Prispevek prikazuje nastanek in razvoj teorije prednostnega tematiziranja, ki medijske učinke na občinstvo razume dokaj preprosto: za posameznike so najbolj pereče tiste zadeve, o katerih mediji največ poročajo. In obratno, manj je tema prisotna v medijih, v manjši meri jo posameznik zaznava kot pomembno. Avtorica omenjeno zvezo problematizira tako, da se običajnega merjenja "pogostosti tem" loteva drugače - s pomočjo metode analize besedil. Zanima jo, katere teme pri vstopanju v EU je tisk postavil v ospredje in v kolikšni meri so bile argumentirane. Nato na osnovi telefonske ankete pokaže, katere probleme v zvezi z EU so vprašani uvrščali med najbolj pereče in v kakšnem odnosu so njihove ocene s prednostnimi temami v tisku. Kot v mnogih podobnih študijah, gre tudi tu za primer, ki zavrača idejo o vzročnem učinku medijev na občinstvo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-C9JYNV7R

COBISSID

19608157

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Oblak, Tanja (2000). Problematizacija modela "prednostnega tematiziranja". Teorija in praksa, letnik 37, številka 1, str. 96-115. URN:NBN:SI:DOC-C9JYNV7R from http://www.dlib.si

MLA:

Oblak, Tanja. "Problematizacija modela "prednostnega tematiziranja"." Teorija in praksa letnik 37. številka 1 (2000) str. 96-115.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C9JYNV7R>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
2000
(Celotna številka)