Opazke k licencovanju bikov v mariborski ©blitsfi v Iefu1925. V nveseou marou, apriki in maju t i. se bodo v smislu zakona vršila licencovanja bikov v mariborski oblasti. — Srezka poglavarstva in okrajni zastopi so dobili navodila za izvedbo. Ker je ficencovanje še vedno najvažnejše sredstvo za pospeševanje govedoreje, je pctrebno opozoriti živinorejce, občime in olcrajne zastope na sledeče: Država ima po zakonu pravico, da nadzoruje pl&menjake, ki se dolooujejo za javno plemenenje, ki se vrši z licencovanjem. Le oni biki, ki jih licencovalna komisija spczna sposobnim, se snvejo javno uporabljati za pleme. S tem se vrši plemenska odbira, kar je velevažno, ker je znano, da je dober bik prepotreben za napr&dek v živinorejL Načelno se vrši lic«ncx)vanje v središču vsakega sodnega okraja, ker se s tem omagoči boljši slcupni pregled, presoja in ocena vsega bikovskega materijala v ckraju; izjeme pa naj bodo le pri veliki oddaljenosti. Licencovanja razglašajo okrajni zastopi pravočasno. Raaglasi bodo vsebovali kraj in čas licencovanja, kje se naj pcsameizne občine udeležijo in katere pasme se bodo licen covale. Licencirati se smejo le taki biki, kateri so krepkega vn pravilnega tdesa, zdravi, brez prisojenih pogrešlkov in se za razplodbo primerni spoznajo; biti morajo vsaj \V» leta 6tari. V plemenskih okoliših morajo biti biki tistega čistega pletnena, katero je za ta ckraj določeno. Proglašeni so za gojenje čistega plemena. ^ L Murodolska (pšenično-siva) okvaji Celje, Vransko (šzvzemši župe Braslovče), Šmarje, Kozje, Rogaiec, Konjice (izrcemši pohorski del); IL MarijadVorska (belo) Vraji Slov. Bistrica, SL Lenart v Slov. gor.f Gornjigrad, Marenberg, Šoštanj, Slovenferadec, Konjice (pohorski del), Laribor za župe Svečina, St Ilj in Jarenma; ffl. Pinc^avska (rdečecikasto) cfaaj Orinož. Ostali krajl niso plemenski kraji in se smejo licencirati biki vseh dosedaj omenjenih pasem in njih križanci. Le želet bi bilo, da bi tudi ti sklenili gojitev le eno okolišu primemiO doma- ičegrudno pasem. V Prekmuju se ticencira le akn>endolsfci pasma in v okraju Prevatje (za okoliš Guštanj ki Preval^e) Telja marijadvcrska pasma Država podjpira živinorejo pri prilild licencovanja z dbnamimi donesiki za obdarovanje posestnikov bikov z **ˇezo, da se isti redijo še najmanj eno leto ea splošno pjV mcnenje. Ta državni donesek pa nikafccr ne zadostuje za obdV rovanje vseh dobrih rejcev, vsled česar se vabijo okia'fnk eastopi in občine, da tudi oni prispevajo v ta namen pAmenne zneske, ker ravno ti so v smislu zakona najbolj a>Interesirani na pospeševanju gov«doreje. Načela za prknanje nagrad so: 1. pri mlajših biikih se je cdrati na njib. zunanjost Ib pokolenje, posebno če izvirajo od dobrih molznic; 2. pri starejših bikih (brez azira na prejšnja obdarov»nja), če svojo plemensko dolžnost dokaauj« z dcbrim zarodom. V splošnem pa veljaj: preimirajo naj se le bild, <& katerih je pričakovati iizboljšanje živinoreje v okraju; 3. tudi zmemo vprezanje plemenjakov za vcžnjo se bo pri priznanju daril upoštevalo; 4. premovainje je sredstvo poaika in je zato zvezano B pralrtičniTO predavanjem o uspehu tn nadaljnjih ciljih živin* reje v okraju, vsled česar naj se smisel za rejsko dek> pov globi in želeti je, da se licencovanja udeležijo v»l onS,, Iff jim je za napredek v živinoreji. Zavedajn^o se ie vsaj enkrat; da se živinoreja pospeSuje le z vstrajnim delom in je potreba složnega dela vseft živinorejcev im mfrrodajnih činiteljev, ki so zato poklicaid m usposobljenL Ne zanašajmo se v tej panogi na uspeit državne pomoči, ampak pričnimo z umom pri korenini, 6* Je pri rejah in v skupnosti v občini' in v rvezi t okrajnib odborih. Posebna naloga občin pa je, da povzročijo piig^n k licencovanju vseh bikov, ki so od posameznikov določetii za pleme in prinesejo točen izikaz o številu plamenskiR krav in telic Nadalje da sknbi, da se z nelicencovanimi bi$$ ne plemeni in v potrebi nadomesti z licencovanimL Opozarjamo, da je plemenenje z nelicencovanimi biki po predpisih zalcona kaznjivo. Novi živinorejski zakon bo v glavnem slonel v večjl meri na občinah. Saj je občina samoupravna edinica držove, ki naj spozna, oziroma ve splošne zahteve in potTeb* po pospeševanju živmoreje njenega okcliša. Torej na delfr s prepričanjem m. txdno voljo za dobrobit jospodarskih uspehovl