The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI GetHo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] glasilo slov. 'katoli delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicag1, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (No.) 249 chicago, ill., Četrtek, 28. decembra — thusday, december 28, 1933 letnik (VOL.) xlii PROFESOR NAPOVEDUJE ČLOVEŠKI DRUŽBI RAZPAD AKO SE NE BO ODPRAVIL SEDANJI DOBIČKARSKI SISTEM. — DELODAJALEC IN DELAVEC STA UPRA-' VICENA DO ENAKO DO STOJNEGA ŽIVLJENJA. New York, N. Y. — Sedanji clobičkarski kapitalistični sistem se mora temeljito in korenito odpraviti, ako hoče človeška družba, da bo obstala. To mnenje je izrekel pretekli ponedeljek v svojem poročilu predsednik tukajšnje Columbia univerze, dr. N. M. Butler. "Že od nekdaj so povdarjali moralisti," je dejal dr. Butler, "da le tedaj, ako se bodo ljudje dvignili nad dobičkarski nagib in bodo dobiček postavili pod odškodnino za delo, le tedaj se bo človeška družba postavila na trdno in trajno podlago in bo mir in zadovoljstvo zasigurano človeškim masam." Z dragimi, enostavnejšimi besedami pomeni gornja trditev profesorja, da je sedanji sistem, ki pozna le dobiček za svoj cilj, v temelju gnil. Izrabljanje človeških moči in človeških mas le v so svrho, da se napolnijo žepi nekaterih izvoljenih posameznikov, se mora nehati, ako se hoče obdržati red in mir v človeški družbi. Vsakdo je enako upravičen do vseh dobrin, ki jih nudi svet; vsakdo je upravičen do dela in je tudi dolžan delati, a obenem je pa tudi upravičen do enako dostojnega življenja, kakor si ga lahko privošči njegov delodajalec. Obenem pa se morata oba skupaj zavedati, da sta del človeške družbe in da morata kot del prispevati po svojih močeh k blagostanju celote. Ako se ne bo dosedanji dobičkarski sistem izpremenil v bolj poštenega, je pa svet izrekel profesor sledečo grozečo napovedbo: "Ako bo dobiček in samo dobiček edini cilj človeškega truda in napora, potem se mora člo^ veška družba pripraviti na stalni razpad, na bolj naraščajo či konflikt med posameznimi skupinami in na končno uničenje." Ko bi le delodajalci in industrijski magnati hoteli upoštevati razumne besede profesorja, da bi včasih pozabili na svoj lastni žep ter tudi na druge nekoliko pomislili. ——o- STARKI UMRLI OD LAKOTE Rochester, N. Y. — Dve stari samski ženski, sestri, znani pod . imenom Miss Anne in Miss Jennie, sta bili najdeni mrtvi v svojem bornem stanovanju, ki je ležalo v bližini bogataškega naselja na East ave. Ugotovilo se je, da ste umrli od lakote. •Kljub temu, da ste bili brez sredstev, ste vedno odklanjale pomoč, ki so jima jo. nudili sosedje. Tako ste raje umrli od lakote, kakor bi sprejeli kako darilo. -o-- ITALIJA ZA KULTIVIRA-NJE AFRIKE Rim, Italija. — Proračunski odbor poslanske zbornice je napovedal, da se bo, ko bo končana sedanja svetovna gospodarska kriza, pričela obsežna akcija, da se izrabijo ogromna naravna bogastva, ki ležijo v divji Afriki. Delo bo imelo več generacij, da bo izvršilo to veliko nalogo. poslopje vrhovnega sodišča v delu SVET ZVEZAN MED SEBOJ Prosperiteta v eni deželi je odvisna od prosperitete v osta lem delu sveta. -O- Chicago, 111. — Dandanes posamezne dežele sveta ne morejo več eksistirati vsaka za se, kakor so nekdaj. Navezane so druga na drugo in, ako resnejša katastrofa zadene eno, občutijo posledice vse druge. To dejstvo je povdarjal pred par dnevi neki profesor iz Washingtonu, ko je imel v tukajšnjem mestu svoje predavanje. Dogodki zadnjih dveh ali treh let nas učijo in nam kažejo, v kako ozki gospodarski zvezi si stoje svetovne države med seboj. Za vzgled je navedel profesor finančni polom Nemčije in Avstrije, ki se je pripetil spomladi 1931. Celi svet je občutil pretres. V Zed. državah se je posledica takoj pokazala s tem, da so padle cene vrednostnim papirjem in zlati standard sam je bil ogrožen. Očitni so bili učinki tudi na poljedeljstvo in industrijo. Mnogo naših sedanjih težav se lahko zasleduje, da izvirajo kot posledica finančne zmede v Nemčiji in Avstriji. Enako pa je tudi prosperiteta Amerike v trdni zvezi s prospe-riteto drugih dežel, zlasti še evropskih. V normalnih časih je . Amerika izvozila v inozemstvo . polovico svojih bombažnih pri- ; delkov, nad 40 odstotkov svojega tobaka, 33 odstotkov masti in 18 odstotkov pšenične žetve. Izvoz se je prenehal in to je privedlo do padca cen in to je nasprotno poglobilo gospodarsko krizo. Tekom zadnjih treh let so se razne države obdajale s čim da-, Ije višjim carinskim zidom takoj da so zdaj skoraj vse meje za-j prte za uvoz iz inozemstvo. To je privedlo do paralizacije trgo-j vine. Namesto, da bi se dala lju-i dem prilika, da producirajo in trgujejo z drugimi državami, so sedanje zaprte meje povzročile brezposelnost in obubožanje. -o- PRIJETEN BOŽIČ V BELI HIŠI Washington, D. C. — Tako prisrčno se je božič težko še kdaj obhajal v Beli hiši, kakor se je letos, in enako je bil tudi za Rooseveltovo družino letošnji božič najbolj vesel. Zbrana je bila cela družina, štiri generacije, namreč predsednikova mati,predsednik sam s svojo soprogo, dva nj,una sinova in ena hči ter dve vnukinji. Cela družina je Miklavžu nastavila nogavice, med njimi tudi predsed-i nik sam. Poleg domačih daril ! mu je bilo poslano iz cele širne - dežele obilica drugih, velikih - in majhnih, in vsa so bila i spremljana z izrazi vdanosti in i s čestitkami. 7 -O-- s Ne pozabite omeniti, komu - želite pokloniti svoje glasove, Itn nmiliate »a naročnino! —> - m i 1 i - smM.........mm................... 5551 t% Jiagoslavlfe* KAKO MALO RAZSODNOSTI IMA MLADINA, — SMRT ZARADI ŠTIRIH DINARJEV.— ZANIMIVA IZNAJDBA JOGOSLOVANSKEGA INŽENJERJA. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE IN DRUGE NOVICE IZ SLOVENIJE. Slika kaže gradbo novega poslopja v Washingtonu, v katerem bo nastanjeno vrhovno sodišče Zed. držav. Kakor se vidi na sliki, je poslopje žc skoraj dogotovljeno in1 bo kmalu izročeno svojemu namenu. PROSPERITETA NAJ>0TU Blagostanje se povrne 1934, trdi "prerokinja." Pariz, Francija. — Znana francoska "prerokinja," Madame Blanche de Paunac, se je zopet oglasila in napovedala bodočnost za leto 1934. Samo dobre stvari napoveduje. Bodoče leto bo po njenem leto miru in povratka prosperitete. Ženska trdi, da se bo povrnila prosperiteta najprej v Ameriko, in sicer okrog meseca septembra. Od tam pa se bo nato razširila po celem svetu. Tudi v političnem oziru je njena napoved ugodna. Nikakih revolucij ali večjih spopadov ne vidi. Za Hitlerja pa napoveduje, da se bo obdržal na krmilu Nemčije do leta 1935. — Na napovedovanja te ženske se polaga važnost od leta 1918, ko je sredi poletja napovedala,1 da se bo tisto leto končala vojna ' s premirjem 11. novembra. f -o--' ŠTEVILO RAZPOROK SE PO- ž VEČALO ( Chicago, 111. — Število raz-i£ porok, dovoljenih v letošnjem | j letu v tukajšnjem Cook okraju j je pet odstotkov višje, kakor je 1 bilo v lanskem letu, namreč |350. V lanskem letu je bilo raz-; I porok skupno 6,972, letos pa, I, j za zadnji mesec v decembru j približno vzeto, je narastlo to j število na 7,322. Od teh razpo-' rok jih je bilo dovoljeno ženskam 4,958, moškim pa 2,364. -o- ELEMENTARNE NEZGODE NA FILIPINIH Manila, Filipini. — Tri vrste naravnih nezgod so pretekli torek zadele tukajšnje otočje. V neki provinci je pričel delovati ognjenik Bulusan, ki je namesto lave metal iz sebe vročo žveple-no vodo, in sicer v taki množini, da je z njo prenapolnil strugo reke Irosin, da je ta stopila pre-., ko bregov in povzročila poplavo. . Drugo nezgodo je povzročil vihar tajfun, ki je imel za posle-1 dico tretjo nezgodo, namreč, da s je tako razburkal morje, da so l njega valovi pljuskali daleč na t celino in povzročili usodno po-i vodenj. Kakor se je moglo pri prvi cenitvi ugotoviti, je izgubilo življenje devet oseb; to i število pa se utegne povišati, , kajti pogrešanih je število drugih oseb. NAJLEPŠO HVALO izreka uredništvo "Am. Slovenca" vsem številnim prijateljem, somišljenikom in naročnikom, ki so poslali uredništvu in ostalemu osobju božična voščila! Hvala! '.S KRIŽEM SVETA — St. John's, Nova Fund-landija. — Semkaj so prispela poročila o katastrofi, ki se je pripetila na odprtem morju med božičnimi prazniki. Neka mala ladja se je namreč med viharjem prevrnila in v valovih je našla smrt posadka štirih mož s kapitanom vred. — Tokio, Japonska. — Na tisoče Japoncev je v ponedeljek napravilo špalir ob cesti, po kateri se je cesar Hirohito vozil iz kraljeve palače v parlamentarno poslopje, kjer je-otvoril zasedanje parlamenta. S spoštljivim molkom je množica pozdravila svojega vladarja. — Pariz, Francija. — Ob 1 strahoviti železniški nesreči, ki ' se je pripetila preteklo soboto, 1 ko sta dva brzovlaka trčila, se 1 je, kakor se--je do zdaj ugoto- 1 vilo, smrtno ponesrečilo 196 oseb. Domneva pa se, da bo število žrtev preko 200. -o-- VODJA KATALONCEV UMRL Madrid, Španija. -— V pon-deljek je izdihnil tukaj 74 letni Fr. Macia, ki je celo svoje življenje posvetil borbi za osvoboditev svoje ožje domovine Katalonije izpod španskega nad-oblastva. Kakor je pokazal ob svoji smrti, ni bil zadovoljen z rezultati svojega dela. Izrazil se je namreč, da je Katalonija izgubljena, ko nima niti zaupanja, niti edinosti. -o- ZEMELJSKI PLAZ PODSIJL HIŠO Seattle, Wash. — Pacifična obala na severozapadu je tekom praznikov veliko trpela od viharjev in povodnji. Višek nesreč, katere so povzročili ti naravni pojavi, pa tvori katastrofa, ki je zadela nekega 451et-nega Millo Allena.. Zemeljska - strmina nad njegovo hišo se je vsled deževja namreč razrah-■ ljala in plaz je podsul hišo, v kateri se je ob času nesreče na- VOJNA NA KITAJSKEM Čiang Kai-šek vodi vojno proti uporniški armadi. Šangaj, Kitajsko. — z VSO odločnostjo se je spravila kitajska vlada proti upornikom v Fukien provinci, katerim na čelu stoji bivša kitajska 19. armada. Ta armada je bila svoječasno Usodrta igra Kamnik, 4. dec. — V nedeljo že na vse zgodaj zjutraj je prišel na kamniško orožniško postajo 26 letni I. Nastran iz Zaloga in povedal, da je prejšnji večer z žepnim nožem do smrti poškodoval svojega tovariša Dominika Štera. O dogodku, ki je napravil globok utis v vsej komendski o-kolici, smo zvedeli naslednje podrobnosti : V soboto popoldne so v neki gostilni v Zalogu pri Komendi štirje fantje kvartali, zraven pa seveda tudi pili. Z menjajočo srečo pri igri so fantje metali karte, dokler ni nekdo očital svojemu soigralcu goljufije. Menda je šlo za 4 dinarje. V prepiru, ki je nastal po tem očitku, je nekdo miril, češ, za 4 dinarje se pa vendar ne bomo tepli. Pa je bilo že prepozno. Padla je že prva klofuta, za njo druga in tako je šlo naprej.....kur navkrižem. Precej udarcev je prestregel Na dni aeroplani izvedli več bombnih napadov na glavne postojanke upornikov, pri čemer so samo v enem mestu ubili 33 oseb. O celotnem vojnem poteku ni zanesljivejših podrobnih vesti, kajti vlada je postavila pod strogo cenzuro vse časopisje in poročila v inozemstvo. -o- MRAZ PREPREČIL ZASLEDOVANJE La Crosse, Wis. — Farmer A. Gilster se je ponoči zbudil, ko je zaslišal neki šum. Zasledil je nekega moškega, ki je nepovabljen brskal po hiši. Med tem pa, ko je farmar odšel po svojo puško, je ropar pobegnil skozi okno. Poklicani šerif je prišel z dvema policijskima psoma. Psa sta se vneto spravila na delo, da izsledita sled po zločincu. Pol milje daleč sta rila z gobcem po snegu; tedaj pa se je moralo zasledovanje prekiniti. V mrazu 12 stopinj pod ničlo sta namreč psoma gobca zmrznila in nemogoče jima je bilo, da bi še nadalje vohala sled. -o- ke'temperature. Ing. Davidenko je sestavil preprost aparat, ki racionalno izkorišča suhi led ter omogoča, da se v hladilni omari temperatura poljudno regulira. Ta aparat bi se mogel praktično uporabljati pri železniških transportih na daljših progah, zlasti pa pri izvozu naših proizvodov v inozemstvo. Dosedanji hladilni vagoni so izdelani zelo neracionalno. -o- Nesreča Na Gorenjskem kolodvoru v Ljubljani se je resno ponesrečil 44 letni ključavničar tamkajšnje kurilnice, Pavel Satler. Ko je popravljal neko lokomotivo, je bil med delom tako nepreviden, da je padel z nje na tračnice in obležal s hudimi poškodbami, da je moral v bolnico. Surov brezposelnik V .petek 1. dec. se je v Metliki pojavil močan brezposelnik, ki stran, ki je v jezi potegnil mali | je po svoji surovosti vzbudil veliko pozornost pri meščanih.Ta ni zahteval malih skromnih stvari, ampak je kar na veliko pričel. Kar cel par novih čevljev je zahteval in še več takega, kar judje sami nimajo. Denarja pa ni hotel. Spravil se je celo nad policaja in bi ga kmalu pobil na tla, ko je ta zahteval od njega neke podatke, pa so ga le vtaknili v luknjo. -o- Nesreča ga preganja Hudo se je ponesrečil na koroškem kolodvoru v Mariboru invalid Ivan Jurečko, ki je tam za vratarja. Na poledenelih tleh je tako nesrečno zdrsnil, da si je pri padcu zlomil nogo. -o--- Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Berlot Danček. — V Radomljah pri Laškem je umrl Janez Zelič, posestnikov sin star šele 27 let. — Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je umrla Terezija Anžel. -o- elita Ciang Kai-šeka, zdaj pa diktator osebno vodi napad ™ I žepni nožiček in z njim zamahnil njo. Tekom zadnjih dni so vla-jokrog Heb6i pri tem pa je zade] Dominika Štera, ki je stal rta klopi. Nož je bil majhen, toda koničast in oster. Prerezal je Dominiku Šteru v pregibu na desni strani odvodnico, da je kri kar v curkih tekla iz rane. Ranjeni Šter je hotel oditi proti domu, toda že v gostilniški veži se je zgrudil. Fantje so mu priskočili na pomoč in ga odnesli domov ter poklicali takoj duhovnika. Dominik Šter je kmalu nato u-mrl. Nastran je skesano obstal ob mrtvem truplu in se šel prihodnje jutro naznanit orožnikom. S pokojnini nista bila nikoli v sovraštvu in tudi v soboto so prav prijateljsko sedli k mizi. Da je prišlo do tako žalostnega dogodka, je kriv nesrečni al kohol; tragično naključje pa je hotelo, da je neznatni žepni no žič prerezal odvodnico in tako povzročil smrt. -o- Koristna iznajdba Zemunski meščan ing. S. Davidenko je iznašel zanimivo napravo, ki pomen j a v hladilni tehniki pravo revolucijo. S pomočjo posebne konstrukcije je namreč možno v jedilni shrambi dobiti temperaturo do — 2 in celo clo 4 odst. C. Drugi važni izum, ki je tudi že patento zaščiten, ima nalogo, da racionalno izkoristi dragoceni suhi led, ki je štirikrat dražji od navadnega ledu, ki pa traja zato osemkrat delj. Ta led se uporablja v hladilnih omarah. Nova iznajdba se more konstruirati v navadne hladilne omare ter varuje prehi tro obrabo suhega ledu. Suh led je, kakor znano, produkt ogljikove kisline ter je po zunanjosti podoben stisnjenemu snegu Trdoto ima pa isto kakor kreda. Njegova najnižja temperatura je — 78.5 odst. C. Suh led se ne pretvarja v vodo, temveč izhla peva in se spreminja v zrak. Suhi led dosedaj ni bil praktično uporabljen zaradi svoje preniz- božič prinesel mraz Chicago, 111. — Po milem vremenu, ki ga je bilo deležno tukajšnje mesto z okolico v dnevih pred božičnimi prazniki, je pa na božični večer nenadoma pritisnil mrzel val, ki je pognal živo srebro na božič zjutraj na 7 stopinj nad ničlo. Proti večeru je mraz nekoliko ponehal in pričelo je snežiti. Letošnji božič je bil bolj mrzel, kakor ga je imela Chicago od leta 1903 katero leto. Mrzel val, ki je zadel mesto, je prišel iz kanadskih prerij kjer je bilo ponekod do 38 sto pinj pod ničlo. -o- širite "amer. slovenca"! Zima je pritisnila Iz Ljubljane poročajo, da je ? decembrom prišla v deželo zima. Občuten mraz, ki je že pod ničlo, je malo ne po vsej Sloveniji, celo na Dolenjskem. -o- Gorelo je V Moravcih, tako poročajo iz Male Nedelje na Štajerskem, je pred kratkim ogenj napravil precej škode. — Nadalje poročajo, da je gorelo v Drakovcih, pri cvetličarki Košar, kjer je zgorel skedenj. Baje je zažgala zlobna roka. hajal Allen s svojim 201etnim sinom in dvema manjšima o-trokoma. Vsi štirje so našli smrt. Nova tovarna Iz Ptuja poročajo, da namerava neka češka družba ustanoviti v Ptuju tekstilno tovarno in sicer v nekdanji dominikanski cerkvi, katero bodo preuredili v tovarno, ker cerkev že dolga leta stoji neuporabljena, dočim je samostan predelan v muzej in stanovanja. -o- Širite amer. Slovenca j Dobičkarstvo se mora komati - Medsebojna odvisnost rsu-iu, 2 'AMERIKANSKf SLOVENEC _'-' - -- - • • - - •■ ■ -......■■■■■_ »./■•;?'-.;■ Četrtek, 28. decembra 19 v obilnem številu udeležite te naše prireditve. Jamčimo vam, da se boste izvrstno zabavali, in da vam ne bo žal, da ste se udeležili. Nasvidenje dne 30. decembra t. m. ob sedmih zvečer. Srečno novo leto vsem Kra-šovcem in našim sosednjim bratom Jugoslovanom. Mrs. Frančiška Ujčič. MLINAR IN NJEGOVA HČI V BARBERTONU Barberton, O. Dramatično društvo Slovenija priredi na Silvestrov večer, 31. dec. lepo igro v petih dejanjih "Mlinar in njegova hči". Igra se bo vršila v dvorani Samostojnega društva Domovina na 14. cesti v Barbertonu ob 7. uri zvečer. Vsa prireditev je v korist cerkve. — Ker je torej namen prireditve tako blag, ki bo v korist in ponos vsem tukajšnjim rojakom, tedaj je pričakovati, da bo velika udeležba. — Vse cenjeno občinstvo iz Barbertona in okolice je vabljeno, da se prireditve udeleži. — Na svidenje v nedeljo 31. dec. zvečer v dvorani Slov. Sam. dr. Domovina, kamor vas vse uljudno vabi Fara Srca Jezusovega. -o-- IZ URADA DOMA SLOV. DRUŠTEV Denver, Colo. Pred nekaj časom sem omenil, da se bo vršilo nekako veselje v i Domu Slov. društev na starega leta večer. — Ker se ta večer čedalje bolj približuje, naj to stvar še enkrat ponovim,da se ne pozabi. Kakor po navadi vsako leto na ; ta večer, se bo tudi letos vršila prireditev v korist Doma. Vabljeni ste vsi Slovenci in Hrvatje v Denver ju in okolici, da se v velikem številu udeležite te veselice. Rečeno je, da je dolžnost nas vseh, da podpiramo Dom, I vsaj enkrat v letu. Radi tega se 1 vrši ta veselica za, Dom vsakikrat na zadnji dan leta- Odbor skrbi, da bo vsega dovolj pripravljene 1 za posetnike te veselice, da ne bo nihče trpel kakega pomanjka-' nja. Tudi izvrstna godba bo za I tiste, ki se radi zavrte. — Stare-|mu letu bomo lahko rekli "good bye", novo pa z veseljem sprejeli, polni upanja, da nam bo prineslo boljšo bodočnost. — Zate vsi na veselico v nedeljo 31. dec na Silvestrov večer. Vstopnina 'jesamo25c. j Nadalje naznanjam, da se bc ' vršla direktorialna seja v torei večer dne 2. jan. 1934. Ker bc to zadnja seja pred konvencijo upam in želim, da se direktor j: udeleže te seje v polnem številu :— Vsem srečno in veselo nove leto. Stei'e Mauser, tajnik. Bilanca petnajstih let SPOMINI Z MOJIH POČITNIC (Piše Jože Spiler) Pueblo, Colo. (Dalje.) Komaj smo se malo pogovorili in drug drugemu potožili svoje križe in težave, je že minilo dva dni in treba je bilo msliti na to, kar človeka po dolgo pričakovanem snidenju najbolj užalosti na slovo. Z Bogom, z Bogom sestra dra- Marija naj ti povsod pomaga. Z Bogom ti in cela tvoja družina, z Bogom, z Bogom! in zavili smo v ovinek ter izginili drug drugemu izpred oči. . ■ — Na poti nazaj proti Chicagi smo se ustavili v veliki slovenski na- HTARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS «1931, by Edgtr Rit« Burroughs, Inc. Ail rights rmrvoi. Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: 112............tv 11 za *s-po5,iitc......$ 575 /,a $ 5.00............Din 210 .,.., „,,-„,. Za $10.00 Din 430 *10" P°slj,te...... 7.a $11.50.............Din 500 7.a $15. pošljite......$16.00 Za $22.65............Din 1000 Za $25. pošljite......$26.00 Za $50.00............Din 2225 Za $40. pošljite......$41.25 Blake je mirno obstal pred princezo in čakal Ti »ad tem. ko so se mu ostale deklice poklonile, je prince/a razdraženo Stopila pred Blaka rekoč: Sj4aj'f'slt>fife tukaj in strmiš vame, ko vidiš, da sem zaposlena v pogovoru s temi dekleti. Meni tii to p.) volji " — "Zato, — zato ker te ljubim," je oMvrHil Blake jecljajoč. — "Kaka pre-Irznost!" reče Guinalda in ga prezirljivo po-jleda. "Človcče, visoki so tvoji polpti," pravi princesa jciino, se naglo obrne in odhiti proč. Ravno tedaj se je oglasila trompeta, ki je opomnila Kaka, da se bliža spopad med vitezi, za pry en-, fctvo. Nimmrski vitezi so se podali na svoj prostor, enako so tudi vitezi Groba, kakor so se Imenovali Bohunovi, podali na svoj prostor. In tako so se razdellia tudi dekleta. Princ Gobred in kralj Bohun sta prijahala na plan in se sestala na sredi bojnega prostora. Izmenjala sta neka i formalnih besed, s katerimi so se običajno ptvarjale t'urneje. Pričctek turnej je bil tak, da so najpoprej napravile obe stranki slovesen obhod. Vsaka stranka je imela svoje ljudi opravljene kar najbolj sijajno in razkošno, zlasti so se pri tem odlikovala dekleta. — Prevzeten in domišljav mladenič je bil kralj Bohun, ki še je kaj prešerno oziral po dekletih, katera so bila namenjena zmagujočim vitezom kot darilo za zmago. Ko je tako jahal okoli,, se je ustavil pred tronom princa Gobreda, kateremu ob strani je Sedela princeza, na kateri so obstale njegove oči. Ne princu ne princezi ni bilo to ljubo, zlasti, ker se je Bohun samo prevzetno priklonil. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL, t&MERIKANSKI SUOVENEC iKtta in najstarejši slovenski Ifctljgg. list v Ameriki, HIP Ustanovljen leta JIM, P^ - ' Iihtja vsak dan razun nadeli, pone-■Hjkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: ] EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in oprava: (849 W. Cermak Rd., Chicago "'' Telefon: CANAL 5544 1l ■( --- Naročnina: JEa celo leto_________$5.00 €* pol leta---------2.50 Va četrt leta___________1.50 Za Chicago. Kanado In Evropo: Za celo leto------$6.00 Za pol leta-------3.00 Za četrt leta------------------- 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1»1. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___________$5.00 For half a year______2.50 For three months---------1.50 Chicago. Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year_____________3.00 For three months__________1.75 W» DO OUR PART Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pred petnajstimi leti, dne 11. novembra 1918, je bilo v Compiegnu, v glavnem Pianu maršala Focha, podpisano premirje, s katerim so se ustavile vojne sovražnosti, ki so bile trajale nad štiri leta. Vsi udeleženci te najhujše vojne, kar jih pozna zgodovina, so se oddahnili, in vsi, zmagovalci kakor premaganci, so občutili zgodovinski novemberski dan kot dan odrešenja iz neskončne bede in rojstva boljše bodočnosti. Takrat, v novembru pred petnajstimi leti, je vladal v vsem ^vetu le en občutek, je odmeval le en vzklik: Nikdar več vojne! Nihče ni dvomil, da bo zdaj, ko je ležal agresivni imperializem in militarizem zlomljen na tleh, mir med narodi za vedno ohranjen in da bo po dolgih letih uničevanja vseh vrednost nastopila doba obnove, nove gradnje; doba sreče in blagostanja, ki ne bo imela konca. Pa vendar moramo že po kratkih petnajstih letih dan za dnevom beležiti, da se vedno na novo govori o možnosti novih vojnih zapietljajev in da se človeštvo čim dalje bolj navaja resignirano misliti na zopetno oboroženo razračunavanje. Sence krvave preteklosti padajo danes zopet grozeče na ves svet. Ako izvzamemo vojno nevarnost, ki jo neprestano izziva .japonski imperializem, menda res še ni neposredne opasnosti oboroženega spopada, toda šanse trajnega miru so v petnajstem mirovnem letu katastrofalno nizke. Razmerje, glavnih evropskih velesil, Francije in Nemčije, je kočljivo zaostreno. O bližnji obnovitvi medsebojnega zaupanja, ki bi omogočilo omejitev bremen oboroževanja in koristne sadove obetajoče sodelovanje na gospodarskem in socialnem ozdravljenju vojnih ran, se nikjer več ne čuje. Zunanje politična debata v londonskem in pariškem parlamentu po svojem obeležju bolj spominja na leto 1911 kakor na leto 1918. "Danes ni več čas, d,a bi se dajale tudi le najmanjše koncesije razorožitveni konferenci ali da bi se moglo dovoliti znižanje kreditov za državno obrambo," je zaklical te dni Franklin Bouillon v francoski zbornici. MacDo-naldova pomirljiva izjava se glasi ravno tako malo prepričevalo kakor Hitlerjevi ostentativno miroljubni govori. Nemčija je medtem izvedla plebiscit, ki sicer ni povsem prepričljiv izraz svobodne ljudske volje, vendar pa daje slovesno sankcijo politiki Nove Nemčije. In to politiko je treba presojati po dejanjih in vidnih učinkih, ki so bistveno drugačni kakor oficielna, na zunanji svet preračunana zagotovila miroljubnosti. Sad politike naroctao-?oeialislične Nemčije je vznemirjenje ob vseh njenih mejah. Posaarje, Gdansk, poljski koridor, Gornja Slezija, Schleswig po bolne točke evropskega miru. Švica S'fc s težavo otresa vznemirljivih vpadov preko meje in notranje propagande iz Berlina inspiriranih front, Češkoslovaška je biLa primorana k poostrenim, na diktaturo spomnjajoeim izjemnim uredbam. Pri teh rezultatih politike tretjega cesarstva bi bilo preveč zahtevano, da bi svet brez pridržka sprejel zagotovila o nemški pripravljenosti za mir in razorožitev. Glavni cilj svetovne vojne je bil zlom WilhelmOvega militarizma in brezobzirno agresivnega pangermanizma. Komaj petnajst let po razsulu cesarske Nemčije moramo spoznavati, da je bila zmaga, ki jo šla za tem ciljem. !e dozdevna in da je Evropa v svojih odnosih do Nemčije danes zopet tam, kjer je bila leta 1914. Ne more se torej reči, da bi bila bilanca petnajstih mirovnih let za človeštvo in pred vsem za evropske narode posebno zadovoljiva in razveseljiva. Toda doba petnajstih let je prekratka, da bi se kljub malo vzpodbudnim simptomom smela že izreči o pridobitvah miru zaključna negativna sodba. Bilanca obsega tudi pozitivne postavke. Evropski vzhod in Balkan, pred vojno kočljivi sferi evropske politike, kažeta razveseljivo iniciativo za konsolidacijo in stabilizacijo. Nova orientacija je tu šele v postanku in potrebuje še časa in truda, da dozori do uspehov, ki utegnejo odtehtati marsikak minus na zapadu. Princip samoodločbe in enakopravnosti velikih in malih narodov je pridobitev svetovne vojne in njenega zmagoslavnega konca. Ta princip in njegova reprezentanca, Društvo narodov, sta danes res v krizi, vendar ni vzroka, da bi že zdaj dvomili o končni zmagi ideje, ki so jo narodi pod neposrednim vtisom vojnega doživetja z eno-dušnostjo in soglasjem, kakršne ni najti drugod y zgodovini, občutili in spoznali za rešilno. Generacija, ki je doživela svetovno vojno, si je hotela z Društvom narodov ustanoviti institucijo, ki bi čuvala nad medsebojno obveznostjo držav, "da se ne bodo v dosego svojih ciljev posluževale več vojne in da bodo postavile lureditev vseh mednarodnih odnošajev na podlago pravičnosti in časti." Tako vsaj stoji v uvodu pakta o Društvu narodov. Države so se v tem paktu zavezale, da bodo varovale načelo mednarodne pravičnosti in točno izpolnjevale vse sklenjene pogodbe. Po intend j ah te internacionalne pogodbe bi imela v bodoče priti v poštev le še ena vojna, vojna vseh članic Društva narodov proti državi, ki bi rušila pogodbo in mir. Kakor imajo posamezniki v svojih državah upravne in sodne instance, ki skrbijo za to, daj ne posega nikdo v tujo pravno sfero, tako bi imelo Društvo narodov enako funkcijo vršiti vse odnošaje med državami. Praktična izvedba te zamisli ni popolnoma uspela, ker organizacija narodov nima eksekutivne moči, ki bi dala njenim odločbam zadosten poudarek. Toda moralne sankcije, s katerimi Društvo narodov razpolaga, niso izgubile veljave, in še danes ni države, ki bi cinično šla preko obsodbe te centralne mirovne institucije. Japonska in Nemčija sta jo sicer zapustili; vendar ste obe čutili potrebo, pred javnostjo opravičevati svoje postopanje in se pri tem sklicevati baš na ono mednarodno pravičnost, katere glasnik je Društvo narodov. Moralna avtoriteta institucije se torej respektira celo tam, kjer se občuti kot breme. To dejstvo odpira izglede, da se bo vodilna ideja Društva narodov uveljavila, kadar bo končno in pri vseh prodrlo spoznanje, da so narodi navezani drug na drugega in da je ekskluzivnost in avtarktično zapiranje seinega sebe pred svetom utopija. To upanje nas v današnjih težkih časih vretja in prehoda navdaja z vero, da žrtve vojne za svobodo in ravnopravnost narodov niso padle zaman. ZAHVALA IN ČESTITKE FATHER PLEVNIKU, ŽUPNIKU FARE SV. JOŽEFA, JOLIET Noranda, Canada. j Želimo vesele božične praznike in srečno veselo novo leto posebno pa imen dan, da bi ga dočakali še mnoga mnoga leta v milosti božji med slovenskim narodom, da bi bili voditelj slovenskega ljudstva v Ameriki in ne pozabite tudi zapuščenih ovčic v Kanadi. Z veseljem vas pozdravljajo in vam žele vse najboljše k Vašemu imendanu vsi Slovenci v j Norandi in okolici, posebno pa> Ludvik Sopčič in soproga, Martin Videtich, John Snoj. Noranda dne 19. dec. --o-- VABILO NA VESELICO Barberton, O. Zabavni klub "Kras" priredi v soboto dne 30. dec. t. m. za-Jbavni večer v dvorani samostojnega društva Domovina na [14. cesti. Vstopnina je 230» o-tioci v spremstvu starišev so prosti. Vstopninski tiketi bodo obenem veljali v svrho koristne in lepe nagrade, v obliki "skrinja miru in sprave". Tukajšnji pogrebnik v osebi Mr. • John Topolovskij, kot prijatelj, kluba "Kras", se je izreke!, da bo on daroval našemu klubu zavitek, ki ga bo odnesel tisti, katerega bo mila sreča zadela odnesti vse to. Priliko bodo imeli zavrteti se stari in mladi ker godba bo izvrstna pod vodstvom Mr. Geo-Shnitrler, kar se tiče kuhinje kod izredna jedila naše kuharice nameravajo napraviti več vrst jedil, ki jih mislijo modernizira-! ti na vse načine, kot jih še nismo jedli! Za gašenje suhih grl, bo pa na razpolago kapljica našega Ohaj-čana. Posetu te prireditve, sta se izrekla naš domači pevski zbor "Javornik" kakor tudi iz sosednjega mesta Ken more, Ohio pevski zbor "Naš Dom". i Cenjeni Slovenci in Slovenke' kakor tudi brati Hrvati iz Ear-| bertona in okolice in od drugod,' najuljudneje vas vabimo, da se USPEH AGITACIJE ZA A. S. Milwaukee, Wis. Bil sem presenečen, ko sem bral v Amerikanskem Slovencu štev. 137 o velikih uspehih pri agitaciji za list A. S. 2e sem namreč mislil sam pri sebi, da bo milvvauška naselbina pri letošnji agitaciji za A. S., zaostala za drugimi slovenskimi naselbinami, pa izgleda sedaj vsa stvar nekoliko drugače. Mrs. C. Gregorčič je vrgla veliko in težko bombo, ki je nadkrilila mesto Cleveland, ki slovi, da je po številu Slovencev največje v Zdru-! žeftih državah. Zopet pa ima Mrs. C. Gregorčič pripravljeno drugo bombo, ki bo še priletela v uredništvo. Kakor se je naša vrla agitatorica izjavila proti meni, ona trdno veruje, da bo Milwaukee zmagala, kakor tudi da bo mihvauški maršal dobil največ glasov. Lansko leto je ona pripomogla P. B. W. do zmage, letos pa želi podati svoje glasove za Rev. Victor Regulja. — Na noge tedaj vsi agitatorji in agi-tatorice za zmago Amerikanskega Slovenca. Priporočal bi tudi vsem čč. gg. duhovnikom, da bi v cerkvi vernikom priporočali ta edini slovenski katoliški dnevnik v A-meriki, kajti to je edini list, ki brani in oživlja vero med našimi rojaki. Katol. list, kajti ta list brani svojo cerkev in oživlja vero med svojimi čitatelji, ker piše, kako mora pravi katoličan misliti in čutiti. Katoliški dnevnik Amerikanski Slovenec je naša najboljša šola in naše najmočnejše orožje, proti napadom na naše katoliške pravice. Ako ne bomo katoličani držali in podpirali katoliškega časopisja, bo naše katoliško časopisje propadlo in ga bodo nadomestili brez-verski listi. Pojdimo tedaj sedaj v boj za naš katoliški list Amerikanski Slovenec in mu pripo-magamo do slavne zmage. Dober časopis je velike koristi za vsak narod, kajti časopisi so o-svojili svet, Časopisje vlada •jbanke in borze, ruši močne vla-• de, vodi parlamente, dviga resolucije, gradi — ali razdira, ka-5 koršno pač je časopisje, — skle-; pa zveze, dviga vero, ali jo pa ■ | gazi v prah. Časnik je sila in če j je ta sila v dobrih rokah, blagor narodu. Gorje pa, če je ta sila v slabih rokah. — Kakoršen je tisk, tak je tudi narod, kakor ča-, sopis tako narod misli in tako , mislijo o narodu drugi. Vsak list širi v svet svoje ideje. Komunistični list širi komunistične ideje, kapitalistični pa brani kapi-. talista. Katoliški list brani svojo cerkev in vero, kar nam mora ,biii najdražje. — Pozdrav naročnikom,. G. W. R. selbini v Jolietu, kjer sem si ogledal krasno cerkev, na katero so jolietski Slovenci lahko ponosni. - Med Jolietom in Chicago so ob strani na lepem gričku vsem znane slovensko-ameriške Brezje. Čeravno je junijsko solnce močno žarelo izpod neba, smo bili vseeno veseli, ko smo zagledali pred seboj lično cerkvico Marije Pomagaj. Stopili smo v cerkev in se Mariji zahvalili za srečno vožnjo ter se ji priporočili v varstvo še za naprej. Oglasil sem se v pisarni, vprašal, če je morda č. Bather Hugo doma, nakar so mi odgovorili, da naj malo počakam, da ga poiščejo. Ni nam bilo treba dolgo čakati, ker že po preteku par minut smo se pozdravili s prijaznim č. gospodom, kateremu sem na vprašanje, odkod smo prišli, povedal, da smo jaz in ti le dve deklici iz daljne Colorade, nato sem pokazal na mojega brata in njegovo družino iz Chicage. Father nas je seveda vprašal med drugim, če smo kaj žejni. — Kdo bi pa ne bil žejen v taki vročini — in. ko mu pritrdimo, da smo, nam je kmalu prinesel vrček vode. Seveda, ker nas je bilo precej po številu, ni zadostoval eden vrček, je bilo treba iti še po dva. Ko smo si pogasili žejo, nas je prijazni gospod peljal na hrib, kjer smo si ogledali prijazno jezerce in lepo votlino Lurdske Gospe. Ko sem pred Marijo prižgal lučko sem vzdihnil: Marija, mi bo li dana še priložnost, da v mojem življenju še kedaj klečim na ; tem svetem kraju? Z močnim u-, panjem v svojem srcu, da še, ob ' prvi priložnosti smo se podali s ! hriba in se poslovili od gg. fran-[čiškanov. — O ti prijazni le- - • montski griček, ki mi boš ostal v ■ I spominu do konca mojega življe-l nja. Dragi čitatelj teh mojih spo-| minov- Ako ti le da Bog priložnost, da se pelješ mimo tega le-montskega grička, pojdi tudi ti na ta griček in st- pomoli nebeški ^ Materi. Tudi vi, kateri ste v vrtincu življenja pozabili kar vas ^ je učila dobra mamica v vaših de-tinskih letih pojdite pogledat ta ! čudapolni kraj, čudapolno podobo bi. Dev. Marije in zagotovim vas, da boste tudi vi, kakor sem ' jaz, šli z drugačnim duhom s hriba, kakor ste šli na hrib. — Po dolgi vožnji smo se pozno zvečer zopet pripeljali v Chicago. Brat me je vprašal, kam želim jutri. Tedaj sem mu razodel, da imam samo še eno željo, rad bi namreč videl Mundelein. Bratova žena je za to obsodila par rac i na smrt in ponoči vse pripravi-i la, do smo drugi dan zjutraj lah-1 ko zgodaj odšli na pot. Med po-> tjo se vidijo lepa pokopališča, - krasni vrtovi in prijazni griči, ■ med katere najlepše spada Mundelein. Človek si ne more pred- - staviti, kaj vse se tukaj vidi. Ko sem stal na stopnicah pred kras- ■ no cerkvijo in gledal na lepo gla-. dino jezera, okoli katerega se je i pod košatimi drevesi vila lepa cesta obdana od raznih cvetic, je to nekaj tako lepega, da ni mo-i goče povedati. (Dalje prih.) (68) Četrtek, 28. decembra 1933 'AMERIKANSKI SLOVENEC r/<>00(KHK>MO<>C'UUUUTOUuowuUO(K>0(KKK)000^^ > Zapadna 7v_7fl Slovanska »iT ZjVeZa DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind A te., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeišin, 4825 Washington St., Denver, Colo. BlTgajmk: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt j. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. STnadzorni'ca: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio. 4. porotnik: Edvard Tomiič, Box 121, Farr, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proi-nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine .kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmotni angleškega jezika, da s>i ji priklopijo. i Kdor želi postali član Zvoze. naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-! štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa ' pojasnila in potrebne listine. ; SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 00 3.25 23.82 47. 2.(>1 —.— 5.70 .12 1.50 9.93 48. 4.63 —•— 10.40 .24 3.00 18.27 1080.10 325.07 1750.64 37.60 478.25 $3,671.66 Obresti od obveznic — Interest on Bunas: $8000 Pinal Co., A ■iz. Fleet, Dist. No. -1, 6% .............. ..."...... 120.00 $6000 Alamosa. Co lo. Sewer. 6<7<- .............. .......... 180.00 $2000 Brush, Colli. Curb and Gutter, 5Vi % .................. ............. 55.00 $3000 Mountainar, N. M. Water, 6% ...... 90.00 $3500 Pueblo Co., Colo. Cons. School Di .I, No. 51, V/ i%........ 78.75 $5000 Springfield, Colo. Pav ., 6r/< .......... 150.00 $ 673.75 S kupni prejeti ki '—r To al receipts $4.345.41 Izdatki — November, 1933 Disbursements: Smrtnine Death Claims ... ......... $1543.50 Boln. in opcraeijsl e podpori \ — Sick an d Operation Ben. 1840.50 Skupni izdatki društvom -Total disburseiuerts to odges..$3384.00 Razno — Miscellaneous: Najemnino pisarne in papir — Rent and carbons.... 18.00 U pristno zapestno uro v vredno-•iti $30, za moške ali ženske. Torej ne zamudite te izvanred-ne prilike, ki se vam nudi brezplačno. Za razna okrepčila bo skrbel odbor. Na svidenje na starega leta večer. Vas vabi Odbor. -o- IZ URADA III. NADZ. Z.S.Z. Canon City, Celo. Cenjenim članom in članicam ZSZ.:— Še malo časa in poslovilo se bo leto 1983 za vedno od nas. Kakor povsod ob koncu leta, tako se tudi v društvenem življenju sklepajo vsakovrstni rakuni minulega leta ter se obenem delajo kar največ mogoče boljši načrti za v bodoče. Zato so tudi večinoma vsa društva, spadajoča pod okrilje ZSZ., izvolila dosedaj svoje nove odbore v tekočem mesecu decembru v sVesti si, da bodo novi krajevni uradniki kar največ mogoče delovali za procvit in napredek svojih društev in Zveze. — Kakor splošno znano cenjenem i; članstvu ZSZ., smo v tekočem letu obhajali njen 251etni jubilej ter se je obenem tudi vršila IX. redna konvencija v nasi slovenski metropoli na zapadu, v Pueblo, Colo., moreča avgusta. — Po izmed č . am-t ' a izbranih dele-gatov(tin) in (clokuprviva gl. odbora, je :- bor niča minule konvencije lerr eljito posegla v poslovanje f a 'njih štirih let in obenem napravila najbolje miotic in preuredila pravila za v bodoče, katera naj bi bila edino v korist z h procvit in napredek članstva in financ naše ZSZ. Izza časa minule konvencije pa do sedaj, kakor razvidno iz Glasila, ni opaziti kakega večjega zanimanja med članstvom ZSZ. za pridobitev novih članov v odrasli in mladinski oddelek. Po mojem skromnem mnenju vsakovrstni izgovori, kot gospodarska kriza v deželi, ne držijo. — Pred seboj imam glasila ene ali druge bratske organizacije, iz katerih je razvidno, da porabijo krajevni u-radniki in članstvo rečenih organizacij vse eneržije in moči, da pridobijo kar največ zdravih in novih moči v organizacije, v katerih se nahajajo. Cenjeni mi sobratje in sosestre ZSZ.! Tudi naša dolžnost je, da tudi mi zavihamo rokave ter sc podamo na delo in to precej ob nastopu novega leta. Osobi-to apeliram na naš cenjeni gl. celokupni odbor ZSZ. za prihodnjo gl. letno sejo, da naj prinese s seboj ali dopošlje svoje najboljše ideje v gl. urad ZSZ., da se otvori kampanja za pridobivanje novih članov naj-sibo v katerikoli oddelek. Ker bodo stopila v veljavo po novem letu naša nova in vsekakor zadovoljiva demokratična pravila, bo vsakemu posameznemu članu lahko agitirati med svojimi prijatelji in znanci, da jih pridobi pod okrilje naš" natere ŽSZ. K zaključku teh vrstic želim vsem cenjenim sobratom in so-sestram zdravo in srečno novo leto 1934. •— Tebi pa. naša ZSZ., iz srca želim v bodočem novem letu najboljšega napredka v članstvu in financi.— S sobratskim pozdravom za vedno močnejšo in popolnejšo ZSZ. Joseph Skrabec. Wishing all the juveniles and the supervisors Of the Western Slavonic Association a happy and prosperous New Year. Leo Jurjovec, Frank Primosiich, Supervisors. CHICAGO YOUNGSTERS' BRANCH NO. 2 W.S.A. Chicago, 111. Our last meeting was again very well attended. A lew new members were again initiated. Our supervisor Mr. Jurojeve again promised a free show for the following Friday. A special meeting was to be called for the following Wednesday. The purpose of said meeting was to initiate new members and to hold a little Christmas party. Two members, brougt in by Frankie Jurjovec, were initiated, and our supervisor Mr. Frank Primozich, or rather his daughter Miss Frances Primozich, distributed candy to all present. At that meeting it was voted to hold a big Valentine party on February the 13th next year. Plenty of good things to eat, and enjoyment is promised to everybody. Candy for that special meeting was bojught by Mr. Frank Primozich. Thanks, Mr. Primozich, come and see us some time again. Our last play was a big success, and it could be a lot better, if some of the officers would work a little harder. — Just a few members can't do everything. If every member would do half as much in selling tickets as Frankie Jurjovec and Margie Ilorwath, we would have a rich treausury. All the credit must be given also to our secretary Miss Frances Primozich, who worked so liard for our play. Three cash prizes donated by Mr. Jurjovec were given out. 1st prize, Frankie Jurjovec (sold 28 tickets), 2nd prize, Margie Horsvath (sold 25 tickets), and 3rd prize Mildred Kukman (sold 5 tickets). Poštnina in telefon — Postage and telephone....... 11.50 Mrtvaški list — Death certificate ................... • .50 Government tax on checks .......................................... 1.06 Vnovčenje kuptSnov-F'schange charges on coupons .76 Vrnjeni neizplačani obresti—Relumed unpaid int. 262.50 Tajniška plača Secretary's Salary......................... 157.50 Skupni izdatki — Total disbursements ............................ Prebitek — Gained .................. Preostanek November 1, 1933 1 i a lance ..........1............. Preostanek November 30, 1933 Balance .......................... $451.82 ...............$ 3,835.82 ....$ 509.59 ....$178,466.43 .....$178,976.02 IZ URADA DR. SV. JANEZA NEP. ŠT. 11 Z.S.Z. Rockvale, Colo. Naša zadnja redna seja se je vršila 18. dec., na kateri so bili skoro vsi člani navzoči. Po končanem dnevnem redu seje, se je pričelo z volitvami, ki so izpadle sledeče. Za predse dnika je bil izvoljen Matt Stano-vich, ker je dosedanji predsednik John Slack odklonil, da bi bil še nadalje predsednikom, zato ga je članstvo izvolilo na podpredsedniško mesto. Tajnik in blagajnik je Joe Lipersick, Jr. — Na seji se je določilo, da se bodo naše prihodnje seje vršile v prihodnjem letu vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer Lemone končajo bolečine revmatizma v 48 urah O, kaka radost čaka. trpeče n« akutnem uli kroničnem revmali7.m11. artritis ali neuritis, ki uporabljajo to enoHtavno, ceneno domačo zmoal Samo dobite ai zavoj "Rev Prescription" mi vašega drujjista. Zmešajte n kvartom vode. dodajte sok štirih lemon. Je lahko. NikaU« aitnosti in prijetno. Potrebujete umno sta dv« namizni žlici dvakrat 11a ilia. Tokom 4» nt navadno včasih preko noči — odnehajo bolečine, trdi sklepi se /.rahljajo Poskusite. Počutite se dobro, leta mlajSi, zopet §e veseliti življenja. Garancija povračila denarja, Na prodaj, priporočano in garantirano od vseh vodilnih druglstov. Every member holding an office, is expected to work much harder than the average member. Not causing any hard feeling, but this is the fact, and should be remembered by anyone desiring to hold an office. Wishing the juvenile department a heppy New Year, fraternally yours, Reporter. -0- ATTENTION UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 Z.S.Z. Denver, Colo. All members of aforesaid branch are requested to attend our next meeting which was postponed from December 24th to next Sunday, December 31st. At this meeting we will have the election of officers for the coming year and other Important matters to be disposed of, so it is the duty of each and every member to be present, especially the ones who have had the tickets for the last Christmas Party in order to square up for same, as all the tickets must be paid for not later than December 31st, so that the supervisors will be able to close their books properly for the year. If you have not sold the tickets it is your duty to return same. Parents of the children, who had the tickets for sale, are requested to see to it that all the tickets will be either returned or paid for not later than the next meeting Dec. 31st. Please do not fail us and cooperate with us at least to the extent that you will see that this will be done! Our Santa Claus Party was a huge success and we take this means to sincerily thank all members that took part in putting it over the top as well as all friends who attended it. Our Slovenian hall again proved to be too small to accommodate our many friends at the gigantic affair like we had at said occasion. So many thanks to each and every one of you that helped to make it such a great success. Fraternally yours, Juvenile Supervisors. -o- St. JOHN NEP. LODGE NO. 11 W.S.A. Rockvale, Colo. Our last regular meeting for the year 1933 was held Dee. 18th, and it Was quite a successful one. Nearly all the members living in town were present. The meeting was opened in the regular manner by President John Slack. The meeting continued with the regular routine of business and when this was all completed the President called for an election of officers for the year 1934. The result of the election showed the following elected: Matt Slanovich as president. Matt replaces John Slack who refused to take the office this year. Joe Slack was named to act as viee-president.Joe Lipersick Jr. was reelected as secretary and treasurer. It was agreed that the president act as juvenile supervisor and will be aided by the secretary. A vote of thanks was extended to our passed president for his good work as president of our lodge. The next order of business coming before the meeting was the selection of a date for the meetings. It was regularly moved, seconded and curried that beginning with January 1934 the meetings will be held at 1:3() in the afternoon every third Sunday of the month. The following were named to act on the auditing commit-' (Continued on page 4.) Operacije in bolniške podpore izplačane—Operations and Sick Ben. Paid: j $t. dr. Ime Vsoto St. dr. Ime Vsote ^ Lodge Lodge ' No. Name Amount No. Name Amount J 1 Frank Arko $20.00,23 Tony Ferbezar 20.00 r 1 George Krasovieh '36.00 >23 Frank I vancic 20,-001 1 John Turk 152.00'24 John Mismash 27.00 1 1 Joseph Zupančič 1.8.00 25 John Smodila 17.00 3 Frank Isoshak 30.00 25 Marv Zavolovsek 10.00 ( 3 Pete Kozak 20.00 2(, Frank Zorman ' 12.00 , 3 Alex Kras Papus 20.00 27 Anton Rugel 11.00 3 Frank Slak 20.00 29 Mary Trentel 42.00 j 3 John Starcer 20.00 31 Frances Forte 21.001 ] 4 Frank Mismash 30.00 31 Milena Mesanovich 37.00 4 Joseph Mocilar 20.00 31 Stana Masanovich 50.00 5 George Bartolovich 12.00 32 Mike Flis 18.00 5 John Fabian 11.00 32 Ivana Kristor 21.00 5 Mark Kramarich 27.00 32 Josephine Svete 28.00 ( 5 Rosie Kramarich 27.00 33 John Grum 39.00 ] 5 George Savoren 31.00 36 Luka Vidovich 25.00 , 5 Anton Tezak 20.00 36 Dr. Paul J. Starccvich 20.00 6 Elizabeth Kapsch 28.00 38 Mirko J. Fritzel 15.00 ' 7 Frances Kucier 40.00 38 Joe Rolih 43.00 ( 7 Anna Lakovich 20.00'41 Pete Kerzon 38.00 , 7 Katarina Pekclz 17.50 41 Frank Kvas 22.00 . 7 Mary Puzel 20.00 41 Anna Tezak 8.00 1 7 Tonker Sabec 29.00 41 John Vuksinich 128.00 1 7 Amelia Vesel 100.00 45 Mary Turk 59.00 , 7 Katarina Vuksinich 20.00 -- 8 Jacob Balloji 17.00 Skupaj — Total $1,840.50 9 Mary Carpine 15.50 < 9 Frank Arko 7.00 Smrtnine — Death Claims: ' 15 Tony Perrie 18.00 5 Mark Kramarich $500.00 16 Mary Horvat 142.00 34 Andro Despetovich 500.00 17 Joe Kremensck 40.00' 36 Luka Vidovich 43.50 I 17 Frank Skrbina 38.00 38 Mirko J. Fritzel 500.00 , 20 Katarina Plut 28.00 -,- 22 Gregor Zatac 15.50 Skupaj — Total $1,543.50 ' Denver Colo., December 21, 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. i i FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z. ZA MESEC NOVEMBER, 1933 FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE W. S. A. FOR NOVEMBER, 1933. i Prejemki od društev — Receipts from Lodges: j ^t. dr. Vsota I Lodge No, Amount ( Lodge No. Amount I St. dr. Vsotn I. 15.60 26. 4.95 J 3. tk 16. 31.05 27. 3.60 4. 5.40 28. .15 , 5. 7.95 29. 2.85 6. 2.70 30. 1.35 7. 6.90 31. .45 8. .30 32. 1.65 9. 6.90 33. Ni poslalo — Did not remit II. 1.35 34. .30 1-1. 6.15 36. 1.95 15. 1.65 37. 1.50 17. 2.70 38. .75 20. 2.25 40. .75 21. 2.40 41. 19.05 22. .75 44. 1.65 23. .75 45. 1.80 24. 1.50 '46. .75 25. .15 I -t- Skupaj — Total ...................................................................... $139.95 $139.95 Obresti od obveznic — Interest on bonds: $2000 Pinal Co., Ariz. Electrical Dist. No. 4, b%................... $30.00 $1000 Santa 1-e, N. M. Pav., 6% ................................................. 30.00 60.00 ; Skupni prejemki — Total receipts ..................................................... $ 199.95 1 Preostanek November 1, 1933 — Balance ........................................ $9,236.04 , Preostanek November 30, 1933 Balance ......................................... $9,435.99 J Denver, Colo., December 21, 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik—Sec'y. SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z. ZA MESEC NOVEMBER 1933. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W.S.A. FOR NOVEMBER, 1933. : i Pristopili — Entered: K št. 1: Frank 1-intz, c. B-193, R. 33, zav. $250. in $1. K .št. 21: Louis Erzar, c. B-194. R. 17, zav. $500 in $1 (iz ml. odd.). K št. 33 iz ml. odd.: Anna Bailich, c. 4918, zav. $500 in $1. : K št. 40: Petar Yadrasich, c. 4919, R. 34, zav. $1000 in $1. , No. 41: Josephine Sterle, c. 4920, C. 21, Ins. $250 and $1. Prestopil v razred B — Transferred to Class B: Pri št. 25: Martin Ribnikar, c. (3909) B-195. Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 3: Rozalia Crist, c. 1848. Pri št. 7 samo za posmrtnimi in operacije: Lucija Berlin, c, 1347. Pri št. 21: Math Lah, c. 4352. Pri št. 22: Katie Starccvich, c. 1898. Pri št. 23: Jerry Papež, c. 662; Frank Poje, c. 1899; Joe Tiirsičll, c. 2170. Pri št. 26: Mary G'uzo, c. 3020. Pri št. 29: Catherine Derin, c. 3801; Mary Koinin,.c. 4888; Julia Makse, c. 4205; Mary Zupančič, c. 3658. Pri št. 32: Matt Mihclcicli. c. 1944. Pri št. 36: P. J. Starcevich, c. 4793; Lvle Starccvich, c. 4868; Joseph Benkovich, c. 3559. Pri št. 38: Alois Krizak, c. 2533; Frances Krizak, c. 2559. Suspendirani — Suspended: Pri št. 1: Frank Popish, c. 1397. Pri št. 3: Pauline Kochevar, e. B-96; Nellie Miklich, c. B-JOl; Amy Miklich, c. 4451; Helen Miklich, c. 4721; Mary Ogulili, c. 2212; Mary Si-mouich, c. 2481; Angie Zdravje, c. B-107. Pri št. 5: Anton Propernick, c. 4885. Vri št. 7: Dorothy Paicic, c. 3455; Anna Smole, c. 3401. Pri št. 16: Lillian Zupančič, c. 3599. Pri št. 22: Frank Arko, c. 2641; Kathcrinc llervat, c. 2960. Pri št. 23: Joseph Fabian, c. 2946: Leopold Na voda, c. 2129; Mati Ogrinc, c. 1811; Amelia Striimbelj, c. 2777. Pri št. 25: John Hosuer, c. 3526; Frank Kness, c. 3258. Pri št. 26: Stephen Choppie, c. 4886. i Pri št. 28: Vincent Zirngast, c. 2919. Pri št. 29: Marie Fabian, c. 4554: Albina Hpchevar, c. 4555; Jennie I Lesar e. V-63; Ursula Lovšin, c. B-50: Christine Stronsky, c. 4392 Pri št. 36: Paul Petkovich, c. 4912. ) Odstopili od bolniške podpore — Withdrew from Sick Ben.: i Pn št. 3 suspendiran od vseh podpor: jerry Zdravje, c. 11-108. - 1'n *f. suspendiran od vseh podpor: Emil Hanko, c. 478"). i No. 41, withdrew from sick benefits: Anna Yurko. c. 4160; Jacob Yurko, r c. 4167; Josepli Yurko, c. 4-122; Rose V. Yurko, c. 4702. Umrli — Died: 1 Pri št. 5 umrl 17. novembra 1933: Mark Kramarich, c. 694, star 48 let. \ zi-ok smrti: Prebita lobanja pri padcu. Pristopil v Zvezo 11. septembra 1911. Zavarovan je bil za $500. K. 26. Pri št. 34 umrl 26. oktobra: Andy Despetovich. c. I!-26. star 44 let. Vzrok !",rtl:, SriTna bolezen. Pristopil v Zvezo 15. julija 1910. Zavarovan je bil za !]>50(). R. -42. Pri št. 3« umrl 30. oktobra 1933: Mirko f. Fritzel. c-. 4855, star 27 let. . Vzrok snirli: Vodenica. Pristopil v Zvezo 4. decembra 1932, Zavarovan ie 5 bil za $500, R. 26. Prestopili _ Transferred: 1 Od dr. št. 25 k št. 33: John Kukman, c. 3475. From No. 41 to No. 1: Frank Skill, c. 4257. Denver, Colo., December 21. 1933. Anthony Jeršin, gl. tajnik- Sec'v. -—O- | Dopisi lokalnih 1 društev -.....WW*.....v«'l»............ IZ URADA DR. SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z. Chicago, 111. Na starega leta večer priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 33 ZSZ zabavno plesno veselico v šolski dvorani sv. Štefan: West Cermak lion 1 in So. Lincoln St. Začetek ob 7:30 zvee. Slavna društva kakor tudi posamezno občinstvo se prijazno vabi, da se te zabave udeleži, da se skupaj poveselimo na starega leta dan in tako skupaj prestopimo v prihodnje leto 1934. Vstopnina je 30c za odrasle, otroci v spremstvu starišev so prosti vstopnine. Za ivašo vstopnico lahko dobite Stran 3 ob 1:30 popoldne. — Ker je naše društvo zadnje leto nazadovalo z blagajno, se je določilo, da se teinu opomore, da plača vsak član in članica v društveno blagajno vsak mesec v prihodnjem letu 10c. — Želeti je, da se bo članstvo v prihodnjem letu v večjem številu udeleževalo društvenih sej, kakor je tudi želeti, da bi. se pridobilo čim več članstva v od-rastli, kakor tudi v mladinski oddelek. Joe Lipersich Jr., tajnik. *i)iuiiHiiMC]iiiiioiiiiiaiiiiiiiiRn[2HiiiiMminmuiiniRt)iiiiitHiiiui j ZSZ ENGLISH SECTION j "SVOBODAD" Z.S.Z. 5 So. Chicago, 111. The East Side Youngsters have not backed out, but are at present busily engaged in routing o,ut new members with which to enlarge their diminutive forces. They are also engrossed in the anticipations ol Chirstmas, which, as we all know, is so dear to the heart of every boy and girl. We are happy to hear of the unbounded success of the Chicago Youngsters' play in their own surroundings. Our only i egret is that we cannot have more of these interprises. "The Unknown Pal" seems to be an observing person—or is it persons? We appreciate | your interest in the East Side I Youngsters' progress, but there's na cause for worry— they're coming along slow but sure. t We wish to thank "The Reporter" for boosting up our | budding organization. We appreciate your interest and hope to live up to your expectations. | Happ New Year to all juvo-'nile organizations of the ZSZ. from The East Side Rambler. i Jurij Kozjak SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače 'zgodovine Spisal Josip Jurčič. Ustanovljeno 1912. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM we 1)0 OU« PART 2107-11 West Cermak Road, Chicago, 111 MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! A-r'.'i.i i-.-nrr-ntr-r. Veliko telo pade po tleh. in takoj je bilo mnogo krepkih rok, ki mu niso dale vstati. Nedol-go in tudi oni trije so ležali. Dasi je že stari cigan imel moči kakor medved, potreba je bilo veliko truda, preden so vklenili silovitega jani-čarja, ki je bil, kakor je cigan vedel — Jurij Kozjak. Ni-bilo težko, braniti Turkom vhod pri podzemeljskem žlebu. Tukaj bi bili mogli le na skrivnem noter priti; težko pa je bilo braniti se Turkom drugod z zida. Ko so namreč Turki zaslišali, da jim je siloviti glavar v sovražnikovih rokah, zaletovali so se še z večjim uporom proti trdnjavi, Vendar hlapci, dasi jih je bilo malo, branili so se to noč hrabro, in ko se je zarila danica v jutru, bili so Turki za to noč srečno odbiti. Potok, ki teče pod kloštrom proti jugu, bil je ta dan ves rdeč pobarvan s turško krvjo. ""■jStfv ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Oh postojte, govorite, "Al še živ je ljubi oče?" L. Bilec- Pot, po kateri so upali zajeti v kloštru iz obzidja rešiti se pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila sovražniku znana, torej brez prida, lahko pa v škodo. S tem je bilo skoraj vsako upanje podrto, da bi mogli kdaj na skrivnem zapustiti svoj zapor. Da se pa ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali so do dobrega to noč, kajti u-branili so se že zdaj z največjo silo. Imeli so pa ujetega glavarja turškega, to je bilo nekaj, kar je cigan, najboljši izmed vseh brambovcev, tudi brž porabil. Poslal je namreč enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani Turkom: Kadar se prvi Turek predrzne sovražno bližati se ozidju, da se tačas glava glavarjeva nad kloštrskimi vrati na drog natakne. To strašilo je storilo, da so Turki mirno čakali nekaj dni, kaj bo zapovedal veliki poveljnik turški, ki je bil z vojsko blizu Ljubljane. Gori v najvišji sobi v kloštru je hodil z zvezanima rokama janičar Jurij Kozjak gori in doli. Oče njegov, stari Marko, moral je pač s težkim srcem privoliti in videti, kako so mu podložni zvezovali sina (kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta njegov edinorojenec); kako so njegovega ljubega otroka, po katerem je zdihoval in jokal leto za letom, zdaj v železne spone uklepali! Ali spoznal je, da ni drugače. Debele solze so padale starcu na lice, ko je videl dolgo zaželenega pred seboj, ravno takega, kakor je bil on sam v mladosti, videl ga pred seboj, pa ni ga mogel objeti, ni mu razodeti očetovskih čutil! In vendar je bil ta njegov sin, sin njegove rajnke žene! Kako bi mu povedal, da je on oče njegov? Bo mu li verjel? Bo ga li razumel? Cigan mu je obetal, da bo on dognal to reč; tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo človeka med obzidjem, ki bi se bil mogel sporazumeti z janičarjem razen cigana. Bilo je nekaj dni, kar je bil zaprt janičar v kloštru. Zamišljen koraka z zvezanima rokama po sobi. Misli in misli in se domisli tudi svojega doma. "Kje je pač moj dom?" misli sam pri sebi in domišljal se je zmerom bolj in bolj na mlada leta otročja. Kakor sanje mu je vršelo pred očmi: ljubi mož, ki ga je zibal malega dečka na kole- nih, hudi stric, potem zli mož, ki ga je posadil na konja itd. Vselej, kadar se je domislil nazaj, prišel mu je stari, prijazni menih pred oči, ki je skrbno stregel vsaki želji njegovi, ki je vselej solze točil, kadar ga je videl. Nehote ga je janičar spoštoval, starega moža, smilil se mu je in vendar ni vedel, kaj mu je, in da je on vzrok tej starčevi žalosti in skrbi- Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric možu prodal in ta ga je odpeljal na Turško in za janičarja prodal. Cigan se ni motil. Janičar ju je ta povest zbudila veliko premišljevanja in naposled, ko se je posameznih reči zmerom bolj spolnil in so se popolnoma strinjale s pripovedjo ciganovo, prišla mu je misel, da je morda on tisti sin. "Kje je pač moj oče?" mislil je. "Morda je star in zdihuje po meni! In jaz? Jaz služim tujcem. Za vero Mohamedovo? — Ali nisem nekdaj veroval nekaj drugega, lepšega, kar so me učili dobri ljudje — oh, tisti je moral moj oče biti, ki me je učil. Nekdaj sem bil kristjan, posilili so me v to vero in v janičarja, to je gotovo, to sem videl vsak dan na drugih zgledih. Zapustiti hočem to družbo, poiskati očeta, da, jaz moram vendar le tudi imeti človeka, ki me je ljubil." In janičar pokrije obraz in sede zamišljen. Ko pogleda zopet kvišku, vidi pred seboj cigana in poveljnika kloštrskega, starega Marka, svojega nepoznanega očeta. V pogledu, kakor je janičar pogledal starčka, bilo je nekaj tako milega, da je Marka čudno genilo in privabilo globok zdihljaj iz njegovih prsi. Prvo, kar je janičar cigana vprašal (kajti z menihom ni mogel govoriti, ker jezika deželnega ni razumel), bilo je to: ali ve za tistega očeta, o katerem mu je pravil že večkrat. "To seveda, poznam ga, ni daleč od tukaj," odgovori mu cigan, proti Marku pa reče: "Prijemlje se, prijemlje." "In kako si ti vse to izvedel?" povpraša janičar. "Prijatelj, jaz sem bil zraven, jaz sem vzel dečka na konja in sem ga spremil noter na Turško; pozneje sem ga večkrat videl, poznam ga tudi še dandanes prav dobro." (Konec prih.) -o- " 'Amer. Slovenec' je baro-neter našega verskega in na-odnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese aše delovanje."—Rev. Čeme. MOHORJEVE KNJIGE so nam vse pošle in za letos ne moremo z istimi postreči več. Prosimo, da naročniki Mohorjevih knjig vzamejo to na znanje. Knjigarna Amer. Slovenca. my ▼ ^bb TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. (Continued from page 3.) tee: Matt Slanovich, Mrs. Agnes Bole, John Slack and Joe Slack. The secretary wiU aid the above committee in their work. ' The date has not been set, but the committee is expected to get together before the next regular meeting. The president and the secretary gave a report on the financial standing of the lodge and stated that the expenses exceeded the income during the last year, and asked for some means to raise more money in order to operate next year. It was' regularly moved, seconded and carried that beginning with January 1, 1934, that each member pay an additional 10c each month during the next year for the purpose of defraying of local expenses. Now, that all of the members of the Rockvale branch are notified of the schedule for the year of 1934, I would like to see a better attendance in all the meetings. Also, let's all get together and do a little campaign work and get moer new members in both the adult and the juvenile departments. Joe Lipersick Jr., Sec'y. —.—o-- TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A. Denver, Colo. This is the closing of the year of 1938 and the Trail Blazers still have 100 or more members in good standing. — And the back dues are paid by all the members except a few which we hope will be able to pay up before the New Year, so that we can start the new year with a clean record. This report was made at the regular December meeting.' This was an important meeting because the officers for the coming year ware elected and are: President George J. Mirosla-vich, Vice-President Helen Skul, Recording Secretary John G. Kalcevic, Financial Secretary Joseph, A. Tezak, Treasurer Anton Gossar, Chairman of the B. of T. Anton Lunka, Second Trustee Joseph Y,urko, Thrid Trustee Mary Novak, Juvenile Supervisor Jos. Jenkins, Se arge ant-at-Arms Jos. Kalcevic, Conductor John Kross, and the lodge musician will be elected at the January meeting. Some very important business was discussed at the Dec. meeting, and for one is the sick committee. The committee in the past is not been visiting the sick members as required by the By-laws of the Association. So it was motioned and carried that any member of the sick committee failing to visit the sick members will be as a pen- alty suspended for 30 days from the sick benefit. The sick committee is appointed each month, so in the future when you are appointed as one of the sick committee you should visit the sick members at least twice a week if possible to avoid penalty. The tresure was very low during the past year, as the members were slow in paying their dues, so it was motioned and carried that the lodge in the future will carry each member only for one month, and will be suspended if not paiw by the 25th of the second month. And any member wishing to be carried any longer will have to present his or her case to the lodge in person for approval of the membership. The Association as a new set of By-laws is ready, so beginning at the January meeting the By-laws will be read and discussed for a short time at each meeting until all the By-laws are read and discussed •—that way we will learn what the Association requires of each member. And if all the members would work according to the By-laws and cooperate with the officers elected for the coming year, Ave will have a bigger and better WSA. The officers can not carry out the work of the lodge without the cooperation of the membership, so let's have a good attendance at the Jan. meeting, as the installation of officers will take place. And the celebration of the 5th anniversary of the Trail Blazers lodge. Wishing all of the members of the WSA. a happy and prosperous New Year, fraternally yours, John G. Kalcevic, Rec. Sec'y. -o-- »IRITE "AMER. SLOVENCA"! Jurij Nevesekdo: MOJE MISLI OB 'VABILU K RAZPRAVI' Preden pišem nadalje, naj tole reč jasno povem. Meni ni ime Jurij in Nevesekdo ni moj pri- ustanov, rimske kultude, rimske organizacije. To gledanje in opazovanje in srtmenje, z eno imek. Sicer pa tega še povedati besedo, vsa velika novost, ki jo ni treba. Svoje pravo ime sem pa skril samo zato, ker ga je skril tudi tisti gospod, ki nas je povabil k razpravi. In uredništvo bo gotovo tako pošteno, da tudi mojega imena ne bo izdalo, kakor se je zavezalo, da onega prvega tie bo. Pišem pa v prvi vrsti zato, da zaslužim deset dolarjev. Ljudje božji, deset dolarjev danes ni majhna stvar! Seveda boste rekli, da ta moj namen ni vreden pohvale. Rekli boste, da sem materij alist- Rekli boste, da se potemtakem že naprej ve, da mi ni za stvar, temuč za zaslužek. In še to boste rekli, da po tej moji izjavi človek že naprej lahko ve, je vsepovsod srečaval, je prav kmalu naredila, da se je Apionu nehalo tožiti po domu. Kakor, da se boji sam svoje hitre notranje izpremembe, pošlje kmalu po prihodu v Italijo svojemu očetu pismo, ki se je takole glasilo: "Prosim te, gospod oče, pošlji mi majhno pisemce. V prvi vrsti mi sporoči, kako se Tebi godi; Drugič mi piši, kako se godi mojim bratom. Tretjič bi pa rad imel tukaj nekaj iz Tvoje roke, da bi lahko pritisnil goreč poljub na tisto stvar. Ti si mi dal prav dobro vzgojo. Zavoljo tega smem upati, da mi bodo bogovi naklonili, da pridem da bo moj spis ena čudna kolobo- prav kmalu do kake vojaške SLOVENCEM IN HRVATOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumber. — Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, 111. cija. Morda bom napisal eno klobaso samih neumnosti, in to je še najbolj verjetno. Morda se bom pa potrudil, zmetati na papir res nekaj takega, kar se bo prav čedno bralo in na videz vsaj imelo tudi svoj pomen, toda ker sem naprej povedal, da hočem zaslužiti deset dolarjev, se že tudi naprej lahko ve, da mi ni šla beseda od srca. Najemnik! Plačanec! Recite, kar hočete. Jaz pa mirno ponovim, kar sem rekel. Za deset dolarjev mi gre. Še veliko rajši bi si jih pa zaslužil petindvajset, pa je velika škoda, da jih toliko nihče obljubil ni. Najprej bom povedal eno popolnoma resnično historijo, ki je bila pred leti izkopana iz starih ruševin še bolj starega Egipta. Tista historija je napisana na takozvani "papyros", naslova pa nima. Zato ji dam jaz sam takle naslov: Nič novega pod solncem. Okoli dvatisoč let nazaj je začelo takrat že zelo mogočno rimsko cesarstvo stegati grabežljive roke po egiptovski deželi, ki je bila do takrat samostojno kraljestvo. Prišli so torej Rimljani in si polagoma osvojili deželo. Seveda Egipčani tega niso radi videli, posebno sprva ne. Toda pomagati si niso mogli. Med prvimi novotarijami, ki so jih Rimljani uvedli v deželi, je bilo to, da so začeli med egiptovskimi kmeti nabirati rekru-te za svojo vojsko. Nabrali so jih precejšnje število, jih odpeljali v Italijo in jih začeli "mu-štrati" po svojih navadah in vojaških postavah. Med tistimi prvimi rekruti je bil tudi sin nekega egiptovskega kmeta, ki mu je bilo ime Apion. Težko je bilo slovo od doma. Joka ni manjkalo, bolela je zavest, da požrešni tujec s silo odvaja sina domače zemlje v tujino, da ga bo pozneje porabil v svoje namene, morda celo zoper sinovo lastno domovino... Apion je odšel po svetu, prišel je v Italijo in je gledal, gledal. Ob vsakem koraku se mu je ' razodevala mogočnost rimskih šarže! (To pismo je še dobro ohranjeno in kdor zna staroegiptov-ski jezik, ga lahko bere v nekem muzeju.) Torej ze po nekaterih dneh ali tednih je bil v Apionovi notranjosti premagan oni grozni odpor, s katerim se je bil odpravljal v rimsko vojašnico. Ze v prvem pismu domov izraža želje, da bi kmalu dobil po "avstrijsko" povedano — kako zvezdo pod vrat... V drugem pismu, ki je prišlo nekoliko pozneje, piše Apion: "Tisoč pozdravov v Kapitonu in mojim bratom in Serenili, pa tudi vsem drugim mojim prijateljem. Prilagam Ti tudi majhno sliko samega sebe. Ime mi je sedaj Antonis Maksimos." Ohranjeno je pismo do danes, slike seveda ni več. Toda lahko si mislimo, da je kazala Apiona, kako ponosno boči' svoje junaške prsi kot rimski vojak v pisani uniformi. Najbrž je bil tudi "gospod oče" prav pošteno ponosen, ko je videl, kako zal dečko je mladi Apion tam nekje v daljni Italiji... Ob koncu pisma in ob robu lista je več podpisov Apionovih tovarišev, ki so bili še pred kratkim njegovi sosedje tam v Egiptu, sedaj so pa z njim vred ponosni vojaki pod rimskim orlom. (Dalje prih.) ŽELIMO DOBITI DOBREGA MOŽA v vsakem okraju, tla bo zastopal veliko kalifornijsko vinsko agencijo, ki se bo ustanovila, da bo razpečeval najboljše staro kalifornijsko vino, posebno društvom in organizacijam. Prednost ima mož dobro znan med društvenimi u-radniki. Takemu možu bomo ponudili stalno delo s plačo $35.00 na teden poleg provizije. Možnost, zaslužiti denar bo neomejena. Pišite takoj po zračni pošti in povejte nam vse o sebi. Ako mogoče, pišite angleško. Priložite nase naslovljeno povratno koverto z znamko zračne p6šte. Tu je prilika, da si ustanovite lepo trgovino, ako ste priljubljeni med svojimi ljudmi. Pišite i zaupno na Cosmopolitan Agency, Dept. A-70, 747 So. Hill St., Los Angeles, Calif. ZDRAVILO PROTI PREHLADU V GLAVI Minneapolis, Minn. — Zdravniki upajo, da se je končno našlo uspešno sredstvo proti prehladu v glavi. Iznašel je zdravilo dr. II. S. Dierl, profesor na minnesotski univerzi; preizkusili so ga na 78 osebah in od teh je bilo učinkovito v 74 slučajih. Zdravilo obstoji iz dveh neškodljivih izvlečkov opija, ki se imenujeta codeine in papaverine. V večini slučajev deluje zdravilo zelo hitro. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan. Wis. fnporočamo naš pogrebni za»od. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Talefon: 377-J ry'iTiiViayagi 4080-W. 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Strah 1' 1 Četrtek, 28. decembra 1933 * Vašo peč lahko pre-^T^^lIfS uredite na olje, kar SHI® J'e veliko bo,i praktič- no, čisto in brez tru- ŠSSBvl ' in obentem ceneJ'e- K'tw i' ' Mi inštaliramo go- GJTI PI 1 | j ■ rilnike za olje v vašo j staro peč, ali pa za §X" I] isto zamenjamo po- S^Jgy j j polnoma novo peč z gorilnikom na olje. ifPiiiBf j i Pri tem nudimo vam IS^affSuM zelo liberalne pogoje, r inili Pridite k nam tudi jilza vse druge pohi-#QL štvene zadeve, ki bi ™ jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. POZOR! §Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra-Dili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni. Mnogi mi pišejo,, da je moj brezplačni ;enik vreden za bolnega človeka nad ■"500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA i.» GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHČlC, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio