LETO XXIV
1985
DECEMBER	Št. 16
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
REFERAT PREDSEDNIKA KONFERENCE OOZS ŽELEZARNE ŠTORE
Spoštovani sodelavci! Ko danes želimo opraviti inventuro skupnega delovanja v okviru sindikata, katerega smo 100 % vsi člani, ter želimo na vsa odprta vprašanja zastaviti odgovore ali rešitve in si zastaviti nove naloge, moram najprej izreči priznanje in zahvalo vsem, ki ste več ali manj prispevali k realizaiji zelo široko zastavljenih nalog.
Večkrat mi kdo provokativno postavi vprašanje, kaj sindikat sploh dela ali kaj je naredil; zraven pa še pristavi kot opravičilo, saj smo nabavljali ozimnico. Vsemu temu lahko odgovorimo s pregledom aktivnosti, ki so nakazane v materialu, katerega smo posredovali za današnjo konferenco. Ostaja vprašanje, ali smo bili dovolj učinkoviti, ali smo realizirali zadane naloge. Smatram, da smo lahko zadovoljni z učinkovitostjo, samoiniciativnostjo in vplivnostjo večjega dela osnovnih organizacij sindikata tozd in delovnih skupnosti, kar je za sindikat kot celoto polovica vsega uspeha. Za drugi del, to so aktivnosti, ki jih opravljajo komisije pri Konferenci, je razvidno iz poročil in smatram, da so aktivnost in rezultati dela na ustreznem nivoju. Ostaja še samo, da ocenimo delo izvršnega odbora pri Konferenci, za katerega pa mislim, daje delal toliko, kolikor smo ga uspeli angažirati. Koliko smo ga angažirali, je že vprašanje, ki se navezuje na predvidene spremembe, in sicer smo sklenili, da se mora pristopiti k večji profesionalizaciji dela v samem izvršnem odboru Konference tako, da se bo z boljšimi pogoji dela, več strokovnosti in boljšo organiziranostjo zagotovilo kvalitetnejše vplivanje na vsa dogajanja v samoupravnem sistemu, organiziran vpliv na širšo družbeno skupnost in sprovajanje politike, ki je in bo zastavljena v širši skupnosti.
Ker ste kot delegati konference dolžni oceniti naše skupno delo, ga grajati ali pohvaliti, zato mi dovolite, da se predvsem osredotočim na določene konkretne probleme in naloge.
Ker smo največ časa posvetili osnovnemu problemu, to je poslovanje —nagrajevanje - posebni in družbeni standard, mi dovolite, da izpostavim osnovno bistvo tega problema, ki je v tem, da mora poslovodno vodstvena in strokovna struktura predložiti ustrezne programe, ali z inovativnostjo in izkoriščanjem znanja obstoječe programe narediti produktivnejše, za katere bodo tudi odgovarjali in bodo vsem skupaj zagotavljali napredek, boljše pogoje dela, krajši delovni čas, realno višji osebni in družbeni standard. Poslovodno vodstvena struktura v določeni sredini tozd/DS, ki v svoji sredini ne uspe zagotoviti zgornjih zahtev, ne more več opravljati najodgovornejših del in mora prepustiti položaj tistim, ki so sposobni in pripravljeni z večjim znanjem, zagnanostjo in kolektivnim delom zagotoviti vsem boljši jutri. Ker je to zelo povezano z nagrajevanjem, bi ponovil samo tisti del usmeritve, ki smo ga sprejeli na skupnem posvetu s predsedniki OO ZS, ki pravi, da se strinjamo z večjim razponom med najnižjim in najvišjim OD, vendar ne s povečanjem rangov, ampak izplačilom na podlagi rezultatov dela, ki so merjeni kot rezultat tozd, DQ, obrata, izmene, skupine in posameznika. Tudi osebna ocena mora biti odraz rezultata dela, ne pa da jo uporabljamo za kaznovalni instrument. Smatram, da moramo popraviti normativne akte, da bo možno z osebno oceno nagrajevati višje in celotno skupino, če so bila maksimalna prizadevanja in preseženi rezultati.
Udeleženci na konferenci sindikata
Nadalje ostaja zelo pomemben pogoj za razreševanje vseh problemov in napredka odgovornost do dela, do izvrševanja zadanih nalog in odgovornost do sredine, ki nas je izvolila ali imenovala za neko obveznost. Prepričan sem, da z večjo odgovornostjo na vseh nivojih lahko dosežemo zelo velik napredek. Jasno pa je, da moramo odgovornost sankcionirati tudi na vseh nivojih. Do sedaj smo v glavnem sankcionirali samo neposredno delavce v proizvodnji,
Nadalje smo soočeni z dosedaj največjim problemom v Železarni Štore, to je ukinjanje proizvodnje traktorjev. Vsi zaposleni delavci v železarni se ne veselimo tega postopka, ker se zavedamo, da nas to ogromno stane, da bomo nadalje prodajali zopet samo pol-izdelke, da ne bo več izdelka, v katerem je bilo veliko znanja in seje lahko z njim ponašala cela Slovenija. Dejstva za ukinitev so neizprosna in sentimentalnosti ne moremo upoštevati; vendar lahko trdim, da širša družbeno-politična skupnost razen dobre volje in želje po uspehu, kar je prispevala celjska regija in Slovenija, ni bila prisotna glede obratnih sredstev, sredstev za naložbo v moderni tip, ki bi bil konkurenčen v izvozu, predvsem pa nismo uspeli izdelovati glavne sestavne dele v industrijskih centrih bliže Štor.
Danes je najbolj pomembno, da uspemo čim hitreje osvojiti v prostorih Tovarne traktorjev nadomestno proizvodnjo, ki bo zaposlila čim več delavcev in bo ustvarjala pozitivno akumulacijo. Ker pa je to zahtevno in odgovorno delo, je pred vsemi delavci Tovarne traktorejv in vsemi službami ter ostalimi strokovnimi delavci, da bodo z veliko mero zagnanosti, volje in inovativne aktivnosti uspeli vse programe osvojiti ter kljub pomanjkanju določenega znanja, prakse in nepredvidenih zapletov v čim krajšem času z novo proizvodnjo opravičili lasten obstanek in razvoj.
Priloga ob 15-letnici Pihalnega orkestra štorskih železarjev
Skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov TOZD in delovne organizacije Železarne Štore za obdobje 1986-1990
Na straneh 3-7
Prepričan sem, da se vsi zavedamo, da je danes reševanje Tovarne traktorjev skupen problem, ki ga moramo v neki meri skupno reševati. Stališče sindikata je bilo vedno, da se moramo maksimalno angažirati, da bomo čim ustrezneje namestili vse delavce, ki v naših programih nimajo več dela. Nadalje moramo vplivati, da se osebno dostojanstvo delavcev, ki bodo in že delajo v drugih sredinah, ne bo zaničevalo. Kot zadnje pa smatram, da mora po končanem postopku delavski svet imenovati posebno komisijo, ki mora narediti globalno analizo vzrokov za neuspešnost te investicije ter izpostaviti objektivne in subjektivne vzroke in odgovornost posameznikov. Dovolite mi, da k predloženim ocenam in nalogam, ki so podane v gradivu, dodam še naslednje poglede.
Izobraževanje ob delu je ob tempu razvoja v svetu in pri nas neustrezno. Kljub navidezno velikemu številu (88 študentov) je to premalo, ker je vprašanje, če vsi ti študenti hodijo na ustrezno šolo. Predvsem pa smatram, da ne poskrbimo za usposabljanje in dodatno izobraževanje kadrov, ki že dalj časa delajo in je njihovo znanje že zastarelo. Računalnik, ki ga sedaj priklapljajo na terminale, ne bo učinkovit, če ne bomo pravočasno usposobili čim večjega števila delavcev v vseh sredinah, da ga bodo znali uporabljati.
Nobenega programa nimamo za usposabljanje naših samoupravnih organov, ki jih bomo spomladi izvolili. Najprej, to je v decembru in januarju, pa moramo organizirati usposabljhanje sindikalnih funkcionarjev.
Iz področja družbenega standarda in invalidske problematike izpostavljam skupni problem, to je, da bistveno premalo vlagamo sredstev v preventivno rekreativno zdravljenje naših delavcev, ki delajo na težkih delovnih opravilih. Samo za primerjavo navajam primer IMT, ki daje 1000 delavcev brezplačno na letovanje v hribe in 300 delavcev v zdravilišča. V vzhodnih državah je to zelo močno razvito že zelo dolgo. Zadnji primer, ki sem ga videl, je v železarni v Lienzu, kjer delavci na najtežjih delovnih mestih vsaki dve leti dobijo dodatno 14 dni dopusta in zdravilišče.
Drugo, kar pa je povezano z invalidnostjo, je alkoholizem, čeprav se je veliko že naredilo za zmanjšanje tega zla in je to danes glavni vzrok predčasne invalidske upokojitve. Mi ne bomo rešili tega problema z eno socialno delavko in vratarji, ki bodo preganjali prinašanje alkohola. Predvsem moramo vsi vplivati in ukrepati preko organov, ki jih imamo v vseh tozd in DS, na zmanjšanje alkoholizma.
Ostale naloge za preprečevanje nastanka invalidnosti, kot so slabšanje pogojev, težino dela in drugo, tako redno odpravljamo z investicijami in inovacijami, komisije za humanizacijo in varstvo pri delu pa morajo učinkovito in sproti stvari reševati, seveda s pomočjo vodstvenih struktur.
. Zopet je prisotno vprašanje rednega upokojevanja. Ugotavljamo, da delavci, ki imajo pogoje za redno upokojitev, odklanjajo določene pravice, ki izvirajo iz beneficirane priznane dobe ali drugih pravic in zasedajo svoja delovna mesta, na drugi strani pa čakajo na zaposlitev mladi brezposelni ljudje. Mislim, da kljub temu, da še ni ugodno rešena višina pokojnin, morajo ti delavci dati mesto mladim in oditi v zaslužen pokoj.
Samoupravna dejavnost je bila naša stalna naloga, kako jo izboljšati. Kljub tem nalogam in ugotovitvam nismo zadovoljni, zato se mora ob spomladanski menjavi delegatov pričeti široka akcija, ki jo morajo voditi IO OO ZS za svoje sredine in izvršni odbor Konference skupno s svojo komisijo za izobraževanje, da se po usposabljanju, ki ga mora organizirati strokovna služba, zagotovi, da bodo delegati na vseh nivojih zopet prejemali pravočasno gradiva in da se točno določi, kako se bodo delegati v svojih sredinah sestajali z njihovo bazo ter prenašali stališča na samoupravne organe. Enako se mora za delovanje samoupravnih delovnih skupin opraviti pregled, kje delujejo ustrezno in kje ne, ter ukrepati v smislu usposabljanja in aktiviranja njihovih aktivnosti. Predvsem pa moram izraziti globoko prepričanje, da tam, kjer je vodja tozd ali delovne skupnosti zainteresiran in dejansko vpliva, da vsa samouprava lahko deluje, je tudi dejansko prisotna široka samoupravna aktivnost ali pa je obratno.
Delovanje v okviru sozd Slovenske železarne je do sedaj ocenjevala Akcijska konferenca ZK in delavski svet; vendar mislim, da je nujno, da tudi mi skušamo prispevati k večji učinkovitosti, delitvi dela, skupnim nastopom in dogovarjanjem o skupnih problemih. Ocenjujem, da se premalo čuti v poslovnem sodelovanju, da smo vsi skupaj sozd Slovenske železarne, ampak vsi vodilni preveč kratkoročno in dolgoročno ukrepajo ter načrtujejo samo s ciljem reševanja lastne problematike, ne da bi krepili skupne interese in dosegali s tem večje uspehe na ekonomskem ni-voju.
Kar se tiče ostalega samoupravnega in družbeno-političnega delovanja, smatram, daje na ustreznem nivoju; strinjam se tudi, da moramo določene sindikalne aktivnosti, kot so različna srečanja, združiti v okviru srečanja delavcev sozd Slovenske železarne, ki mora biti osrednja skupna prireditev.
Samo na priprave na kongres ZSS še želim opozoriti, in sicer prosim, da res vsi, ki imate osnutek gradiva, tudi dejansko gradivo predelate, v posebni prilogi našega informatorja pa bomo pripravili vse bistvene razprave ter konkretne predloge. Današnja konferenca je že en del razprave, saj se veliko gradiva navezuje na smernice in resulucijo kongresa ZSS.
PORTRET
INOVATORJA
Tov.
Janžekovič
Srečko
Danes predstavljamo inovatorja iz tozda Elektroplavž tov, SREČKA JANŽEKOVIČA.
Tov. Srečko je v železarni v tozdu Elektroplavž zaposlen že 33 let. Opravljal je različna dela. Najprej je delal na področju vzdrževanja, nato je bil delovodja aglomeracije, delovodja elektroplavža, skrbnik objektov ih naprav, sedaj pa opravlja dela in naloge poverjenika varstva pri delu in poučevanja praktičnega dela.
ŽELEZAR: Tov. Srečko, kdaj ste se prvič srečali z inovacijskim delom?
Z inovacijskim delom sem se prvič srečal leta 1966.
ŽELEZAR: Kaj vas je privedlo v razmišljanje, da ustvarite prvo inovacijo?
Ostali tozdi so že močno razvijali inovacijsko dejavnost, medtem ko pri nas na plavžu ne. Želel sem dokazati, da tudi v našem tozdu zmoremo vključitev v to koristno obliko dejavnosti. Razmišljal sem, kje bi bilo možno izboljšati težke delovne pogoje naših delavcev.
ŽELEZAR: Kakšno je bilo vaše zadovoljstvo ob prvi rojeni inovaciji in katera je to bila?
Prva moja inovacija je bila HLAJENJE TEKOČEGA GRODLJA V KOKILAH. Zanjo sem prejel denarno nagrado in priznanje. Seveda sem bil zadovoljen. To mi je vlilo tudi pogum in voljo za razmišljanje novih predlogov.
ŽELEZAR: Koliko inovacij ste ustvarili oz. pri kolikih ste bili soavtor?
Sam sem pripravil štiri inovacije, sodeloval pa sem pri treh.
ŽELEZAR: Ste inovacije pripravljali samo iz potreb po rešitvi problemov oz. zaradi izboljšanja pogojev dela v vašem tozdu ali še kje drugje’ - .
Vsi predlogi so bili narejeni za potrebe našega tozda, saj proizvodnjo v tem tozdu najbolje poznam.
ŽELEZAR: Ali pripravljate inovacije tudi v prostem času ali samo na delovnem mestu?
Tudi doma dosti razmišljam o novih predlogih, sicer pa na delovnem mestu ni vedno dovolj časa še za to obliko dela.
ŽELEZAR: Kaj sicer počnete v prostih trenutkih? Imate kakšen hobi?
Kolikor mi ostaja prostega časa, se rad posvečam ustvarjanju kovaških predmetov. Vseskozi je to moj priljubljeni hobi.
Sicer pa sem večkrat zaposlen s funkcijami v krajevni skupnosti.
ŽELEZAR: Kakšno priporočilo bi dali bodočim inovatorjem?
V tozdu sem na občnem zboru sindikata spregovoril o inventivnosti ter vključitvi naših mlajših delavcev v to; sicer pa pravim, velja poskusiti!
Ana T.
POSEBNA PRIZNANJA DELAVCEM IZ ŽELEZARNE STORE
Ob 35. obletnici proizvodnje valjev v Štorah so se v Domu železarjev zbrali delavci tozda Livarne valjev, kokil in metalurške litine in tozda Mehanske obdelave, ki že 25, 30 in 35 let delajo na področju proizvodnje in obdelave valjev.
Ob tej priložnosti so se jim predstavniki delovne organizacije zahvalili za požrtvovalno dolgoletno delo s posebnimi priznanji in knjižnimi nagradami.
Ta posebna priznanja je prejelo skupaj 46 delavcev.
Zbranim je spregovoril tudi predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Železarne Štore, dipl. ing. Dušan Burnik, ki se jim je ob podelitvi
SKUPNI TEMELJI ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV TOZD IN DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE ZA OBDOBJE 1986-1990
PREDGOVOR
V decembru sprejemamo najpomembnejši srednjeročni planski dokument - skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov, s katerimi usmerjamo ne samo pripravo srednjeročnih in letnih planov, marveč naše poslovanje v prihodnjih letih v celoti. Skupne temelje pripravljamo prvič, kar je posledica novega Zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki je bil sprejet v septembru. S sprejemom tega zakona pa je prišlo do nejasnosti glede njegove takojšnje veljavnosti, saj so po posameznih republikah še vedno v veljavi dosedanji republiški zakoni, ki še niso bili prilagojeni spremembam. Tako je v Sloveniji še naprej v veljavi dosedanji zakon o planiranju. Zaradi poenostavitev, ki jih prinaša zvezni zakon o planiranju, pa je večina OZD pričela s planiranjem po novem, zveznem zakonu. Da bi se vsaj v določeni meri izognili nejasnostim, je slovenska skupščina sprejela kratek, začasen zakon, ki obravnava le planiranje v OZD in zanje sprejema veljavnost Zveznega zakona z omejitvijo možnosti sprejemanja skupnih temeljev samo na referendumu.
Zvezni zakon o planiranju določa izdelavo skupnih temeljev v okviru delovne organizacije in s tem daje večji poudarek kot doslej skupnim interesom vseh TOZD. Predvideva pa tudi alternativo, da OZD izdelajo temelje le na ravni SOZD; ta možnost pa mora biti razvidna iz sporazuma o združitvi TOZD v SOZD. Da ne bi preveč zapletali planskih dejavnosti, smo se odločili, v skladu z zakonom, za pripravo skupnih temeljev na ravni DO. Da pa ne bi manjkalo zadeve, ki so v interesu vseh TOZD v SOZD oziroma, da jih ne bi pripravljali vsak zase, smo v okvire skupnih temeljev vključili enotno besedilo, ki obravnava skupne zadeve v okviru SOZD. Tako so skupni temelji za. pripravo srednjeročnih planov sestavljeni iz dveh gradiv, enega, ki kaže skupne interese in povezave TOZD v DO in drugega, ki kaže skupne interese in zadeve DO v SOZD. Obe gradivi skupaj predstavljata enoten dokument, ki ga obravnavamo na zborih delavcev in sprejemamo z referendumom.
Skupni temelji predstavljajo nadaljevanje in deloma ponavljanje analiz razvojnih možnosti in/ali smernic ter elementov, ki smo jih za srednjeročne plane pripravili po prej veljavnem zakonu. Zato smo lahko v skupne temelje vključili že pripombe in mnenja, ki so bila dana ob teh razpravah v zborih delavcev. Analize razvojnih možnosti in smernice pa smo sprejemali že pred pol leta in zato prihaja od manjših sprememb, zlasti v oblikovanju dokumenta: skupnih temeljev. Zato so dani skupni temelji ponovno v razpravo na zbore; razprava bo opravljena v krajšem času, upoštevaje že opravljeno razpravo navedenih gradiv. Pričakujemo, da zaradi že opravljenih razprav in podrobne obravnave dolgoročnih usmeritev ne bo velikih pripomb in sprememb skupnih temeljev in da bodo le-te v večji meri usmerjene v dopolnitve in upoštevanje pri izdelavi srednjeročnih planov. Predlogi skupnih temeljev bodo sprejeti z referendumi, ki bodo potekali v vseh OZD v drugi polovici decembra.
Po Zakonu o planiranju se smatra, da so skupni temelji v TOZD sprejeti, če zanje glasuje vsaj polovica delavcev. Če skupni temelji niso bili sprejeti, se referendum v ustreznem času ponovi. Če kljub ponovitvi skupni temelji niso sprejeti, sprejeli pa sta jih dve tretjini skupnega števila delavcev vseh TOZD in DO, lahko delavski svet odloči, da se začne s pripravo in sprejemanjem plana. TOZD, ki ne. sprejme skupnih temeljev, mora kljub temu uresničevati vse obveznosti glede uresničevanja razvoja, določenega v planu delovne organizacije v skladu s sporazumom o združitvi. Če delavski svet DO utemeljeno oceni, da TOZD, ki ni sprejela skupnih temeljev s tem ogroža razvoj delovne organizacije ali enakopravnost delavcev pri delu in ustvarjanju dohodka, se šteje, daje oškodovala družbene interese in se zoper njo sproži postopek za ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. O tem delavski svet DO obvesti skupščino družbeno-politične skupnosti.
Upoštevaje nekatere še vedno prisotne nejasnosti v pripravljanju in sprejemanju skupnih temeljev je ob razpravah o srednjeročnih planskih dokumentih poudarjeno, da damo prednost vsebinskim usmeritvam pred postopkom. O vsebini našega poslovanja v prihodnjih petih letih bo tekla razprava in o vsebinskih usmeritvah se bodo delavci TOZD odločali na referendumih.
I.	UVOD
Na podlagi določil ustave SFRJ, Ustave SR Slovenije, Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46 od 6. 9. 1985) ter Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Železarno Štore smo pripravili naslednje skupne
temelje za pripravo srednjeročnega plana DO Železarne Štore, kijih preko delavskega sveta DO dajemo delavcem DO v razpravo in sprejem.
Skupni temelji so usmerjevalni dokument s katerim so dana skupna izhodišča za usklajeno planiranje vseh TOZD v DO. Na podlagi sprejetih skupnih temeljev bomo v naslednji fazi izdelali plane TOZD, delovnih skupnosti in DO za naslednje srednjeročno obdobje. Ta planski dokument nadomešča sedanje samoupravne sporazume o temeljih planov, deloma pa tudi smernice in elemente oziroma temelje planov TOZD. Skupni temelji za pripravo planov predstavljajo osnovni srednjeročni planski dokument, ki obravnavajo pogoje in možnosti za povečanje dohodka, cilje in naloge poslovne in razvojne politike za njihovo doseganje ter medsebojne obveznosti in način njihovega uresničevanja. Dokument obsega skupne zadeve, ki jih enotno urejamo izven in v okviru delovne organizacije.
Skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov smo izdelali na osnovi dolgoročnih usmeritev DO, poslovanja in razvojnih možnosti ter smernic in elementov za pripravo srednjeročnega plana DO sprejetih na delavskih svetih TOZD, DS in DO. Prizadevali si bomo doseči ključne cilje našega poslovanja tj. večjo krepitev materialne osnove združenega dela, izboljševanje materialnega in družbenega položaja ter zadovoljevanje skupnih potreb ter razvoj družbenih dejavnosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
II.	SKUPNI (TEMELJNI) CILJI
Delavci Železarne Štore smo si ob oceni pogojev poslovanja zastavili naslednje srednjeročno obdobje skupne cilje poslovanja, ki smo jih razdelili na dohodkovne- cilje in cilje poslovnih funkcij.
1.	Dohodkovni cilji
Za obdobje 1981-1985 smo načrtovali dokaj visoko rast realnega celotnega prihodka, dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije. Ta pričakovanja pa se niso uresničila v veliki meri zaradi močno zaostrenih zunanjih pogojev gospodarjenja. Vsa ta neugodna gibanja so povzročila stagnacijo v našem gospodarjenju in skromna vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Velik problem so izgube, ki so nastopale v naši DO zaradi neustreznih razmerij med nabavnimi ter prodajnimi cenami, iztrošenih strojev in naprav ter poslovnih odnosov z zunanjimi in domačimi poslovnimi partnerji (FIAT, domači kooperanti). Ob tem pa se je tudi zmanjšal obseg naročil oz. povpraševanje po naših proizvodih (traktorji). Večina problemov iz preteklega obdobja še ostaja, ob tem pa bodo pogoji gospodarjenja še naprej zelo zaostreni. Vse to pa ima močan vpliv tudi na postavitev naših ciljev v prihodnjem obdobju. Ob tem pa je potrebno poudariti, da nismo izkoristili vseh lastnih možnosti, ki so nam bile na razpolago.
Kot osnovne cilje v prihodnjem obdobju si postavljamo zlasti:
-	uspešno gospodarjenje, izraženo z rastjo bruto dohodka, ki bo večja od poprečne rasti v gospodarstvu SRS;
-	povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo;
-	povečanje deleža domačih surovin;
-	povečanje izvoza in izboljšanje izvozno uvoznega razmerja;
BE uvajanje novih proizvodnih programov s ciljem, da povečamo dohodek, izvoz in finančne učinke;
-	večjo in skladnejšo povezanost prodajne, razvojne in proizvodne poslovne funkcije pri načrtovanju in realizaciji novih proizvodov, tehnologij in zmogljivosti;
-	večjo avtomatizacijo proizvodnih in poslovnih procesov; povečanje deleža lastnih razvojno-raziskovalnih dosežkov v celotni
proizvodnji;
ustrezno povečanje deleža izvoza v celotni realizaciji;
-	zadrževanje padanja družbenega proizvoda, dohodka, realnih osebnih dohodkov, proti koncu obdobja pa naraščanje njihove realne vrednosti;
-	zagotavljanje in obnavljanje realne akumulacije;
- izboljšanje življenjske ravni vseh zaposlenih, urejevanje delovnih pogojev in okolja;
...v - uveljavitev delavcev kot subjektov samoupravljanja in razvoj samoupravnih odnosov na vseh področjih.
Predvidevamo, da se bomo tudi v naslednjih petih letih srečevali z visoko inflaicjo, ki akumulacijo realno zmanjšuje. Iz tega razloga bomo obračunavali amortizacijo v taki višini, ki bo omogočala pokrivanje načrtovanih investicij.
Načrtujemo, da bomo dosegli naslednjo poprečno akumulativnost: rktL v ¿mi metalurgiji 5 % na vrednost uporabljenih sredstev;
; - v predelavi 10 % na vrednost uporabljenih sredstevv;
-	v poprečju 8 % na vrednost uporabljenih sredstev.
Poslovna uspešnost v DO bo v veliki meri odvisna od nas samih. Zato bomo v vseh TOZD in DS iskali notranje rezerve ter s plani in akcijskimi programi pripravljali rešitve.
2.	Cilji poslovnih funkcij
2.1.	Cilji proizvodnje
V	zadnjih petih letih (1980-1984) je proizvodnja porasla za 15,0 % brez TOZD Tovarna traktorjev, kjer pa je zaslediti padec oz. stagnacijo proizvodnje.
Največje povečnaje proizvodnje je bilo v TOZD Jeklovlek in sicer za
79,7	% oz. 7.762 ton. Bistveno povečanje proizvodnje je bilo tudi v TOZD Jeklarna, Valjarna I in Mehanska obdelava.
Proizvodnja surovega železa je porasla za 10,7 %, vendar pa iz leta v leto močno niha.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju pričakujemo aktiviranje novih investicij, zlasti v jeklarskem delu in s tem bistveno večjo rast skupne in blagovne proizvodnje in v livarskem delu, kjer pričakujemo kvalitetne spremembe proizvodnje.
Naše bodoče poslovanje in razvoij bosta v znatni meri povezana z razvojem slovenske in jugoslovanske črne metalurgije.
V	okviru jugoslovanske črne metalurgije so se Slovenske železarne že v povojnem obdobju usmerile v proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih vrst jekel in livarskih proizvodov. Tudi v prihodnje bomo vztrajali na tej usmeritvi, ki nam zagotavlja uspešnejše poslovanje in izvozne možnosti. Skupaj z ostalimi železarnami v SOZD in Jugoslaviji in kupci naših izdelkov se bomo dogovorili o delitvi programa izdelkov med članicami združenj, da se ne bo osnovnemu razkoraku med proizvodnjo in potrošnjo jekla, ki se kaže v pomanjkanju jekla in jeklenih izdelkov, pridružilo še neskladje v proizvodnji in ponudbi navadnih in masovnih jekel v primerjavi s kvalitetnimi in plemenitimi jekli.
V	zvezi s proizvodnjo si v prihodnje zastavljamo naslednje cilje:
-	povečati proizvodnjo jekla na 205.000 ton;
-	doseči proizvodnjo 186.000 ton valjanega jekla ter 22.000 ton vlečenega, brušenega in luščenega jekla;
-	postopno opuščanje proizvodnje kokil in metalurške litine, katere bo nadomestila strojna litina;
-	povečati proizvodnjo kvalitetnih valjev; šiis- povečati proizvodnjo nodularne litine;
-	doseči proizvodnjo 3.000 ton proizvodov mehanske obdelave; ¿«vi- razvijati ponovno metalurgijo in povečati konti litje;
izboljšati proizvodni asortiman in uvajati nove izdelke;
-	zagotavljati in uresničevati smotrno porabo energije ter zmanjševati specifične potroške energije.
2.2.	Cilji prodaje
V	preteklem obdobju smo se na področju prodaje srečevali z različnimi omejitvami. Kljub temu pa je v zadnjih letih izvoz konstantno naraščal. Izvažali smo predvsem jeklo in to v Italijo, ZRN, Bolgarijo in Poljsko.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju smo si postavili naslednje cilje na področju prodaje:
-	povečati oskrbo kupcev v Jugoslaviji s kvalitetnimi metalurškimi izdelki;
-	z izvozom pokrivati uvoz repromateriala; povečati izvoz predelanih izdelkov;
-	povečati posredni izvoz metalurških izdelkov po 67. členu.
Dolgoročna povezava z neposrednimi porabniki in trgovskimi OZD
mora biti temeljno načelo prodajne politike DO Železarne Štore. Na domačem trgu bomo dajali prednost pri prodaji kupcem, ki bodo naše izdelke prodajali na inozemske trge, nam pa odstopili del deviz, ki je sorazmeren v izdelke vloženega uvoženega materiala.
2.3.	Cilji nabave
Oskrba s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli je bila v preteklem obdobju delno zadovoljiva, še zlasti z vidika kvalitete vložka in cen, ki so pogosto rasle hitreje od naših prodajnih cen. Neustrezna dinamika deviznih prilivov in deficit določenih surovin na domačem trgu so imeli za posledico motnje v proizvodnji, neoptimalen nivo zalog in sprotno prilagajanje proizvodnjega programa razpoložljivim surovinam.
S ciljem, da v prihodnje ne bi prihajalo do težav smo si na področju nabave zastavili naslednje cilje;
ftrii zagotoviti nemoteno oskrbo s kvalitetnimi surovinami, repromateriali in rezervnimi deli;
-	iskati možnosti nabave deficitarnih surovin na domačem trgu s sovlaganjem v proizvodnjo teh surovin.
2.4.	Cilji kadrovskega področja
Število zaposlenih v Železarni Štore se je v zadnjih letih povečalo za
6,2	%, kvalifikacijska struktura se je izboljšala zlasti pri širokem profilu (KV, VKV), srednji, višji in visoki izobrazbi. Za težja dela v proizvodnji je občasno primanjkovalo delavcev, ker je bila fluktuacija visoka zaradi težkih delovnih pogojev.
Na kadrovskem področju bomo v prihodnjem obdobju nadaljevali z uresničevanjem naslednjih ciljev:
-	zmanjšati ali obdržati fluktuacijo na sedanji ravni;
|E izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih;
-	uvajati v praksi delitev po delu in rezultatih dela z vidika bolj stimulativne politike nagrajevanja;
KbI skrbeti za izboljšanje delovnih pogojev in okolja;
^ pospeševati stanovanjsko gradnjo in objekta za oddih naših delavcev;
-	spremljanje in usmerjanje razvoja delavcev;
-	uvajati različne oblike motiviranja delavcev za kvalitetnejše delo in boljše izkoriščanje znanja.
Z aktiviranjem novih investicij bomo potrebovali vse več strokovno usposobljenih delavcev. Iz tega razloga bomo še vnajprej posvečali posebno pozornost izobraževanju, štipendiranju in dodatnemu permanentnemu usposabljanju obstoječih kadrov.
Združevali bomo finančna in druga sredstva za družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo.
S krajevnimi skupnostmi oz. občinami bomo sodelovali pri reševanju življenjskih vprašanj naših delavcev.
Zagotavljali bomo še naprej ustrezno prehrano med delom in jo regresirali. Povečevali in izboljševali bomo lastne počitniške kapacitete ter razvijali aktivne oblike rekreacije.
2.5.	Cilji finančnega področja
Osnovni cilj je, da v naslednjem srednjeročnem obdobju z ustrezno finančno politiko dosežemo čim ugodnejšo stopnjo samofinanciranja. Zaradi vse nižjega deleža naložb v osnovna sredstva in vse večjega deleža zalog v preteklosti s stanjem ne moremo biti zadovoljni še zlasti, če vemo, da je prihajalo in še prihaja do padanja realnih kategorij dohodka.
Prednostna in stalna naloga finančne poslovne funkcije bo skrb za kvalitetno financiranje tekočega poslovanja in zagotavljanje likvidnosti TOZD in DO kot celote. Opredeliti moramo optimalen fizični obseg zalog, tako vstopnih komponent kot izdelkov, da bodo zaloge z vidika obračanja čimbolj realne, kar pomeni tudi nižja potrebna sredstva vezana v zalogah.
Na finančnem področju smo si ža prihodnje obdobje postavili zlasti naslednje cilje:
-	pospeševanje združevanja sredstev za investicije v okviru DO in SOZD ter izven SOZD;
-	zagotavljanje tekoče likvidnosti poslovanja;
-	reševanje pokrivanja tečajnih razlik;
-	zagotovitev sredstev za obsežno investicijsko dejavnost.
III.	STRATEŠKE ODLOČITVE
V tem delu skupnih temeljev plana bomo poskušali prikazati predvsem tiste odločitve, ki v pomembni meri vplivajo na naše poslovanje. To so predvsem odločitve o investicijah, razvojno-raziskovalnim delom, samoupravnimi in poslovnimi odločitvami, informatiko ter organizacijo.
1.	Investicije
Investicije bodo v veliki meri vplivale na naše prihodnje poslovanje. Finančni, surovinski, energetski ter drugi viri so vse bolj omejeni, zato se bomo morali o investicijah odločati s temeljitimi analizami.
Prednost bodo imele investicije, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
-	povečanje in posodobitev proizvodnje jekla;
-	posodobitev proizvodnje litine;
-	zmanjšanje specifične porabe energije na enoto proizvoda;
-	izboljševanje delovnih pogojev in varstva okolja;
-	zmanjševanje uvozne odvisnosti.
Ob upoštevanju teh kriterijev bomo v Železarni dali prednost:
-	dograditvi kapacitet za večjo proizvodnjo jekla I. in II. fazo;
■-ife-r modernizaciji livarne I in livarne II;
-	posodobitvi valjarniških zmogljivosti oz. rekonstrukciji valjarne I in valjarne II;
-	uvedbi procesinga v proizvodni sistem;
-	zagotovitvi dobav jeklenega odpadka s sovlaganji;
Us-modernizaciji proizvodnje predelovalnih obratov-prestrukturiranje proizvodnje;
-	investicijam, ki bodo izvozno usmerjene in dohodkovno učinkovite.
Posebno skrb bomo posvečali varstvu okolja, izboljševanju delovnih pogojev, ter naložbam v družbeni standard za potrebe naših delavcev in širšega okolja.
Za doseganje načrtovane proizvodnje bodo za vlaganja v novogradnje in rekonstrukcije kapacitet (po stalnih cenah iz junija 1985) potrebna v obdobju 1986-1990 naslednja sredstva:
Naložba	v 000 din	Struktura naložb (v %)
1. Povečanje kapacitet za proizvodnjo jekla I. faza	2,446.962	17,4
2. Avtomatska formarska linija	920.357	6,6
3. Posodobitev proizvodnje valjev	2,420.000	17,0
4. Povečanje kapacitet za proizvodnjo jekla II. faza	6,000.000	42,7
5. Ostalo	2,285.000	16,3
Skupaj	14,071.319	100,0
Opomba: Upoštevana so tudi investicijska sredstva iz naslova omenjenih investicij, ki so bila angažirana v letu 1984 in 1985 kot investicije v teku.
V načrtovanih sredstvih po projektih so predvidene tudi naložbe v spremljajoče in skupne dejavnosti, ki so potrebne za optimalno izkoriščanje obstoječih in novih kapacitet Realizacija naložb bo v veliki meri odvisna od pravočasnega aktiviranja. S ciljem, da te naložbe tudi realiziramo tako kot so predvidene s temelji plana bomo:
-	načrtovali in realizirali čim večji obseg proizvodnje, ki bo zagotavljal tudi večjo bruto akumulacijo;
-	pospešili realizacijo začetih investicijskih projektov in zagotovili pravočasno aktiviranje naložb;
-	pridobili za sovlaganje čim več kupcev naših proizvodov;
f%':.rr vse nove naložbe bomo pričeli realizirati, ko bodo v skladu z družbeno dogovorjenimi kriteriji upravičenosti naložb;
-	usklajevali naložbe v zamenjave, nadomestitve in nove projekte, da bo mogoča kar največja možnost optimalnega izkoriščanja vseh kapacitet.
2.	Razvojno raziskovalno delo
Razvojno raziskovalno delo bo tudi v prihodnje pomemben dejavnik uspešnejšega poslovanja. Iz tega razloga bomo več vlagali v raziskave, v proizvodnjo z vidika izboljšanja kvalitete in zmanjšanja stroškov. Dodatnemu strokovnemu usposabljanju raziskovalcem bomo morali dati večji pomen, da se bodo lahko bolj kreativno vključevali v raziskave proizvodov, procesov, tehnologije in opreme v timih, ki bodo namensko organizirani v metalurgiji in predelovalni industriji.
Osnovne usmeritve razvoja tehnologije v Železarni Štore se nanašajo na:
-	obstoječi proizvodni program, kjer bomo iskali in razvijali racionalnejše tehnološke postopke;
-	optimirani proizvodni program, ki bo zagotovil večjo produktivnost in finančno uspešnost;
-	iskanje racionalnih oblik za posodobitev proizvodnje ter izkoriščanje kapacitet.
Tehnološki razvoj Železarne bo spremljal razvoj avtomatizacije in računalniško vodenih proizvodnih procesov.
Pospeševali bomo množično inovacijsko dejavnost s ciljem, da čim-več delavcev prispeva k izboljšanju tehnologije in ostalih racionalizacij v poslovnem in proizvodnem procesu.
3.	Odločanje in informatika
Uspešno poslovanje bo vse bolj odvisno od samoupravnih in poslovodnih odločitev s katerimi povezujemo različna področja poslovanja in od kvalitetnih, hitrih in aktualnih informacij. Zato bomo morali posvetiti veliko skrb izgradnji in uvedbi informacijskega sistema podprtega z računalnikom.
Pomembna naloga bo v prihodnjem obdobju razvoj samoupravljanja v TOZD in DS. Bogatili bomo vsebino in obliko samoupravnih družbenih odnosov. Pri odločanju se bomo morali bolj nasloniti na realno planiranje, da bi s tem dali več veljave odločitvam v okviru plana.
Naša stalna naloga bo tudi dograjevanje delegatskega sistema, ki bo enostaven in zagotavljal interese upravljalcev v procesu poslovanja. Sodelovali bomo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v okviru občine in na nivoju SOZD.
Sodelovali bomo v splošnih združenjih, gospodarskih zbornicah ter z ostalimi, s katerimi smo v procesu gospodarjenja tesneje povezani. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju SLO in družbene samozaščite, ki mora postati sestavni del življenja in dela naših delavcev.
4.	Organizacija
V dolgoročnih usmeritvah smo kot ključno odprto vprašanje omenili organiziranje in integriranje. V Železarni so v teku aktivnosti na področju projektnega načina izvajanja nalog in izboljšanje različnih organizacijskih oblik. Pospeševali bomo tudi teamski sistem dela, da bi dosegli boljše skupne učinke.
IV.	MEDSEBOJNI ODNOSI V OKVIRU DO (IN SOZD)
1.	Medsebojni odnosi v okviru DO
Delovna organizacija Železarna Štore je sestavljena iz več temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki so med seboj izredno močno povezane tako daje uspeh vsakega posameznega dela DO odvisen od uspeha drugih delov DO.
1.1.	Odnosi med TOZD
Prednost v dobavah TOZD bodo še naprej imele medsebojne dobave med TOZD na podlagi letnih planov. Še naprej bomo pospeševali združevanje sredstev za investicije. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo prinašali največje učinke DO in ‘SOZD. Pospeševali bomo predvsem izvoz tistih TOZD, ki se bodo uspešno vključevale v mednarodno konkurenco in s tem doprinesle k povečevanju deviznega priliva. Združevanje sredstev in potem vračanje teh sredstev bo teklo na ekonomskih osnovah. V okviru SOZD se bo po dosedanjem principu združeval del sredstev v Interni banki.
Vzporedno z razvojem tehnologije v proizvodnih TOZD, bomo ustvarili vse potrebne pogoje za rast in razvoj vseh TOZD skupnega pomena in delovnih skupnosti. Sodobnejše naprave in oprema v proizvodnem procesu bodo zahtevale sodobnejši pristop vzdrževanja in energetike, transporta in kontrole kakovosti.
Odnose med TOZD in DS v DO:
-	delo na investicijah, raziskavah in razvoju;
It- komercialna dela;
-	finančno-računovodska dela;
a-!- kadrovska, pravna in splošna dela.
2.	Odnosi s kupci in dobavitelji
S kupci imamo sklenjene samoupravne sporazume o združevanju sredstev za razvoj črne metalurgije. Na podlagi sporazuma kupci združujejo 5 °/o od vrednosti prodanega jekla. Naša obveznost bo tudi v prihodnje, da kupcem dobavljamo blago v skladu s sporazumom in v dogovorjenih rokih.
Del odnosov s kupci se nanaša na združevanje deviz. Višina združenih deviz iz leta v leto močno niha v odvisnosti od ukrepov tekoče ekonomske politike. Močna devizna odvisnost črne metalurgije bo v prihodnje terjala še tesnejše povezovanje s predelovalci, ki naše izdelke predelajo do višječ stopnje in jih prodajajo na tuje.
Sporazumevanje s kupci in dobavitelji teče tudi preko SOZD. Nabava surovin in energije v potrebnih količinah in ustreznih kvalitetah pa bo ena najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju. Prizadevali si bomo za dolgoročnejšo oskrbo s surovinami in energijo, ter za zniževanje uvozne odvisnosti. V ta namen bomo združevali sredstva z dobavitelji, sklepali nove in podaljševali obstoječe sporazume o oskrbi s surovinami in materiali. S sovlaganji v druge organizacije si bomo zagotavljali zanesljivejšo dolgoročnejšo oskrbo s surovinami ter iskali možnosti nadomeščanja uvoženih surovin z domačimi.
3.	Odnosi v okviru SOZD
V	okviru SOZD se bomo tudi v prihodnje dogovarjali o razdelitvi proizvodnega programa, medsebojnih dobav izdelkov in storitev, združevanju sredstev v IB SŽ za naložbe v posameznih DO, obsegu storitev in za to potrebnih kadrov in sredstev, ki jih upravlja SOZD ter o skupni politiki poslovanja. Cilje, politiko in strategijo za doseganje ciljev bomo skupno izoblikovali z letnimi plani. Temeljno vodilo pa nam bo optimalna uspešnost gospodarjenja posameznih DO v SOZD in SOZD kot celote.
V	okviru združenj bomo usklajevali odnose v panogah in posameznimi panogami tako na nivoju zveze kot republike. Usklajevanje bo obsegalo naložbe, proizvodne programe, medsebojne dobave, cene, itd.
4.	Odnosi v SIS
SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti so že dale svoje predloge programov in financiranja njihovih dejavnosti. Predvideni problemi v poslovanju kažejo, da ne bomo mogli nositi povečanja v prispevkih, zato bomo selektivno predlagali uskladitev programov z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
V.	PREDVIDENO POSLOVANJE
1.	Proizvodnja
Osnovna proizvodna usmeritev Železarne Štore bo tudi v prihodnje ostala proizvodnja in predelava jekla in litine. Dopolnitve in posodobitve proizvodnje bodo omogočile povečanje fizičnega obsega proizvodnje od 336.900 ton v letu 1985 na 491.100 ton v letu 1990 ali za 45,8 % in prestrukturiranje v bolj kvalitetne in tehnološko ter tehnično zahtevnejše proizvode.
Proizvodnja po posameznih TOZD bo do leta 1990 dosegla naslednji obseg:
SKUPNA PROIZVODNJA (TON)
TOZD	Ocena 1985	1990	INDEKS 90/85
Elektroplavž	30.150	48.000	159,2
Jeklarna	116.000	205.000	176,7
Valjarna I	33.500	31.000	92,5
Valjarna II	106.500	155.000	145,5
Jeklovlek	18.300	22.000	120,2
Livarna I	23.260	16.600	71,4
Livarna II	8.050 ‘	10.500	130,4
Mehanska obdelava	1.140	3.000	263,2
Skupaj	336.900	491.100	145,8
Proizvodnjo surovega železa bomo usmerjali predvsem v specialne vrste grodlja. Fizični obseg proizvodnje pa se ne bo bistveno spreminjal.
Z realizacijo investicije v povečanje zmogljivosti jeklarne se bo proizvodnja jekla povečala v letu 1990 na 205.000 ton. Proizvodni program obsega 80 različnih kvalitet konstrukcijskih, ogljikovih in nizkolegiranih jekel za avtomobilsko, kovaško in strojno industrijo ter gradbeništvo. Stalno bomo povečevali delež kvalitetnih in plemenitih ogljikovih jekel ter plemenitih nizkolegiranih jekel.
Valjarna I proizvodnje ne bo povečevala, njen proizvodni program bo usmerjen v povečanje deleža specialnih profilov. Proizvodnja valjanih profilov se bo povečala v Valjarni II od 106.500 na 155.000 ton. Povečala se bo proizvodnja profilov C in L kvalitete, obseg proizvodnje rebrastega betonskega železa se ne bo povečal.
Proizvodnja okroglega, ploščatega in šesterokotnega vlečenega, brušenega in luščenega jekla se bo povečala od 18.300 na 22.000 ton.
Livarna I bo postopoma zniževala obseg proizvodnje kokil in metalurške litine, povečala pa se bo proizvodnja strojne litine in valjev. Pri proizvodnji valjev načrtujemo uvedbo sodobne tehnologije izdelave valjev s centrifugalnim sistemom vlivanja. S to novo tehnologijo bomo pri valjih dosegli višjo trdoto, homogenizacijo metalurške strukture, centrič-nost delovnih plasti, višji izplen ter manjšo porabo ferolegur.
V	Livarni II se bo povečal fizični obseg proizvodnje za 30,4 %. Vse bolj bomo povečevali proizvodnjo nodularne in hidravlične litine, obseg proizvodnje sive litine pa se bo zmanjševal.
V	mehanski obdelavi se bo skupna proizvodnja povečala za 163,2 % in sicer bomo povečevali proizvodnjo valjev in različnih podsestavov in sestavov. V teh proizvodih bo vgrajenega vse več sedanjega znanja, ki smo ga že osvojili pri proizvodnji valjev, ulitkov, vseh vrst kvalitet jekel, sestavov in podsestavov s ciljem, da bi dosegli proizvode še višje stopnje predelave.
Pogoj uspešnega poslovanja je polna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, zato bomo spremljali izkoriščenost glavnih naprav in povečevali izkoriščenost delovnega časa delavcev.
2.	Prodaja
Na področju prodajne politike bomo TOZD skupno določali nabavne in prodajne pogoje, izvajali ekonomsko propagando in raziskavo trga. Z dobavami naših izdelkov kovinsko predelovalni industriji si bomo zagotavljali pravico do določenega dela deviz iz naslova družbeno priznanih reprodukcijskih potreb.
Vlagali bomo sredstva v razvoj proizvodnje izvozno interesantnih proizvodov.
Petletni načrt izvoza DO Železarne Štore je naslednji (v 000 $)
Leto	Konvertibila	Kliring	Skupaj
Ocena 1. 1985	14.650	1.825	16.475
1986	14.500	2.000	16.500
1987	16.000	2.100	18.100
1988	16.500	2,500	19.000
1989	16.900	2.800	19.700
1990	17.300	3.000	20.300
V	tabeli ni zajeto predvideno poslovanje v kooperaciji med FIAT in Železarno Štore. ■
Zaradi velikih uvoznih potreb bomo del proizvodov direktno izvažali. Izvoz bo postopoma naraščal od 16,5 mio $ v letu 1986 na 20,3 mio $ v letu 1990, od tega 17,3 mio $ na konvertibilno tržišče.
3.	Oskrba s surovinami, materiali, energijo in rezervnimi deli
V	okviru Železarne si s sovlaganji in dolgoročnimi pogodbami s pomembnejšimi dobavitelji zagotavljamo kontinuirano oskrbo s surovinami, materiali in energijo. Tudi v naslednjem petletnem obdobju bomo čimveč uvoženih surovin nadomestili z domačimi, enako velja za opremo
v kolikor bo na razpolago na domačem trgu. Del opreme bomo morali še vedno uvažati, ker je na domačem trgu ni mogoče dobiti. S postopnim prehodom na vse več domačih komponent želimo zmanjšati uvozno odvisnost. Za zmanjšanje uvoza rezervnih delov načrtujemo v okviru SOZD skupno proizvodnjo rezervnih delov za potrebe vseh članic SOZD SŽ.
Zaradi vse dražjih nabavnih komponent bomo posebno pozornost posvečali analizi nabavnega trga, ter racionalni porabi surovin in energije. Iz tega razloga bomo v prihodnje stalno spremljali porabo materialov in energije s sprotnimi analizami in na ta način izvajali programe varčevanja.
Uvozna odvisnost bo še vedno velika. V prihodnjih petih načrtujemo naslednji uvoz (v 000 $)
Leto	Konvertibila		Kliring	Skupaj
Ocena 1. 1985		17.478	3.665	21.143
1986		15.000	3.000	18.000
1987		15.300	3.000	18.300
1988		15.500	3.200	18.700
1989		16.100	3.400	19.500
1990		16.100	3.500	19.600
V tabeli ni zajeto predvideno poslovanje v kooperaciji med FIAT in				
Železarno Štore.				
Uvoz surovin	in rezervnih delov bo v prihodnej:			m obdobju postopo-
ma naraščal, enako velj		a tudi za klirinško področje,		, Stopnja pokrivanja
uvoza z izvozom	se bo postopoma izboljševala in			v letu 1990 dosegla
103,6 %.				
4. Kadri				
Število zaposlenih		se bo do leta 1990 v primerjavi z letom 1984 po-		
večalo samo za 0,6 %, Í2		:boljšala pa se	bo kadrovska struktura, ki bo na-	
slednja:				
Stopnja				Indeks
izobrazbe	1984	I , _°/q _ ; .	1990	..¿o, 90/84
I.	.956	26,0	554 .	15,0 58,0
II.	801	21,8	518	14,0 64,7
III.	193	5,¡3,	,259	7,0 134,2
IV.	987	26,9	1.331	36,0 134,9
V.	554	15,0	728	19,7 131,4
VI.	110	3,0	181	4,9 164,6
VII.	74..	2,0	126	3,4 170,3
Skupaj 3.675		100,0	3.697	100,0 . 100,6
Veliko pozornost bomo posvetili zmanjševanju obsega težkega fizičnega dela in izboljševanju delovnega okolja. Skrbeli bomo za izobraževanje ob delu, izpopolnjevanje strokovnih in poslovodnih kadrov ter ustrezno štipendijsko politiko.
5.	Finance
Ob pričakovani rasti inflacije, restriktivnosti v kreditno monetarni politiki, povečanju obrestnih mer, splošnemu slabšanju likvidnostnega položaja združenega dela in ob načrtovanih večjih naložbah, se bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju srečali z večjimi problemi financiranja.
Financiranje investicij v osnovna sredstva bomo poleg lastne akumulacije okrepili tudi s tujimi sredstvi, tj. v manjši meri z investicijskimi krediti, več pa s sredstvi sovlagateljev.
V povprečju bomo imeli pri financiranju investicijskih naložb na-
slednjo strukturo:
H lastna sredstva DO	50 %
—	sredstva IB	10 %'
—	domači krediti in	sovlaganja	29 %
—	tuji krediti	.11%
Tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju pričakujemo rast zalog, ki jih bomo morali v pretežni meri financirati iz lastnih sredstev akumulacije. Zato bomo posebno pozornost posvetili optimiranju zalog.
Da bi si zagotovili dolgoročno oskrbo s surovinami in energijo bomo v prihodnjem srednjeročenm obdobju sovlagali v druge OZD, predvsem v surovinsko oskrbo in posebno pozornost posvečali zagotovitvi revalorizacije vloženih sredstev in odnose s temi organizacijami organizirali tako, da bo zagotovljeno skupno upravljanje poslovanja, ki bo predmet združenja.
Pri deviznem financiranju bomo skušali doseči pokrivanje potreb uvoza in plačevanja deviznih obveznosti z izVozom. V ta namen bomo spodbujali vključevanje v mednarodno menjavo tistih TOZD, ki bodo dosegali optimalne rezultate tako z vidika DO kot celote kot tudi z vidika SOZD in obenem s sovlagam ji v surovinsko oskrbo zmanjševali potrebo po uvoženih surovinah.
V naslednji tabeli prikazujemo med prilivi koriščenje novih blagovnih kreditov, med odlivi pa odplačevanje prejetih kreditov in obresti.
(v 000 $)
	1985	1986	1987	1988	1989	1990
Konvertibilno podr. prilivi	1.700	1.500	2.500	2.500	3.000	2.000
il odlivi	650	1.850	2.300	2.900	3.000	3.600
Klirinško področje - prilivi		1.000	1.000	1,000	1.000	1.000
- odlivi	80	80	300	600	900	1.200
Skupaj prilivi	1.700	2.500	3.500	3.500	4.000	3.000
Skupaj odlivi	730	1.930	2.600	3.500	3.900	4.800-
V tabeli ni zajeto predvideno poslovanje v kooperaciji med FIAT in Železarno Štore.
Ali znamo negovati bolnika in
poškodovanca na domu
Ne glede na to, da imamo dobro razvito službo zdravstvenega varstva, ostaja dom in družinsko okolje najpogostejši kraj, kjer se bolnik zdravi. Na domu se pogosto obolenje pričenja, nemalokrat se tam opravljajo tudi ukrepi zdravljenja.
Gospodarska situacija, v kateri se nahajamo, dejstvo, da se življenjska doba daljša, vedno več je starih ljudi nad 60 let, vse to narekuje potrebo po večjemu znanju tudi o negi bolnika na domu. Prava oseba ob pravem času je pri vsakem bolniku nenadomestljiva.
Organizacija Rdečega križa se aktivno vključuje pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov pri izvajanju nege bolnikov na domu. Tako usposabljanje izvajajo na posebnih 18-urnih tečajih, v katerih pridobijo tečajniki znanje o negovanju bolnika oz. poškodovanca, za katerega ni nujno, da ga neguje zdravstveni delavec.
Udeleženci tečaja se seznanijo:
-	kako zaznamo bolezenske znake,
-	kdaj poklicati zdravnika in kako mu opisati zapažene bolezenske znake,
B§ kako pripraviti in vzdrževati posteljo in prostor, kjer leži bolnik,
-	kako zamenjati posteljnino pod bolnikom,
-	kako negovati bolnika (umivanje telesa, zob, glave itd.), idr.
Udeleženci tečaja dobijo lahko še vrsto odgovorov na razna vprašanja v zvezi z oskrbo bolnika.
Verjetno trenutno še nimamo potreb po takem znanju, nikoli pa ne vemo, kdaj bomo imeli v hiši bolnika ali poškodovanca in bo potreben naše pomoči oz. nege.
Organizacija RK Železarne Štore se je odločila, da bo tak tečaj organizirala v naši delovni organizaciji za aktivno zaposlene.
Vabimo zaposlene ženske in moške, da se odločijo za tako usposabljanje in se prijavijo tov. Lamutovi - tel. 646, ali tov. Klajnšku - tel. 953.
Tečaj bomo organizirali takoj, ko bo prijavljenih 10-15 kandidatov, in to v Štorah (podrobne informacije sledijo naknadno). Prijave bomo sprejemali do 31. 12. 1985.
M. Lamut
(Nadaljevanje z 2. strani)
nagrad zahvalil za vse dosedanje delo in trud, ki so ga vrsto let vlagali v obladovanje te tehnološko zelo zahtevne proizvodnje.
Priznanja so prejeli:
Avžner Franc, Čretnik Jože, Esih Franc, Golež Ivan, Koprivc Ivan, Kovač Franc, Lipavc Andrej, Lubej Ivan, Pavič Milan, Peter Anton, Sinkar Ivan, Stopinšek Franc, Šprajcer Viktor, Trebovc Ivan, Verhovšek Ivan, Jevšnik Peter, Zrimšek Silvo, Mecilovšek Franc, Zapušek Roman, Krajnc Franc, Petelinšek Jože, Spolenak Franc, Godicelj Anton, Lah Jože, Pinter Alojz, Štefančič Vladimir, Mulej Ivan, Ploštajner Ivan, Romih Leopold, Si-kole Konrad, Trebovc Ivan, Vovk Ivan, Antlej Franc, Boršič Vinko, Gajšek Stanislav, Gobec Marjan, Godicelj Edvard, Gračner Janko, Jager Emil, Legvart Franc, Makuc Vilibald, Arzenšek Franc, Bezgovšek Anton, Boršič Milan, Bovha Rudolf in Gaber Ivan.
6.	Dohodkovna uspešnost poslovanja
Dohodkovna uspešnost poslovanja Železarne bo odvisna od odločitev in ciljev navedenih v skupnih temeljih plana. Zaradi različnih vplivnih faktorjev je težko podati kompleksno predvidevanje. Iz tega razloga prikazujemo le oceno gibanja najvažnejših ekonomskih kategorij po planskih cenah I. 1985 (v mrd. din).
	Ocena 1985	Leto 1990	Indeks 90/85
celotni prihodek	52,5	78,0	148
materialni stroški	41,5	61,0	147
amortizacija	2,5	4,7	188
dohodek	8,5	12,3	144
OD	3,5	4,3	122
Obseg proizvodnje se	bo povečal v	petih letih za 40,6 °/d,	Zaradi vpli-
va izboljšanja asortimana ocenjujemo, da se bo zaradi tega povečal celotni prihodek za 48 %. Rast materialnih stroškov bo za eno odstotno točko počasnejša zaradi tehnoloških in drugih sprememb, ki bodo prišle do izraza z novimi naložbami. Večjo rast bo imela amortizacija, ker bo aktiviranih več investicij in se bo zato vrednost osnovnih sredstev bistveno povečala.
Posledica tega bo počasnejša rast dohodka, v katerem se bo povečal delež za akumulacijo. Masa sredstev za OD se bo povečala za 22 °/o.
S skupnimi temelji so dane usmeritve, ki jih bomo vgradili v plane TOZD, delovnih skupnosti in DO.
KAKO JE OBREMENJEN OSEBNI DOHODEK
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti so glavni vir prispevki iz osebnih dohodkov. Zavezanec za plačevanje prispevkov je torej delavec, ki prejema osebne dohodke. Obračunavanje in vplačevanje prispevkov pa vrši organizacija združenega dela oziroma iz-plačevalka osebnih dohodkov. Osnova za obračunavanje prispevkov in davkov od osebnih dohodkov so bruto obračunani osebni dohodki. Bruto osebni dohodki so obremenjeni po dveh načinih in sicer:
1.	Z obveznostmi (prispevki in davki) iz osebnega dohodka, ki se odtegujejo delavcu neposredno pri izplačilu akontacije osebnega dohodka;
2.	Z obveznostmi (prispevki) na burto osebne dohodke za katere je osnova obračunani bruto osebni dohodek pod točko 1, vendar se prispevki plačujejo iz dohodka in čistega dohodka TOZD ali delovne skupnosti.
Po kolizijskem zakonu se vsi davki iz osebnih dohodkov obračunavajo in plačujejo po domicilu, torej po predpisih in v korist tiste družbenopolitične skupnosti (občine), kjer delavec ali njegova družina živi. Prispevke pa zakon loči na domicilne in sedežne, glede na to, ali jih obračunavamo in plačujemo v korist SIS v kraju oziroma občini, kjer je delavčevo stalno prebivališče, ali pa po stopnjah v korist tistih SIS, ki so na področju občine, kjer ima sedež TOZD oziroma DO, ki izplačuje osebne dohodke. Delitev na domicilne in sedežne prispevke je opredljena glede na to v kake namene se določeni davek ali prispevek koristi. Tako se do-.micilni prispevki in davki smatrajo, da so pomembni za delavčev standard in se porabljajo v občini, kjer delavec stanuje oz. živi. V to skupino Zakon uvršča prispevke za osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, otroško varstvo in socialno varstvo. Vsi drugi prispevki so pomembni za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti delavca, materialne proizvodnje in razvoja gospodarstva in se zato plačujejo po sedežnem principu (sedež DO) Domicilni davki in prispevki so pri obračunu davkov in prispevkov iz bruto OD vključeni v zbirni stopnji in se lahko tako kot stopnje prispevkov po sedežnem principu med letom spreminjajo, spremembe stopenj pa se objavijo v uradnem listu. V naši delovni organizaciji imamo po stanju 31.10. 1985 zaposlene delavce iz 11 slovenskih in 47 občin drugih republik in avtonomnih pokrajin. Kot smo že prej navedli, so domicilni oz. prispevki po zbirni stopnji v domeni družbenopolitičnih skupnosti, kjer ima delavec stalno prebivališče. Zaradi tega je zbirna stopnja oz. obremenitev bruto OD delavca po občinah zelo različna. Med slovenskimi občinami so razlike majhne (±2 %), večje pa nastopajo med zbirnimi stopnjami občin SRS in občinami drugih republik in pokrajin (tudi do 9 %).
Za primerjavo navajamo prispevne stopnje v naslednjih občinah (veljavne pri obračunu OD za mesec oktober):
(Nadaljevanje s 7. strani) I. Prispevki iz OD	CELJE	Občina Prijedor	INDIJA
- republiški davek	0.80	-	-
- občinski davek	1.20	0.55	-
- obe. skup. otroškega varstva	1.87	0.39	0.15
— obe. izob. skupnost	5.19	5.00	2.00
■ - kulturna skupnost SRS	0.50	■-	■EH
- obč. kult. skupnost	1.04	0.52	0.10
- obč. skup. soc. skrbstva	1.04	0.52	0.10
1. Skupaj zbirna stopnja			
(domicilni prisp.)	12.45 %	6.94 %	2.58 %
— skupnost otroš. varstva SRS	1.10	1.10	1.10
- obč. skup. otroš. varstva	1.20	1.20	1.20
- obč. zd. sk.	0.60	0.60	0.60
■ — prispevek za solidarnost	0.60	0.60	0.60
? - skup. pok. zav. SPIZ	12.54	12.54	12.54
2. Skupaj prispevki po sedežu DO	16.04 %	16.04%	16.04 %
SKUPAJ DAVKI IN PRISPEVKI			
IZ BRUTO OD (1+2)	28.49 %	22.98 %	18.62%
II. Prispevki iz dohodka	III.	Prispevki iz čistega dohodka	
od osnove bruto OD		od osnove bruto OD	
	%		%
- obč: zdr. skupnost	11.37	— stanovanjski prisp.	6.05
- obč. skup. za zaposl.	0.22	- INDOK	0.42
- SPIZ (sklep, pokojnin.			
in inval. zavarovanja)	2.70	K- objekti po druž. pom.	0.65
— varstvo pred požari	0.28	E- krajevna skupnost	0.24
— vzdrževanje naprav	1.01	- novoletna jelka	0.63
H stanovanjski prispevek	1.35	- SIS za preskrbo	1.50
¡¡štipendiranje	0.50		
1. Skupaj prisp. iz doh.	17.06	1. Skupaj iz čistega doh.	9.49
Zaradi različnih zbirnih stopenj v posameznih občinah se pri izplačilu osebnih dohodkov za podobna in enaka delovna mesta odtegujejo različne stopnje prispevkov, če občina iz katere izhaja delavec, ni ista. To ima za posledico, da zneskovno enak bruto OD dveh delavcev, ki sta iz različnih občin, nimata tudi enakega neto OD, ki ostane po odbitju prispevkov in davkov, ki so navedeni pod točko I. Seveda pa je takšna urejenost ena izmed vzrokov, ki povzročajo nemalo problemov na izplačilni dan oz. že nekaj dni prej, ko so na oglasnih deskah seznami z OD.
Ni pa to edina hiba takšnega obračunavanja prispevkov, saj poleg že omenjenega višje ali nižje neto OD za enaka dela, dolgoročno vpliva tudi na višino pokojninske osnove oz. pokojnine.
Kako vpliva različnost prispevnih stopenj iz bruto OD na neto OD delavca, lahko vidimo iz navedenega primera dveh delavcev, zaposlenih v Železarni Štore, ki imata rang in ostale elemente obračuna bruto OD za mesec oktober enake, vendar iz različnih občin:
delavčevo stalno bivališče
Delavec NN iz	OBČINA CELJE	%	OBČINA PRIJEDOR	%'
Bruto OD (XII/4)	124.185.-	100	124.185,-	100
Prispevki iz bruto OD	35.380.-	28.4 ■	28.538,-	22,98
Neto OD	88.805.-	71.5	95.647,-	77,02
Prispevki, ki se plačujejo iz dohodka in čistega dohodka TOZD ali DS so v obeh primerih enaki, razen, če bi bilo kako delo priznano kot beni-ficirano, ko zaradi tega nastopijo dodatne obremenitve.
V zneskih so bile obveznosti (iz OD, dohodka in čistega dohodka) iz naslova osebnih dohodkov glede na prejšnje primere naslednja:
1.	Neto OD
2.	Prispevki iz OD
3.	Bruto OD
4.	Prispevki iz dohodka na osnovi BOD
5.	Prispevki iz CD na osnovi BOD
6.	Skupaj vsi prispevki (2+4+5)
7.	Skupaj neto OD s prispevki (1+6)
8.	Faktor vseh prispevkov na neto
CELJE 88.805.- 35.380.- 124.185.-	% 71.51 28.49 100.00	PRIJEDOR 95.647.- 28.538.- 124.185.-
21.186,-	17.06	21.186.-
11.785,-	9.49	11.785.-
68.351.-	55.04	61.509,-
157.156.-	599	157.156.-
1.77	\ j.	I|a§|
. % 77.02 22.98 100.00
17.06
0.49
49.53
V navedenih primerih smo poskušali prikazati vpliv različnih prispevnih stopenj na neto osebne dohodke glede na stalno bivališče delavca in tudi obveznosti, kijih je potrebno odvesti pri izplačilu osebnih do-
hodkov. V tem sestavku ne objavljamo obveznosti iz neto OD delavca na podlagi sprejetih obveznosti za članarine, samoprispevke ipd. Ker pa te obveznosti tudi vplivajo na neto OD (na razpolago delavcu) bomo podatke o tem posredovali v drugem sestavku.
Lipošek Franc, oec.
KADROVSKE
VESTI
V mesecu oktobru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Šuligoj Roman, elektroenergetik
-	Jeklarna; Prezelj Jože, dipl. strojni inženir - Livarna II.
Iz JLA so se vrnili:
Privšek Rajko, delavec — Jeklo-vlek; Selič Gorazd, elektro tehnik -9 merilna služba; Bosio Hugo, dipl. ing. elektr. — DS IR; Javornik Milan, strojni ključavničar - Obrat strojnega vzdrževanja; Brkič Hasan, livar kalupar — Livarna II; Mustajba-šič Izudin, delavec - Valjarna II; Bračun Slavko, oblikovalec kovin
-	MO litina; Svečak Dragutin, strojni ključavničar - TT obdelava; Go-ručan Igor, inženir strojništva -Priprava vzdrževanja; Vulin Nenad, livar kalupar - Livarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Gradič Janež, strojni inženir -vzdrževanje; Mastnak Ciril, avto-mehanikJS TT montaža; Guzej Milan, voznik viličarja r TT montaža; Jelen Aleksander, brusilec - Livarna II; Mastnak Vinko, dipl. ing. strojništva® DS IR.
Sporazumno z delovno organizacijo je odšel:
Durdevič Rade, livar kalupar — Livarna II.
Samovoljno je zapustil delovno organizacijo:
Djulič Hasan, delavec - Livarna I.
UPOKOJENI
BELEJ Martin, rojen 26.10. 1930, stanujoč Voduce 20 a, p. Gorica pri Slivnici. Prva njegova zaposlitev v naši DO je bila leta 1948 do 1950. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Dolga leta je delal v jeklarni. Zaradi ukinitve obrata je bil premeščen v tozd Tovarna traktorjev kot avtomehanik. Pred upokojitvijo pa je opravljal manj zahtevna ličarska dela.
31. 10. 1985 je bil redno upokojen.
ZEBOLC Josipa, rojena 5. 6. 1936, stanujoča Novi Dvori Kla-nječki bb, p. Klanjec. V Železarni Štore se je zaposlila leta 1979 kot jedrarka v tozd Livarna II. Dela in naloge jedrarke je opravljala vse do upokojitve.
7. 10.1985 je bila invalidsko upokojena.
TRŽAN Jože, rojen 24. 2. 1935, stanujoč Udarniška ul. 2, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1951 do 1955. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO. Vso delovno dobo je delel v tozd Valjarna I: najprej kot dvigalec predproge, nato predstegač predproge, nazadnje pa je opravljal zahtevna valjarska dela.
31. 10. 1985 je bil redno upokojen.
STORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Aha, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni iri glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje -TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.
15 LET PIHALNEGA ORKESTRA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV
OB JUBILEJU
Petnajst letnica ni kakšen velik jubilej, ni pa tudi tako majhen, da ne bi bil omembe vreden. Od malega raste veliko. Ob takšnih jubilejih ponavadi pogledamo nazaj in se spomnimo, iz česa so zrastli in rastejo naši današnji uspehi, kdo vse je svojo dobro voljo, delo in zvestobo vpletel vanje.
Ozremo se še naokrog in se resneje vprašamo, kaj s svojim delom pomenimo ljudem, ki nas poslušajo in kaj nam pomeni njihov pogled na nas. V ta jubilej, čeprav še majhen, so vtkane ure, meseci in leta trdena in požrtvovalnega dela, veselja ter iskrenega prijateljstva zagnanih godbenikov in kapelnika. Toda to je delavski pihalni orkester, ki je ob podpori železarne vedno našel dovolj moči za svoj obstoj in premagovanje težav, zavedajoč se, da je v Štorah in naši širši skupnosti potreben. Za svoj nadaljnji obstoj ima dobre iztočnice. S tem, ko je bil ustanovljen na osnovni šoli Štore dislociran oddelek celjske Glasbene šole, je kadrovsko zagotovljen dotok mladih, sposobnih godbenikov. Materialno je orkester vseskozi imel podporo Železarne in upamo, da bo tako tudi v bodoče. S takšnim delom bomo nemoteno nadaljevali svoje poslanstvo in še zboljšali kvalitetno rast orkestra.
V vlogi predsednika Pihalnega orkestra štorskih železarjev se s tega mesta zahvaljujem vsem v železarni, ki ste kakorkoli pomagali in imeli razumevanje za razvoj orkestra.
Posebna zahvala pa gre podpredsedniku KPO Senčiču Srečku za izreden trud pri pridobitvi novih inštrumentov.
Orkestru je to najlepše in največje darilo ob tem jubileju. Godbenikom in kapelniku pa iskrene čestitke!
Martin Korže
Sestav pihalnega orkestra ob 15-letnici
DIRIGENT:	MARJAN VIDEC
prof. FRANC ZUPANC	ROMAN ŠULIGOJ
FLAVTE:
MARKO GUBENŠEK KATARINA SORČAN ANDREJA PAULIČ BERNARDA ŽIBRET MATEJA PLAZAR
KLARINETI:
IVAN MEDVED LEON CIZELJ BENJAMIN ŽIBRET BOŠTJAN ZUPANČIČ GORDANA SIKOŠEK SLAVKO VRHOVŠEK ANDREJ PEZDEVŠEK ANDREJA BOBERA PETER OBERŽAN
SAXOFONI:
DUŠAN KRAGELJ PAVEL VIDEC
KRILOVKE:
BOJAN GRAJŽL MARKO ČANŽEK TOMAŽ FIDLER
KORNETI:
MIHA VIZJAK
TROBENTE:
DEJAN ŽOHAR PETER LUBEJ BRANKO HARTMAN
HORNI:
MARKO BOLE TOMAŽ DRŽAN MATEJ GRAJŽL LAVRA ORAČ
BARITONI:
ALOJZ PAULIČ STANKO FERENČAK VINKO LUBEJ
POZAVNE:
MIRKO BOBEK ANTON SORČAN
BASI:
IVO GRAJŽL IVO VOVK
TOLKALA:
TINE GUČEK STOJAN STANKOVIČ FRANC FIDLER
Sestav današnjega pihalnega orkestra
GLASBA NAS POVEZUJE IN RAZVESELJUJE
Tudi najdaljša pot se začenja s prvim korakom.
Ko razmišljam o zgodovini Pihalnega orkestra štorskih železarjev, o skromnih začetkih in o njegovi današnji podobi, se nehote spomnim na ta pregovor. In ko se oziram nazaj, se mi zdi, da lahko na prehojeno pot gledam s ponosom in simpatijo.
Bilo je pred petindvajsetimi leti, ko sem začel kot študent ljubljanske Akademije za glasbo poučevati pihala na celjski glasbeni šoli. Na začetku šolskega leta se je oglasil pri meni delavec iz Železarne Štore z željo, da bi se učil klarinet. To je bil Ivan Medved, prvi klarinetist našega orkestra, ki igra pri nas še zdaj.
V tistih letih sem vodil godbo na pihala v Laškem. Ko sem zvedel, da ustanavljajo v Štorah nov pihalni orkester, sem se na povabilo predsednika sindikata Železarne Štore F. Ocvirka udeležil prvega sestanka starih godbenikov in novih kandidatov. Delo z novoustanovljeno godbo me je zamikalo, pa tudi obljube so bile zelo širokogrudne -novi, kvalitetni instrumenti, godbeni dom ipd.
Delo z novim orkestrom je bilo pionirsko v pravem smislu besede. Orkester je bilo namreč treba šele ustvariti. Veselje do glasbe je za igranje vsekakor odločilno pod pogojem, daje združeno z znanjem in obvladovanjem instrumenta.
Večina kandidatov niti not ni poznala, instrumenti so bili stari in komaj uporabni. Začeli smo pač tako, kot se mora začeti - z glasbeno abecedo; toda po sedmih mesecih trdega dela so se lahko naši godbeniki že prvič javno predstavili. To je bilo L maja leta 1970, ko so po dolgem premoru spet zazveneli zvoki pihalnega orkestra štorskih železarjev.
Franc Zupanc
Orkester je iz leta v leto napredoval v kvaliteti in postajal vse bolj znan in priljubljen. Marsikdo izmed prvih članov ni več zmogel slediti zahtevam po vse večji kvaliteti, toda na njihova mesta so prihajali novi, mlajši godbeniki.
V današnjem orkestru še zmeraj igra devet članov, ki so z orkestrom živeli in delali od njegove ustanovitve. Na slavnostnem koncertu ob 15. obletnici naši godbeniki že igrajo na nove instrumente.
Današnja podoba orkestra je rezultat petnajstletnega dela!
prof. Franc Zupanc
ISKRENE ČESTITKE NAŠIM
GODBENIKOM OB JUBILEJU
KOLEKTIV
ŽELEZARNE
ŠTORE
GODBA V ŠTORAH MED OBEMA VOJNAMA
V	tem kratkem opisu obstojanja godbe na pihala v Štorah med obema vojnama se predvsem opiramo na pričevanja najstarejših krajanov; posebej pa je pomemben zapis starega godbenika iz Teharij Fidlerja Rudija, delavca v Železarni, že v davnem 1933. letu. To leto je Fidler, dober glasbenik na »krilovki«, padel z zidarskega odra v tovarni in postal trajni invalid.
V	obdobju po prvi vojni so se vaški muzikanti okoli Štor kar sami organizirali skupaj z onimi iz »centra« v »pleh-muziko«, seveda vsak s svojim inštrumentom. Prvi kapelnik je postal v dvajsetih letih Marko Tovornik, zidarski palir, ki je bil pravi »poliglot na inštrumentih«, saj je igral skoraj vse. Aktiven godbenik je bil že v stari avstro-ogrski vojaški muziki. Godba je trikrat igrala na prvomajskih proslavah, potem je bilo to prepovedano. Godbeniki so se shajali v gostilnah »FRANGL« in »KLUN«.
Zasedba je bila maloštevilna, le 14 glasbenikov. Med njimi so bili poleg kapelnika Marka Tovornika še njegov sin Feliks in vnuk Rudi (Es-kla-rinet in bariton), Majerle Jože na F-basu, Zupanc Franc na B-klarinetu, Čehovin Edi H mali boben, Kajta Karl - veliki boben in činele, Graf Viki H Es-trobenta pa še Kocijančič Feliks, Kindklhofer in Sram na različnih instrumentih. Včasih sta vskočila še Leskovšek Filip in Rihard Ulaga.
Leta 1932 so ustanovili godbo na Teharjah. Vodil jo je Žohar iz Trnovelj. Nastopila je pod imenom »Delavska godba ZARJA«. Denar za inštrumente so največji navdušenci, med njimi Fidler Rudi in Flis Karl, založili kar sami. Ves čas pa je nastopal problem lokala za vaje.
Do leta 1940, ko je teharska godba razpadla, so v njej igrali naslednji člani:
Verbič Miha (kapelnik), Fidler Rudi, Fidler Franc, Jančič Štefan, Jančič Janez, Knez Rudi, Brglez, Čehovin Ivan, Ojsteršek Jakob, Kovač Alojz, Flis Karel, Zabovnik Robert, Verdev Anton.
Jok
Obdobje med leti 1946 do 1969
Prvič v zgodovini našega naroda je slovensko delavstvo, in seveda tako tudi štorsko, zaživelo, zapelo in zaigralo v svobodi. Staro, napredno, iz predvojnih let aktivno kulturno društvo »BODOČNOST« je »prevzel« sindikat naše tovarne in preimenovalo se je v SKUD »SVOBODA« Štore. V letu 1953 je imelo npr. že 150 aktivnih članov v raznih sekcijah. Novo društvp je imelo za cilj včlaniti v svoje vrste najširše delavske množice, jih kulturno in ideološko vzgajati.
Leta 1953 je bil svečano odprt nov Kulturni dom in tako go se odprle nove možnosti za dejavnost godbene sekcije in ostalih sekcij, te pa so bile: tamburaška, pevska, dramska, izobraževalna, filmska, šahovska, knjižnica. Pozneje je bil formiran še zabavni orkester, harmonikarska sekcija pa š_e kaj. Godba na p ihala je z večjim ali manjšim zastopstvom v svojih vrstah in prav tako večjim ali manjšim uspehom obstajala od leta 1946 do leta 1964. Ponovno »rojstvo« je na ini-
Gasilska godba leta 1951

Podmladek Štorske godbe v letu 1956
ciativo nekaterih najbolj vnetih glasbenikov doživela leta 1969, ko jo je »vzel v svoje roke« profesor Franc Zupanc. Trdo delo in odlično strokovno vodstvo sta opravila svoje. Štorska godba na pihala je tako doživela svoj kvalitetni in kvantitetni preporod. Pa vendar: ni mogoče našteti vseh prireditev, gostovanj v okoliških krajih, veselih in žalostnih dogodkov, na katerih je tudi godba sodelovala s svojimi vnetimi amaterskimi glasbeni-ki-železarji. Mnogim je šele smrt prekinila voljo do igranja, mnogi so sodelovali v godbi krajši ali daljši čas. Vsi si zaslužijo priznanje. Žal se ni vodila kronika o dogajanjih v
vorimo o organiziranem pristopu ustanovitve šele v letu 1948, ko so se v jesenskih dneh istega leta zbrali v gostilni Hrastnik na Vrheh maloštevilni navdušenci. Z njimi je bil tudi takratni predsednik žele-zarniškega sindikata, tovariš Vodeb Karl, sam dober glasbenik na harmoniki. Tu je bil Vodeb izvoljen za predsednika godbe. Zmenili so se za urnik vaj in pričeli so. Najbolj sposoben godbenik takrat je bil klarinetist in saksafonist Franc Zupanc.
Že poleti je godba na pihala, sicer v maloštevilni zasedbi zaigrala v javnosti pred gostilno »Franci«, to je bivšo Hostnikovo gistilno.
Godba v letu 1958
godbi od leta 1946 naprej do prenehanja aktivnosti leta 1964. Vsi obstoječi zapiski in fotografski ma-teial pa je ohranjen zahvaljuje neutrudnemu profesorju Zupancu, od 1969. leta naprej. Kot avtor dela kronike od 1946.-1969. in predvojnega časa sem se pogovarjal z mnogimi starimi muzikanti (v omenjenem času sem štiri leta tudi sam igral v godbi železarjev), prisluhnil njihovi besedi, prav je prišel vsak zapisek in stara fotografija. Posebej tu omenjam dolgoletna godbenika Jožeta Kneza in Ivana Medveda, ki sta mi pri opisu aktivnosti godbe v zgoraj omenjenih letih največ pomagala. Pa začnimo!
Čeprav je bilo nekaj poizkusov formiranja »pleh-muzike« v Štorah že takoj po vojni, vendar lahko go-
V letu 1949 je bil predsednik godbe tovariš Miško Verbič, njegov oče, tudi Miško, pa kapelnik. V godbi so takrat muzicirali delavci Železarne Štore in šolarji Obrtne šole na Teharjah. Omenimo nekaj imen: Vehovar Štefan, Flis Rudi, Jazbinšek Ivan, Verdev Jože, Ogrinc Alojz, Lampret Bogo, Romih Štefan, Kompolšek Marjan, Knez Jože, Perpar Albin, Skale Dorči, Vodeb Slavko, Vodeb Franc, Fidler Rudi, Fidler Franc, Kolar Franc, Kompolšek Marjan mlajši, Kacijančič Jože, Krajšek Franc, Trbovc Jakob, Aužner Franc in še nekateri.
Leta 1950 je prišlo do zamenjave v sindikatu Železarne. Tovariš Krivec Stane je tako postal novi predsednik godbe. Poskrbel je za nov
Godba ob nastopu v Šentjurju 1960
prostor za vaje in sicer v bivši trgovini pri Samotni. Nekako v istem času je Miška Verbiča starejšega zamenjal pri kapelniški funkciji tovariš Vodišek Štefan. Viden je porast zanimanja za uk inštrumentov in seveda not - teorije. Novi člani Gerdelj Rudi, Kloflič Ivan, Brozovič Zvone, Mlakar Franc, Terbovc Stane, Gorjup Aci, Lokovšek Cici.
V letu 1950 nastopi štorska godba na manifestaciji NOF v Dolenjskih toplicah, kjer je govoril predsednik Tito in so bili prisotni drugi vodilni funkcionarji federacije: Kardelj, Leskovšek-Luka, Ranko-vič itd. Po prireditvi je pristopil k Rankoviču naš delavec, borec Fidler (pravili so mu »Brjoldek«) in ga poprosil za nekaj denarja, češ daje heroj in da slabo zasluži. Rankovič mu je dal 200 dinarjev, kar je bila takrat kar precejšnja vsota.
Leta 1951 je železarniška godba, oblečena v gasilske uniforme (takrat je bila organizirana v okviru gasilskega društva, in to do leta 1953), nastopila na ZLETU SVOBOD v Trbovljah. Skoraj obvezno je godba igrala ob nedeljskih tekmah takrat močne nogometne ekipe KOVINAR in sindikalnega nogometnega društva, bila prisotna na vseh proslavah in važenjših dogodkih Železarne in kraja, npr. pri otvoritvi - pogonu elektroplavža itd.
Godba se je cesto selila oziroma menjavala vadbeni prostor, tako je po prenehanju vaj v trgovini pri Samotni vadila v barakah pod Sv. Ano (barake so takrat imenovali »Dachau« in ena od njih, sedaj prenovljena, je na štorskem strelišču)! Potem je vadila v osnovni šoli pa nad gostilno Inkret, sedaj Bizelj-čan. V vrhnjem gostilniškem prostoru so bile vaje dvakrat tedensko vse do razpada godbe leta 1964.
Zaradi pomanjkanja denarja je odšel kapelnik Vodišek. Začasno ga je zamenjal čevljar, klarinetist Zupanc iz Kurje vasi, čeprav so bile kombinacije, naj bi bil Vodiškov naslednik izvrsten pozavnist Gozdnikar iz Celja, ki je obvladal svoj inštrument tako, da je mogel nanj zaigrati celo dvoglasno.
Naslednji kapelnik, ki je »prevzel« štorško godbo na pihala, je bil tovariš Karat iz Laškega, stari rudarski upokojenec. To je bilo
leta 1955. Takrat je obenem vadil tudi godbo pečovniških rudarjev vse do ukinitve rudnika v letu 1958. Ta kapelnik je pripeljal s seboj ali uvedel v skrivnosti glasbe in inštrumentov precej fantov, med njimi sta bila: Medved Ivan in Kragelj Jože. Predsednik godbe v tem času je bil Gerdej Rudi, odločen mož, ki se je v polni meri zavzemal za disciplino in tovarištvo v orkestru, kar je seveda pripomoglo tudi k večji kvaliteti muziciranja.
Berghaus Franjo kapelnik pihalnega orkestra 1956-1964
V letu 1956 je prišlo do ponovne zamenjave kapelnika. Vodstvo godbe je prevzel Franc Berghaus, ki je vključil v učenje nove fante: Pavlič Niko, Žohar Ladi, Fidler Franci, Pavlič Lojze, Bobek Janko, Ferenca Stanko, Kompolšek Karli. V času Berghausovega kapelniko-vanja so bili predsedniki godbe Potočnik Viktor, Jazbinšek Janko, Knez Jože in Markovič Rajko, takratni kadrovski direktor. Nekaj imen muzikantov iz prvih dveh let vodenja godbe tovariša Berghau-sa: zgoraj omenjeni trije predsedniki pa Leskovšek Stane, Ferenčak Fric, Kovač Janko, Kovačič Jože, Drobne Stanko, Potočnik Viki mlajši, Zore Jože, Kragelj Jože, Medved Ivek, Kolar, Trbovc Stane, Kroflič Ivan, Bobek Janko, Holcin-ger Ignac, tovarišica Senica, Koklič Martin, Brdnik Jože, Gajšek Rudi, Grajžl Bojan, Vizjak Miha in še kdo ... Lepi so spomini na šestde-
seta leta, saj je bilo veliko igranja in veliko družabnosti v lastnih vrstah. Vrstili so se nastopi ob otvoritvah partizanskih bunkerjev, bolnic, na srečanjih borcev NOV in drugod. Seveda je godba na pihala štorskih železarjev že takrat, če se je le dalo, pospremila k zadnjemu počitku vsakega delavca ali upokojenca pa tudi ožjega člana delavcev železarne. Posebej ostaja v spominu gasilsko revirsko tekmovanje v Rogaški Slatini. Bilo je lepo, vendar smo morali veliko potrpeti: pet tisočim gasilcem v paradi smo igrali dve uri skupaj paradno koračnico, prav do konca parade vseh ešalonov. Dodobra smo se napihali, toda šlo je. Glavni organizator in poveljnik predstave je bil naš Štefan Krumpak. Samostojni koncerti po parkih in dvoranah Celja, Šentjurja in Rogaške Slatine so storili, da smo za tiste čase bili kot godba znani daleč naokrog. Vaje so' bile dvakrat tedensko, pred važnimi nastopi celo trikrat na teden. Tako vse tja do leta 1964, ko je godba na pihala razpadla in v kraju ni bilo slišati njenih zvokov celih pet let.
V letu 1969 se je na pobudo nekaterih najbolj »vročih« godbenikov, med njimi posebej Potočnika Viktorja, Verbiča Miška, Fidlerja Franca, Žoharja Ladija, Kneza Jožeta pa še koga, godba štorskih železarjev obudila iz mrtvila oziroma
Ker se letos slavi 15 let dela Pihalnega orkestra ŠTORSKIH ŽELEZARJEV, sem čutil potrebo, da osvetlim dogajanja, ki so se medtem godila in so bila še kako pomembna za samo ustanovitev, na katera pa danes največkrat pozabljamo.
Potočnik Viki
Pokojni Viki Potočnik, ki je bil član izvršnega odbora sindikata, je nenehno na vsaki seji 10 potenciral vprašanje ponovne ustanovitve pihalne godbe, tako da ga ni bilo več mogoče ugnati. Na njegov predlog je bilo vprašanje ponovne
se na novo formirala iz starih in novih kadrov. Sindikat s takratnim predsednikom Ocvirkom je akcijo podprl. Instrumenti so znova zasijali, na novo očiščeni. S pridobitvijo strokovnega vodje, profesorja Zupanca za kapelnika godbe se je pričela nova epoha in preporod štorske godbe na pihala, ki sije sedaj nadela uradno ime Pihalni orkester štorskih železarjev. Predsednik ob ponovnem »rojstvu« 1969. je postal Verbič Miško.
S svojim kvalitetnim igranjem je godba kmalu začela posegati po lovorikah v Sloveniji, seveda v svoji zvrsti glasbe. Zaželeno bi bilo, da mlada generacija glasbenikov Pihalnega orkestra štorskih železarjev spozna, v kakšnih težkih razmerah in z mnogo odpovedovanja so delale prejšnje generacije godbenikov z mnogo slabšimi pogoji udejstvovanja. Na otvoritev Doma na Resevni smo šli npr. igrat kar peš. In tako še mnogokam.
Del celotne kronike, ki obsega obdobje od osvoboditve do razpada 1964. in ponovnega formiranja v letu 1969, je bil napisan na osnovi »ustnega izročila« sodelujočih godbenikov v tem času. Na razpolago ni bilo nobenih zapiskov. Avtor se zaveda, daje zaradi tega izostalo ime še katerega godbenika, kar seveda zelo obžaluje.
Jok
ustanovitve ena od točk dnevnega reda izvršnega odbora sindikata v aprilu 1969. leta. Po temeljiti razpravi na tej seji je bil sprejet sklep, da se skuša ponovno formirati godba, zadolženi za izvedbo te akcije pa so bili: Verbič Miško, Potočnik Viktor in takratni sekretar tovarne Sotlar Stane.
Ko smo pristopali k realizaciji sprejetega sklepa smo naleteli na kopico težav, na katere prej nismo računali. Najprej smo morali potegniti iz skladišča deponirane inštrumente ter vsaj laično ugotoviti, če so še sposobni za nadaljnjo uporabo. Vse zelene smo jih potegnili iz zabojev, delavci ekspedita pa so jih delno očistili. Nato smo ugotovili, da bodo za začetek še lahko služili svojemu namenu. Takoj zatem smo se srečali s prostorskim problemom. V prostorih, kjer ima še danes PO svoje prostore (stranska dvorana Kulturnega doma), sta bila knjižnica in mladinski klub. Ugotovili smo, da oboje, knjižnica in mladinski klub, ne delata; zato smo se odločili, naj ta prostor začasno zasede godba, toda samo za vaje. Z rešitvijo teh dveh in še drugih manjših problemov so bile dane vsaj minimalne možnosti za pričetek vaj. Toda znašli smo se pred nerešljivim problemom, to je: kje najti kapelnika oziroma strokovnega vodjo.
Nekaj spominov na ustanovitev pihalnega orkestra v letu 1969
Prvi nastop 30. 4. 1970 na dvorišču Železarne Štore
Na predlog takratnega direktorja tovarne, tov. Voge Tugomerja, sva šla na razgovore k direktorju Glasbene šole v Celju, tov. Kuneju Egonu, s sekretarjem tovarne Sotlarjem Stanetom. Prof. Kuneju sva na kratko razložila naše težave in naletela takoj na Ugoden odmev. Dejal nama je, da dela na Glasbeni šoli mlad profesor, ter da ga bo on skušal nagovoriti, naj bi prevzel našo godbo v ustanavaljanju. Po
nekaj dneh je res sporočil, da pride prof. Zuupanc k nam na razgovore. Ko je prišel prof. Zupanc, smo se v dokaj kratkih razgovorih sporazumeli, da poizkusno prične voditi godbo in še dogovorili za približen prvi rok vaj ter še za ostale malenkosti.
Pristopili smo k naslednji akciji, in sicer, da smo po železarni pričeli zbirati interesente oziroma nove člane za godbo na pihala. Sprožil
se je val tistih, ki niso verjeli, da bo akcija uspela. Glasno'sb se javljali preroki, ki so napovedovali, da samo denar mečemo v nekaj, česar nikdar ne boi čeprav bi ga drugje še kako rabili, itd. No, teh nekaj prerokov je še danes v Železarni, nekateri so bili tudi družbenopolitično aktivni. Toda priznati moramo: nekaj zanesenjakov je bilo trmastih ter so ob podpori najodgovornejših sil v tovarni že kar precej uspeli narediti. Moram reči tudi to, da pri takratnih začetkih ni bilo nobenih finančnih sredstev, saj ponovna ustanovitev pihalne godbe ni bila planirana; pa smo problem reševali sproti, čeprav zelo težko.
Pričele so se prve vaje, na katerih sta bila nenehno prisotna odgovorna tovariša Verbič Miško in Potočnik Vili. Za délo PO se se pričeli zanimati vsi, tudi najodgovornejši v tovarni, ter ugotavljali, da nastaja pod skrbnim in vestnim pedagoških in strokovnim vodstvom prof. Zupanca nova štorska godba na pihala. Videlo se je že zadovoljstvo, ker je akcija sindikata uspela, zato so fantom - godbenikom januarja 1970. leta na vajah obljubili, da še to leto dobijo nove uniforme če bodo igrali ža 1. maj po tovarni. Godba je res za 1. maj igrala po tovarni; tedaj je bila odgovornost na
tistih, ki so morda prehitro obljubili nove uniforme, da uresničijo obljubljeno. Prišlo je do ponovnih »glavobolov«, toda obljubo je bilo potrebno izpolniti. Zopet so nastopili tisti, ki jim akcija ni bila najbolj pri srcu; vendar smo ponovno uspeli najti potreben denar in uniforme so bile tu. Fantje pa nas niso razočarali v nobenem smislu: pridno so vadili, izpolnjevali dolžnosti, dostojno pričeli predstavljati ŠTORSKEGA ŽELEZARJA, mi pa smo bili nanje vedno bolj ponosni.
Ko smo na občnem zboru sindikata 1971. leta polagali svoje račune, smo bili zadovoljni, ker smo eno od nalog uspešno opravili v prepričanju, da je godba tu in da bo za vedno ostala.
Opisal sem le tiste najpomembnejše faktorje, ki so dali pogoje oziroma v temeljih omogočili ponovno ustanovitev PO. Nisem se spuščal v težave v strokovnem delu in drugo, česar pa ni za zanemariti in o čemer bi moral spregovoriti strokovni vodja.
Ti moji spomini so skorajda že zgodovina; smatram pa za potrebno, da se nekje zapišejo. Svoje spomine bi moral napisati tudi Verbič Miško, saj bi bili ža kasnejše rodove brez dvoma zelo pomembni.
Ocvirk Franc
NAŠIH 15 LET
Po petletnem premoru je godba prvič nastopila 30. aprila 1970 in zaigrala nekaj koračnic ob prazniku dela v Železarni Štore. Na 1. maja je po Štorah igrala »budnico«. To sta bila prva nastopa novoustanovljenega PO Štorskih železarjev, kije pričel z vajami že 26. avgusta 1969 na pobudo tovarniškega odbora sindikata. Takratni predsednik sindikata v Železarni Štore, tov. Franc Ocvirk, ima veliko zaslug za ponovno oživitev te godbe. Med najbolj gorečimi agitatorji za ponovno oživitev godbe na pihala je bil Viktor Potočnik, eden najzvestejših članov. Za organizacijskega vodjo novega orkestra je bil zadolžen Miško Verbič in za strokovnega vodjo in dirigenta prof. Franc Zupanc, kije orkestru ostal zvest vseh petnajst let. Za prvega predsednika upravnega odbora PO je bil imenovan Alojz Pavlič v aprilu 1971. leta. Miško Verbič pa je naprej ostal tehnični vodja.
V prvem letu delovanja je orkester že imel deset nastopov. To so bili nastopi ob raznih praznikih in proslavah ter na enem pogrebu. Ponovna oživitev godbe je pritegnila nekaj starih godbenikov in nekaj ljubiteljev, ki so se šele začeli učiti igrati na instrument.
Ob prvem nastopu 30. aprila in 1. maja so nastopali naslednji godbeniki: Leskovšek Stanko, Potočnik Viktor, Medved Ivan, Terbovc Stanko, Bobek Janko, Pavlič Alojz, Mastnak Maks, Sorčan Anton, Grajžl Bojan, Zavšek Andrej, Urbanc Alojz, Štante Rudi, Oberžan Jože, Vengust Du-
Izlet na Pohorje
Koncert v kulturnem domu
šan, Vengust Ivan, Grajžl Jaro, Plahuta Miha, Ojsteršek Vinko, Škoberne Marjan, Čanžek Vinko, Žohar Vlado, Sivka Mirko, Belej Drago, Artiček Karl, Mare Andrej, Flis Drago, Fidler Franc, Ferenčak Stanko, Križnik Branko.
Vaje so imeli dvakrat tedensko, v ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure. Ob torkih, petkih in ob sobotah pa so imeli novi učenci individualni pouk. Pod strokovnim vodstvom profesorja Zupanca seje koval nov orkester. V letu 1971 je Pihalni orkester že imel 24 nastopov. V tem letu je prvič spremljal Mladinski pevski festival v Celju. Sodeloval je na paradi ob praznovanju 100-letnice godbe Laško, na več proslavah v Železarni in igral na 14 pogrebih.
V letu 1972 je orkester imel 22 nastopov, od tega je sodeloval na dveh paradah (Pustni karneval v Celju ter Pivo in cvetje v Laškem), priredil je 4 koncerte (otvoritev nove valjarne v Štorah, otvoritev nove Opekarne na Ljubečni, koncert pri Mlinarjevem Janezu in ob krajevnem prazniku Štor), sodeloval na nekaj proslavah ter igral na 11 pogrebih. Tega leta se je orkester poslovil od svojega najzvestejšega godbenika Vikija Potočnika. V tem letu je bil izveden prvi koncert pri Mlinarjevem Janezu in na njem so nastopili naslednji godbeniki: Leskovšek Stanko, Terbovc, Medved, Bobek Janko, Pavlič Alojz, Mastnak Maks, Sorčan, Zavšek, Urbanc, Oberžan, Grajžl Bojan, Plahuta, Škoberne, Fidler Franc, Žohar Vlado, Sivka Miha, Artiček Karel, Ferenčak Stanko, Bobek Mirko, Stankovič, Grajžl Ivo, Kukovič M., Ojsteršek Vinko, Voglan Jože, Knez Jože, Jarh Albert, Vizjak Miha, Videc Pavel, Grajžl Ivo, Merc Andrej, Canžek Vinko, Zaveršek Berti, Kobal Srečko, Šuster Franc.
Nastop ob zletu svobod v Celju 1975
V	letu 1973 je Pihalni orkester štorskih železarjev že imel 39 nastopov. V tem letuje močno porastlo število pogrebov, saj jih je bilo 26. Drugi važnejši nastopi: parade za pustni karneval, nekaj nastopov ob praznovanju OF in 1. maja, nastop ob otvoritvi nove Cinkarne, nastop ob Dnevu borca na Svetini, nastop ob občinskem prazniku v Šmartnem v Rožni dolini, koncert v Kulturnem domu v Štorah, nastop na drsališču v Celju za Otroke ob prihodu Dedka Mraza in še nekaj drugih nastopov.
Iz leta v leto je število nastopov rastlo. V letu 1974 je bilo že 41 nastopov. V tem letu je godba igrala na 24 pogrebih. Nastopi ob pustnem karnevalu in igranje po obratih Železarne pred večjimi prazniki so že prešli v tradicijo.
V	letu 1974 seje Pihalni orkester prvič udeležil srečanja pihalnih orkestrov SOZD SŽ. Srečanje je organizirala komisija za kulturo pri sindikalni organizaciji Slovenskih železarn in komisija pri tovarniški konferenci sindikata Železarne Jesenice v sodelovanju s pihalnim orkestrom jeseniških železarjev. Prvo srečanje godbenikov vseh treh slovenskih železarn je bilo na Jesenicah in v Planini pod Golico.
V	tem letu je PO priredil dva koncerta v Rogaški Slatini, koncert ob občinskem prazniku v Slivnici, koncert v Štorah v Kulturnem domu ter organiziral še 8 nastopov, sodeloval na dveh paradah in dveh proslavah.
V	letu 1975 je prišlo do prve zamenjave predsednika PO. Dotedanjega predsednika Pavliča je zamenjal Korent Rado, Pavlič pa je še naprej ostal tehnični vodja orkestra. Število nastopov je naraščalo in jih je bilo v tem letu že 50, od tega 26 na pogrebih, 8 koncertov, 3 parade, 5 proslav in 8 drugih nastopov. Prirejen je bil koncert »Z orkestrom okoli sveta«, katerega je v Kulturnem domu v Štorah poslušalo 300 poslušalcev. Ta program je bil izveden tudi na Ponikvi. V tem letu je bil poleg tega koncert ob Dnevu žena, sodelovanje na mladinskem pevskem festivalu v Celju, srečanje PO SOZD SŽ v Ravnah, koncert ob »Zletu svobod« v Celju, parada ob 90-letnici gasilcev v Podčetrtku, parada ob 100-letnici gasilcev v Kozjem, koncert ob 25-letnici samoupravljanja na Teharjah in še nekaj drugih nastopov. Tedaj je orkester dobil nekaj novih instrumentov, dopolnili so manjkajoče uniforme in nabavili nove kravate.
V	letu 1976 je orkester imel že 65 nastopov. Sodeloval je na 40 pogrebih, priredil 8 koncertov, sodeloval na 10 proslavah in imel že 7 drugih nastopov. V tem letuje bil organizator 3. srečanja PO SOZD SŽ Pihalni orkester štorskih železarjev. Dosežen je bil nov uspeh, saj se je prejšnjim trem pridružil prav v Štorah četrti orkester, to je PO iz Lesc. S tem seje združeni PO Slovenskih železarn povečal za nadaljnjih 40 članov. Po tem srečanju je izšel v časopisu »Celjski tednik« članek pod naslovom »Bilo je veličastno«.
Pihalni orkester Štorskih železarjev na srečanju pihalnih orkestrov SOZD Slovenske železarne v Štorah
V	letu 1976 je orkester pričel svoj bogat program z nastopom v Kropi, kjer je priredil koncert pod naslovom »Z orkestrom okoli sveta«. Enak koncert je priredil tudi v Kozjem.
Med drugimi nastopi so pomembnejši: sodelovanje na otvoritvi dramskih iger, koncert v Ljubljani ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja - pri KORA BARU nasproti Kozolca ob Titovi cesti (poslušal je tudi ska-datelj Radovan Gobec in tedaj smo dobili povabilo, da spremljamo veliki pevski zbor v Šentvidu pri Stični), koncert v celjski kasarni, odkritje spomenika na Resevni, prvič je orkester spremljal pevski tabor v Šentvidu pri Stični, priredil koncert v Zagrebu na Zrinjevcu v okviru STUDIJEVE PROMENADE (koncerte, ki so bili vsak četrtek med poletjem, je prirejala hrvaška revija STUDIO in PO SŽ je bil prvi orkester iz Slovenije, kije tam nastopal), sodeloval na otvoritvi dvorane Golovec, na proslavi ob dnevu JNA v dvorani Golovec in še nekaj drugih nastopov. V tem letu so bile nabavljene nove slavnostne uniforme, ki sojih godbeniki prvič oblekli ob srečanju PO Slovenskih železarn.
V	letu 1977 je imel PO štorskih železarjev nekaj manj nastopov kot leto poprej, in sicer samo 53 od tega 30 pogrebov, 6 koncertov, 4 parade,
6	proslav in še 7 drugih nastopov. V tem letu je bil izredno pomemben nastop pred kamerami ljubljanske TV. Koncert je bil na programu na TV Ljubljana L maja pod naslovom »Praznični zvoki«. TV oddaja »Praznični zvoki« je bila ponovljena tudi ob Dnevu borca, v programu pa so jo imeli tudi TV Zagreb, Beograd in Sarajevo. Drugi važnejši nastopi so bili: parada za praznik OF, koncert na Petričku za L maj, parada mladosti v Celju, spremljava mladinskega pevskega festivala v Celju, v Lescah na 4. srečanju PO Šlovenskih železarn, spremljava pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, koncert v Zagrebu na Zrinjevcu, parada v Laškem L?»Pivo in cvetje«, otvoritev traktorske tovarne, parada v Kozjem, slavnostni koncert v Kulturnem domu v Štorah in še drugi nastopi ob različnih prilikah. Tedaj je prišlo do zamenjave predsednika PO. Na volilni konferenci 4. 2. 1977 je bil za predsednika izvoljen Franc Ocvirk, kije opravljal to funkcijo do 27. L 1978, ko je bil izvoljen za predsednika Frido Gradišnik.
V	letu 1978 je število nastopov ponovno porastlo, in sicer na 66 - od tega 38 pogrebov, 8 koncertov, 2 paradi, 8 proslav in 10 drugih nastopov. Važnejši nastopi: otvoritev ribiškega doma na Tratni, koncert ob kresovanju, 5. srečanje PO Slovenskih železarn na Jesenicah, koncert v Šentjurju, spremljava pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, parada ob Dnevu samoupravljanja, koncert ob otvoritvi novih objektov Aera, koncert v Slivnici ob krajevnem prazniku, sodelovanje na proslavi v Dramljah ob otvoritvi spominske plošče Miloša Zidanška, nastop ob polaganju temeljnega kamna za zdravstveni dom v Štorah, koncert na Planini, koncert ob 70-letnici društva »France Prešeren« iz Celja, nastop ob Dnevu republike, nastop ob ugasnitvi Siemens-Martinove peči v Štorah, novoletni koncert pod naslovom »Veselo v novo leto« in še nekaj drugih nastopov.
Leta 1979 je bilo za PO štorskih železarjev jubilejno leto, saj so tedaj praznovali svojo 10-letnico. V tem letuje orkester imel tudi največ nastopov v dosedanjih 15 letih. Skupaj je bilo 73 nastopov, od tega 40 pogrebov, 9 koncertov, 2 paradi, 10 proslav in 12 drugih nastopov. Važnejši nastopi so bili: koncert v Šmarju, nastop na pustnem karnevalu, koncert v Celju, koncert za UJV v Celju, srečanje PO Slovenskih železarn v Ravnah, sodelovanje na mladinskem pevskem festivalu v Celju, sodelovanje na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, koncert ob Dnevu samoupravljal-cev, proslava ob Dnevu borca na Svetini, ob otvoritvi novega obrata v Cinkarni, proslava ob občinskem prazniku Celja, proslava ob občinskem prazniku Šentjurja, srečanje borcev Slovenskih železarn na Svetini, nastop ob otvoritvi knjižnice, otvortev nove jeklarne v Štorah, proslava ob dnevu JLA, novoletni koncert v Kulturnem domu in še več drugih nastopov. Ob praznovanju svoje 10-letnice je PO priredil 23. novembra slavnostni koncert v Kulturnem domu v Štorah. Slavnostni govornik je bil predsednik delavskega sveta DO. Podeljene so bile plakete godbenikom, ki so vseh 10 let vztrajali pri godbi. Plakete so prejeli: Leskovšek Stanko, Medved Ivan, Bobek Janko st., Pavlič Alojz, Sorčan Anton, Grajžl Bojan, Žohar Vlado, Belej Drago, Fidler Franc, Ferenčak Stanko, Bobek Mirko, Grajžl Ivan, Knez Jože, Stankovič Stojan in profesor Zupanc Franc. Za zasluge pri ustanavljanju' orkestra sta sprejela plaketo tudi tov. Ocvirk Franc in Verbič Mihael.
V	letu 1980 je PO imel 59 nastopov, od tega 32 pogrebov, 7 koncertov,
7	proslav, 2 paradi in 11 drugih nastopov. Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda je orkester prejel največje priznanje za kulturno delo v Celju, to je Prešernovo nagrado. Kot prejšnja leta je tudi v tem letu orkester aktivno sodeloval na vseh pomembnejših proslavah, otvoritvah in paradah. Že tradicionalno je sodeloval na 7. srečanju PO Slovenskih železarn in spremljal pevski tabor v Šentvidu pri Stični.
V	letu 1981 je PO imel 61 nastopov, od tega 36 pogrebov, 13 koncertov, 8 proslav, 1 parado in 3 druge nastope. Takrat je bilo za orkester veliko dela, saj je bil PO štorskih železarjev organizator 8. srečanja PO Slovenskih železarn, pripravljal pa seje tudi na 6. tekmovanje PO Slovenije.
Na področnem predtekmovanju v Slovenskih Konjicah je naš PO osvojil prvo mesto s pridobitvijo več kot 90 % točk. Na teh področnih tekmovanjih je nastopilo 53 orkestrov od 110, kolikor jih je ta čas bilo vključenih v združenje PO Slovenije. V sklepni del tekmovanja, ki je bilo 14. junija na Bledu, se jih je od teh 53 uvrstilo 16 najboljših in med temi je bil tudi PO štorskih železarjev, ki je pod vodstvom profesorja Zupanca
Gvido Učalkar z ženo na prvem srečanju pihalnih orkestrov Slovenskih železarn v letu 1976
ugodno presenetil. Omenjenih 16 orkestrov je bilo razdeljenih v tri težav-, nostne stopnje. Štorski železarji so v drugi težavnosti stopnji osvojili bronasto plaketo. V časopisu »Delo« je bilo zapisano: »V finalnem delu tekmovanja ni bilo slabega ansambla. Tudi tisti, ki so se uvrstili na konec kvalitetne lestvice, so presenečali s temeljito pripravljenostjo, z zrelostjo muzikalnega dojemanja in dajanja. Uspeh tekmovanja je kulturno dejanje, ki zasluži družbeno pozornost in podporo. To je rezultat muzikalnega prepričanja slovenskih godbenikov, ki združujejo svoje moči predvsem v okviru velikih delovnih organizacij«. Tako kot vsi ostali iz sklepnega dela tekmovanja, so tudi štorski železarji dobili visoko oceno in pohvalo glasbenega kritika. V tej kritiki je posredno tudi železarna dobila priznanje kot RAZUMEVAJOČA delovna organizacija.
Med drugimi nastopi v letu 1981 so bili: koncert v Sevnici, koncert ob Dnevu žena, koncert v Ljubljani na kmečki ohceti, spremljava pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, parada ob Dnevu samoupravljanja, koncert na Petričku v Celju, nastop ob 125-letnici valjarstva pri Mlinarjevem Janezu, koncert »Veselo v novo leto« in več drugih nastopov na raznih proslavah in prireditvah.
V	letu 1982 je prišlo zopet do menjave predsednika. Gradišnika Frida je po štiriletnem predsednikovanju zamenjal Plazar Stane. V tem letu je orkester imel 72 nastopov, od tega 46 pogrebov, 4 koncerte, 14 proslav in 8 drugih nastopov. Med pomembnejšimi nastopi so bili: nastop na 9. srečanju PO Slovenskih železarn na Jesenicah, spremljanje pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, koncert ob otvoritvi turističnega tedna v Celju, koncert ob Dnevu borca, otvoritev Libele, srečanje invalidov Slovenskih železarn pri Mlinarjevem Janezu, otvoritev silosov Mera, proslava ob občinskem prazniku Celja, proslava KS Slivnica, koncert na Tomšičevem trgu v Celju, proslava planincev v Štorah in na Svetini, srečanje pevskih zborov v Štorah, proslava ob dnevu JLA v Štorah in Celju, novoletni koncert pod naslovom »Po Jugoslaviji« in več drugih nastopov.
V	letu 1983 je orkester imel 71 nastopov, od tega 40 pogrebov, 12 koncertov, 3 proslave in 16 drugih nastopov. Pomembnejši nastopi so bili: koncert v Trnovljah ob kulturnem prazniku, koncert ob Dnevu žena, nastop ob krajevnem prazniku na Teharjah, nastop ob otvoritvi Glasbene šole v Celju, nastop ob Dnevu samoupravljanja, koncert ob Dnevu borca, nastop ob občinskem prazniku Celja, nastop ob srečanju borcev, nastop ob srečanju upokojencev, nastop na 10. srečanju PO Slovenskih železarn v Ravnah, spremljava pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, ria-
V tem letu je orkester številčno imel nekaj manj nastopov, saj jih je bilo samo 62, od tega 38 pogrebov, 7 koncertov, 4 proslave in 13 drugih nastopov. Od najvažnejših nastopov so bili: koncert v Trnovljah ob slovenskem kulturnem prazniku, nastop v Celju ob otvoritvi Olimpijskih iger, nastop za dan JLA v Celju, nastop na 11 srečanju PO Slovenskih železarn v Lescah in Radovljici, spremljava pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, koncert ob Dnevu borca, nastop ob šentjurskem občinskem prazniku, nastop ob krajevnem prazniku Štor, nastop ob otvoritvi kulturnega doma v Dobju pri Planini, koncert v Celju na Tomšičevem trgu, novoletni koncert pod naslovom »Vesele melodije iz oper in operet« in še dosti drugih nastopov ob praznikih in na raznih proslavah. Posebno omembe vreden je nastop ob srečanju PO v Jarenini pri Mariboru. Nastopilo je 7 najboljših PO iz Slovenije ob že tradicionalni predpočitniški zabavnoglasbeni prireditvi v Jarenini. Ob tej priliki je bila pri Helidonu izdana plošča, na kateri je tudi »Prvomajski pozdrav« v izvedbi PO štorskih že-lezarjev.
Pihalni orkester Železarne Igra na Trgu republike v Zagrebu
stop ob krajevnem prazniku KS Slivnica, nastop na Kalobju ob občinskem prazniku SO Šentjur, koncert v Celju na Tomšičevem trgu, koncert v Rogaški Slatini, nastop ob 10-letnici jeklarne, parada ob srečanju folklornih skupin Slovenskih železarn v Celju, koncert v Kozjem, proslava ob dnevu JLA v Štorah, novoletni koncert pod naslovom »Predstavljamo soliste PO« in še nekaj drugih nastopov po raznih krajevnih skupnostih in na raznih proslavah.
Jeseni leta 1984 je minilo 15 let od pričetka prvih vaj v prenovljenem sestavu. V začetku leta je prišlo ponovno do menjave predsednikov: dotedanjega tov. Plazarja je zamenjal Martin Korže. Dolgoletni napori za nabavo novih inštrumentov niso bili dovolj uspešni. Bili smo ponovno na začetku vseh poskusov, cilji pa so bili visoki. Že na prvem sestanku novega odbora smo si zastavili nalogo, da je potrebno nabaviti nove uniforme, nove kravate in v tem dveletnem mandatu morajo priti v Štore novi inštrumenti.
Nogometna ekipa pihalnega orkestra v letu '1979
Godbeniki, ki igrajo že 15 let pri pihalnemu orkestru
V	tem letu so bile nabavljene nove uniforme in nove kravate. Z novimi inštrumenti ni bilo nič, zato smo tudi preznovanje 15-letnice preložili v naslednje, 1985. leto.
V	jubilejnem letu 1985 mineva 15 let od prvega nastopa PO štorskih železarjev.
Odbor, ki skrbi za delovanje pihalnega orkestra
Bila je to prva predstavitev novega sestava godbe po obratih Železarne Štore. Aktivnosti v zvezi z nabavo novih inštrumentov tečejo naprej.
Štorske železarje je čakalo izredno veliko dela. Priprave na 8. tekmovanje združenih PO Slovenije so vzele veliko časa; vaje trikrat na teden po dve uri, za nekatere inštrumente štirikrat. Z veliko truda tudi uspehi niso izostali. Iz vse Slovenije je nastopilo 48 PO. Razdeljeni so bili v tri težavnostne stopnje. Štorski železarji so v drugi težavnostni stopnji med prvimi nastopajočimi prejeli srebrno plaketo ali po točkah zasedli 4. mesto. Lep uspeh! Komaj je ta tekmovalna zagnanost minila, že so se pričele priprave na 12. srečanje PO Slovenskih železarn, kije to leto bilo v Štorah. Srečanje je uspelo, gostje so bili zadovoljni.
Letos so Štorski železarji že desetič spremljali pevski tabor v Šentvidu pri Stični. Do novembra, ko se piše ta kronika, je PO v tem letu že imel 60 nastopov, od tega 29 pogrebov, 8 koncertov, 11 proslav in 12 drugih nastopov.
V tem jubilejnem letu smo končno uspeli pridobiti nove inštrumente firme »Jamaha«. Podarila nam jih je italijanska firma Meblo Italiana, s katero ima Železarna Štore že dolgoletne poslovne stike. Da smo to uspeli, gre naj večja zasluga podpredsedniku KPO Senčiču Srečku, kije vo-
dil vse razgovore z Italijani. Pri tem mu je pomagal tudi Gerkeš Štefan, vodja prodaje v Železarni Štore. Iniciativo za takšno pot je dal predsednik PO Korže Martin.
Novi inštrumenti so tu, zato naj bo tudi praznovanje 15-letnega delovanja PO štorskih železarjev dostojno, saj je s tem ustvarjena 15-letna želja po novih kvalitetnih inštrumentih.
V	vsem 15-letnem obdobju so štorski železarji imeli 826 nastopov, od tega 471 pogrebov, 106 koncertov, 21 parad, 92 proslav in 136 drugih nastopov. To so številke, s katerimi bi se lahko pohvalil malokateri orkester. Zgovorno povedo, da so štorski železarji v tem 15-letnem obdobju dali veliko užitkov ob tovrstni glasbi in s svojo kvaliteto dosegli ime, ki se sliši in pozna po vsej Sloveniji.
V	Štorah ni prireditve, da ne bi nastopil PO štorskih železarjev. Pri vsem prejšnjem naštevanju nismo povedali, da PO štorskih železarjev tradicionalno že 15 let prireja nastope v Železarni Štore ob prazniku dela - 1. maja, 29. novembru in Novemu letu. Ob vseh teh praznikih igra po obratih železarne. Za praznik 1. maja nastopa še na kresovanju na Lipi in na prvega zjutraj igra »budnico« po Štorah in okolici.
PO štorskih železarjev sestavljajo delavci, ki ljubiteljsko sodelujejo v orkestru, zato je to delavska godba za delavce železarne.
Posebnost naše godbe je tudi to, da je sestavljena iz pretežno mladih godbenikov. Tisti člani, ki so iz železarne, so vsi iz neposredne proizvodnje; drugi so učenci in študentje iz raznih šol, iz pisarn ni nikogar. V veliko pomoč orkestru je dislocirani oddelek Glasbene šole Celje na osnovni šoli Štore, kjer se nenehno usposablja mlad kader za orkester. V sklopu osnovne šole imamo mladinski PO, ki ga tudi vodi profesor Zupanc. Pod vodstvom takšnega strokovnjaka-pedagoga, kot je profesor Zupanc, ima orkester prihodnost, saj z načrtnim delom vzgaja mlade glasbenike za krepitev kvalitete in kvantitete orkestra štorskih železarjev. Z odrekanjem prostemu času in rednim obiskom vaj nenehno raste kvaliteta orkestra. Orkester je na vseh tekmovanjih in drugih nastopih že dokazal, da spada v vrh amaterskih orkestrov Slovenije.
V	sestavu orkestra, ki nas predstavlja v kraju in širši okolici, je še samo 9 godbenikov, ki so bili zvesti temu orkestru vseh 15 let, in to; Medved Ivan, Pavlič Alojz, Sorčan Anton, Fidler Franc, Bobek Mirko, Ferenčak Stanko, Grajžl Ivan, Grajžl Bojan in Stankovič Stojan. Profesor Zupanc jim je bil vseh 15 let strokovni vodja in dirigent. Zato so si zaslužili priznanje za vztrajnost in sodelovanje v orkestru in s tem dali svoj prispevek, da lahko letos praznujemo 15-letnico.
Martin Korže
PREDSEDNIKI PIHALNEGA ORKESTRA
Gradišnik Frido	Plazar Stane	Korže Martin
Glasbeno izobraževanje v Štorah
V	šolskem letu 79/80 je bil na Osnovni šoli v Štorah ustanovljen dislocirani oddelek Glasbene šole Celje.
V	oddelku, ki je bil ustanovljen na pobudo pihalnega orkestra in s pomočjo vodstva osnovne šole, poučujemo pihalne in trobilne instrumente po programu glasbene šole.
Učenci, ki uspešno opravijo preizkušnjo posluha in ritma, se prvo leto učijo igranja na flavtico. Tu spoznajo osnovne glasbene zakonitosti in ko pokažejo določeno znanje, se odločijo za svoj instrument ter nadaljujejo šolanje. Uspešni učenci so sprejeti v Mladinski pihalni orkester, ki deluje kot dodatna dejavnost na celodnevni osnovni šoli. V mladinskem pihalnem orkestru se privajajo na skupno muziciranje in ob koncu leta tudi javno nastopijo. Mladi godbeniki na svojih nastopih vedno vzbudijo veliko zanimanje in navdušenje pri poslušalcih.
Pripravniki za mladinski pihalni orkester
Mladinski pihalni orkester
Po štiriletnem uspešnem Šolanju so najboljši učenci sprejeti v železarski orkester.
Daje dislocirani oddelek glasbene šole v Štorah potreben in da kvalitetno opravlja svoje poslanstvo, nam dokazuje cela vrsta mladih godbenikov, ki so tu začeli spoznavati glasbo.
Spomnimo se na tem mestu tudi njihovih prizadevnih učiteljev - pokojnega Stanka Pojavnika, Ivana Medveda, Bojana Grajžla, Miha Vizjaka, Marjana Ašiča, Sandija Škofleka in Fanike Vošnjak.
S pridobitvijo novih instrumentov so ustvarjene realne možnosti za razširitev dislociranega oddelka v Štorah.
Vsa zahvala tudi vodstvu in učiteljem Osnovne šole v Štorah in ravnatelju Glasbene šole Celje, prof. Vidu Marcenu, ki so znali prisluhniti željam delavcev in omogočili njihovim otrokom, da se lahko v okviru programa celodnevne osnovne šole tudi glasbeno izobražujejo!
prof. Franc Zupanc
PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV
VABI NA
KONCERT
V PETEK, 27. DECEMBRA 1985 OB 18. URI V KULTURNEM DOMU ŠTORE
SPORED
S. BINIČKI - HERMAN V. MIRK
V. PARMA - DLESK G. UČAKAR E. FÜLLING
EKVINOKCIJ VIDOJKA ROKOVNJAČI KONJUH PLANINOM MODRA OBALA
Slavnostni govor Podelitev priznanj
P. SCHEFFER
G. M. DERMOT J. PENDERS L. ANDERSON
: TRI INVENCIJE I. lahkomiselno II. muhavo III. nekam zmedeno : HAIR (LASJE)
: COKLARSKI PLES : TROBENTARJEVA USPAVANKA Solo trobenta: MIHA VIZJAK
DIRIGENT: FRANC ZUPANC