo* delo. Nabavili so nove koše, konstrukcije pa dela »Kovinarska« v Dobovi. Košarkarji se pripravljajo pod vodstvom Pavleta Bajde. Vodstvo kluba vabi mladino, naj se vključi v sekcijo in prične redno vaditi! \ m Rokomet: ObZTK pripravlja obširen plan prijateljskih srečanj moč okrajne zveze. Lani je skorajda ni bilo in zaradi tega se taborniki v Brežicah čutijo zapostavljene^ Noben predstavnik iz Celja se ves čas ni odzval niti na pismeno niti na ustno vabilo, da bi se v Brežicah seznanil z delom in težavami odreda. Taborniška organizacija razvija pomembne oblike dela z mladino in zaradi tega zasluži več podpore tudi od občinske skupščine. Ubada se s številnimi materialnimi problemi, ki jih sama ne more rešiti. ISKRA in BELT neporažena V nadaljevanju drugih delavskih športnih iger v Črnomlju so se že pričele ostro borbe za najboljša mesta. Tekmovanje bo za ključeno do 18. februarja, ko bo občinski praznik. Do zdaj je znan le en zmagovalec: v ženski keg-ljaški konkurenci treh ekip so zmagale tekmovalke Iskre. V moški konkurenci vodi kolo pred koncem ekipa Občine pred Rudnikom III., Iskro in Komunalo. V streljanju z zračno puško vodi Pavlin pred Fabjanom in Mirti-čem (vsi Elektro), pri ženskah pa Plutova pred Cmičevo (obe Iskra). Med ekipami je zdaj v vodstvu Elektro' (737 krogov) pred Iskro, in Elektro II. V šahu so se zadnja srečanja končala takole: Iskra I. : Elektro 1:4, Iskra II. : Elektro 1,5:3,5, Občina I. : Iskra II. 4:0, Občina II. : Iskra D. 3:2, Občina II. : Iskra I. 3:2, Občina I. : Elektro 3:2, Občina H. : Elektro 2:3. Dve koli pred koncem vodi Bol t. V odbojki, ki je med naj-razburljivejšimi panogami je Iskra premagala Občino s 3:1 in Elektro s 3:0 in vodi pred Boltom, ki je tudi neporažen. M. K. Brežiški športni teden tS 17. januarju je bilo v Kočevju košarkarsko srečanje mladincev in mladink TVD Partizan — Jezica iz Ljubljane in ustreznih ekip TVD Partizan Kočevje. Mladinke iz Jezice so premagale kočevske mladinke s 23:3 (9:1). Igra je bila neenaka in nezanimiva. Domačinke so premalo resno igrale, poznalo pa se je tudi to, da niso dobro trenirale. Bolj Izenačena Je bila tekma mladincev, kjer so gostje zmagali s 43:39 (16:14). Domači so slabo metali na koš od daleč, pa tudi osebnih napak je bilo preveč. Več resnosti tudi njim ne bi škodilo! B Po Jesenskem tekmovanju so začeli nogometaši NK Kočevje te z ekipami sosednje Hrvatske, da bi ekipi rokometne sekcije čim-bolje izkoristili prosti čas pred začetkom spomladanskega prvenstva. Trenerja Drago Ples in Darko Šetinc sta z dosedanjo udeležbo in uspehom treninga prav zadovoljna. ObZTK je ustanovila 3-letno rokometno šolo za mladince, ki jo vodi Šetinc, obiskuje pa jo okrog 30 rokometašev — začetnikov. Oskar Gerjevič V nedeljo si oglejte smučarske skoke na Mirni V nedeljo, 24. januarja, ob 14.30 prireja smučarska sekcija T\ D Partizan z Mirne na Dolenjskem medob£iiukb tekmovanje v smučarskih skokih na -lO-mctrski skakalnici. Pomerili se bodo pionirji, mladinci in člani. Prireditev so s prispevki omogočila podjetja: Tovarna šivalnih strojev na Mirni, Destilacija alkoholnih pijač Dana na Mirni in Industrijski obrat Pohorje z Doba. — Obiščite Mirno, ki je zlasti pod snežno odejo tako lep kraj, da se boste še in še vračali k nam! dni trenirati v telovadnici doma. Kaže, da vodstvo kluba nima pravega programa za pripravljanje igralcev, ker telovadnica ne more biti prostor za razvedrilno igranje sezonskih športnih panog, za kar so potrebni stadioni? V telovadnic: so na voljo vsi pripomočki za dopolnilno vadbo v neomejeni meri ni tega bi se morali bolj posluževati . CE Razveseljiva je odločitev klubskega odbora, ki namerava pričeti s pionirsko nogometno šolo. Odločitev je vsekakor lepa spodbuda za nogomet, ker se bo moštvo lahko le tako pomladilo in športno vzgojilo. A. A. Svetovna prvaka v moških dvojicah V. Ilar.ingozo in Žarko Dolinar sprejemata pokal IRAN CUP SPENT 1965 SPLOŠNO MNENJE: JUGOSLOVANI SE BODO S ŠVEDI BORILI ZA BRONASTE MEDALJE Ljubljana, sredi januarja: Samo še trije meseci nas ločijo od največje športne prireditve v letošnjem letu v Jugoslaviji — od 28. svetovnega \ prvenstva v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 25. aprila v Ljubljani. Tu v Ljubljani postajajo priprave vedno bolj mrzlične. Vsi hitijo, da" bi pravočasno pripravili vse potrebno, ker želijo, da se prvenstva tako nastopajoči kot gostje ne bi spominjali samo zaradi rezultatov, tega ali onega presenečenja za zeleno mizo, ampak tudi zaradi dobre organizacije. Organizacijski komite SPENT, ki mu predseduje Mitja Ribičič, dela s polno paro. Enako tudi posamezne komisije — tehnična, sodniška, za propagando, press službo, promet itd. — ne držijo križem rok. Seje, sestanki in posveti so vsak teden. Prostori SPENT na Celovški cesti — poleg bodoče dvorane SPENT, so vsak dan polni. To pa ni nič čudnega, saj v okviru organizacijskega komiteja dela nič manj kot 17 komisij. Hitro rastoča montažna zgradba — v glavnem proizvod mariborske »METALNE« — nas takoj opozori, da je SPENT že zelo blizu. Marsikdo, ki je videl načrte ali vsaj maketo velikanke — bodoče športne dvorane v tivolskem športnem parku, je v začetku zmajeval z glavo. Kdo bo uspel v tako kratkem času opraviti tako veliko delo? »Navadno se taka zgradba gradi več let, sedaj pa se vse hoče napraviti kar čez noč! Ne, nič ne bo iz te moke, SPENT bodo morali odpovedati ali pa za mesec ali dva preložiti,« so nekateri modrovali. Organizacijski komite pa ni mislil tako. Pripravil je vse potrebno za gradbeni podvig. Zakaj bi rekorde postavljali le športniki? Zakaj jih ne bi sedaj posnemali še gradbinci? In začelo se je. Dvorana raste kot Roba po dežju in lahko rečemo, da se ni bati, da ne bi bila dokončana do predvidenega roka. SPENT ne bo treba odpovedati, niti prelagati! Še več ,' Graditelji, ki jim pomagajo inženirske enote JLA, so doslej presegli vsa pričakovanja. V dvorani, ki je že v celoti pod streho, ponoči in podnevi slišiš udarce kladiv in sikanje varilnih aparatov. Delo teče, čeprav smo sredi zime, brez zastojev. V decembru so graditelji dosegli plan celo 10 dni pred rokom! To daje upanje, da lahko pričakujemo gradbeni podvig — pravi rekord v tovrstnih gradnjah. Velikanka bo lahko sprejela 12.000 gledalcev (Gospodarsko razstavišče — ob največji gneči 5000—6000!), zato uspeh gradbincev ne smemo podcenjevati. 106 m dolga dvorana in 70*m široka z velikimi trihu-nami — samo v nekaj mesecih — pač ni šala! Ka] smemo Jugoslovani pričakovati od SPENT? Ko je zvedel, da je Jugoslavija oz. Ljubljana prevzela organizacijo 28 svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, se je marsikdo spraševal, kaj smemo Jugoslovani pričakovati od te prireditve. Za poznavalca položaja v jugoslovanskem namiznem tenisu odgovor ne bo težak. Jugoslavija je namreč že vrsto let predvsem v moški konkurenci med vodilnimi državami na svetu! Naši so osvajali celo naslove svetovnih prvakov! Zadnja leta je sicer azijski namizni tenis napravil pravo revolucijo in prevzel vodilno besedo, toda vseeno — 'še vedno smo med najboljšimi na svetu. Strokovnjaki, tuji in domači, so si edini v tem, da bo naša reprezentanca, če bo solidno pripravljena, poleg švedske — sedanjih evropskih prvakov — naj resnejši kandidat za bronaste medalje. Tretje mesto med ekipami bi bila velika oddolžitev or^pni^atorjem. Višje ne moremo »leteti«, ker vemo, da so Kitajci in Japonci še precej pred Evropejci in vsemi ostalimi. Dolinar in Harangozo sla bila svetovna prvaka! Marsikdo, ki se že dalj ~ časa zanima za igro z belo celuloidno-žogico, se bo spomnil, da je zgodovina jugoslovanskega namiznega tenisa zelo bogata — polna pomembnih uspehov v evropskem in celo svetovnem merilu. Kdo se ne bi spominjal uspeha dvojice Dolinar — Harango/o na svetovnem prvenstvu v Londonu 1931. leta? Pa še osvojenega tretjega mesta pri moških ekinah na svetovnem prvenstvu na Dunaju — 1951. leta? In uspeha na enakem prvenstvu 1939. leta v Kairu (druiro mesto no poram v finalu s Ce-boslovnško), na katerem je tedaj 18-letni Žarko Dolinar med posa-inezmld delil 3.—d'tIjrvan,ie sledi) krni mlmkgi kim u Kočevju V TEM TEDNU VAS ZANIMA NESREČE Petek, 22. januarja — Viktor Sobota, 23. januarja — Hajko Nedelja, 24. januarja — Felicijan Ponedeljek, 25. januar. — Trpimir Torek, 26. januarja — Pavla Sreda, 27. januarja — Janez Četrtek, 28. 'anuarja — Drago Podpisani Jože Knavs se v imenu ostalih prizadetih zahvaljujem za pomoč ob avtomobilski nesreči v Gorici vasi pri Ribnici 31. decembra 1964 in sicer tovarišu Zobcu iz Gorice vasi, ki je prišel prvi in nas takoj reševal, nam nudil prvo pomoč, suho obleko in preskrbo. Dalje se zahvaljujem vsem, ki so prihiteli na pomoč, prinesli lestve, svetili in reševali. Toplo se zahvaljujem tudi tov. Marjanu Zajcu iz Kočevja, ki nas je- po nesreči odpeljal domov. Jože Knavs in družina, l.ivolit 50 pri Koč«>vju —— Ob težki izgubi ljubega moža, očeta in starega odeta KARLA ZUPANČIČA iz Luže pri Dobrni-ču, izrekamo toplo zahvalo dr. Pavlinu, zdravniku iz Trebnjega, ki mu je lajšal bolečine, častiti duhovščini, vsem, ki so počastili njegov spomin na mrtvaškem odru, darovalcem vencev, tovarni ANGORA, gasilskemu društvu občine in vsem sorodnikom, ki so v težkih trenutkih priskočili na pomoč in ga spremili na zadnji poti, Žalujoči: zrna, otroci in ostalo sorodstvo ČESTITKE Draganu bratu Tonetu Prešernu iz Potovrha za njegov praznik ter srečno vožnjo — še na mnoga leta žeti sestra Roži in ostali domači Ljubi Branki škofovi iz črmoš-njic za njen dvojni praznik iskrene želje za vse lepo, največ pa zdravja vsi njeni Pavletu Hrastarju iz Selo>ri Kar-teljevem čestitajo za god in 80-let-nico rojstva družini Kočjaž in Hrastar iz Bršlina. PRODAM OSEBNI avto Lancia, generalno popravljen, v dobrem stanju. Tončka Henigman, Muzejska 5, Novo mesto. PRODAM MOTORNO KOLO BMW 250 ccm, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. 48/65. 31. JANUARJA 1965 BOM PRODAJAL kosilnico, slamoreznico, gumi voza, vejalnik, moški šivalni stroj Singer in ves gospodarski inventar. Licitacija bo ob 9. uri pri Rafaelu Pavlinu, Štefan 1, Trebnje. PRODAM KOVINSKO kuhinjsko mizo z dvema stoloma. Naslov v upravi lista. 40/65. PRODAM VISEČO OMARO in pomivalno mizo z ultrapasom. Telefon 21-496, študijska knjižnica. KUPIM KMEČKO HIŠO v bližini Novega mesta z nekaj zemlje. Možnost zamenjave za gostilno na prometnem kraju. Marolt, Podzemelj 16, Gradac v Beli krajini. ODDAM OPREMLJENO SOBO za dve osebi. Naslov v upravi lista. 35/65. IŠČEM VEČJO SOBO brez opreme. Naslov v upravi lista. 35/65. ODDAM SOBO. Naslov v upravi lista. 52/65. SOBO IN HRANO dam ženski. Id bd dopoldne pazila otroka. Ivanka Murn, Adamičeva 9, Novo nifto (Grm). V KOČEVJU KUPIM ali vzamem v najem lokal za mirno obrt. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Gotovina«. 49/65. SPREJMEM STAREJŠO ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Zglasite se v dopoldanskih urah na naslovu: Lekše, Ulica talcev, n. h., Novo mesto. TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, v starosti od 15 let naprej. Stanko Korbar. Bled, Kajuhova -^blok. GOSTIŠČE »DRSKA« Novo mesto sprejme pošteno dekle za pri-učdtev natakarice. Nastop službe takoj. TAKOJ SPREJMEM vajenko briv-sko-frizerske obrti. Naslov v upravi lista. 37/65. V AVGUSTU SE JE IZGUBILA v Novem mestu mala črnorjava psička Pika. Nad očmi ima rjave pike. Kdor jo ima ali ve za njo, naj prosim takoj javi na naslov Pavla Švagelj, Kristanova 2, Novo mesto Dam nagrado 5.000 dinarjev. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Desettisoči vaših sotrpinov, kd so kakor Vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdraviliz učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Vprašajte zdravnika! Zahtevajte »Donat« v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Standard« — telefon 21-158 in »Hmeljnik« — telefon 21-129. PRODAM FIAT 1300, skoraj nov. Slapničar, Cegetnica, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam šivalni stroj Pfaff (levoročni,) za vsa čevljarska in tudi sedlarska dela) ter čevljarski stroj Adler (cilinder), oba zelo dobro ohranjena. Naslov: Ana Baje, Gmajna 9, p. Raka pri Krškem.- TELEVIZIJSKI SPORED na kanalih 3, 3, 6, 11 s pretvorniki. PETEK, 2.'J. januarja: 13,10 Skrinjica, ki pripoveduje (Z>, 18,25 TV obzornik (L), 18,45 TV tribuna (L), 19,15 Narodne pesmi poje komorni zbor RTV Ljubljana (L), 19,45 TV akcija (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20,30 Revijski film s Fredom Astairom (L) 22,00 Magnetofonski posnetek s tekmovanja v smučanju iz Kitz-biichelu (Z), 23.00 TV obzornik (L). Na kanalu !) — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Z), 1S,45 TV tribuna (B), 19,45 Pro-pogundna oddaja (Z), 20,30 Oddaljeni bobni — film i©), 23.00 Informativna oddaja (Z). SOBOTA. 23. januarja: 17.40 Fi!m za otroke (Z), 18,05 Pesem v svetu (B), 18,25 TV obzornik (D. 18.45 Ime in priimek — mladinska igra (B), 19,30 Vsako soboto (L), 19.45 Cik-cak (L), 20,00 TV dnevnik (B), 20,30 Jazz scena tZ), 20.40 s kamero-po svetu (L) 21.10 »Medaljon« — TV humoreska (B), 22,00 Magnefo-akopski posnet »k s tekmovanja v smučanju iz Kitzbjichola (Z), 23.05 Dick Powell vam predstavlja — serijski film (L). 23,15 TV obzornik (L). Na kanalu H — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Z), 19,30 TV pošta (Z). 19,45 Propagandna oddaja (Z), 20.40 Sprehod Skozi čas (B), 23.05 Gospa Grin-dol — serijski film (Z), 23.35 Informativna oddaja (Z). NEDELJA, 24. januarja: 9.00 Film za otroke (L), 9,30 Kmetijska oddaja (B), 10,25 Kitz-bllchel: tekmovanje v slalomu — (EVRO) (do 14.30), 14.30 Praznik cvetja v San Remu (do 15,15), Športno popoldne (EVRO), 18,00 Mladinski TV klub (L), 19.00 Svetnik — serijski film (L), 20,00 TV dnevnik (B), 20,45 »En dan v Acq.ua Terme« — zabavno glasbena oddaja italijanske televizije (L), 21.45 Poročila (L). Na kanalu 9 — Sljeme 9.00 Gozdni čuvaji (Z). 19.00 Svetnik — serijski film (B), 21,45 Včeraj, danes; jutri (Z). PONEDELJEK, 25. januarja: 16.40 Ruščina na TV — 30. lekcija (L). 17.10 Govorimo angleško — 7. lekcija (L), 17.40 Francozi pri vas doma (B), 18.10 »Devet piščancev« — češka risanka (Z). 18,25 TV obzornik (L); 18,45 Domača nt;ga bolnika -- poljudnoznanstvena oddaja (L), 19.15 Tedenski športni pregled (B), 19,45 »Jubilee Sinuers« — oddaja črnskih duhovnih pesmi (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20,30 Glasbeni kotiček: Plesni orkester radia Bratislava s pevcema Evo Martinovo in Ivanom Stanislavom (L), 20.4(1 TV drama — Arnold Wesker: »Korenine« (B), 21,40 Nas teleobjektiv (L). 20,05 TV obzornik (L). Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 Informativna oddaja (Z). 18,45 človek in delo — poljudnoznanstvena oddaja (B), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 21,40 Infor mativna oddaja (Z). TOREK, 26. januarja: 21.45 Košarka — Italija : Jugoslavija — prenos iz Milana — (EVRO). SREDA, 27. januarja: 17,40 Tik-tak — pravljica za najmlajšo (L), 17.55 Pionirski TV studio (L), 18,25 TV obzornik (L), 8,45 Serijski poljudnoznanstveni film (L), 19,15 Glasba danes: Ljubica Marić — Bizant niski koncert (B), 19,45 Cik-cak (L), 20,00 TV dnevnik (Z), 20,30 Beseda in čas — oddaja lirike (Z), 20,40 Zabavno glasbena oddaja — »Iščemo naslov« (Z). 21,40 Kulturna panorama (L), 22,10 TV obzornik (L) Na kanalu 9 — Sljeme 17,40 Kje je. kaj Je (B), 18.25 Informativna oddaja (Z), 18,45 Reportaža (B), 19,45 Propagandna oddaja (Z), 21,40 Panorama (Z), 22,10 Informativne oddaje (Z). ČETRTEK, 28. januarja: 11.00 Francozi pri vas'doma (B), 16,40 Ruščina na TV — 31. lekcija (L). 17,10 Govorimo angleško — 8. lekcija (L), 17.40 • Na črko, na črko (B), 18,25 TV obzornik (L), 18,45 Po Jugoslaviji (B), 19,15 Glasbena porota (L), 19.45 V kinu bomo videli (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20,30 Glasbeni kotiček (L). 20,40 Ivica Ivapac: »Mož in njegova žena« — T V igra (Z), 21,40 Dokumentarni film (L), 22,10 TV obzornik (L). Na kanalu 9 — Sljeme 18,25 Informativna odduja (Z), 19,45 Propagandna oddaja (Z),, 21.40 Vaših 55 minut (Z), 22.35 Tnf"—!>*«wnn oddaia fW BRE2ICE: 22. in 23. I. madžarski film »Lažnivi diplomat«. 24. in 25. I. italijanski barvni film »Korziški bratje«. 26. in 27. I. ameriški film »Razbito ogledalo« ČRNOMELJ: 22. do 24. I. ameriški barvni film »Rio bravo«. 26. in 27. I. francoski barvni film »Trije mušketirji« DOL. TOPLICE: 23. in 24. I. ruski film »Zimska pravljica« KOČEVJE — »JADRAN«: 22. in 23. I. ameriški film »Ali ljubite Brahmsa?« 23. in 24. I. jugoslovanski film »Murš na Drino«. 25 I. ameriški tlim »Drevo za obešanje«. 26. in 27. I. ameriški film »Raztreseni profesor« KOSTANJEVICA: 24. I. ameriški barvni film »Oboroženi rop« METLIKA: 23. in 24. I. zahodno-nemški film »Skrivnosti Orien-ta« — II. del. 25. in 26. I. ameriški film »Bela divjina«. 27. in 28. I. italijanski film »Tisto je . močnejše od mene« MOKRONOG: 23. in 24. I. italijanski film »Beli šejk« NOVO MESTO — »KRKA«: 22. do 25. I. ameriški barvni film »Najlepša nasvetu«. 26. In 27.1. nemški film »Tolpa groze« RIBNICA NA DOL.: 23. in 24. I. poljski film »Morilec in gospodična« SEVNICA: 23. in 24. I. francoski film »Svetnik vodi igro«. 27. I. sovjetski film "Rdeča jadra« RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, fi.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK 22 JANUARJA: 8.35 Za vsakogar nekaj. 9.25 Pihalna godba »The Cities Service Band of America«, dirigent Paul Lavalle. 10.15 Komorni zbor RTV poje zborovske skladbe, klasičnih in baročnih mojstrov. 11.00 Nimaš prednosti! .12.05 KN — inž. Nace Lovšin: O najboljših uspehih pri sivorjavi živini. 12.30 Iz oper italijanskih veristov. 14.35 Igrajo komorni ansambli. 15.30 Narodne pesmi iz Piemonta v zborovski izvedbi. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 20.40 Neznani Verdi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Za ljubitelje jaz-za. SOBOTA, 23. JAMARJA: 8.05 Poje Gorenjski vokalni kvintet. 9.25 Mladi glasbeniki Glasbene šole šiška-Bežigrad pred mikrofonom 9.45 Četrt ure s pevko Lolo Novakovič. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN - inž. Jelka Hočevar: Katera sredstva bomo naročali za varstvo krompirja in vrtnin v letošnjem letu 12.30 Nekaj slovenskih samospevov. 14.05 Odlomki iz slovenskih oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kinp. 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 18.45 S knjižnega trga. 22.00 »V soboto zvečer«. 21.00 Zaplešite z nami. 22 10 Oddaja za nase iz- NEDELJA. 2!. JANUARJA; 7.40 Pogovor s poslušalci. 3.00 Mladinska radijska igra K. Brenkova: Modra vrtnica za princesko. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 10.00 Se pomnite, tovariši . Valter Mo'nar: Oba ali nobeden. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 13.50 Na kmečki peči. 14.00— 17.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna: Oranžno jabolko 17.05 Majhen operni koncert. 17.30 Radijska igra — Leopold Suhodolčan: Človek, ki je bil. 18.30 Glasba za nedeljsko popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 25. JANUARJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže: Nekaj zanimivosti za vas. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe 10.15 Pisan orkestralni intermezzo. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Vojo Ivano-vič: Izkušnje pri zatiranju jabolčnega zavijača. 12.30 Virtuozne instrumentalne skladbe. 14.05 Prizori iz Bizetove »Carmen«. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 18.45 Pota sodobne medicine. 20.00 Nocoj ob 20.00. 22.10 S popevkami po svetu. 23.15 Jazz orkestri vam igrajo. TOREK, 26. JANČARJA: 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Vi-tala Ahačiča. 9.25 Prizor iz 3. dejanja švarove opere »Veronika Deseniška«. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Oto Muck: Skladnost znanosti in prakse o krmljenju živine. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.05 Za šolarje: čudežno zdravilo. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 ■Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra — Ruth Reh-mann: španski bezeg iz Malchie-na. 22 15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana Zabavni ansambli RTV Ljubljana. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. SODRA2ICA: 23. in 24. I. ameriški ^film »Salomon iz Sabe« STARA CERKEV: 20. in 21. I. sovjetski film »Med dobrimi ljudmi«. 23. in 24 I. angleški film »Vso dolgo pot« STRAŽA: 23. in 24. I. ameriški film »Tarzanova borba« TREBNJE: 23. in 24. I. italijanski barvni film »Osvajač Mara-kaiba« POTUJOČI KINO KOČEVJE vaja švedski film »Poletje z Moniko«: 22. I. ob 19. uri v Dolgi vasi; 23. I. ob 19. uri v Livoldu; 24. I. ob 16. uri v Banja loki, ob 19. uri v Kuž-Iju, in ameriški film »Nemirna leta«: 23. I. ob 17. uri na One-ku, ob 19. uri v Koprirniku; 24. I. ob 13.30 v Vimolju; ob 16. uri v Lazah in ob 19. uri v Mozlju. Matični urad Novo mesto V času od 11. I. do 18. I. je bilo rojenih 15 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Franc Mogolič, zidar iz Ljubljane, in Uršula Nu-čič, delavka iz Velenja; Franc Turk, delavec iz Malega Orehka, in Jožefa Mavsar, bolniška strežnica iz Vel. Slatnika; Franc Judež, strojnik iz Vel. Orehka, in Marija Turk iz Malega Orehka; Anton Brkopec, kmet iz Gor. Težke vode, in Marija Kobe, delavka z Dolža; Jože Turk, poljedelec z Iglenika, in Terezija Kobe, poije-delka z Dolža; Martin Šafar, trgovski pomočnik iz Hrušice, in Slavka Vukšinič, delavka iz Ga-berja; Stanislav Rolih, krojač iz Podgore, in Leopoldina Galič, delavka iz Šmihela; Albin Erjavec, mizar, in Marija štampfelj, polje-delka, oba iz Potovrha; Aleksander Jesih, gradbeni tehnik iz Mač-kovca, in Jožefa Vergot, uslužbenka iz Metlike Umrli so: Ana Trček, osebna upokojenka iz Primostka, 67 let; Dominik Picelj, invalidski upokojenec iz Metlike, 55 let; Alojzija Cesar, užitkarica iz Suhorja pri Prečni. 82 let zovice — dečka, Terezija Franko iz Hrastja — deklico, Terezija Jenič iz Stranske vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Zupevc iz Gorice — Marjanco; Marija Turnšek iz Sp. Starega Grada — Branka, Ana Hrastnik iz Brežic — Zvonko, Milena Voglar iz Lcskov-ca — Matjaža Nežika Kostanjšek iz Volčjega — Marijo, Barbara Križanič iz Vitne vasi — Leona, Marija Kerin iz Ravni — Martina, Angela Kovačič iz Osredka — An-drejko. SR€Č Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Franc Nadu, sin posestnika iz Sela, se je s sekiro vsekal v desno koleno; Olga Gašpcrič. upokojenka z Rožič vrha, se je s sekiro vsekala v levo roko; Alojz Barbič, posestnik iz Meniške vasi, je padel in si poškodoval levo nogo; Franca Glavana, posestnika i' Vrhtrebnjega, je v gozdu pritisnil hlod in mu poškodoval levo nogo Preteki, teden' so v novomeški porodnišnici rodile: Adela Mravu-nac iz Kohanjca — Janka, Jožefa Novina iz Podturna — Jožico, Rezka Kramar iz Gornje Straže — Matjaža, Marija Borsan iz Čadraž — Stanko, Jožefa Povše iz Goriške vasi — Tončka, Justina Marn iz Bistrice — Vincencija, Olga Kožuh iz Krškega — Ireno, Roza-lija Kržan iz Zagorice — Andrej-ko, Rezka Zupan iz Uršnih sel — Toneta, Antonija Lekše iz Grobelj — Francija, Anica Bukovec iz Radohe — Zdenko, Fani Lampe iz Dolnje Brezovice — Roberta. Frančiška Kast reve iz Velike Bučne vasi — Marjetko, Antonija Go-renc iz Koludarjev — Marijo, Marija Novak iz Lopate — Tončka, Ivanka Jak.še iz Rakovnika — Zvonkico, Slavka Gazvoda iz Gornjega Suhadola — Jožico, Loj?ka Zgonc iz Stare vasi — Lojzko, Olga Plut iz Kota — Marka, Viktorija Vavpič iz Harinje vasi — Branka, Marija Strajnar iz Dolnjih Ponikev — Bojano, Ana Sak-sida iz Trške gore — Slavko, Marija Pelko iz Koludarjev — Srečka. Anica Kren iz Rumanje vasi - Joškota, Jožefa Butala iz Doblič — Jožeta, Pavla I.uštek iz Ledeče vasi — Sandija, Terezija Prah iz šentruperta — Ireno, Alojzija Tomažin iz Brezovega — Majdo, Angelca šule iz Prečne — deklico, Mati'da Pleskovič iz Dolnjih Kamene -— deklico. Marija LOrencl iz Trebnjega --- dečka, Jožefa Koren iz Žužemberka — deklico Tereziia Kastelic iz Bre- Obvestilo o licitaciji STANOVANJSKI SKLAD OBČINE • KOČEVJE razpisuje javno licitacijo za oddajo zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Kočevju, na področju naselja Trata. Zazidalni načrt in razpisni pogoji so razvidni iz objave na oglasni deski v poslopju skupščine občine Kočevje Umrla je dobra tovarišica in vzorna vzgojiteljica ANICA P0ČKAR učiteljica v Stopicali Nepozaben bo spomin na njo in njeno delo v srcih njenih številnih učencev in kolektiva OSNOVNE ŠOLE STOPic.r: SREDA, 27. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Nekaj poskočnih v ritmu polke in valčka. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Jože Furlan: Sodobna obdelava tal v vrtnarstvu. 12.30 Priljubljene tenorske arije. 14.05 Za šolarje: Lepotica s Pokljuke. 15.30 Slovenske narodne in ponarodele za soli, zbor in or-keste v priredbi Vlada Goloba. 17.05 Glasba z novega sveta. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Johannes Brahms: Ljubezenski valčki, poje Komorni zbor dunajske akademije in solisti dunajske državne opere. 22.10 Nočni akordi. ČETRTEK, 28. JANUARJA: ,8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Mil-činski-Cipci: Butalcl. t9.45 Domačo viže in napevi. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Igor Maver: Odmev posvetovanja o kooperaciji v poljedelstvu. 12.30 Med koncertantnuni skladbami Lucijana Marije Šker-janca: Nocturno št. 3. 14.05 Slovenski pevci v priljubljenih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pe.-mi in napevov. 21.00 Izročilo XX. stoletja — Franz Kafka. 22.10 S popevkami po kontinentih RADIO BREŽICE ČETRTEK, 21. JANUARJA 19.00 — direkten prenos kulturno prireditve ob zaključku velikega žrebanja trgovskega podjetja Ljudska potrošnje Brežice. Sodelujejo Irena Kohont, Katja Levstik, Barbara Jarc, Ivanka Kraševec, Rafko Irgolič in Stane Mancini Oddajo vodi napovedovalka RTV Ljubljana. Nataša Dolenc. NEDELJA, 24. JANUARJA 10.30 — Poročila iz naše komune — Priprave na volitve v predstavniško organe: in-vervju z občinskim odbornikom, ki mu letos poteče mandantna doba. — Mladina pred okrajno konferenej — Pozor, elektrika! — mladini v poduk in svarilo! — Za nase kmetovalce — Magnetofonski zapisek: — Na obisku v Mrzlavi vasi — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematograf ov 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo SREDA, 27. JANUARJA 18.00 — Predavanje šote za odrasle — Čestitke — Športni komentar — Od sredo do srede v bre žižkem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja Zavore so prijele v škodo avtu Z avtomobilske ceste, ki je bila precej zasnežena, Je 18. januarja dopoldne zdrsnil osebni avtomobil ZG 71-23, ki ga je vozil Drago -Klemenčič. Vozilo se je ustavilo na njivi. Nesreča se je pripetila pri Čatežu, ko je voznik osebnega avtomobila premočno pritisnil na zavore. Škodo cenijo na 85 tisoč dinarjev. Draga vožnja za kombi Na brozgastem cestišču avtomobilske ceste pri Dragi je 18. januarja zelo zanašalo kombi LJ 270-05, vozniku Karlu Vardijanu pa se ni posrečilo, da bi se izognil nesreči. Kombi je zaneslo s ceste, kjer se je okoli 14,50 prevrnil. Gmotne škode je za 100 tisoč dinarjev. Ob milijonski škodi voznika v bolnišnici Na avtomobilski cesti pri Ruhni vasi je 16. januarja zjutraj osebni avtomobil LJ 323—02, ki ga je vozil Franc Markič, močno treščil v tovornjak NM 20-01 s prikolico, ki ga je nasproti vozil Mi-lomir Kojič. Pri trčenju sta se voznika obeh vozil huje poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico, na cesti pa sta ostali pokvarjeni vozili, na katerih so ocenili za 1,400.000 dinarjev škode Avto s potniki zdrsel proti Krki Ko je voznik dostavnega avtomobila NM 32-74 Zvonimir Sitar 16. januarja odložil ribe in se vračal proti Novemu mestu, ga je v Dol. Krono vem ustavilo pet ljudi in ga prosilo, če bi lahko prisedli, ker ni avtobusa. Sitar jim je ustregel in tako se je avto s potniki pomikal proti Novem j mestu. Blizu priključka proti Novemu mestu" se je hotel Sitar izogniti nekemu pešcu, da ga ne bi onesnažila umazana snežna brozga. Prav to pa Je bilo usodno, ker vozilo ni hotelo več ubogati voznika, ampak je začelo drseti sx ceste. Vsi poskusi voznika, da bi se izognil nesreči, so bili neuspešni. Avto je vedno hitreje polzel s ceste, nakar se je trikrat prevrnil in se ustavil nekajx metrov od brega Krke. Vsi potniki, ki jih je Sitar vzel v avto v Dol. Kronovem, so bili ranjeni, njemu pa ni bilo nič. Ranjeni so bili: Marija Hočevar. 22. iz Hinje vasi, ki ima strt prsni koš, Jože Stupuca, 27, iz Gotne vasi, ki st je zlomil hrbtenico, Jožefa Pakar, 19. iz Jelš pri Otočcu ima poškodbe na nogi in rami ter Danica Krsovec, 16, iz Jelš, ki se je laže udarila. Ranjence .so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škode na dostavnem avtomobilu cenijo na H>0 tisoč dinarjev. Osebni avtomobil se je prevrnil na streho Osebni avtomobil fiat 2100 i zagrebško registracijo je v ponedeljek ob 8.45 pripeljal po avtomobilski ctt\i iz zagrebške smeri in pri Ribnici ga je zaradi snežne brozge zaneslo na levo stran ceste v breg. Nato se je vozilo prevrnilo na streho in obstalo spet na cesti. V avtomobilu so bili štirje potniki, ki se jim ob nesreči ni nič zgodilo. Materialna škoda na vozilu je ocenjena na 300.000 dinarjev. Zaneslo je dva tovorna avtomobila 19. januarja ob troh ponoči je med vasjo Prilipe in Podgračeno zaneslo na poledeneli avtomobilski cesti tovornjak s prikolico na desno stran, tako da je še obstal na cestišču. Tovornjak je imel zagrebško registracijo. Za njim jo pripeljala avtocistema reške registracije in se pri prehitevanju zaradi poledice zadela v stoječi tovornjak. Na tovornjaku z Reke je bilo škode za približno 70 tisoč dinarjev, na kamionu s prikolico pa za 10 tisoč dinarjev. Voznika nista bila poškodovana. Hladilnik obvisel na robu ceste V ponedeljek ponoči je peljal Iz Zagreba proti' Ljubljani hladilnik MESNINE iz Kranja in ob 1,15 ga je pod vasjo Prilipe nenadoma zaneslo. Obvisel je na robu ceste pravokotno na cestišče. Sprednja kolesa so bila že pod bregom, zadnja pa še na cesti. Materialne škode ni bilo in tudi telesnih poškodb ne. DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občanski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica In Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednJc), Rla Bačer, France Grivee, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 dan — Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — TekočI račun prt podružnici NB ■r Novem mostu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DELO V Ljubljani.