Ptuj, torek, 10. aprila 2007 letnik LX • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) POMLADNO PRESENEČENJE a j Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomlad! TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 75, 788 11 74, 788 11 68 Šport Judo • Zlata točka Klemnu odnesla medaljo na EP v Beogradu Stran 11 Nogomet • Zgodovina se v Celju ponavlja • Ze v sredo prihajajo Domžalčani Stran 12 Mali nogomet • Tomaž izgubil napredovanje 36 sekund pred koncem Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Vabilo naročnikom Štajerskega tednika: DOBRODOŠLA na 19. maja 2007 Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 300 potnikov 4. vlaka zvestobe. Po mestni občini Ptuj • Zapleti tudi vi********;«^ pri drugem krožišču " na Dornavski Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Še 30 dni bodo iskali najemnika Panorame Stran 4 Po naših občinah Turški Vrh • Zakaj krajani dvomijo in širijo nečedne govorice Stran 6 jI Črna kronika Sobetinci • V prometni nesreči umrl mlad fant Stran 6 Po naših občinah Cirkulane • Popkovina prerezana - sledijo porodni krči? Stran 7 Reportaža Korenjak • Bo družina Hohnjec naslednjo zimo v novi hiši? Stran 24 Slovenija • Pred spremembami šolske zakonodaje Zver: "Sindikata na vse krip-Ije branita javno mrežo šol" Tudi zadnji sestanek minuli teden med ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom ter dvema sindikalnima združenjema pred predvidenimi spremembami dveh šolskih zakonov je, sodeč po izjavi za javnost, minil predvsem v znamenju razprave o razvoju zasebnega šolstva in spremenjenem načinu financiranja vzgoje in izobraževanja. Čeprav se sindikata strinjata z nekaterimi načrtovanimi novostmi, pa "na vse kriplje" branita javno mrežo šol, je dejal minister. Foto: Martin Ozmec Minister Milan Zver Slovenski (ne)politicni zemljevid • Državne tarče in tarčice Kot je ponovno poudaril, želijo s spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) dopustiti možnost slovenskemu gospodarstvu, da ustanovi poklicne in strokovne šole. S poenotenjem financiranja zasebnih šol pa želijo odpraviti ključne ovire in pomanjkljivosti pri razvoju zasebnega šolstva, ki ga Slovenija mora razvijati, saj tako po njegovih besedah predvideva bela knjiga. "Želeli bi, da je zasebništvo obogatitev javne mreže, nikakor pa ne konkurenca ali pa da bi kakor koli negativno vplivalo na kakovost storitev javnega sektorja in nasploh stanje v javnem šolstvu," je dodal Zver. Minister sicer trdi, da bosta noveli ZOFVI ter zakona o osnovni šoli prinesli "dokaj majhne spremembe", v sindikatih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ter delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) pa jih, nasprotno, vidijo kot "globoke reforme", ki posegajo v vse ključne elemente izobraževalnega sistema: financiranje, organizacijo, učni načrt in tudi na področje vrednot. Žal mi je, da se reforma začenja brez kakršnih koli resnih analitskih podlag in brez konceptualnih predlogov, zato se bojimo, da ne bo imela pričakovanih učinkov," je ocenil glavni tajnik SVIZ Bra-nimir Štrukelj. Po njegovem mnenju je rdeča nit predlaganih sprememb znižati stroške javnega šolstva, med drugim na račun števila zaposlenih in kakovosti, posledica financiranja šol na učenca pa bo lahko zaprtje določenih šol. Država bo odprla svoj moš-njiček le s tem, ko bo povečala stopnjo financiranja iz dav-koplačevalskega denarja pri zasebnih šolah s 85 na 100 Krka uspešno na tujih trgih Foto: internet Skupina Krka je v letošnjem prvem četrtletju prodala za 204,6 milijona evrov, družba Krka pa za 182,6 milijona evrov izdelkov in storitev. Prodaja skupine glede na lansko prvo trimesečje predstavlja 13-odstotno rast. Delež prodaje izven Slovenije se tudi letos povečuje ter dosega že 88 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor Jože Colarič. Izvoz v višini 178,9 milijona evrov je od lanskega večji za 15 odstotkov oz. za skoraj 25 milijonov evrov. K večji prodaji skupine letos prispevajo Krkina podjetja na Poljskem, Hrvaškem, v Ruski federaciji ter Terme Krka v Sloveniji. Prodaja v Sloveniji je od lanske sicer manjša za pet odstotkov ter predstavlja 10 odstotkov celotne prodaje družbe Krka. Prodaja na trge izven Slovenije pa se je povečala za skoraj 21 milijonov evrov, s tem pa so zabeležili 15-odstotno rast. Colarič je v načrtih za letos napovedal prodajo skupine Krka v višini 750 milijonov evrov ter 130 milijonov čistega dobička. Vlada o MP Zavrč Foto: Martin Ozmec Vlada je na seji prejšnji teden sprejela več uredb glede mejnih prehodov s Hrvaško. Sprejela je uredbo o državnem lokacijskem načrtu za gradnjo novega mednarodnega mejnega prehoda Za-vrč in uredbe glede meddržavnih mejnih prehodov Imeno, Zgornji Leskovec, Ormož in Razkrižje, kot tudi glede mednarodnega mejnega prehoda Babno Polje. Obstoječi mednarodni mejni prehod Zavrč je bil postavljen leta 1991 na začasni lokaciji, neposredno pred mejno črto. Zaradi zahtev, ki jih predpisujejo standardi Evropske unije, pa je treba zgraditi nov mejni prehod, zato bo Slovenija obstoječi mejni prehod rekonstruirala oziroma zgradila neposredno ob meji med državama. Tako bo MP Zavrč na regionalni cesti Spuhlja-Zavrč, ta cesta pa bo pred mejo razširjena v mejno ploščad, po kateri bo potekal potniški in blagovni promet ob izstopu in vstopu v državo, na njej pa bodo tudi objekti za mejni nadzor. Gradnja MP Zavrč je predvidena v eni etapi in obsega komunalno opremljanje območja in gradnjo odstotkov, je dejal Štrukelj - po ministrovih podatkih bi ta 15-odstotna razlika "pri milijardi in sto milijonov evrov, ki jih dajemo za šolski sistem, znašala približno 250.000 ev-rov". Tudi sindikat VIR glede na besede predsednika Bojana Hribarja deli mnenje s SVIZ, da je treba ohraniti sedanjo stopnjo financiranja zasebnih šol ter sredstva v večji meri nameniti nadaljnjemu razvoju javnega šolstva. Oba pa sta izrazila bojazen še nad verjetnim presežkom delavcev zaradi predvidenega ustanavljanja centrov javnih vzgojno-izobraževalnih zavo- ploščadi z vsemi zunanjimi ureditvami in objekti. Za progo Pragersko-Ormož še 45,13 milijona evrov Foto: Martin Ozmec Javna agencija za železniški promet je s konzorcijem, katerega vodilni partner je Siemens iz Avstrije, v sredo podpisala pogodbo za posodobitev signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi Pragersko - Ormož, vredno 45,13 milijona evrov. Z deli, ki naj bi jih končali v dveh letih, bodo začeli takoj, z investicijo pa se bo propustnost proge povečala s sedanjih 52 na 78 vlakov dnevno. Investicija sodi med prednostne investicije v železniško infrastrukturo, saj je proga Pra-gersko-Ormož vitalnega pomena za peti mednarodni koridor, ki poteka čez Slovenijo, poudarjajo na agenciji. V skladu z načrtovanimi posodobitvami bodo na sedmih železniških postajah (Kidričevo, Cirkovce, Ptuj, Moškanjci, Cvet-kovci, Ormož in Središče) vgradili nove elektronske postavljalnice. To bo omogočilo lokalno vodenje prometa, promet pa bo mogoče na celotni progi voditi tudi iz ene- dov, ki bi za združene zavode izvajali spremljajoče dejavnosti in poslovodske naloge. Štrukelj je ponovno opozoril tudi, da ministrstvo v spremembah ZOFVI še vedno ni določilo izobrazbene stopnje, ki jo bodo učitelji potrebovali po bolonjski zasnovi visokošolskega študija. "Pričakujemo, da bo minister to vključil v zakon," je dejal. Hribar pa pričakuje, da jih bo minister po pripravi konkretnega osnutka novel zakonov ponovno pozval k usklajevanju. "Seveda to tudi nameravamo," je zagotovil Zver. (STA), pripravlja: SM ga centra vodenja prometa, ki bo v Mariboru. Moja zdravnica 2007 Mojca Tomc V okviru akcije revije Viva Moj zdravnik so v četrtek na Ljubljanskem gradu že enajstič zapored podelili nazive moj zdravnik oz. zdravnica 2007, moj družinski zdravnik oz. zdravnica 2007, moj pediater oz. pediatrinja 2007 ter moj ginekolog oz. ginekologinja 2007. Največ glasov in s tem naziv moja zdravnica je prejela Mojca Tomc iz Črnomlja, ki v Beli krajini skrbi za več kot 3000 bolnikov. Naziv moj družinski zdravnik 2007 je prejel Zlatko Borič, prav tako iz Črnomlja. Moja pediatrinja 2007 je postala Nives Prelesnik iz Kočevja. Priznanje moj ginekolog 2007 je prejel Veselin Šučur s Ptuja, ki se je specializiral tudi za mamografijo. V akciji, ki je potekala od 3. januarja do 16. marca letos, je svoj glas oddalo več kot 13.000 ljudi. Glasovalci so za naziv moj zdravnik letos predlagali rekordnih 2074 kandidatov. Lani je priznanje moja zdravnica 2006 prejela Darja Pribožič iz Gorišnice pri Ptuju. j ^J / Foto: Črtomir Goznik Veselin Šučur, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Uvodnik Big Brother širi meje sprejemljivega Le slab mesec za tem, ko smo tudi v Sloveniji dobili prvi Big Brother, za katerega ustvarjalci trdijo, da je največji resničnostni šov vseh časov, so se mnenja javnosti razdelila med tiste, ki so goreče proti, in navdušence, ki so pripravljeni celo plačati, da lahko gledajo, kaj (doslej) povsem anonimni posamezniki delajo: kako kuhajo, kaj se pogovarjajo, s kom se prepirajo, kako plešejo in predvsem s kom seksajo. Gledanost Big Brotherja, ki ga že tri leta zapored predvajajo tudi na eni od komercialnih televizij naše južne sosede, v večini držav preseže vse meje pričakovanj. Ustvarjalci le-tega si ponavadi želijo čim več razburljivih dogodkov: romanc, prepirov, obrekanj, seksa in podobnega. In v Sloveniji se jim je želja uresničila zelo hitro. Ja, očitno so pri izbiranju kandidatov izbrali odlično kombinacijo. Striptizeto Jasmino in Robija, ki, kot pravi, le s težavo zdrži dva tedna s „polnimi jajci". Čeprav na Hrvaškem že tri leta čakajo na sočne trenutke, doslej tako pogumnih kot v slovenskem Big Brotherju še niso našli. Bilo je vsega, od poljubljanja dveh žensk do predigre parov, a konkretnega seksa še niso videli. Zato pa sta Jasmina in Robi toliko hitreje ugodila javnosti in pokazala, da so pri njiju meje sramu zastavljene veliko širše, kot je povprečje. Čeprav večina komaj čaka na take vsebine, se nekaterim zdijo skrajno neprimerne. Streljanja, krvi, seksa in vsega drugega smo v filmih in nadaljevankah že vajeni, v resničnostnih šovih pa še ne. Razlika je v tem, da ponavadi gre za zaigrane prizore. Seks, ki ga v filmu ali nadaljevanki zaigrata dva igralca, je postal sprejemljiv, saj je tako pogost, da se nam zdi samoumeven. Če pa gre za resnični dogodek, pa očitno ne?! No, morda se bomo na vse to navadili tudi v reality showih, ko se bo še kdo opogumil ter šel po stopinjah Jasmine in Robija. Dženana Bečirovič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Zapleti tudi pri drugem krožišču na Dornavski Zakaj ponovno zamude? Mestna občina Ptuj je pogodbo za ureditev drugega krožišča na Dornavski kot soinvestitorica podpisala 5. septembra lani. Dela je javnem razpisu pridobilo Cestno podjetje Ptuj, končana pa naj bi bila v 120 dneh. Ureditev krožišča vključuje celovito ureditev krožišča in razširitev ceste do mostu čez Rogoznico, vključno s pločnikom, javno razsvetljavo in prestavitvijo kapele. Naročnik del v višini nekaj več kot 166 milijonov tolarjev je Direkcija RS za ceste, sofinan-cerski delež MO pa znaša 25 odstotkov oziroma 42 milijonov tolarjev. Cestno podjetje Ptuj je ob podpisu pogodbe v začetku septembra napovedalo začetek gradnje okrog 25. septembra 2006, a so se pričela z zamudo: komunalne vode so pričeli prestavljali šele sredi novembra lanskega leta. V Mestni hiši na Ptuju pravijo, da so za zamudo pri delih opozarjali tako izvajalca kot naročnika del, a sta ves čas zatrjevala, da bodo dela opravljena v okviru pogodbenega roka. Stanje na terenu pa je drugačno: pogodbeni rok se je že zdavnaj iztekel, dela pa še niso končana. S strani glavnega naročnika del (DRSC) so prejeli v podpis aneks za podaljšanje roka izvedbe, a ga v MO Ptuj ne želijo podpisati, ker ne vidijo razlogov, zakaj je do zamude prišlo. Tudi zima, ki bi lahko bila eden izmed glavnih razlogov za zamudo pri izvedbi del, je »zatajila«, ker je v bistvu sploh ni bilo, in so dela lahko potekala nemoteno tudi v zimskih mesecih. Današnji pogovor na DRSC pri direktorju Viliju Žavrlanu naj bi dal odgovor, zakaj je prišlo do zamude pri izgradnji drugega Dornav-skega krožišča. Ker razlogov v MO Ptuj ne vidijo, so tudi zavrnili aneks k že podpisani pogodbi. »Predlagamo, da ravnamo odgovorno in racionalno do proračunskih sredstev ter upoštevamo pogodbena določila 11. člena pogodbe in izvajalceu ne podaljšamo roka za dokončanje del,« so iz Mestne hiše sporočili Direkciji Republike Slovenije za ceste. Foto: Črtomir Goznik Drugo krožišče na Dornavski cesti na Ptuju bi moralo biti zgrajeno že pred tremi meseci; zamudo naj bi sedaj »zgladili« z aneksom, na kar pa v MO Ptuj ne pristajajo, ker zanjo ne vidijo realnih argumentov. Problem pa ni samo Do-rnavska cesta, še pri nekaj skupnih projektih ugotavljajo, da se ne dokončajo niti v predvidenih rokih niti zno- traj prvotnih pogodbenih vrednosti. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, je povedal, da želijo na današ- njem pogovoru dogovoriti nova izhodišča in pristope k vodenju projektov, saj ne želijo, da še naprej prihaja do nespoštovanja že sklenjenih pogodb oziroma določenih rokov za izvedbo del, posledice katerih najbolj čutijo občani MO Ptuj, posredno pa MO Ptuj, ki je v očeh občanov največji krivec za nastale razmere. Direkcijo v Ljubljani je sofinacerka opozorila tudi na po njenem neprimeren izbor glavnega nadzornika del pri delih na drugi etapi Dornavske ceste, saj je zaposlen v podjetju SCP, d. o. o., katerega ustanovitelj je tudi izvajalec del, Cestno podjetje, kar je v nasprotju z zakonom o graditvi objektov. Zanimivo pri vsem tem pa je, da pa so nekatera krožišča na Ptuju zrasla tako rekoč čez noč, na primer na Ormoški cesti pri Qlandii v mesecu dni. Nasploh pa bi veljalo pod drobnogled vzeti marsikatero pogodbo za cestna dela. Najbolj vroč primer je Maistrova, kjer je pogodbi za nadaljevanje del že dva dni po podpisu sledil aneks, ker v osnovni pogodbi nekatera dela niso bila zajeta oziroma jih je nekdo kratko malo izpustil. Verjetno pa tudi za takšne spodrsljaje, ki se pojavljajo dokaj redno, obstaja kakšno učinkovito »zdravilo«, ki bi moralo začeti učinkovati po drugem receptu, takšnem, ki udari po žepu povzročitelja. Z monopoli in lobiji lahko pomete samo konkurenca. MG Kidričevo • Podpisali pogodbo o gradnji vrtca Jeseni 2008 že v novih prostorih Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, kidričevski župan Jožef Murko in predstavnik velenjskega Vegrada Ivan Kroflič so v petek, 6. aprila, svečano podpisali pogodbo o izgradnji novega vrtca ob OŠ Kidričevo, ki naj bi veljal dobre tri milijone evrov, končali pa naj bi ga do prihodnje jeseni. Pomembnega in zagotovo tudi zgodovinskega dogodka za širše območje Kidričevega je bil najbolj vesel župan občine Kidričevo Jožef Murko, saj je uglednim gostom zbranim v sejni sobi občine Kidričevo povedal, da so s tem okronana večletna prizadevanja Kidričanov. Sedanji montažni vrtec, v katerem je trenutno okoli 170 otrok, je bil zgrajen davnega leta 1965 in je popolnoma dotrajan, pa tudi pretesen, tako da so pogoji za uspešno varstvo in vzgojo že precej oteženi, že dalj časa ni več v skladu z obstoječimi normativi, povrhu vsega pa so posamezni prostori v njem neustrezno razporejeni. Nov vrtec s skupno površino 1923 kvadratnih metrov z novo kuhinjo in jedilnico ter veznim hodnikom do osnovne šole Kidričevo, ki sedaj nima svoje kuhinje in primernega prostora za jedilnico, naj bi bil zgrajen že do septembra 2008, torej najkasneje do konca prihodnjega leta. V okviru novega vrtca bodo zgradili tudi dodatne prostore, kot so igralnice in telovadnica. Po sedanjih pre- dračunih naj bi celotna investicija veljala 3.068.907 evrov, v občini Kidričevo, kjer bodo za nov vrtec prispevali 2.178.447 evrov, pa so prepričani, da bo nov vrtec porok več, da bodo v nekdanjem delavskem naselju, v katerem prevladuje starejše prebivalstvo, zaradi boljših razmer za otroško varstvo mlade družine spet raje ostajale doma. Da je končno prišlo do podpisa pogodbe o izgradnji novega vrtca ob kidričevski osnovni šoli, je bil vesel tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je ob tem poudaril, da v Sloveniji dosegamo v povprečju okoli 64-odstotno vključenost otrok v vrtec, v okviru prve starostne skupine pa je vključenost otrok v organizirano varstvo celo 82-odstotna. Pomembno je tudi dejstvo, da je povprečen odstotek vključenosti otrok v vrtec v okviru Evropske unije nižji, ni pa zanemarljiva tudi ministrova ugotovitev, da so slovenski vrtci po svoji vsebini kvalitetnejši od povprečnih evropskih in primerljivi celo s skandinavskimi državami, kjer so pri tem najuspešnej- ši. Ob tem je minister Zver opozoril tudi na dejstvo, da imamo na področju socialne politike še vedno neke vrste „sračje gnezdo", saj se še vedno dogaja, da si lahko nekdo, ki je socialno neaktiven, izbori ugodnejše pogoje kot drugi. Po njegovih besedah bo ministrstvo za šolstvo za nov vrtec v Kidričevem, ki bo zgrajen za osem oddelkov oziroma za okoli 180 otrok, prispevalo 890.000 evrov, obljubil pa je še, da bodo še v letošnjem letu zagotovilo okoli 44.000 evrov, ostalo pa v naslednjem letu. Izvajalcem gradbenih del iz velenjskega Vegrada je zaželel kvalitetno in uspešno delo. Na pomembnost dogodka je opozoril tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič. Ob dokončnem dogovoru je vsem udeleženim stranem čestital še državni sekretar Emanuel Čerček, vodja službe za investicije pri ministrstvu za šolstvo in šport. Predstavnik izvajalcev gradbenih del Ivan Kroflič, direktor inženiringa v Gradbenem podjetju Vegrad iz Velenja, pa je obljubil, da bodo dela izvajali strokovno, ter izrazil prepričanje, da bodo nov vrtec v Kidričevem zgradili še pred dogovorjenim rokom, tako da bi lahko kidričevski otroci in vzgojiteljice novo šolsko leto jeseni prihodnjega leta že pričeli v novem vrtcu. Slovesnega podpisa pogodbe so se v prostorih občine Kidričevo udeležili tudi državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Zvone Zinrajh, oba podžupana občine Kidričevo Jože Medved in Jože Goričan, predsednica občinskega odbora za družbene dejavnosti Silvestra Klemenčič, predsednik gradbenega odbora za novi vrtec Anton Leskovar, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik ter svetovalec za gradbene zadeve v občini Kidričevo Herbert Glavič. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pogodbo o izgradnji novega vrtca v Kidričevem so podpisali (z leve) minister dr. Milan Zver, kidričevski župan Jožef Murko in predstavnik velenjskega Vegrada Ivan Kroflič. Ptuj • Kaj bo s ptujskim gričem Panoramo Še trideset dni bodo iskali najemnika ■ II Drevesa na ptujski Panorami so pomlad dočakala neobrezana. Ptujčane in vse, ki hodijo mimo tega ptujskega griča, zanima, kaj se dogaja: ali nasad opuščajo, ga bodo izsekali, iščejo drugega najemnika ali pa je posredi še kaj drugega. Morda pa je MO Ptuj že uspela s projekti za Grič dobrega in ga bo pričela kmalu udejanjati? "Kar zadeva aktivnosti Sklada kmetijskih zemljišč, sem o njih slabo informiran. Glede občinskih načrtov pa lahko povem, da smo v prostorskih planih uspeli spremeniti namembnost iz čistih kmetijskih površin v parkovne. V okviru projekta Adhoc pripravljamo idejno študijo za možno uporabo panoramskega griča kot arheološko-et-nološkega parka. Od obsega arheoloških izkopavanj in morebitnih najdb bo odvisna nadaljnja usoda panoramskega griča," je stanje v zvezi s Panoramo s strani MO Ptuj na kratko pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. V Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je na naša vprašanja v zvezi z zakupom in obdelavo sadovnjaka Panorama odgovoril direktor Sergij Daolio. Sadovnjak na 15 ha je imel v celoti v zakupu Šemsi Had-jijaj, skladno s pogodbo pa je zakup pred iztekom leta Prostovoljci sodelujejo na različnih področjih, posebno pa z delavci in varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki v svojih delavnicah izdelujejo različne uporabne predmete. V sredo, 28. marca, so skupaj organizirali drugo velikonočno prodajno tržnico pod geslom »Kupi in pomagaj!« Varovanci Zavoda Dornava so pripravili izbor svojih najlepših izdelkov, dijaki in zaposleni pa so jih z veseljem pokupili. Na ta način so predstavili dejavnost odpovedal. Po odpovedi so v Skladu pripravili novo ponudbo za oddajo tega zemljišča v zakup, na oglasni deski Upravne enote Ptuj je bila objavljena od 2. februarja do 5. marca letos. Na ponudbo se ni prijavil nihče. Upravni enoti Ptuj so zato 29. marca podali novo ponudbo po 30 odstotkov nižji ceni zakupnine, da bi zagotovili novega zakupnika, s tem pa tudi ob-delanost tega sadovnjaka. Ponudba naj bi bila objavljena še v teh dneh, na vpogled bo 30 dni. Če v tem času novega zakupnika ne bodo dobili, se bo sklad o nadaljnjih ukrepih odločil po strokovni preučitvi celotne problematike in vseh danih možnosti. Kot je še povedal Sergij Da- olio, se je Območna izpostava Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na Ptuju o možnem zakupu pogovarjala tudi z nekaterimi znanimi sadjarji na tem območju in tudi z nekaterimi zakupniki, ki že imajo sklenjene zakupne pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Za prijavo na ponudbo se ni odločil noben sadjar. Glavni razlog, zakaj ne, naj bi bil v sami sestavi nasada, v katerem imajo 30-od-stotni delež jabolka goldstar, ki se danes kot konzumno sadje ne prodajajo, po trditvah poznavalcev pa tudi niso zanimiva za predelavo kot industrijsko sadje, ker cena ne pokriva stroškov spravila. V celem sadovnjaku Panorame raste 19.020 dreves. Goldstar ni posajen v enotnem nasadu, temveč se meša z ostalimi sortami, tako da je onemogočeno tudi parcialno krčenje. Nasad je bil posajen leta 1985 in je tik pred iztekom rodnosti. Oddajo zemljišč na Panorami v zakup pa "bremeni" tudi to, da je površina po družbenem planu arheološko zaščitena in da gre za zemljišče, ki je predmet denacionali-zacijskega postopka; ta še ni zaključen. Po zakonodaji namreč zakupna pogodba preneha z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske pogodbe, smo še izvedeli v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. MG Foto: Črtomir Goznik Za Panoramo iščejo novega zakupnika, ker je dosedanji v skladu s pogodbo najem odpovedal pred iztekom leta 2006. Ptuj • Velikonočna prodajna tržnica prostovoljcev Ekonomske šole Kupi in pomagaj! Na Ekonomski šoli Ptuj se že več let ukvarjajo s spodbujanjem dijakov pri prostovoljnih dejavnostih. zavoda, izvirno oblikovane izdelke in skupaj z varovanci preživeli nekaj prijetnih uric. V tem projektu sta na Ekonomski šoli svoje moči združili mentorici Sonja Šaše in Sonja Mlinarič. Sonja & Sonja Foto: Črtomir Goznik Foto: arhiv ES Ptuj Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost mladih, ker razvija njihov občutek za solidarnost in pozitivne vrednote, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Ptuj • Podpis pogodbe o vitalizacija jezera Projekt za razvoj turizma V poročni dvorani na Ptuju je bil v petek slavnostni podpis pogodbe o vitalizaciji Ptujskega jezera, gradnji pristanišča Ranca, vseh vstopno-izstopnih mest (v Za-bovcih v občini Markovci in pri Termah na Ptuju), veslaške proge ter označitvi plovbnih poti s prometno signalizacijo, ki jih je skupaj 6200 metrov. Pogodbo so podpisali v imenu ministrstva za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in župan občine Markovci Franc Kekec. Glede na izjemni pomen projekta in način sofinanciranja, večji del sredstev predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 654.200 evrov, preostanek do višine vrednosti projekta, ki znaša nekaj čez 772 tisoč ev-rov, pa si delita MO Ptuj in občina Markovci v razmerju 80,1 odstotka proti 19,9 odstotka, so se petkovega podpisa pogodbe udeležili tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve RS mag. Zvon-ko Zinrajh, generalni direktor direktorata za šport na ministrstvu za šolstvo in šport Simon Starček, član kabineta ministra Zvera Branko Kolarič, Emanuel Čerček, vodja investicij v ministrstvu za šolstvo in šport, predstavniki sosednjih občin in nekateri drugi. Največja slovenska akumulacija na površini 420 ha bo tako že letos dobila nekatere za razvoj turizma in športa izredno pomembne objekte. Gradnjo naj bi pričeli 1. junija, razpis za izvajalca del je že objavljen, v teku pa je tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Razvoj športnega in vodnega turizma je tudi ena od prioritet Integralnega razvojnega programa MO Ptuj, z izgradnjo športno-rekreativnega centra se bodo pridobili osnovni pogoji za programe vadbe in tekmovanja v kajaku in kanuju na mirnih vodah v vseh disci- V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 6. aprila pogodbo o vitalizaciji Ptujskega jezera podpisali (od leve) Franc Kekec, župan občine Markovci, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. plinah, za vadbo in tekmovanje v jadranju v vseh disciplinah, veslanje, deskanje, rafting in moto navtiko. Z realizacijo projekta vitalizacije Ptujskega jezera bo na reki Dravi in po jezeru tudi stekel javni promet s turistično ladjico s turističnim vodnikom za prevoz obiskovalcev. Naložba v vitalizacijo Ptujskega jezera naj bi se povrnila v dvajsetih letih. Pred tremi oziroma štirimi leti smo začeli trnovo pot, da bi se tudi lokalne skupnosti ob jezeru lahko vključile v nadaljevanje projekta souporabe te največje vodne akumulacije v Sloveniji, je povedal dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Prepričan je, da bo na tej osnovi na vodi in ob vodi zraslo še več skupnih projektov, ki bodo v ponos lokalnim skupnostim in državi. Uresničujemo dolgoletno željo, da bi iz tega umetnega jezera naredil nekaj v smeri turizma, to, kar smo si zadali že pred mnogimi leti, pa je dejal župan občine Markovci Franc Kekec. Sodelovanje med dvema občinama pri tako pomembnem projektu je lahko zgled mnogim drugim. Markovški župan je prepričan, da bodo na tej osnovi lahko uspešno izpeljali še kakšen medobčinski projekt, za katerega bodo podporo našli tudi v državi iv v eU. Ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera posebej veseli, da sta pri novem centru, pomembnem za razvoj turizma in športa, našli skupne interese dve občini. Najbolj pa ga veseli, da sta bili sposobni v zelo kratkem času pripeljati v to okolje kar nekaj evropskega denarja. V obdobju nove finančne perspektive ga bo precej, samo črpati ga bo treba znati. Ormož • Predavanje o nevarnosti industrijskega kmetovanja Prihaja obdobje posledic Nedavno je Mladinski center Ormož v domačem hotelu organiziral odmevno predavanje svobodnega raziskovalca Antona Komata. Bilo je izjemno dobro obiskano in je sprožilo številna vprašanja. Stanje »onesnaženja« v nekem okolju Komat ocenjuje glede na zdravje ljudi, ki v njem živijo. Pri tem ne gre za vprašanje kmetijstva kot panoge, ampak kot industrijskega kmetovanja, pri katerem je tveganje je veliko. Povzroča slabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, krčenje biotske pestrosti in stanja podtalnice ter voda nasploh. Zato Komat svari, da bodo nespametni še žejni. Pri industrijskem kmetovanju gre za zgrešen koncept kmetovanja, ki izvira iz industrijske revolucije prejšnjega stoletja. »Na polju se srečata narava in človek, tukaj ne moremo predvideti reakcij in posledic, kot jih lahko v industriji. Človek je za svoje orodje ali orožje izbral kemična sredstva, ne vedoč, kaj bo povzročil. V začetku jih je videl kot veliko dobrobit pri proizvodnji hrane, najkasneje v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja pa je začel spoznavali stranpoti kemizacije. Prva žrtev so kmetje sami. Kmet je potisnjen v relacije proizvodnje in tržne zakonitosti, za hrbtom pa mu stoji agrokemija, ki je vedno dražja in vedno bolj povečuje stroške proizvodnje. To je zelo nehvaležna pozicija.« Komat je prepričan, da med kmeti obstaja težnja za prehod na sonaravno kmeto- vanje. Kmet se namreč vede kot ekonomski subjekt, zato je naloga države, da premakne trend v smer sonaravnega kmetovanja. Kmetijski okolj-ski programi v Evropski uniji so zelo močni, več kot polovica evropskega proračuna pa je namenjena subvencijam v kmetijstvo. »Proizvedene hrane je preveč, je nekvalitetna, dokazano povzroča zdravstvene težave ljudem. V Sloveniji zamujamo. Zamuda je v glavah tistih, ki načrtujejo kmetijsko proizvodnjo v bodočnosti. Kemizacija okolja je odločitev celotne družbe. Tukaj odpadejo razdelitve na lokalno in globalno. O bodočnosti bodo odločali potrošniki. Osveščeni potrošniki. Trg bo ponujal in proizvajal, kar bo potrošnik kupil. Zato je vsak posameznik odgovoren za to, kakšen svet bomo imeli v prihodnje. Na vseh ravneh prihajamo v obdobje posledic, tudi klimatskih, ne moremo več govoriti, da bo stvar rešila vlada, politika, sedaj šteje vsak posameznik. In njegova denarnica. Osveščenost ljudi je na prvem mestu in bo odločilna.« Anton Komat je spregovoril tudi o zdravju, kot vse pomembnejšii kvaliteti življenja. Stroški zdravstvenih posegov vrtoglavo naraščajo, pogosto igra tudi farmacija neetično vlogo, saj ji je več do tega, da neko sredstvo proda, kot da ima zdravo po- pulacijo. Komat opozarja, da vzdržujemo sistem, ki temelji na reprodukciji bolezni in ne na reprodukciji zdravja. Teži se k temu, da imamo bolno in ne zdravo populacijo. Posameznik zato lahko v preventivi naredi veliko več kot takrat, ko je že bolan. Zato je pomembno: v kakšnem okolju živimo, kakšno hrano jemo in kakšno vodo pijemo. Komat apelira, da je potrebno spremeniti kvaliteto našega življenja. »Etika in morala bosta premaknili našo zavest.« Več moramo vlagati v naše zdravje, to pa je hkrati platforma za boljše življenje in boljši svet. Podatki za Slovenijo so alarmantni. Še nedavno smo v Sloveniji vsako leto odkrili okrog 3800 na novo obolelih za rakom letno, lani je številka prebila mejo 10.000. »Nisem za to, da kar naprej zidamo onkološke bolnice, počasi bo cela Slovenija ena sama onkološka bolnica. Sem za to, da se zadeve lotimo pri vzroku. Zastrupljanje okolja povzroča veliko število novonastalih rakavih obolenj. Porast levkemije pri majhnih otrocih je za 6-7 krat, pa ti otroci ne pijejo in ne kadijo. Otroci so izpostavljeni našemu svetu. Lahko zdravo živijo, a če je okolje zastrupljeno, jim nič ne pomaga. Zato je potreben premik v zavesti vsakega posameznika.« Viki Klemenčič Ivanuša Godeninci • Sum na prašičjo kugo ovržen Lažni preplah v hlevu Na Hrvaškem imajo kmetje velike težave s klasično prašičjo kugo - zelo nalezljivo virusno boleznijo. Pojav bolezni se trudijo zajeziti, vendar se vsake toliko časa pojavi kakšno novo žarišče. Ker so bili registrirani primeri obolelih prašičev tudi neposredno ob meji, je bil del ormoške in sre-diške občine zajet v 10-kilometrski ogroženi pas, v katerem so se izvajali posebno strogi ukrepi, ki so služili omejitvi bolezni le na okužen pas. Veterinarji Veterinarske uprave republike Slovenije (VURS) so nenehno kontro- lirali območje in v tem času pregledal 370 gospodarstev. Opazili niso nič posebnega, in ker se je tudi stanje na Hrvaškem nekoliko pomirilo, so pričeli aktivnosti za dvig zapore ogroženega območja. V skladu z evropskim priročnikom za zatiranje kužnih bolezni je bilo za dvig zapore na ogroženem območju potrebno pregledati vzorce krvi pri prašičih. Tako so ormoški veterinarji 2. aprila odvzeli kri 416 prašičem na 34 domačijah. Pri tem so trije prašiči poginili, menda zaradi stresa. Stroški bodo rejcem povrnjeni, saj je šlo za škodo pri izvajanju ukrepov v času zatiranja kužne bolezni. Analiza je pri enem od 416 prašičev ugotovila pozitivno reakcijo. Zato je Državno središče za nalezljive bolezni čez dva dni odredilo ponoven odvzem krvi v istem hlevu. Tudi hitri test elisa je pokazal pozitivno reakcijo na prašičjo kugo pri omenjenem pujsu v hlevu Renate Bubek Požgan iz Godenincev. Sumljivega pujsa so evtanazirali, hkrati pa so ponovno odvzeli vzorce krvi še pri vseh pujsih na gospodarstvu. V Nacionalnem veterinarskem inštitutu so sumljivega prašiča medtem že secirali in vsi rezultati so bili, k sreči, negativni. Postavlja pa se vprašanje, kako je lahko prišlo do napačnega rezultata oziroma zakaj je moral pujs umreti, da bi dokazal svojo nedolžnost. Dr. Borut Zemljič, direktor ormoške veterinarske ambulante, domneva, da je očitno prišlo do navzkrižne reakcije med virusom goveje virusne driske, ki je iz iste skupine bolezni kot prašičja kuga. Na omenjenem gospodarstvu redijo poleg prašičev namreč tudi govedo. Prašiča so usmrtili, ker tako odrejajo predpisi. Na vprašanje, ali je šlo za lažni preplah, pa je dr. Zem-ljič odgovoril, da je v primeru prašičje kuge bolje vsako stvar dvakrat pregledati kot enkrat spregledati. Čez praznike naj bi pregledali še prašičeve notranje organe, da bi izključili vsak sum; rezultati naj bi bili znani te dni. Če bodo negativni, ni nobene ovire več, da se ne dvigne zapora ogroženega območja in se sprosti reja prašičev na tem območju. Viki Klemenčič Ivanuša Foto. Vki Na srečo so bili testi negativni in na ormoškem pričakujejo, da bodo ukrepi v zvezi z ogroženim območjem kmalu odpravljeni. Od tod in tam Markovci • Bogato ob veliki noči Foto: MZ Članice Društva podeželskih žena občine Markovci, ki ga vodi predsednica Slavica Vincek, so tudi letos v prostorih župnijske dvorane v Markovcih pripravile velikonočno razstavo pisanic. Razstava je vrata odprla na cvetno nedeljo, ko je bilo v markovski fari še posebej slovesno. Iz večine vasi so namreč možje in fantje prinesli blagoslovit izjemno velike presmece, ki so jih z združenimi močmi spletali dan ali dva pred praznikom. Veliko obiskovalcev je na cvetno nedeljo s svojo ponudbo v Markovce pritegnila velikonočna kmečka tržnica, bogato pripravljena pa je bila tudi razstava pisanic v župnijski dvorani. Tudi tokrat so članice Društva podeželskih žena občine Markovci, ki so aktivne vse leto, izdelale čudovite pisanice, na razstavi pa si je bilo moč ogledati še prtičke in prte z vezenimi motivi ter druge raznovrstne izdelke ročnih del (od kvačkanja, pletenja...). Sicer pa bodo prireditve v občini Markovci oziroma markovski fari potekale ves mesec, saj aprila goduje markovski zaveznik sv. Marko, praznovanje markovega pa je združeno s proslavitvijo občinskega praznika. MZ Lenart • Koncert vrteškega zborčka »Kamenčki« V petek, 6. aprila, je OŠ Lenart, enota Vrtec, organizirala v Domu kulture v Lenartu koncert vrteškega otroškega zborčka »Kamenčki«; zborček deluje pod mentorstvom Nataše Mlinarič. Kot gostje so na koncertu nastopili Klapovuhu, otroci iz Roza igralnice (na fotografiji) in plesalci z OŠ Lenart. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec in pomočnica ravnatelja za vrtec Kristina Travnekar. Prireditev je bila prva v nizu prireditev ob praznovanju 50-letnice vrtca v Lenartu; osrednja slovesnost bo 22. novembra. Zmago Šalamun Križevci • Odlični gledališčniki Foto: NS Gledališka skupina iz Križevcev pri Ljutomeru je sodelovala na 3. Festivalu komedije v Pekrah. Izmed 18 prijavljenih predstav se jih je le 8 uvrstilo v zaključni del, kjer so se Prleki imenitno izkazali. S komedijo "Ženska že ve" so bili najiz-virnejši in prejeli najvišje priznanje tako strokovne žirije kot žirije občinstva. Njihova igralka Vera Slavič (na posnetku druga z leve) je bila za žensko vlogo s strani strokovne žirije bila izbrana za naj komedijantko. Komedijo režiserja Srečka Centriha iz Ljutomera so ob Slavičevi odigrali še Rajko Vršič, Slavko Štrakl, Manca Sušec, Sabina Slavič, Robi Kosalec in Duška Prajndl. Za izreden dosežek je križevskim gledališč-nikom na sprejemu čestital tudi župan občine Križevci pri Ljutomeru Ozvald Tučič (prvi z desne). NŠ Turški Vrh • Škrinjarjevi še vedno niso v novi hiši Zakaj krajani dvomijo in širijo nečedne govorice? Kot smo poročali, so po tem, ko je 28. avgusta lani okrog 200 let staro cimprano domačijo družine Škrinjar v Turškem Vrhu 14 uničil požar, mnogi hitro priskočili na pomoč, tako da so na pogorišču stare v štirih mesecih postavili novo, zidano hišo. A v njej še vedno ne živijo. Potem ko jim je požar uničil vse, tudi obleko in obutev, so se Škrinjarjevi začasno preselili v bližnjo staro hišo v Turškem Vrhu 102, ki so jo že pred leti dobili od staršev. Ko smo jih pred velikonočnimi prazniki obiskali, nas je v njihovem začasnem domu pričakala mati s petimi od desetih otrok, saj so bili oče in drugi otroci tedaj od doma. Presenečeni smo bili, saj še vedno niso bili v novi hiši, čeprav so nam pred novim letom zatrjevali, da bodo kmalu v njej. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko so nas ob prihodu avtobusa v Turškem Vrhu nagovorili domačini in izrazili dvom nad porabo denarja, ki so ga Škrinjarjevi dobili od raznih darovalcev, češ da nima nihče nobene kontrole nad tem, koliko denarja so že prejeli in za kaj so ga porabili; seznanili pa so nas tudi z nekaterimi drugimi nečednimi govoricami, ki se širijo po Halozah in naj bi bili posledica očitnih dvomov nekaterih sokrajanov. Ko smo o tem po telefonu seznanili glavo družine, očeta Stanka Škrinjara, je bil ogorčen, čeprav je nekaj tega že tudi njemu prišlo na uho, zato se je naslednji dan oglasil v našem uredništvu z vso dokumentacijo o prejetem denarju in vsemi računi o do sedaj kupljenem materialu iz zbranega denarja ter povedal: "Prepričan sem, da gre med nekaterimi sokrajani le za namerno podtikanje raznih govoric in po domače povedano za „favšijo". Ni res, kar govorijo, da naj bi že pred leti od nekoga dobil opeko in les za ostrešje, ampak sem zaradi tega, ker se je naša 12-članska družina stiskala v majhni, 200 let stari haloški koči pred štirimi leti sam kupil 1000 zidakov za novo hišo v ptujskem Opteju, za kar obstaja tudi račun. Tudi ni res, da naj bi to opeko potem prodajal, saj je sedaj vsa vzidana v novo hišo, ki smo jo zgradili na pogorišču stare." Kako komentirate govorice, da naj bi si kmalu po tem, ko ste prejeli večjo količino denarja, vaša sinova kupila vsak svoj avtomobil? „Sicer je res, da si je starejši sin kupil novo opel astro, ampak to je bilo že pred štirimi leti, torej kar nekaj let pred tem, ko smo pogoreli in ko so pričeli za nas zbirati denar. Mlajši sin pa si je res pred kakima dvema mesecema kupil 10 let staro cordobo, a je za to najel bančni kredit, za kar imamo tudi pisne dokaze." Ljudje so nam povedali, da naj bi oblačila, ki ste jih prejeli od darovalcev, kar sežigali. Je to res? "Tudi to je laž, ne vem, zakaj naj bi jih sežigal, vsak lahko pride in se prepriča, da imamo oblačil in obutve polno hišo ter tudi podstrešje. Res pa je, da imamo oblačil že zdavnaj dovolj, da nam nekatera ne ustrezajo zaradi velikosti, a nam jih občasno še vedno prinesejo ali pošljejo." Krajani so tudi prepričani, da ste do sedaj prejeli že mnogo več kot 24.000 evrov raznorazne denarne pomoči. Nam lahko zaupate, koliko denarja ste do sedaj že prejeli? "Lahko, saj imam o tem vso dokumentacijo. Do sedaj smo v denarju prejeli okoli 1,8 milijona tolarjev od darovalcev sklada Ivana Krambergerja v akciji Slovenskih novic. Okoli 1,1 milijona tolarjev smo prejeli od območne organizacije Rdečega križa Ptuj. Od televizijske oddaje Maria Galuniča Spet doma pa smo pred krat- ste v smeri naselja Sobetinci. V naselju Sobetinci je v levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Voznik in sopotnik na prednjem sedežu sta bila huje poškodovana, 20-letni sopotnik na zadnjem sedežu pa je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče," se glasi uradno policijsko poročilo PU Maribor o usodni nesreči. Medtem ko je bila nesreča za 20-letnega U. O. iz Cvetkovcev usodna, sta njegova prijatelja - oba soudeležena v prometni nesreči - dobila težje telesne poškodbe. Starši, sorodniki in prijatelji so U. O. na njegovi zadnji poti pospremili včeraj ob 15. uri na pokopališču v Podgorcih, več informacij o nesreči pa bodo na Policijski upravi Maribor podali na današnji tiskovni konferenci. MZ kim prejeli koli 5700 evrov, nekaj tedaj zbranega denarja pa naj bi prejeli še v kratkem. Pri tem moram pojasniti, da jaz in naša družina nismo krivi, da je bilo tedaj po televiziji povedano, da naj bi živeli v hiši brez elektrike in vode, saj vsi vedo, da imamo oboje in da nam je to uspelo pridobiti tudi s pomočjo občine Zavrč. Odločno zanikam in zelo me bolijo tudi žaljive govorice, da naj bi se naša družina preselila v hišo v Turškem Vrhu, kjer sedaj začasno prebivamo, že dva dni, preden nam je pogorela naša nekdanja domačija. Tudi v tem primeru gre za zlonamerno podtikanje, in če se bodo take govorice nadaljevale, bom zoper tiste, ki jih bodo razširjali, prisiljen sodno ukrepati. Ne vem, zakaj mi nekateri to počno, ko pa si jaz in moja družina srčno želimo, da bi živeli mirno in v sožitju z drugimi krajani, saj smo vsi Haložani." In kdaj pričakujete, da se boste lahko vselili v svojo novo hišo? "Kot ste videli, so okna že vgrajena, napeljana je že tudi vsa električna inštalacija, kma- lu po praznikih pričakujemo, da nam bodo napeljali še vodovod, in če nam bo uspelo postoriti vse, kar nas še čaka, potem predvidevam, da bi se v novo hišo lahko preselili okoli prvomajskih praznikov. Tega si vsi od srca želimo, saj se tukaj v začasnem bivališču vsi zelo stiskamo. Rad pa bi rad povedal tudi, da do sedaj še nihče ni izrazil kakršne koli želje o tem, da bi preverjal ali kontroliral obseg denarja in vsega, kar smo prejeli po tem, ko nam je do tal pogorela stara domačija. Zato če kdo to želi, če karkoli dvomi, lahko vse skupaj kadarkoli preveri, saj hranim vse račune, dokumente in zapiske o tem, koliko denarja smo od koga prejeli ter za kaj smo ta denar porabili oziroma kaj smo si z njim kupili. Še enkrat pa se v imenu cele družine iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so nam do sedaj na kakršen koli način pomagali." Torej ste sedaj za silo oskrbljeni, da se lahko brez težav preživljate? "Ne vem, kaj bi vam odgovoril, kajti čeprav nismo brez denarja, se še vedno težko preživljamo. Treba je vedeti, da žena ni nikjer zaposlena in da mora vsak dan pridno skrbeti za to, da prehrani našo številno družino. Za vse šoloobvezne otroke in najmanjšo hčerkico Melito sicer prejemamo otroški dodatek, ampak tega je malo. Pri hiši sem zaposlen le jaz, delam kot zidar pri zasebniku s povprečno plačo 550 evrov na mesec in to je vse. S tem denarjem moramo prehra-niti 12 lačnih ust, poleg tega pa je treba še redno plačevati položnice za elektriko, vodo, telefon ter vse drugo, razen televizije, česar smo tu oproščeni. A čeprav bo vse skupaj bolj skromno, bo po mojem zadostovalo, da bomo lahko za silo živeli, želimo si le, da bi bilo negativnih govoric o naši družini enkrat konec." M. Ozmec Sobetinci • V prometni nesreči umrl mlad fant Ceste ponovno terjale davek Še ni dolgo tega, ko nas je lansko leto ob dnevu mrtvih presunila novica, da je v prometni nesreči umrl mladenič iz okolice Ptuja. Tokrat se je vest o smrti 20-letnega mladeniča iz Cvetkovcev razširila na velikonočno soboto. „7. aprila okoli 3. ure se je v nesreča, v kateri je ena ose- voznik osebnega avtomobila naselju Sobetinci na območ- ba umrla, dve pa sta bili huje iz okolice Ptuja je vozil po loju Ptuja zgodila prometna telesno poškodovani. 20-letni kalni cesti iz smeri glavne ce- Foto: MZ Po neuradnih informacijah naj bi avtomobil najprej trčil v betonsko ploščo ob bankini, od koder naj bi ga odbilo v bližnje drevo. Trčenje je bilo usodno za 20-letnika na zadnjem sedežu. Foto: M. Ozmec Oče Stanko Škrinjar je v naše uredništvo prinesel na ogled mapo s številnimi računi in dokumenti o prejetih sredstvih ter nakupih materiala. Cirkuiane • Sedma seja občinskega sveta Popkovina prerezana -sledijo porodni krči? Z velikimi črkami zapisano v zgodovino: 29. marca 2007 je bil sprejet prvi proračun občine Cirkulane. Foto: MZ Nova županova okrepitev v občinski upravi: pravnica Milena Debeljak bo skrbela za upravne postopke in vodila tajniška dela. Direktorica občinske uprave bo Kristina Kelenc, dosedanja računovodki-nja občine Gorišnica. Na mestu računovodkinje v občini Cirkulane bo zaposlena Ana Krajnc. V razpravi pred sprejetjem proračuna je bilo ponovno nekaj predlogov za modernizacijo več odsekov cest. Svetniki so se dogovorili, da se bodo v kratkem odpravili na skupen ogled terena, da vidijo, kakšna je dejanska slika cest v naravi. Na teren sta se pred nedavnim že odpravila župan Janez Jurgec in svetnik Ivan Hemetek. Kako sta z avtomobilom smučala po haloškem blatu, je pojasnil župan: „Ogledala sva si vse ceste, bila sva na vseh kritičnih odsekih in na enem delu tudi obtičala. Ko sva se pripeljala v „grabo", so nama pot prekrižala podrta drevesa, cesta pa je bila spolzka tudi zaradi nedavnega snega, ki se je ta čas sicer že stopil. Ker nisva mogla ne naprej in ne nazaj, sva na pomoč poklicala gasilce, ki so nama uspešno pomagali." Cirkulane so tako med prvimi novoustanovljenimi občinami, ki so že sprejele svoj proračun za letošnje leto, obenem pa so se z nekdanjo skupno občino Cirkulane dogovorili tudi o premoženjsko-delitveni bilanci, ki pa sta jo župana obeh občin že tudi podpisala. Sicer pa je občinski svet v Cirkulanah na zadnji seji, ki je bila minuli četrtek, najprej potrdil zapisnika pete in šeste seje in se seznanil s poročilom o realizaciji sklepov, sprejetih na sejah. V nadaljevanju je bila razprava o sporazumu o premoženj-sko-delitveni bilanci. Župan Janez Jurgec je poudaril, da je primer tega akta zasledil tudi v glasilu Združenja občin Slovenije. „Primer delitvene bilance, ki ga navajajo v glasilu, ni bistveno drugačen, kot je naš dokument - da se premoženje razdeli po teritorialnem principu." Ivan Hemetek (SLS) je dodal, da obravnavajo uradno zadnji akt, ki občino Cirkulane še povezuje z nekdanjo občino Gorišnica. Ob tem je poudaril, da s takšnim predlogom sicer niso popolnoma zadovoljni in da tudi ta predlog postavlja Cirkulančane v podrejen položaj, kot se je to po njegovem mnenju godilo že vseskozi v času skupne občine. „Če je cilj, da občina začne popolnoma samostojno pot, bomo ta akt potrdili. Glasoval bom za in očitno je za boljši jutri ponovno potrebna neka žrtev," je razmišljal Hemetek. Njegov strankarski kolega in podžupan Jožef Klinc pa se je na kratko obregnil še ob delovanje občinskega sveta v skupni gorišniški občini. „Ne strinjam se z razmišljanjem nekaterih, da smo bili stari svetniki v skupni občini samo oprode v občinskem svetu in da smo samo kimali. Samostojno občino smo ustanovili prav z namenom, da sami razpolagamo s svojim denarjem. Cirkulanski svetniki smo morali v občinskem svetu v Gorišnici precej lobirati, da smo dobili to, kar smo. Predlagano delitveno bilanco podpiram, ker menim, da je pri tem vseeno več pozitivnih kot negativnih strani. Končno lahko dosežemo cilj, za katerega smo si prizadevali z referendumom. Upam, da bo investicijska bilanca po štirih letih za občino Cir-kulane boljša, kot je zdaj po 12. v skupni občini." Z razmišljanjem Ivana Hemetka se je strinjal tudi svetnik Rajko Lesjak (SD): „Pridružujem se mnenju Ivana, da z delitveno bilanco sicer več izgubimo kot pridobimo. Sami smo naredili napako pred 14 leti, ko nismo izglasovali samostojne občine. Že takrat bi morali iti na samostojno pot. Kar se tiče delitvene bilance, pa dobi moj glas." Župan Jurgec se je v razpravo vključil z razmišljanjem, da ni smiselno gledati nazaj, ampak vnaprej. „Vaša mnenja so zelo vzpodbudna. Če dosežemo cilje, ki smo si jih zadali, je uspeh zagotovljen. Menim, da smo na pravi poti." Zanimivo primerjavo je ob začetku nove poti občine Cirkulane in potrjevanju sporazuma o premoženjsko-delitveni bilanci našla tudi svetnica Danica Ranfl (SLS). „Sporazum podpiram, ker je potreben, da končno prere-žemo popkovino z občino Gorišnica. Vemo, da je pri vsakem rojstvu nekaj joka in tudi krčev. Verjamem, da bomo tudi skozi to fazo šli uspešno in da nam bo v samostojni občini lepše." S tem je bila razprava o sporazumu o pre-moženjsko-delitveni bilanci zaključena in z vsemi glasovi za tudi potrjena. Delitvena bilanca med občinama Gorišni-ca in Cirkulane naj bi bila po besedah svetnika Hemetka v Sloveniji tudi prva sprejeta s strani obeh občinskih svetov in podpisana s strani obeh županov. S tem se je strinjal župan in dejal, da se veliko županov novonastalih občin s številnimi vprašanji in prošnjami obrača na njega. „Smo med prvimi novonastalimi občinami, ki imamo sprejete že skoraj vse akte, potrebne za delovanje občine. Več županov me pokliče in prosi, da jim po elektronski pošti posredujemo predloge aktov, ki smo jih mi že sprejeli. Sicer pa upam, da bo naš občinski svet tvorno deloval tudi v bodoče in da bodo različna mnenja v svetu dobro sprejeta ter upoštevana." Sprejetju delitvene bilance je sledila obravnava prvega proračuna občine Cirkulane. Župan je povedal, da so predlog pregledali odbori občinskega sveta, da bistvenih pripomb ni bilo in da proračun v takšni obliki predlagajo v potrditev. „Mogoče večjih pripomb ni bilo, ker gre za prvi proračun v samostojni občini. Upam, da smo okvirje proračuna dobro zastavili. Ob tem naj povem, da imamo pripravljeno dokumentacijo za prijavo za državno sofinanciranje gradnje vrtca, dokončanje športnega igrišča in nekaj mostov." Prvi proračun občine Cirkulane so svetniki po krajši razpravi soglasno potrdili, pa ne samo z dvigom rok, ampak tudi z aplavzom. Pod točko pobude in vprašanja so razpravljali še o prijavi za sofinanciranje novogradnje šolske telovadnice na razpis šolskega ministrstva. Po besedah župana naj bi bila telovadnica podobne velikosti, kot je nova markovska. V skladu z idejno zasnovo in predlagano finančno konstrukcijo pa naj bi stala okrog 400 milijonov tolarjev. Obširna razprava je bila tudi okrog ravnanja z odpadki, česar naj bi se v občini v bodoče lotili bolj sistematično. Veliko gospodinjstev namreč še vedno nima posod za zbiranje in odvoz odpadkov, občani pa kosovne in druge odpadke pogosto odlagajo tudi v zabojnikih na pokopališču. Mojca Zemljarič Župan Janez Jurgec je na minuli seji pojasnil, da nameravajo aprila zaposliti delavce v občinski upravi. Ta čas vzpostavljajo samostojno računovodstvo, zaključil pa se je tudi razpis za delovno mesto hišnika. V kratkem pa bodo izbrali tudi celostno podobo občine. Od tod in tam Ptuj • Ko zadiši po medenjakih in potici... Foto: Dženana Bečirovič Tudi letos so v Društvu za cerebralno paralizo Sonček na Ptuju pripravili velikonočno kuharsko delavnico. V centru Sonček so se v četrtek ob 17. uri sestali sladokusci in pod vodstvom kuharice Magde Sagadin izdelali nekaj vrst peciva. Delavnic so se udeležili člani in uporabniki društva, približno 20 se jih je učilo pripraviti potratno potico in izdelovati okusne medenjake, ki so odlični tako po okusu kot tudi videzu. Sagadinova, ki je sicer kuharica v enem ptujskih gostišč, peciva zelo rada peče, v času praznikov speče tudi do osem potic dnevno - za prijatelje, sodelavce in še koga. „Namen delavnic je bil druženje in izmenjava izkušenj. Vsi smo bili navdušeni nad spretnostjo in znanjem gospe Magde, ki nas je nedvomno veliko naučila," je dejala Sabaha Grgič, vodja projekta velikonočnih delavnic. Dženana Bečirovič Križevcfc Velikonočna razstava Foto: NS Člani kulturnega društva Križevcipri Ljutomeru, ki jih že vrsto let vodi Vera Slavič, so v predprazničnem velikonočnem času pripravili že 8. razstavo pisanic. Na ogled je okoli 1200 ročnih poslikav, izdelanih v različnih tehnikah in motivih. Glavna ustvarjalka je bila domačinka Olga Antič, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarja skozi vse leto. Letošnjo razstavo v prostorih križevskega župnišča so popestrile vezenine Darje Pre-log inprtički Marjane Rožman. NŠ Lenart • Dve območni reviji JSKD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, je v zadnji dneh marca organiziral dve območni reviji. Prva - Lutkarije 2007, območna revija otroških in odraslih lutkovnih skupin iz občin Lenart, Sv. Ana in Sv. Trojica -je potekala v petek, 23. marca, v kulturnem domu Sv. Trojica. Zbrane je pozdravil župan Darko Fras. Na reviji pa je nastopilo devet lutkovnih skupin. Lutkovna skupina Barakude iz OŠ Sv. Ana, ki jo vodi Ana Šnofl, seje predstavila s predstavami Zrcalce, Zmešnjava v gozdu, Grdinica pod skalco, Poletna nevihta, Prebrisana polžka in Mravljica pregnala grdinico iz lisičje hišice. Lutkovna skupina OŠ Sv. Trojica pod vodstvom Tanje Cekovski se je predstavila z Mojco Pokrajculjo, lutkovna skupina Kurja lojtra KD Trojica iz Sv. Trojice se je predstavila s predstavo Butale in butalci. Skupino vodi Denis Klampfer. Pod vodstvom Judite Bračko pa je na reviji nastopila lutkovna skupina Tantadruj iz OŠ Voličina. Predstavili so se s predstavo Polžek zmagal v teku z lisico. Revijo je strokovno spremljal Danilo Trstenjak, igralec in animator v Lutkovnem gledališču Maribor. V petek, 30. marca, pa je v kulturnem domu pri Sv. Ani potekal Otroški oder 2007 ali območna revija otroških gledaliških skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica. Na reviji je nastopilo šest gledaliških skupin, in sicer: gledališka skupina Party breakersi iz OŠ Benedikt, dramski krožek OŠ Sv. Jurij, gledališki klub Benedikt, OŠ Benedikt, gledališka skupina OŠ Sv. Trojica, dramski krožek OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž, Dramko iz OŠ Sv. Ana. Revijo je strokovno spremljala Andreja Kovač. Zmago Šalamun London • Bo Microsoft podatke o Windowsih moral dati zastonj? Dva milijona evrov zagrožene kazni Potem ko je Evropska komisija 1. marca ameriško računalniško podjetje Microsoft obtožila, da za podatke o povezljivosti svojega operacijskega sistema Windows s programsko opremo konkurentov zaračunava nerazumne cene, britanski časnik Financial Times še piše, da bo Bruselj od Microsofta verjetno zahteval, naj te podatke ponudi zastonj ali po bolj ali manj simbolični ceni. FT se pri tem sklicuje na dokument komisije, v katerem evropski varuhi konkurence poudarjajo, da je Microsoft v preteklosti že ponudil podatke, potrebne za medsebojno povezljivost Windowsov s programsko opremo kunku-rentov, zastonj ali po dokaj nizki ceni. Ker pri omenjenih podatkih ne gre za izvorno kodo operacijskega sistema in ker po mnenju Bruslja nimajo nobene inovativne vrednosti, FT predvideva, da bo komisija od Microsofta zahtevala znatno znižanje licenčnin za dostop do podatkov o povezljivosti. Microsoft se s takšnimi ocenami ne strinja in poudarja, da so nekatere študije pokazale, da so Microsoftove licenčni-ne že zdaj 30 odstotkov pod tržnimi vrednostmi. Komisija ob tem opozarja, da je treba pri tem razlikovati med li-cenčninami za izvorno kodo in licenčninami za podatke o povezljivosti. Microsoft ima sicer čas do 23. aprila, da odgovori na očitke komisije o previsokih licenčninah, potem pa se lahko zgodi, da bo Bruselj podjetje znova oglobil z dnevnimi globami v višini dveh milijonov evrov. (STA) ZDA • Barack Obama zbral 25 milijonov dolarjev za kampanjo Demokrati z 80, repu- blikanci s 40 milijoni dolarjev Demokratski senator iz Illi-noisa Barack Obama, za katerega pred dvema letoma zunaj Chicaga ni slišal še skoraj nihče, je v prvem četrtletju za svojo predsedniško kampanjo zbral 25 milijonov dolarjev, kar je le milijon manj od rekorderke, newyorške senatorke Hillary Clinton in dva milijona dolarjev več od najuspešnejšega republikanca, nekdanjega guvernerja Mas-sachusettsa Mitta Romneyja. Demokratski kandidati krepko prekašajo republikanske, saj so skupaj zbrali 80 milijonov dolarjev, nasprotna stran pa skupaj le 40 milijonov. Razlogov za uvodni uspeh demokratov je več, nobeden med njimi pa trenutno ne obeta nič dobrega za zmago republikancev leta 2008. Republikanski volivci naj za zdaj še ne bi bili navdušeni nad seznamom kandidatov in donatorji naj bi še vedno držali roke na denarnici v pričakovanju novih ljudi. Ankete kažejo, da so demokrati veliko bolj zadovoljni s svojimi kandidati, velike vsote denarja pa kažejo, da so demokrati zelo zagreti za spremembo v Beli hiši. Uspeh Baracka Obame je velik, saj je imela Clintonova za sabo svojega moža Billa Clintona, njegovo mrežo donatorjev kot tudi lastno iz dveh senatnih kampanj. Clintonova je še vedno vodilna kandidatka v anketah, vendar pa Obamovih 25 milijonov dolarjev pomeni, da nikakor več ni neizogibna zmagovalka demokratskega primarnega procesa. To je zanjo morda tudi dobro, saj se bodo republikanci z napadi in kritikami začeli bolj osre-dotočati na Obamo, ki je senatorko krepko premagal po številu donatorjev. Obama je dobil denar od 100.000 ljudi, Clintonova pa od 50.000, kar pomeni, da je temnopolti senator navdušil tudi navadne Američane, ki mu lahko kasneje prispevajo še več, do skupne meje 4600 dolarjev na osebo za primarne in splošne volitve skupaj. Clintonovi in Obami med demokrati sledi nekdanji senator in podpredsedniški kandidat John Edwards s 14 milijoni dolarjev pred guvernerjem Nove Mehike Billom Richardsonom s šestimi milijoni in senatorjem iz Con-necticuta Christopherjem Doddom s štirimi milijoni. Med republikanci je razočaral senator iz Arizone John McCain z 12,5 milijona dolarjev, ki je na tretjem mestu za Romneyjem in nekdanjim newyorškim županom Rudy-jem Giulianijem s 15 milijoni dolarjev. Giuliani, ki vodi v anketah med republikanci, je Obami čestital za uspeh, podobne čestitke pa so prišle tudi iz tabora Hillary Clinton. (STA) Zagreb • Hrvaška tujim upnikom dolguje 29,4 milijarde evrov Najbolj zadolžena so podjetja in poslovne banke Hrvaška je konec januarja imela za 29,4 milijarde evrov zunanjega dolga, kar je za 400 milijonov evrov več kot ob koncu leta 2006 in za 3,55 milijarde evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Generator zunanjega zadolževanja so bila v zadnjem letu podjetja, ki so se od decembra lani zadolžila za 240 milijonov ev-rov, glede na januar 2006 pa za 2,3 milijarde evrov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na podatke hrvaške centralne banke (HNB). Podjetja so tujim upnikom konec januarja dolgovala 9,6 milijarde evrov, kar znaša 33 odstotkov celotnega hrvaškega dolga do tujine. Še večji dolžniki so poslovne banke, ki so konec januarja tujim upnikom dolgovale 10,4 milijarde evrov, 200 milijonov evrov več kot ob koncu leta 2006 in 1,2 milijarde več kot januarja 2006. Po ocenah HNB je bila stopnja zadolževanja bank s 13 odstotki podpovprečna. (STA) Eritreja • Prepovedali obrezovanje žensk nizacija (WHO) žensko obrezovanje označuje kot žensko genitalno pohabljanje. Po podatkih WHO ta običaj verske ali kulturne narave, ki je povezan z ohranitvijo de-vištva, še vedno izvajajo v 28 državah, predvsem v srednji Afriki, pa tudi v Aziji, primere pa beležijo tudi v izseljenskih skupnostih v Evropi, ZDA in Avstraliji. Po podatkih ZN naj bi bilo v svetu obrezanih več kot 135 milijonov žensk in deklet, vsako leto pa je temu postopku podvrženih kake tri milijone deklic, praviloma mlajših od deset let, navaja AFP. (STA) Rim • Policija aretirala več kot 100 Romunov Zagrožene zaporne in denarne kazni Eritreja je prepovedala življenjsko nevarno prakso obrezovanja žensk, je minuli teden sporočilo eritrejsko ministrstvo za informiranje. Prepoved je v tej vzhodnoaf-riški državi stopila v veljavo 31. marca, ministrstvo pa je ob tem še poudarilo, da pomeni obrezovanje resno zdravstveno grožnjo ženskam, povzroča pa jim tudi hudo trpljenje in ogroža njihova življenja. Vsem, ki bodo zahtevali, spodbujali ali promovirali obrezovanje ali pa oblasti o obrezovanju ne bodo obvestili, grozi denarna ali zaporna kazen, piše na spletni strani ministrstva. Podrobnosti o višini kazni niso navedene. Ta nevarna praksa v Eritreji kljub nasprotovanju vlade doleti 89 odstotkov žensk, tako muslimank kot kristjank, izvajajo pa jo praviloma ženske na svojih domovih. Boleča in nevarna obrezovanja žensk segajo od zašitja zunanjih sramnih usten do odstranitve klitorisa, pa tudi hujših po-habljanj, povezana pa so s številnimi zdravstvenimi zapleti, tudi smrtonosnimi, pa tudi s psihičnimi posledicami. Svetovna zdravstvena orga- Zaradi zvodništva in trgovanja z ljudmi Italijanska policija je v zadnjih dveh mesecih aretirala več romunskih državljanov, je danes sporočilo italijansko notranje ministrstvo. V policijski operaciji, ki je rezultat poostrenih ukrepov na področju prostitucije, trgovanja z ljudmi in nezakonitega priseljevanja, so v Torinu, Bolog-ni, Perugii, Padovi in Veroni aretirali skupno 130 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 102 aretirana sta romunskega rodu, preostali so Italijani oziroma Albanci. Po navedbah oblasti so aretirani osumljeni vpletenosti v zvodništvo, trgovanje z ljudmi ter nezakonito priseljevanje, poleg tega pa naj bi policija med operacijo zasegla večjo količino orožja in denarja. V okviru operacije je bil v Romuniji ujet tudi italijanski ubežnik in obsojeni morilec Antonio Costantini. Italijansko notranje ministrstvo je še sporočilo, da je za uspešno sodelovanje z romunskimi oblastmi zaslužen januarja podpisani dvostranski sporazum o reševanju čezmejnih kaznivih dejanj, italijanski notranji minister Guiliano Amato pa je že izrazil zadovoljstvo nad akcijo. "Izvor moje sreče je dvojen. Aretirali smo kriminalce, odgovorne za gnusne zločine, poleg tega pa se je pri operaciji pokazala učinkovitost sodelovanja z romunskimi oblastmi, ki smo ga začeli pred nekaj meseci," tako Amato. Romuni v Italiji predstavljajo največjo skupino tujcev v državi. Nedavna raziskava je pokazala, da v Italiji živi približno 271.000 Romunov, druge študije pa ocenjujejo, da bi bilo to število lahko še večje, in sicer naj bi jih bilo 400.000. (STA). Gospodarstvo po svetu Zagreb - Največji hrvaški trgovec Konzum je lani ustvaril za 9,73 milijarde kun (1,31 milijarde evrov) prihodkov, kar je za 14,3 odstotka več kot leta 2005. Ob tem je družba, ki je v večinski lasti koncerna Agro-kor, zabeležila za 132,19 milijona kun (17,86 milijona evrov) čistega dobička, 2,1 odstotka več kot predlani. Agrokor, ki se je pred časom poslovno povezal s srbsko družbo Delta, do konca leta pa naj bi se družbi na podlagi krovnega holdinga združili, je na hrvaškem trgu ustvarila za 8,9 milijarde kun (1,2 milijarde evrov)prihodkov, na tujem pa 89,3 milijona kun (12 milijonov evrov). Družba je lani beležila tako rast maloprodaje kot veleprodaje. Prodaja na drobno seje v primerjavi z letom 2005 zvišala za 11,8 odstotka, prodaja na debelo pa 16,7 odstotka. Bruselj - Evropska komisija je v Bruslju dala letalskim družbam in državam članicam na voljo šest mesecev časa za izboljšanje izvajanja pravil o pravicah letalskih potnikov. Bruselj v svoji študiji, v kateri ocenjuje rezultate, izvajanja uredbe o pravicah letalskih potnikov, sicer ugotavlja "določen napredek", a hkrati ocenjuje, da so nujni dodatni koraki za dosledno izvajanje vseh pravil, učinkovitejše pa bi po mnenju Bruslja morale biti tudi države članice. Čeprav imajo danes potniki, ki obtičijo na letališču, posebne pravice, so v primerjavi z letalskimi prevozniki še vedno v slabšem položaju, poudarjajo v Bruslju. Letalski prevozniki na primer v primeru motenih letov potnikov pogosto ne obvestijo o njihovih pravicah, čeprav jih k temu navedena uredba zavezuje, potniki pa te informacije potrebujejo, če želijo uveljaviti svoje pravice. Berlin - Nemško-ameriški avtomobilski koncern Dymler Chrysler se s potencialnimi kupci pogovarja o prodaji ameriškega dela koncerna Chrysler, je v sredo potrdil prvi mož koncerna Dieter Zetsche. Pogovarjajo se s tistimi, ki so izrazili jasen interes za nakup Chrys-lerja, ki se bori z rdečimi številkami, je Zetsche zapisal v govoru, pripravljenim za skupščino delničarjev koncerna v Berlinu. Imena morebitnih kupcev ni razkril, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Za nakup Chryslerja naj bi se, kot poroča dpa, zanimali trije zasebni investicijski skladi Cerberus Capital management, Centerbridge Partners in Blackstone Group. New York - Delnice evropskih borz, gre za 24 kapitalskih trgov v zahodni Evropi, novih članicah EU in obeh borz v Rusiji, so prvič od prve svetovne vojne po tržni kapitalizaciji presegle ameriške delnice. Tržna kapitalizacija delnic na evropskih borzah je konec minulega tedna znašala 15.720 milijard dolarjev, medtem ko je tržna vrednost delnic na ameriških borzah znašala 15.540 milijard dolarjev, piše v torkovi izdaji časnik Financial Times. Financial Times, ki se sklicuje na podatke družbe za poslovne informacije Thompson Financial, ocenjuje, da je nižja tržna kapitalizacija delnic na ameriških borzah znamenje slabljenja globalne prevlade ameriških kapitalskih trgov. Moskva - Družba Eni-Neftegaz, ki naj bi bila podružnica italijanske družbe Eni, je na današnji dražbi kupila del nekoč največjega ruskega naftnega podjetja Jukos. Posel v vrednosti 4,36 milijarde evrov vključuje tudi nakup 20-odstotnega deleža v Gazpromu, ki je v državni lasti in ima monopol nad zemeljskim plinom v Rusiji oz. v njegovi naftni diviziji, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Eni-Neftegaz je kupil tudi delež v družbah v tej branži, Arctigaz in Urengoil. Za Jukosovo premoženje sta se sicer potegovala podružnica zasebnega ruskega proizvajalca zemeljskega plina Novatek in podružnica državne naftne družbe Rosneft. Singapur - Cene nafte so se v sredo zaradi umirjanja strasti med Iranom in Veliko Britanijo in upanja, da bosta državi le našli diplomatsko rešitev spora zaradi zajetih britanskih vojakov in mornarjev, znižale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v maju je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti 64,48 dolarja, kar je za 16 centov manj kot v torek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Severnomorska nafta brent z dobavo v maju se je na londonski borzi pocenila za 11 centov na 67,70 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte se je v torek pocenila za 14 centov na 63,73 dolarja, je kartel objavil na svojih spletnih straneh. Moskva - V ruskem energetskem velikanu Gazpro-mu po besedah izvršnega direktorja Aleksandra Med-vedeva načrtujejo širjenje na elektro-energetski trg, razviti pa nameravajo tudi lastni naftni sektor. "Nihče ne more omajati našega trenutnega položaja največjega izvoznika zemeljskega plina na svetu, toda to za nas ni dovolj," je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal Medvedev. Strateški cilj Gazproma je postati vodilna energetska družba na svetu in zavarovati položaj na domačem in tujih trgih, je dejal Medvedev. Prihodek Gazproma seje od leta 2004, ko je znašal 18,4 milijarde dolarjev, dvignil na 37,2 milijarde dolarjev v letu 2006, je še poročala ruska tiskovna agencija. Rusija je lani na 22 evropskih trgov izvozila 151,1 milijarde kubičnih metrov, leto pred tem pa 147 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. (STA) Ptuj • Še o ustanovitvi Top Energije Pristop k racionalni rabi energije Družba Top Energija je bila ustanovljena za izvedbo projekta soproizvodnje toplotne in električne energije - tako imenovane kogeneracije. Ustanovila sta jo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., v višini 60 odstotkov osnovnega kapitala, in Naša energija, d. o. o., Maribor, v višini 40 odstotkov osnovnega kapitala. Kaj je SPTE - kogeneracija? Soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE), imenovana tudi kogeneracija, je proces sočasnega pretvarjanja enegije goriva v toplotno in električno energijo. Pri tem uporabljajo električni generator, ki ga poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Pri pretvorbi notranje energije goriv v mehansko se sprosti velika količina toplote, ki jo pri tem načinu koristno uporabijo. Sočasna izraba goriva za pridobivanje toplotne in električne energije omogoča velike prihranke primerne energije in zmanjšanje stroškov energetske oskrbe, ne da bi bilo treba spreminjati proizvodne procese. Med ustanovitelji Top Energije in povezanima osebama v družbi Naše energije, Plinarno Maribor, d. d., in Elektro Maribor, d. d., ki zagotavljata odkup produkta po optimalnih pogojih, je bil podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju zaradi dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Top Energija je v bistvu skupno podjetje dveh partnerjev, ki skupaj s povezanimi lastniki predstavljajo celovito energetsko podjetje. Po novem energetskem zakonu je proizvodnja energije tržna dejavnost (kot proizvodnja t. i. zelene energije) in mora biti zaradi transparentnosti poslovanja ločena od javnih služb. Za izvajanje dejavnosti kogeneracije je bilo potrebno pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, licence in status t. i. kvalificiranega proizvajalca električne energije. Končne odločbe je izdalo ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Osnovni namen skupnega podjetja je zagotavljanje učinkovite rabe energije z nadomeščanjem kotlovnih naprav s sodobnimi sistemi soproiz-vodnje. Ob tem je potrebno upoštevati okoljevarstvene zahteve in vedno večje potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo. Skupno podjetje pa se bo tudi lažje soočilo z evropskim energetskim trgom. Kot je pojasnil direktor KP Ptuj Jože Cvetko, Top Energija deluje samostojno, skladno z veljavnimi predpisi in poslovnim načrtom družbe. Njen nadzorni svet, ki ga vodi ptuj- ski župan dr. Štefan Čelan, je z ustanovitvijo nove družbe soglašal pod pogojem, da si uprava družbe predhodno pridobi pozitivno mnenje kolegija županov; tega si je pridobila. Javnosti je bil projekt predstavljen 18. decembra lani. Denarna sredstva za registracijo nove družbe je skladno s pogodbo zagotovilo KP Ptuj, investicijska sredstva pa so sredstva Top Energije. Projekt so realizirali v šestih mesecih pod registraciji podjetja. V register podjetij je bila vpisana 3. julija 2006, sedež ima na Puhovi 10. Stroški in računi strogo ločeni V družbi je zaposlen le direktor, ki vodi poslovanje in jo tudi zastopa, upravljanje, vzdrževanje, računovodske in druge storitve pa se izvajajo pogodbeno. Vsi nastali stroški in računi se za Top Energijo vodijo posebej, ne glede na to, da gre za hčerinsko družbo Komunalnega podjetja Ptuj. Ločeno se izvajajo vse meritve v kurilnici, ločeni so računi za plin, ki se v večjem deležu poplačajo od prodane električne energije kot od prodane toplote. Vložena energija je zemeljski plin, izhodna energija pa toplotna in električna energija. Okrog 43,3 odstotka je električne energije, ki se preko trafopostaje distribuira v elektroenergetski sistem, 40,4 odstotka pa je toplotne energije, ki se preko kotlov po potrebi še dogreva, preden pride do Foto: Črtomir Goznik Jože Cvetko, univ. dipl. inž., direktor Komunalnega podjetja, d. d., Ptuj: »Kogeneracija je sodoben projekt, nov tehnološki koncept, ki ga tudi predvideva strategija Slovenije na področju energetske izrabe virov energije. V osnovi gre za to, da se ohranijo viri energije, da se energija direktno ne proizvaja za sekundarne namene. Po Kjotskem protokolu naj bi se viri energije ohranjali, poraba pa racionalizira. Temu pa sledi tudi projekt kogeneracije.« končnega uporabnika, ki je za vročo vodo le v MO Ptuj. Posebej je potrebno izpostaviti, da se cena toplotne energije, ki jo Top Energija dobavlja KP Ptuj, spreminja izključno na osnovi cene vhodnega materiala zemeljskega plina za enak delež, kot ga uveljavlja distributer zemeljskega plina Adriaplin na območju MO Ptuj po veljavni koncesijski pogodbi. S prihodki od prodane električne in toplotne energije družba prvenstveno pokriva stroške naložbe in obratovalne stroške, pri čemer je največji strošek gorivo, ki predstavlja 92 odsotkov vseh stroškov, vsi ostali stroški so minimalni, saj je koncept podjetja nastavljen tako, da dela z minimalnimi stroški. Pravilnost odločitve o izgradnji Top Energije potrjujejo doseženi rezultati obrato- vanja v prvih dveh mesecih, v katerih je družba proizvedla 1963 MWh toplotne energije in 1991 MWh električne energije, sta povedala direktor KP Ptuj Jože Cetko in direktor Top Energije Franc Jerenko. Delajo na dolgi rok, da bi vse strateške cilje iz razvojne strategije tudi uresničili, zato ne iščejo nobenih bližnjic, ki so jim jih v svojih razpravah želeli pripisati mestni svetniki. Potem ko so imeli priložnost seznaniti se z dejavnostjo Čistega mesta, jih bo v svoje okolje zagotovo povabilo tudi Komunalno podjetje s hčerinsko družbo Top Energijo, da si bodo lahko od blizu ogledali vse procese, prav tako pa tudi dokumente, na podlagih katerih so projekt kogeneracije izpeljali. MG Foto: Črtomir Goznik Franc Jerenko, univ. dipl. inž. str., direktor Top Energije, d. o. o., Ptuj: »Nabavna cena toplotne energije iz kogeneracije je za pet odstotkov nižja od priznane cene toplotne energije pri porabnikih. Prednosti kogeneracije so številne.« Prednosti kogeneracije Prednosti kogeneracije so številne: sočasno pridobivanje toplotne in električne energije, večja izraba goriva, boljši izkoristek, bolj enakomerna poraba goriva v kotlovnici in s tem zmanjšanje maksimalne jutranje konice, kar se bo izrazilo ob uvedbi novega tarifnega sistema in omrežnine za dobavo zemeljskega plina tudi za proizvodne naprave daljinskega ogrevanja, zmanjšanje porabe goriva v kotlih je povezano z manjšo potrebo po številu emisijskih kupov, saj je kurilnica vključena v nacionalni sistem trgovanja z emisijami (Kjotski sporazum o zmanjševanju emisij cO2 v ozračje), čistejše okolje, možnost nadgradnje kogeneracije v trigeneracijo, pri kateri se učinkovitost sočasne proizvodnje toplotne in električne energije lahko izboljša z dodatno vključitvijo absorpcijskih hladilnikov. Pri trigeneracijigre za kombinirano proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije hkrati, ki se načrtuje povsod tam, kjer je pretežni del instalacije za hlajenje že zgrajen (bolnišnica, Dom upokojencev). Franc Jerenko, direktor Top Energije, d. o. o., poudarja, da je nabavna cena toplotne energije iz kogeneracije za pet odstotkov nižja od priznane cene toplotne energije pri porabnikih. Cena se oblikuje na osnovi spremembe cene zemeljskega plina s strani Adriaplina v enakem deležu. S kogeneracijo MO Ptuj sledi sprejetemu lokalnemu energetskemu konceptu MO Ptuj, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, sopopro-izvodnjo, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov. Pa brez zamere Praznovati - obhajati Mutacija velike noči, ki pravzaprav sploh ni mutacija Ste verni? Religiozni? Ateist? Agnostik? Nič od naštetega? Nič hudega. Ni vam potrebno biti oziroma vas nihče ne sili k določenemu življenjsko-eks-istencialnemu prepričanju. Pa tudi če vas, menda imate toliko samostojnosti v sebi, da mu lepo rečete "Hvala lepa". Ampak vaše intimno prepričanje pravzaprav sploh ni današnja tema. Kajti za nami je dogodek, ki v teh krajih v veliki meri združi večino ljudi v druženju, celo praznovanju - ne glede na njihovo (ne)religioz-no orientacijo. Veliko noč, največji krščanski praznik, v teh krajih in okolici praznuje večina ljudi. In tukaj je zaradi pravilnega razumevanja potrebno opozoriti na besedo "praznovati": obstaja namreč velika razlika med besedo "praznovati" na eni ter besedo "obhajati" na drugi strani. Razlika je v veliki meri enaka razliki med "družiti se z družino, sorodniki in prijatelji" na eni ter "(krščansko) religiozno častiti praznik". Torej, velika večina tukajšnjega življa praznuje veliko noč. Kar verjetno religiozno zavednim ljudem (vključno z od boga poklicanimi pastirji na Zemlji) ni najbolj všeč. Saj ne, da bi imeli kaj proti praznovanju velike noči, moti jih verjetno predvsem dejstvo, da je precej izmed večine, ki jo praznuje, hkrati tudi ne obhaja. Se pravi, zanemarja religiozno-duhovno plat tega paznika (ki bi po njihovem prepričanju morala biti absolutno v ospredju). Precej "praznovalcev" ne hodi k predvelikonočnemu obredju in vsem ostalim prireditvam, ne vstane v nedeljo zjutraj za obisk procesije, ne gredo k velikonočni spovedi in tako dalje. Edino, kar naredijo, je, da v soboto gredo samo k "žegnu". In tukaj imajo tisti, ki trdijo, da se religiozno-duhovna plat in posledično pred-, ob- in povelikonočno obredje zapostavlja. Navkljub temu da priznavajo in da je dejstvo, da je obisk pri sobotnih žegnih velik, celo zelo velik. Popolnoma prav imajo zato, ker sobotni žegen zadnje čase sploh ne spada več toliko k obhajanju velike noči, ampak k njenemu praznovanju - ker se je torej iz domene duhovno-religioznega preselil na področje (posvetnega) praznovanja velike noči in torej spada v isto skupino z jutranjim zajtrkom, popoldanskimi velikonočnimi obiski in degustacijami dobrot, druženju sorodnikov in prijateljev in tako dalje. Skratka, lahko bi rekli, da je velika noč v tem smislu postala družbe-no-etnološki fenomen. Seveda veliko noč veliko ljudi smatra primarno za duhovno-religiozni fenomen, za priložnost za poglobitev vase in za razmislek, se pravi, da jo obhaja - a še več ljudi jo predvsem praznuje, jo torej vidi kot priložnost za druženje. Ali, če hočete, velika noč s tega stališča postaja vedno bolj podobna božiču, ki se v veliki meri pojmuje kot družinski (posvetni) praznik. Je v tem, da se velika noč "sekularizira", kaj slabega? Razen seveda dejstva, da s tem najbolj religiozno čuteči ljudje ter dušni pastirji ne morejo biti najbolj zadovoljni? Osebno mislim, da ne. Kajti krščansko oznanilo in sporočilo je primarno sporočilo ljubezni med ljudmi in do ljudi. In kje se ta ljubezen in naklonjenost bolj izkazuje, kot pa v srečanjih in druženju družine, sorodnikov in prijateljev? Verjetno je z vidika institucionalne religije vsekakor bolje in priporočljivo, da se ta ljubezen podpre z duhovno-religioznim obredjem, a vseeno se mi zdi, da to obredje ne pomeni prav dosti, če človek v sebi nima ljubezni oziroma, da pomanjkanje ljubezni to sakralno obredje razvrednoti. Po drugi strani pa sama ljubezen brez tega obredja vseeno ohranja svojo primarno bit. Po evangelijih sodeč, bi se s tem moral strinjati tudi Jezus. Gregor Alič Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ o*, dfeCetcc www.radio-ptuj.si Ptuj • Koncert učiteljev Tokrat so svoje znanje pokazali učitelji V petek, 30. marca, ob 19. 30 v slavnosti dvorani ptujskega gradu so učitelji Glasbene šole Karola Pahorja pripravili tretji tradicionalni koncert učiteljev. V programu, ki je trajal uro in pol, se je predstavilo 15 učiteljev. Nastopili so: Tadeja Bel-čič, Tom Hajšek, Samo Ivačič, Majda Kramber-ger, Aleksandar Kuzma-novski, Alenka Kostrevc, Marjeta Urbančič, Robert Ožinger, Štefan Petek, Nina Rogina, Mojca Sok, Rudi Toplak, Tomaš Tula-ček, Chris Brody, Edvard Belčič, Zmago Štebih, Tadej Kampl in Aleš Zorec. Zanimiv in pester repertoar je obsegal različne zvrsti glasbe, od klasike, impresionističnih skladb in slovenskih ljudskih pesmi do različnih priredb in baletne točke učiteljice Alenke Kostrevc. »Z našimi koncerti profesorji manifestiramo svoje znanje in izkušnje. Želimo se vsaj enkrat letno predstaviti občinstvu in takšne koncerte bomo zagotovo prirejali tudi v prihodnje, saj so sestavni del našega učnega načrta,« je dejal Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Za letos so pripravili osem skladb, zadnjo priredbo Just a Gigolo, ki jo je pripravil Tom Hajšek, je zaigralo kar devet učiteljev. Koncert je bil več kot uspešen, saj je bila slavnostna dvorana ptujskega gradu tako polna, da so nekateri obiskovalci koncert poslušali stoje. Dženana Bečirovič Ptuj • Ekodan in dan odprtih vrat na OŠ dr. Ljudevita Pivka Z malimi koraki do zdravega življenja V četrtek, 5. aprila, so na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka priredili Ekodan in Dan odprtih vrat. Prireditev je potekala pod naslovom Učimo se zdravje utrjevati in si življenje podaljševati, ob tej priložnosti pa so pripravili kopico dejavnosti. Program se je začel ob 9. uri z delavnicami, na katerih so učenci, starši in učitelji izdelovali zdrave namaze, pekli kruh, potico in pletenke ter poslikali ekološki otok pred šolo. Po končanih delavnicah je sledila zaključna prireditev in podpis Eko listine, s katero javnost želijo opozoriti na pomen zdravega načina življenja. Ob tej priložnosti so učenci pripravili tudi knjižico, v kateri so zbrali recepte za jedi, narejene iz sadja in zelenjave. Obiskovalcem so pripravili izvrstno igro Mihčeve Sanje. „Učence po- skušamo navaditi na eko šolo kot način življenja. Na naši šoli tudi čez leto zbiramo papir, ločujemo odpadke ter zbiramo stare kartuše, tonerje in trake," je dejala koordinatorica projekta Eko šole na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Tanja Knehtl. Z izvedbo projekta, ki ga na šoli izvajajo že drugo leto, so zadovoljni tudi učenci. Ena izmed njih je tudi Vesna Žuran, ki je ob tej priložnosti povedala, da so postali bolj ozaveščeni in da so se naučili, kaj je zdrava prehrana. Po koncu uradnega dela je sledil ogled izdelkov in pogo- stitev. April pa bo na njihovi šoli vsekakor namenjen zdravju, saj bodo pripravili čistilno akcijo, Učenci so se predstavili v čeve sanje. sodelovali pa bodo tudi na dnevu zemlje. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Bečirovič i Marije Arnuš z naslovom Mih- Stoperce • Premiera Vdove Rošlinke Gledalce do solz nasmejali Najstarejša sekcija KPD Stoperce je dramska sekcija. Že vrsto let letno pripravlja eno daljše in več krajših priložnostnih dramskih del. V letošnjem letu so izbrali delo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. Foto: arhiv KD Stoperce V arhivskih zapisih društva je zaslediti, da so različna dela tega avtorja v Stopercah v preteklosti že večkrat igrali. Igro so prvič zaigrali na domačem odru 17. in 18. marca. Dvorana je bila napolnjena oba dneva in gledalci so uživali ter se do solz nasmejali ob prigodah vdove. Skupina bo v prihodnje gostovala tudi po drugih krajih. Glavno vlogo - vdovo Roš-linko - je zaigrala Marjanca Ka-menšek, v ostalih vlogah pa so nastopili: Aleš Žnidarko, Lea Ki-tak, Marinka Pšeničnik, Matjaž Kitak, Klementina Golob, Kristijan Kunac, Miran Gregurec in Miha Lorber. Režiserka je bila Anica Rejec, šepetalka Patricija Kidrič, za luč je skrbel Matjaž, sceno so pripravili skupaj z Ustvarjalno sekcijo KPD Stoper-ce, za kostume pa so poskrbeli igralci sami. Anica Rejec Na knjižni polici Gabriel Garcia Marquez Živim, da pripovedujem Tržič. Učila International, 2007 Novi južnoameriški roman se je razmahnil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Človekova usoda in usoda naroda v Marque-zovih romanih je glas posamičnega človeka in odmev južnoameriškega kontinenta. 1947. je na glavna vrata vstopil v kolumbijsko literaturo. Roman Sto let samote ga je leta 1967potegnil v vrtinec slave. Nobelovo nagrado je dobil leta 1982, ni je sprejel v fraku, kot je predpisano, ampak v tipičnih kolumbijskih oblačilih. Naklada njegovih del je zatem dosegla neverjetnih 350 milijonov izvodov. Šestega marca letos je dopolnil osemdeset let. V rojstni vasi Aracatao se začenja stoletno obdobje njegove družine, to je arhetipska vas nedaleč od kolumbijske karibske obale. Je mitološki konec vasi tudi prerokba za usodo Kolumbije? V kroženju časa obstaja večna sedanjost in ciklično vračanje v preteklost. Roman odslikava družbena in eksistenčna vprašanja. V jeziku romana Živim, da pripovedujem Marquez ne uporablja toliko hiperbul, super-lativovv pretiravanj, simbolizma kot v nekaterih prejšnjih delih. Živi v Mehiki, zavzema se za poenostavitev španske slovnice in opozarja na bogastvo indijanskih jezikov in kultur. Oba starša sta bila sijajna pripovedovalca, v svojem prvem romanu Odvrženi je bil pisatelj še okoren, v romanu Ljubezen v času kolere pri svojih petdesetih letih je sklenil njuno ljubezensko zgodbo. Z materjo sta šla prodajat hišo. Petinštirideset let ji je in za njo je enajst porodov. Mati je arhetipski lik, ki varuje družino. Gabriel je star triindvajset let, ima košate brke, zmršeno grivo, kavbojke, srajce s cvetličnimi vzorci. Za dvajset let je prehitel modo. Ko piše ta roman, mu je petinsedemdeset let. V vsem njegovem življenju je bilo to potovanje najpomembnejši dogodek. Preživlja se z novinarstvom in literaturo. Pravi vzrok materinega obiska je bil opustitev študija, česar oče ni mogel preboleti. Potujeta z ladjo po blatni reki v Aracatao, v potovanje pozabe. Materine sanje so bile povezane z otožnimi spomini na banansko območje. Mesteca so bila podobna občasnim obpotnim taborom. V resnici so bili kraji, časovno oddaljeni dvajset let, še bolj brezupni kot takrat. Edino, kar si v življenju želi, je postati pisatelj, pisateljstvo je dar neba. To je nekaj, kar nosi človek v sebi od rojstva. Vas je bila od usode, prahu, žgočega sonca in brezupa, zapuščena. Bananska družba je za večno odšla, pred tem je krvavo zatrla upor, pustila je tudi nezadržni propad. Hiša je bila v zadnjih vzdihljajih. Njegov ded Polkovnik je zaradi razžaljene časti ustrelil nasprotnika in razdelil vas na dva dela. Mesto je bilo v bližini kaznjencev, ki so zganjali teror. Vaščani so ponoči z mačetami lovili tujce na podlagi njihovega govora ali narečja. Oče v vsem svojem življenju ni spil kozarca vina in ni pokadil nobene cigare. Viharji materinega srca pa so bili ljudem že znani. Značilnost njihove družin so bile samske ženske in kopica poskočnih moških z nezakonskimi otroki. Družina je bila proti poroki, kar pa Gabriela Eligia in Luiso Santiago ni prestrašilo. Ko seje Gabriel rodil, seje skoraj zadušil. Spominja se otroštva in poboja bananarjev, v katerem je bilo tri tisoč mrtvih. Sorodnike je obiskoval v nostalgičnih potovanjih, ko je pisal prve romane. Kako živi in misli, pa dolguje ženskam svoje družine in služabnicam, ki so bile trdnega značaja in mehkega srca. Med njimi se je varneje počutil kot med moškimi. Mamin jezik je bil preprosta ljudska govorica. Babica je bila najbolj lahkoverna ženska, kar jih je poznal, razlagalka lastnih in tujih sanj. Z njenim magičnim svetom je bil očaran. Ded, ki ga je učil odraščati, pa je zanj pomenil popolno varnost. Hotel je biti enako elastičen kot on in ukoreninjen v stvarnem življenju. Še pri sedemdesetih letih je v sanjah zaslutil žar jasmina na hodniku hiše in strah pred nočjo. Včasih ga je grizla vest, ki jo je hotel pregnati s hitrim mežikanjem. Pojavljali so se prikazi iz daljnega življenja, ki so bili navadnim smrtnikom nedosegljivi. Pohlep ga je gnal pri branju in poslušanju zgodb, saj je verjel, da bo naslednjič slišal še boljšo. Trdno se je odločil, da bo postal pisatelj, tipkal je samo s kazalcema, kar počne še danes. Vzornik mu je postal Alfonso Fuenmayor, sijajen pisatelj in novinar s smislom za humor. Skupina, ki se je zbirala v kavarni, je bila zelo raznolika, prepotentna, nar-cisoidna, anarhistična. Kmalu so postali občudovalci Jorge-ja Luisa Borgesa in drugih angleških in severnoameriških piscev. Sleherni centavo je zaslužil s pisanjem, z novelami in romani pa je lahko preživel, ko je prestopil štirideset let, pred tem je bilo njegovo življenje mreža iluzij in skušnjav. Po smrti deda in propada zapuščene hiše brez duše so živeli v nekem otožnem hrepenenju. Kakor v otroštvu tako ga je še danes strah telefoniranja in letenja z letalom. Prepričan je, da »življenje ni to, kar nekdo živi, ampak tisto, česar se spominja, kako se spominja in pripoveduje.« Vladimir Kajzovar Nogomet Zgodovina v Celju se ponavlja Stran 12 Nogomet V sredo na Ptuj prihajajo Domžalčani Stran 12 Mali nogomet Napredovanje izgubili 36 sekund pred koncem Stran 13 Odbojka »Puncam moramo omogočiti igranje v 1. ligi« Stran 13 Strelstvo Uspešni Dornavčani in Meletova Stran 13 Nogomet Ptujčanke »podarile« Mariborčankam šestico Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 24. krog Zlata točka Klemnu odnesla medaljo na EP Beograd, 6.-8. 4. 2007. Z evropskim članskim prvenstvom v judu v Beogradu so se pričele kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu. Beograd je bil od petka do nedelje prizorišče evropskega članskega prvenstva v judu. Na prvenstvu stare celine je nastopilo več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 držav, med njimi tudi Slovenija, ki je v Beogradu nastopila z devetčlansko reprezentanco (pet deklet in štirje fantje), med katerimi je bil tudi Klemen Ferjan, član ptujske Drave. Dnevno je prvenstvo privabilo na tribune blizu štiri tisoč privržencev tega športa, na tribunah te velike dvorane z 20.000 sedeži pa je bilo tudi nekaj ptujskih navijačev, ki so glasno spremljali dvoboje naših predstavnikov, predvsem pa Klemna, ki je imel kar 5 bojev. Dekleta odlična tudi tokrat Tokratno EP se je za Slovenijo končalo več kot odlično. Vseh 9 naših judoistov je doseglo uvrstitev med 9 najboljših, osvojili smo tudi tri kolajne. Na vseh dosedanjih prvenstvih stare celine so bila veliko uspešnejša dekleta, saj so osvojile že devet kolajn, tokrat so dodale tri nove. Prvi dan EP smo se že veselili prve bronaste medalje iz letošnjega evropskega prvenstva, saj jo je v kategoriji do 52 kg osvojila Petra Nareks, Evropski prvaki so postali: članice: - 48 kg: 1. Alina Alexandra Dumitru - ROM - 52 kg: 1. Telma Monteiro - POR, 3. Petra Nareks - SLO - 57 kg: 1. Isabel Fernandez - ŠPA, 9. Vesna Bukič - SLO - 63 kg: 1. Lucie Decosse - FRA, 2. Urška Žolnir - SLO - 70 kg: 1. Gevrise Emane - FRA - 78 kg: 1. Stephanie Possamai - FRA, 7. Regina Jerneje - SLO + 78 kg: 1. Anne Sophie Mondiere - FRA, 3. Lucija Polavder - SLO Člani: - 60 kg: 1. Ruslan Kishmakhov - RUS, 7. Rok Draksič - SLO - 66 kg: 1. Zaza Kedelashvili - GRU - 73 kg: 1. Salamu Mezhidov - RUS - 81 kg: 1. Robert Krawczyk - POL, 5. Klemen Ferjan - SLO (Drava Ptuj) - 90 kg: 1. Valentyn Grekov - UKR - 100 kg: 1. Daniel Hadfi - MADŽ, 9. Primož Ferjan - SLO (JK Impol) + 100 kg: 1. Teddy Riner - FRA, 5. Matjaz Ceraj - SLO (JK Impol) Medalje po državah (zlata - srebrna - bronasta): 1. Francija 5-1-3 2. Rusija 2-2-2 3. Gruzija 1-3-1 12. Slovenija 0-1-2 Medalje so dobili tekmovalci iz 22 držav. Klemen Ferjan (Slovenija, modri kimono) med borbo s Poljakom Robertom Krawczykom, ki je kasneje postal evropski prvak. Vesna Dukič pa je bila 9. do 57 kg. Drugi dan tekmovanja smo imeli znova močno orožje v igri, in sicer do 63 kg Urško Žolnir, ki je osvojila srebrno medaljo. Tudi zadnji dan prvenstva so slovenske tekmovalke odlično nastopile. Lucija Polavder (JK Sankaku) je osvojila 3. mesto v kategoriji nad 78 kg in drugo bronasto medaljo za Slovenijo na letošnjem evropskem prvenstvu, zelo dobra 7. pa je bila Regina Primož (JK Impol) in Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) pred beograjsko Areno, kjer so se judoisti in judoistke merili na EP. Jernejc do 78 kg, vse tekmovalke so iz celjskega Sankaka. Fantje so na vseh dosedanjih evropskih prvenstvih osvojili le eno kolajno. Bronasto je že davnega leta 1969 v Ostendeju osvojil bistriški judoist Stanko Topolčnik. Težko je bilo verjeti, da bi Klemen in Primož Ferjan, Rok Drakšič in Matjaž Ceraj ponovili Topolčnikov dosežek, a tokrat niso bili daleč od uspeha. Rok Drakšič je prvi dan prvenstva s tremi zmagami in dvema porazoma osvojil 7. mesto. Klemen odlično začel Drugi dan evropskega prvenstva pa je nastopil v kategoriji do 81 kg ptujski tekmovalec Klemen Ferjan, ki je na koncu osvojil odlično peto mesto, kar je druga najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini EP, medalja pa se mu je izmuznila za »las«. Klemen je bil v prvem kolu prost, nato je svojega prvega nasprotnika iz Albanije v drugem kolu premagal brez večjih težav. Albanec Besford Dorezi je klonil po vsega 40 sekundah borbe z 0:10. V tretjem krogu je bil Klemnov nasprotnik Ukrajinec Sergij Balaban, od katerega je bil naš judoist veliko agresivnejši in bolj gibljiv, kar se mu je minuto pred koncem obrestovalo, saj je Ukrajinca »spravil« na hrbet in slavil zmago z 10:0. Sledil je če-trtfinalni dvoboj z neugodnim Giorgijem Baindurašvilijem iz Gruzije. Slednji je povedel, a je Klemen stopnjeval tempo, ki ga predstavnik Gruzije ni zdržal. Nato je Klemen slab napad Gruzijca izkoristil za protimet, ki so ga sodniki ovrednotili z yukojem ter nekaj manj kot pol minute pred koncem borbe prevzel vodstvo, ki ga do izteka časa ni izpustil iz rok in zmaga je bila njegova. S tem se je uvrstil v polfinale, kar pa v judu še ne pomeni avtomatične medalje. V polfinalu se je Klemen pomeril proti Poljaku Robertu Krawczyku. Klemen je na polovici borbe povedel za shido, a nato nekoliko popustil in minuto kasneje še sam dobil kazen. Po petih minutah borbe tako še nismo dobili zmagovalca, čeprav je bil nekoliko boljši naš judoist. Sledil je podaljšek in borba za »zlato točko«, kjer pa je bil na koncu Poljak nekoliko srečnejši in spretnejši, saj je uspel izvesti odločilni met tanio otoshi, tako da je Klemen ostal brez finala, ostal pa mu je boj za bron. Evropski prvak v tej kategoriji je postal Poljak Krawczyku. V tekmi za tretje mesto se je član JK Drave srečal z Britancem Euanom Burtonom. Začetek borbe je bil zelo izenačen, Klemen je imel tudi več dobrih napadov. Bila je živčna vojna, kdo bo prvi naredil napako. Žal je bil to Klemen, ki je nekoliko nepremišljeno vstopil o soto gari, kar je Britanec izkoristil in borbo končal s protimetom za ippon. Klemen je zaključil s svojimi nastopi na petem mestu, le malo pa mu je zmanjkalo do odličja. S tem je Klemen tudi vknjižil prvih 10 točk v točkovanju za uvr- »Bil sem tako blizu medalje , Klemen Ferjan je pred EP dejal, da si želi izboljšati uvrstitev iz lanskega EP, ko je bil deveti. To mu je tudi uspelo, kljub temu pa je bil le za »las« oddaljen od finala. Po koncu nastopov je dejal: »Zelo sem vesel tega rezultata, ki sem ga zelo potreboval, saj sem pred EP dejal, da je cilj sedmo mesto, sedaj sem peti, kar je odličen rezultat. Dobil sem veliko točk za kvalifikacije za OI, kar je lepo izhodišče za naprej, vendar pa sem bil po drugi strani tako blizu medalje, še posebej v polfinalu, ko sem izgubil po zlati točki. Tam sem začutil, da bi lahko dobil borbo, vendar pa se ni izšlo po željah. Tudi za tretje mesto je bila velika želja po zmagi, a mi ni šlo kot bi si želel, zato vseeno ostaja grenak priokus. Ni bilo enostavno, saj so vsi tekmovalci dobro pripravljeni. Ta uspeh mi daje nov zagon za naprej in dodatno motivacijo na prihajajočih svetovnih pokalih. Upam, da bom v olimpijskem ciklusu še naprej tako nadaljeval in da ne bom imel poškodb. Ves trud, ki sva ga vložila s trenerjem Vladom Čušem, je uspel, škoda samo, da nisem izkoristil priložnosti za kolajno. Pot do OI je še dolga, to je bila le ena bitka, tako da gremo naprej«. stitev na olimpijske igre. Tako še vedno ni uspelo nobenemu slovenskemu judoistu po letu 1969 osvojiti medalje na EP. Zadnji dan prvenstva pa sta se izkazala tudi bistriška ju-doista v najtežjih kategorijah. Matjaž Ceraj (JK Impol) je v kategoriji nad 100 kg osvojil 5. mesto. Matjaž je nanizal tri zaporedne zmage - Parra Angel (ŠPA), Padar Martin (EST) in Cebanu Vitalie (MOL). V polfinalu je nato izgubil proti kasnejšemu evropskemu prvaku Francozu Rinerju Teddyu, v borbi za tretje mesto pa še proti trikratnemu svetovnemu prvaku Mikhaylinu Alexande-ru (RUS). Zelo dobro je začel svoj nastop na EP tudi Primož Fer-jan (JK Impol) v kategoriji do 100 kg in to z dvema zmagama, najprej proti domačinu Neboj-ši Mandicu, nato pa presenetljivo proti tretjemu iz svetovnega prvenstva Belorusu Siarheiu Kukharenku. V četrtfinalu je v zadnjih 7 sekundah boja sumljivo izgubil proti Gruzijcu Zhorzholiani Levanu. Najprej so yuko dosodili Primožu, nato pa po posvetu s kontrolorjem sojenja spremenili odločitev in tehniko prisodili nasprotniku. Splošno mnenje v dvorani je bilo, da je bil Primož oškodovan. Na koncu pa je izgubil tudi borbo za sedmo mesto v repesažu proti Movludu Mirali-yevu (AZE ) in zasedel končno 9. mesto. Sebi Kolednik Nogomet • 1. SNL Domžalčani »vladarji« Ljubljane z okolico V 26. krogu so bili uspešnejši domačini, saj so dosegli tri, gostje pa le eno zmago (Primorje). Forma čete Bojana Prašnikarja je očitno v vzponu, saj so dosegli že drugo zaporedno zmago. Na drugi strani so njihovi tokratni gostitelji drugič zapored izgubili; na domačem igrišču so klonili še v drugem primorskem derbiju zapored. Goričani so opozorilo iz Ptuja, kjer je Bela krajina dosegla proti Dravi pol ducata zadetkov, očitno vzeli resno: Belo krajino so ustavili v njenem naletu. Belokrajnci so sicer povedli in še nekajkrat zapretili, vendar strelsko tokrat niso bili tako razpoloženi, kot preteklo sredo, ko so zadeli praktično iz vsake polpriložnosti. Kljub temu porazu ima ekipa Suada Bešireviča še naprej štiri točke prednosti pred Interblockom. Le-ta je namreč moral priznati prevlado Domžal v ljubljanski kotlini. Z izjavami pred tekmo so Ljubljančani sami motivirali ekipo Slaviše Stojanoviča, ki je tudi brez najboljšega igralca Ermina Rakoviča dominirala v vseh elementih nogometne igre. Ta ista ekipa v sredo prihaja na Ptuj. To je za ljubitelje nogometa v Ptuju in okolici priložnost, da vidijo na delu trenutno najboljšo slovensko ekipo, ki bo na Mestenem stadionu poskušala svoj niz neporaženosti (31 tekem brez poraza!) še podaljšati. Kdo jih bo prvi ustavil (ali sploh kdo), to je eno od bolj vznemirljivih vprašanj prvoligaške scene. V sredo se nam obetajo še nekatera druga zanimiva srečanja, izstopata obračuna med Primorjem in Gorico ter Interblockom in Mariborom. Prvi ima naziv primorskega derbija, drugi pa nosi s seboj večno rivalstvo med slovensko (Ljubljano) in štajersko (Maribor) prestolnico. Če bodo vijolice upravičile vlogo favorita in bo Bela krajina premagala Celjane (česar je sposobna), se za barko Vojislava Simeunoviča obetajo težki časi; obstanek bo vedno bolj vprašljiv, čeprav je do konca prvenstva še deset krogov. Igralci, ki so zaznamovali ta krog Strelsko so v tem krogu izstopali Damir Pekič, Martin Pregelj (oba Maribor) in Lendavčan Jože Benko; vsi so dosegli dva zadetka. Trener »vijoličastih« Marijan Pušnik je še posebej pohvalil drugega, saj je »veliko pretekel, bil je bojevit in je Mariboru prinesel novo kvaliteto«. Lendavčani so v tem prvenstvu že dvakrat zagodli Mariborčanom, tokrat pa so jim slednji le vrnili »del dolga«. Uspešni so bili tudi nekateri strelci, ki so že doslej dosegli veliko zadetkov: Nikola Nikezič (prvi strelec PrveLige Telekom), Tim Matavž (mladi up Gorice), Goran Arnaut (po treh tekmah kazni se je vrnil v ekipo Primorja) in Zlatan Ljubijankič (Domžale). Med najboljšimi lahko omenimo tudi Tomaža Murka, vratarja Drave, ki je v Celju branil praktično brez napake. PrvaLiga Telekom Slovenije, 26. krog: Domžale - Interblock 3:0 (1:0); strelci: Jankovič 13., Kirm 48., Lju-bijankič 58. HiT Gorica - Bela krajina 3:2 (2:1); strelci: Matavž 9., Cvijanovič 24., Nikezič 76.; Dvorančič 3., Karapetrovič 78. Koper - Primorje 0:2 (0:1); strelca: Arnaut 45./11m, Flego 73. Maribor - Nafta 6:2 (3:1); strelci: Pekič 15., 22., Pregelj 20., 58., Ma-kriev 68., Popovič 76.; Benko 43./11m, 88. R. K.: Kuzma 30./Nafta. Pari prihodnjega kroga (sreda, 11. 4., ob 17. uri): Drava - Domžale, Primorje - HiT Gorica, Nafta - Koper, Interblock - Maribor, Bela krajina - MIK CM Celje. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 26. kroga: MIK CM Celje - Drava 0:0, Koper - Primorje 0:2 (0:1), Maribor - Nafta 6:2 (3:1), HIT Gorica - Bela krajina 3:2 (2:1), Domžale - Interblock 3:0 (1:0). 1. DOMŽALE 26 16 10 0 50:18 58 2. HIT GORICA 26 12 7 7 43:39 43 3. MARIBOR 26 10 10 6 46:36 40 4. PRIMORJE 26 11 7 8 37:30 40 5. DRAVA 26 9 8 9 39:39 35 6. NAFTA 26 9 7 10 35:42 34 7. KOPER 26 4 15 7 31:35 27 8. MIK CM CELJE 26 6 9 11 35:41 27 9. BELA KRAJINA 26 4 10 12 34:45 22 10. INTERBLOCK 26 3 9 14 27:52 18 15 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 11 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Goran Arnaut (Primorje), Damir Pekič (Maribor). 2. SNL ^aáfflfe^ AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o.,Tovarniška cesta 10, Kidričevo Srečanje Bonifika - Aluminij je bilo odigrano včeraj popoldne. 1. BONIFIKA 18 11 5 2 38:18 38 2. LIVAR 19 10 3 6 28:27 33 3. KRŠKO 19 9 4 6 29:31 31 4. TRIGLAV 19 8 5 6 20:17 29 5. ZAGORJE 19 6 7 6 29:23 25 6. TINEX ŠENČUR 19 7 4 8 25:27 25 7. RUDAR VELENJE 19 5 5 9 24:30 20 8. MURA 05 19 4 8 7 23:29 20 9. DRAVINJA DUOL 19 6 1 12 17:24 19 10. ALUMINIJ 18 4 6 8 16:23 18 Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 26. krog Zgodovina se ponavlja: do toč ke z dvema igralcema manj! MIK CM Celje - Drava Ptuj 0:0 Drava: Murko, Emeršič, Fili-povič, Šterbal, Tisnikar (od 78. minute Zečevič), Zajc, Kronave-ter (od 85. minute Berko), So-ska, Drevenšek, Horvat in Zilič. Trener: Dražen Besek. Rumeni kartoni: Urbanč; Šterbal, Filipovič, Horvat, Zilič. Rdeča kartona: Filipovič (41.), Šterbal (45.). Glavna oseba tekme med MIK CM Celjem in Dravo je bil sodnik Matej Jug, ki ne samo, da je izključil kar dva Ptujčana, ampak jih je tudi spravil ob živce in jim vzel možnost, da bi se borili za zmago. Ptujčani so se borili kot levi in so prišli do pomembne točke za naprej, ki jim je lahko v veliko vzpodbudo pred sredino tekmo z Domžalami. V prve pol ure je bila igra raztresena, brez pravih idej in izrazitih priložnosti. Edina omembe vredna situacija je bila v 14. minuti, ko je Krona-veter iz 30. metrov dobro streljal iz prostega strela, a je žoga zletela za las čez celjska vrata. Domačini so s hitrejšo igro in vključevanjem bočnih igralcev prišli do čiste priložnosti za zadetek v 31. minuti, ko je po podaji Gobca z leve strani z glavo streljal Pečnik, vendar je Murko fantastično refleksno obranil. Razpoloženi Pečnik je kmalu po zapravljeni priložnosti nastavil žogo Brulcu, a je ta streljal iz ugodnega položaja preslabo, da bi premagal Murka. Foto: Črtomir Goznik Mitja Emeršič (Drava, beli dres) se je po bolezni spet vrnil v ekipo Drave; skupaj s soigralci je uspešno ustavljal nalete Celjanov. Nato je stopil na sceno sodnik Jug, ki je najprej zaradi starta od zadaj pokazal drugi rumeni karton Filipoviča, ob koncu polčasa pa neopravičeno zaradi drugega rumenega kartona izključil še kapetana Šterbala. Vmes, ko je Jug delil kartone, kot velikonočne pirhe, je spet dobro poskusil od daleč Kro-naveter, a se je izkazal Šeliga, medtem ko je za Celjane imel še eno priložnost Pečnik. Zaradi kar dveh izključenih igralcev je trener Drave Dra-žen Besek moral spremeniti taktiko in v drugem delu so se Ptujčani popolnoma zaprli. Celjani so takoj začeli s hudimi pritiskom, vendar so bile vse njihove akcije enake in predvidljive, saj so igro popolnoma prenesli na levo stran in od tam poskušali s predložki. Polpriložnosti sta zapravljala Gobec in Brulc, medtem ko se je po strelih od daleč Urbanča in Biščana izkazal Murko. Ptuj-čani so igrali ves drugi polčas zelo organizirano, prav tako pa so kljub dvema igralcema manj dobro zapirali prostor. Celjani so stiskali še naprej in so na silo želeli priti do zadetka, vendar so igralci Drave imeli ob koncu tudi malo sreče, saj do- Pavel Pinni (trener MIK CM Celja): »S točko ne morem biti zadovoljen. V prvem polčasu smo igrali dobro, medtem ko v drugem polčasu kljub igralcu več nismo prišli do izrazite priložnosti. Več bi morali streljati in si pripraviti ugodnejše položaje z igralcema več. Kaj naj še rečem, pride takšna tekma, ko preprosto ne moreš dati zadetka.« Dražen Besek (trener Drave): »Po težkem porazu sem moral igralce psihološko dvigniti za današnjo tekmo. Zgodovina se je na nek način ponovila, saj smo v Celju spet izgubili kar dva igralca, a na koncu dobili točko. Čestital bi igralcem za borbenost, saj so se maksimalno trudili na tej tekmi. Igra ni bila na želenem nivoju, saj smo se zaradi izključitev morali braniti. Točka nam po treh zaporednih porazih vseeno veliko pomeni.« Foto: Črtomir Goznik Veliko zaslug za osvojeno točko v Celju ima tudi vratar Drave Tomaž Murko, ki je nekajkrat z neverjetnimi reakcijami preprečil zadetek Celjanom. mači kapetan Križnik, De So-uza in Škrbina niso realizirali lepih priložnosti. Če potegnem črto pod sobotno tekmo, lahko zapišem, da se je nekako ponovila zgodovina iz 8. kroga, ko so Ptujčani prav tako z dvema igralcema manj iz Celja odnesli točko. Tokrat je dobesedno »spodrezal« igro Drave pristranski sodnik Jug, vendar so beli pokazali, da so se po hudem porazu v prejšnjem krogu z Belo krajino pobrali in da znajo igrati. Točko v Celju so si Ptujčani več kot zaslužili in ob normalnem sojenju ter pokazani borbenosti, bi lahko domov odnesli tudi vse tri. David Breznik Rezultati 19. kroga: Zagorje - Ti-nex Šenčur 0:0, Triglav - Rudar Velenje 2:0 (0:0), Krško - Mura 05 3:2 (2.2), Livar - Dravinja Duol 1:0 (0:0). Kako proti novim prvakom? Nogometaši ptujske Drave bodo v sredo popoldne na Ptuju gostili vodečo ekipo v 1. SNL in skoraj zanesljivo nove državne prvake iz Domžal. Že Dravin nasprotnik je dovolj velik razlog za obisk srečanja na ptujskem mestnem stadionu. Nogometaši Drave so težak poraz z Belo krajino na Ptuju kaj hitro pozabili in se iz gostovanja v Celju vrnili s pribor-jeno točko. Ta je pomembna predvsem s psihološkega vidika, vendar so se nove težave za trenerja Dražena Beska pričele takoj po tekmi v Celju. V sredo namreč ne bo mogel računati na Šterbala, Filipo-viča, Prejaca in Horvata, že od prej pa sta poškodovana Dabanovič in Pešterac. V ekipo se bosta po odsluženi kazni rumenih kartonov vrnila Bošnjak in Kelenc. »V Celju res nimamo sreče z izključitvami. Ni mi jasno, zakaj sem prejel drugi rumeni karton. Ker je to že moja tretja izključitev v tem prvenstvu, ne bom mogel nastopiti proti Domžalam v sredo in še Mariboru v nedeljo,« je po tekmi dejal Emil Šterbal. Proti Domžalam bo tako največ spre- memb v zadnji vrsti, ki je skoraj v celoti izven pogona. Na Ptuj pa ravno v takšnem trenutku prihajajo močne in razigrane Domžale, ki do sedaj še niso doživele poraza, ob tem pa imajo v ekipi nekaj odličnih napadalcev, kot so Rakovič, Cimirotič, Ljubijankič itd. Potrebno bo biti zelo pozoren in maksimalno borben. »Vsi vemo, kdo so v letošnjem prvenstvu Domžale, ki bodo prišle na Ptuj skoraj komplete, saj ne bo nastopil samo Luka Elsner. Ne pomaga tarnati, ampak kreniti odločno v srečanje,« je pred tekmo dejal kapetan Drave, ki bo svoje soigralce bodril iz tribune. DK Mali nogomet • Kvalifikacije za 1. SLMN Napredovanje izgubili 36 sekund pred koncem! Foto: Črtomir Goznik Igralci Tomaža so si proti gostom iz Sodražice priigrali veliko zrelih priložnosti, vendar so dosegli le en zadetek, kar jih je na koncu stalo prvoligaške vstopnice. Tomaž - Extrem Sodražica 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Cvetko (34) in 1:1 Mihelič (40). Tomaž: Bedrač, Trop; Kova-čec, Školiber, Majcen, Cvetko, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Plohl, Kolbl in Žiher. Trener: Marjan Magdič. Extrem: Turkovič; Mihelič, J. Čampa, Gorše, Matelič, Košir, Košmrlj, Lovšin, M. Čampa in Trdan. Trener: Robert Turkovič. Prekrški: 1. polčas: 5/5; 2. polčas: 4/3. Rumeni kartoni: Školiber (2x), Gašparič in Gorše. Rdeči karton: Školiber. Igralec tekme: Robert Turkovič (Extrem Ribnica) Tomažu ni uspelo iztržiti prvoligaške vstopnice! Pred nosom in pred domačo publiko (300 gledalcev) so jim zmago ter uvrstitev v 1. SFL odnesli borbeni Extremi iz Sodražice. 36 sekund pred koncem srečanja je Darko Mihelič zadel mrežo Tropa za končnih 1:1 oz. za skupnih 3:4 v obeh tekmah. Hardek je onemel, razočaranja enostavno ni bilo moč skriti. Pri »petelinih« se je poznala odsotnost kaznovanih Davida Goričana in Gregorja Mikla-šiča (rumeni kartoni). Igra varovancev Marjana Magdiča v 1. polčasu ni stekla in gostje iz dežele suhe robe so bili nevarnejši. Na srečo je na golu gostiteljev blestel Mitja Trop, ki je zaustavil Ribničane. Šele v zaključku 1. polčasa je Tomaž zaigral po želenih notah, toda tudi gostje so imeli razpoloženega vratarja Roberta Turko-viča, ki pri Extremih opravlja tudi nalogo trenerja. Nadaljevanje tekme je bilo izjemno razburljivo, tudi kvaliteta videnega futsala je bila na solidnem nivoju. V 28. minuti je Branko Školiber prejel drugi rumeni karton ter s tem rdeči in sledil je predčasni odhod pod prho. Kljub igralcu manj pa si je Tomaž priigral tri stoodstotne priložnosti, vendar je Turkovič zaustavil dva poskusa Dušana Bohinca in nato še Gašpariča. V 34. minuti se je končno zatresla mreža Ex- trema. Danilo Cvetko je lepo preigraval in silovito sprožil v bližnji kot Turkovičevih vrat ter zadel za vodstvo 1:0, ki bi ob koncu Tomaž popeljal med elito. Priložnosti v zaključku tekme so se vrstile na eni in drugi strani, na koncu pa je spodletelo Tomažu. Cvetko je slabo opravil menjavo, Plohl je ob vstopu v igro pozabil na Miheliča, Bohinec pa ni storil prekrška nad asistentom zadetka gostov Mihom Čampom. Realizator Mihelič, ki je sam ostal na drugi vratnici, je z enega metra zadel za 1:1 prazno mrežo nemočnega Tropa. Domačini so zadnje pol minute zaigrali z vratarjem v polju, ampak si niso uspeli priigrati obetavnejše priložnosti. Tomažu tokrat sreča ni bila naklonjena, saj so na obeh tekmah prejeli zadetka v zadnji minuti; v Ribnici 13 sekund in v Ormožu 36 sekund pred koncem tekme. Tomaž tako ostaja drugoligaš, Ribničani pa se skupaj s Sevnico, ki ji je uspelo izločiti Nazarje, selijo v prvo-ligaško druščino. Predstavnika zahoda sta tako premagala ekipi iz vzhoda. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Trener Tomaža Marjan Magdič je bil po tekmi vidno razočaran z razpletom odločilne tekme za uvrstitev 1. ligo. Marjan Magdič, trener Tomaža: »V zaključku tekme smo izgubili kompas in nasprotnik je to takoj kaznoval in izenačil ter si priigral prvoligaško vstopnico, za kar jim čestitam. Zapravili smo preveč čistih priložnosti, tekmo bi morali odločiti v svojo korist že pred zaključkom. Za nami je vseeno dobra sezona, čeprav bo grenak priokus po današnjem porazu oz. remiju ostal za vse čase. Glave gor in gremo dalje v prihodnjo sezono.« Robert Turkovič, trener in vratar Extrema: »Popolnoma vse tekme med nami in Tomažem so doslej bile odločene v zadnji 40. minuti. Nas je proti Tomažu, ki ga izredno cenim, pospremila sreča že doma in tudi danes. Veselje je nepopisno. V prihodnji sezoni se bomo okrepili s tremi do štirimi kvalitetnimi futsalerji in se pogumno vključili v slovensko futsal orbito.« Odbojka • MTD ŽOK Ptuj »Puncam moramo omogočiti 1. ligo« Prejšnjo soboto se je zaključilo prvenstvo v drugi odbojkarski ligi. Ptujčanke so v dvaindvajsetih srečanjih le dvakrat izgubile, zabeležile pa so kar dvajset zmag. Prvo mesto so si zagotovile že v predzadnjem krogu, ob koncu prvenstva pa so imele sedem točk prednosti pred drugo uvrščenim moštvom iz Prevalj ter visokih štirinajst točk pred tretjim Grosupljem. »Prvenstvo je odločila naša konstantna igra skozi vso sezono. Dvakrat smo sicer izgubili na srečanju s Prevaljami, a ne morem reči, da je bila naša ekipa slabša. Odločala je dnevna forma, naredili smo nekaj napak, ki jih ne bi smeli, in že dobljeni tekmi izgubili. Na drugi strani smo precej boljše odigrali proti slabšim moštvom kot naše neposredne nasprotnice in to je obrnilo prvenstvo v našo korist,« je dejal ptujski trener Danilo Maučnik. 43-letni strateg iz Selnice ob Dravi je sezono pričel na klopi mariborskega drugoligaša iz Tabora, ptujsko moštvo je prevzel po prvem porazu na domačem parketu. »Magični« sedmi krog je s trenerske klopi pospremil Ano Kutsay, ki je bila z dvojno vlogo igralke in trenerke po mnenju uprave kluba preobremenjena. Maučnik je do konca prvenstva izgubil le še štiri točke, skupaj le še sedem nizov. Zato Ptujčani po koncu niso bili v dvomih o prihodnji sezoni. Že pet dni po odigrani zadnji tekmi je upravni odbor Štefan Vrbnjak, menedžer ŽOK MTD Ptuj: »Naš proračun bo dosegel šestdeset tisoč evrov.« v četrtek potrdil napredovanje v najvišje državno tekmovanje. »Dve leti zapored smo osvojili prvenstvo, zato moramo puncam omogočiti, da zaigrajo v prvi ligi,« je dejal menedžer kluba Štefan Vrbnjak in dodal: »K nam so pristopili ljudje, ki hočejo delati v odbojki in bodo tudi finančno pomagali. Trenutno že intenzivno delamo na sestavi moštva in finančnih okvirih za prihodnjo sezono. Potrebovali bomo okrog štirideset odstotkov več sredstev, naš proračun bo dosegel okrog šestdeset tisoč evrov. Želimo nastopiti z našo ekipo, a potrebovali bomo nekatere okrepitve.« V dresu generalnega sponzorja MTD naj bi v prihodnji sezoni zaigrale tri ali štiri nove igralke, nekaj bo odvisno tudi od tega, katere igralke bodo ostale na Ptuju. Zaenkrat so dekleta na zasluženem počitku, prvi resni pogovori pa jih čakajo že ta konec tedna. Vrbnjak se za sodelovanje dogovarja z igralkami iz prve in druge slovenske lige, ne izključuje pa možnosti, da bi na Ptuju zaigrala kakšna ameriška ali srbska igralka. Do nove sezone je še zelo daleč, prvoligaško tekmovanje se začne šele čez pol leta. V klubu so si že zastavili cilje in to visoke. V prvi ligi ne želijo le »vegetirati«, ciljajo na sredino prvenstvene razpredelnice. Izkušnje iz elitnega slovenskega tekmovanja že imajo. Zadnje izpred treh sezon so bolj grenke, največji uspeh pa je ptujska odbojka doživela pred osmimi leti, ko so dekleta osvojila tretje mesto v državi. UG Strelstvo • Dopisna in invalidska liga Uspešni Dornavčani in Meletova Pred mesecem dni je v Ljubljani potekalo finalno tekmovanje jubilejne 30. dopisne in 18. invalidske strelske lige. Če se malo poigramo s številkami na finalnem tekmovanju, potem opazimo, da je nastopalo 37 ekip in 209 posameznikov iz 39 različnih strelskih društev, kar izkazuje veliko zanimanje strelskih klubov za to tekmovanje. Postavljeni so bili tudi štirje novi rekordi, trije pa so bili izenačeni. Najaktivnejša tekmovalka tega finala pa je nedvomno bila ormoška strelka tovarne sladkorja Vesna Mele, ki je tekmovala kar v dveh disciplinah in šestih različnih kategorijah. V disciplini zračne pištole so odličen rezultat dosegli strelci ponovno revitaliziranega (pred letošnjo sezono so se okrepili s tremi ptujskimi strelci) SD Do- rnava, ki so dosegli 1591 krogov in osvojili odlično 3. mesto. Zmagali so strelci SD IK Kranj (1642). Med posamezniki, kjer je s 571 krogi zmagal Jure Fre-lih, SD IK Kranj, sta zelo dobro in izenačeno streljala tudi dornavska strelca Jernej Pet-eršič in Slavko Ivanovič, ki sta dosegla 540 in 539 krogov ter se uvrstila na 7. in 8. mesto, tretji član ekipe Bruno Šincek je s 512 krogi osvojil 15. mesto. V kategoriji veteranov od 60-70 let je s tem rezultatom Slavko Ivanovič celo zmagal! V kategoriji članic z zračno pištolo je nastopala tudi Vesna Mele, ki je dosegla 341 krogov in osvojila 2. mesto, zmagala je Olga Knez, SD Repentabor, s 358 krogi. Med mladinci z zračno pištolo je dornavski strelec Aleksej Vajda zasedel 5. mesto (503), med mlajšimi mladinkami s Foto: Simeon Gönc SD Dornava (z leve): strelci Slavko Jvanovič, Staša Simonič in Jernej Peteršič ter predsednik Bruno Šincek. pištolo pa je dornavska strelka Staša Simonič osvojila 3. mesto (330). S serijsko zračno puško je ekipa SD TS Ormož dosegla 1084 krogov in osvojila 5. mesto, med posamezniki pa sta Matjaž Habjanič in Aleksander Praprotnik s 362 in 355 krogi osvojila 10. in 14. mesto, med tem ko je med članicami zmago slavila Vesna Mele (367). Svoje druge zmage se je Vesna Mele veselila s serijsko zračno puško med veterankami nad 55 let, kjer je dosegla 182 krogov, medtem ko je s standardno puško med članicami dosegla 354 krogov in osvojila 6. mesto. V vzporednem tekmovanju finala 18. invalidske lige so v kategoriji serijska zračna puška zmagali strelci društva paraple-gikov severne Štajerske s 1073 krogi ter se oddolžili svojim konkurentom iz Velenja (1069), ki so bili boljši v polfinalu. Med posamezniki je po pričakovanju slavil Franc Pinter - Ančo s 372 krogi, ostala člana ekipe DPSŠ Zdenko Lilek in Ivan Žalig pa sta dosegla 350 in 351 krogov ter osvojila 9. in 11. mesto. V kategoriji standardna zračna puška je bil Franc Pinter še bolj prepričljiv in tudi tukaj slavil s 391 krogi. Z zračno pištolo je za društvo invalidov Ptuj nastopal tudi Slavko Iva-novič, ki je s 364 krogi osvojil odlično 2. mesto, zmagal pa je Marjan Kovič iz Domžal z izenačenim rekordom 373 krogov. Simeon Gonc Foto: UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Zavrč izgubil prvo mesto, Stojnčani meljejo 3. SNL - vzhod Rezultati 18. kroga: Zavrč -Odranci 0:0, Malečnik - Stojnci 1:3, Kovinar Štore - Trgovine Jager 3:4, MU Šentjur - Koroška Dravograd 1.0, Tišina - Tehnostroj Veržej 1:2, Črenšovci - Železničar 2:3, Pohorje - Paloma 0:2. 1. TEHNO. VERŽEJ 17 12 1 4 41:23 37 2.ZAVRČ 17 10 5 2 41:11 35 3. TRGOV. JAGER 17 9 4 4 31:27 31 4. ODRANCI 17 9 2 6 29:19 29 5. MALEČNIK 17 8 4 5 30:25 28 6. KOVINAR ŠTORE 17 8 2 7 21:34 26 7. STOJNCI 17 7 3 7 21:34 24 8. MU ŠENTJUR 17 6 5 6 26:26 23 9. PALOMA 17 6 4 7 31:28 22 10. ČRENŠOVCI 17 6 4 7 23:25 22 11. ŽELEZNIČAR 17 6 2 9 23:29 20 12. POHORJE 17 4 3 10 20:28 15 13. DRAVOGRAD 17 4 3 10 14:33 15 14. TIŠINA 17 1 4 12 15:34 7 Foto: Matija Brodnjak Veržejci prehiteli Zavrčane 18. krog v 3. SNL - vzhod ni bil uspešen za nogometaše iz Zavrča, ki so bili do tega kroga vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici. Na domačem igrišču so pričakali tretjeuvr-ščeno ekipo Odrancev v močno oslabljeni sestavi. Zavrčani so se trudili, vendar niso uspeli doseči zadetka. Ta spodrsljaj so izkoristili nogometaši iz Ver-žeja, ki so na gostovanju pri zadnji Tišini prišli do treh načrtovanih točk pet minut pred koncem srečanja. Z zmago pa so zamenjali ekipo Zavrča in imajo pred njimi sedaj dve točki prednosti. Na gostovanju pri Malečniku pa so bili uspešni nogometaši Stojncev, ki so gladko odpravili domačine in jih praktično izločili iz borbe za sam vrh prvenstvene razpredelnice, sami sebi pa naredili veliko uslugo in se pomaknili točno na sredino prvenstvene razpredelnice. V Štorah so gledalci lahko videli zanimivo in razburljivo srečanje, na koncu pa so slavili nogometaši Trgovine Jager iz Šmarja pri Jelšah, ki so ostali v borbi za visoka mesta, saj sedaj za Zavrčem zaostajajo le štiri, za vodečim Tehnostrojem iz Veržeja pa šest točk. Očitno bo borba za sam vrh še zelo zanimiva in razburljiva. Kdo bo do konca prvenstva naredil najmanj spodrsljajev bo prvi prečkal ciljno črto. Malečnik - Stojnci 1:3 (0:1) Strelci: 0:1 Murat (38), 0:2 Žni-darič (60), 0:3 Žnidarič (75) in 1:3 Borko (86). Stojnci: Germič, Milošič, Rižnar, Fruk, Golob (od 80. Horvat), Topolo-vec, Kuserbanj, Železnik, Murat (od 46. Pokleka), Žnidarič in Novak (od 46. Zagoršek). Trener: Ivan Zajc. DK Zavrč - Odranci 0:0 Zavrč: Veselič (od 64. Golob), Meznarič, Petek, Šnajder, Zdelar (od 72. Zorman), Korez, Gaiser (od 67. Fijavž), Smolkovič, Letonja, Gabrovec in Rampre. Trener: Miran Klajderič. Zavrč nadaljuje s serijo neuspešnih predstav v spomladanskem delu sezone. Tokrat so na domačem terenu remizirali z najmanj priljubljenim nogometnim izidom 0:0 proti čvrsti ekipi iz Prekmurja. V praznični in sončni soboti se je v Zavrču zbralo zavidljivo število ljudi (veliko je bilo tudi pristašev Odrancev), ki pa so domov odhajali bolj kislih obrazov, saj so predvsem domači igrali pod svojimi zmožnostmi. Po začetnem pritisku Zavrča, Veterani Skorbe (na sliki) in Hajdine so se v lokalnem derbiju razšli z »miroljubnim« neodločenim izidom, bilo je 1:1. ko so si priigrali tudi nekaj nevarnih strelov proti vratom gostov, se je igra povsem umirila in spremljali smo pravo nogometno uspavanko. Šele proti koncu prvega dela igre so nam nogometaši obeh ekip ponudili nekaj nogometa, takrat je bilo nekajkrat vroče tudi pred domačimi vrati. Začetek drugega polčasa je prinesel silovit pritisk Zavr-čanov, ki pa želenih sadov ni obrodil. Prekmurci so v nadaljevanju umirili igro, ki je nato pretežno potekala med obema kazenskima prostoroma in kljub veliki želji domačinov, da bi dosegli tako želen zadetek, se je srečanje končalo brez golov. V opravičilo domačinom gre sicer dejstvo, da so tokrat zaigrali precej oslabljeni, saj so manjkali Kokot, M. Golob, Murko in Lenart, ki so za Za-vrč praktično nenadomestljivi. Kljub temu je več kot opazno, da igra Zavrča še zdaleč ni taka, kot je bila jeseni, ko so enostavno »mleli« vse pred seboj. Na tem področju trenerja Klajde-riča in njegove varovance čaka še precej dela, če bodo želeli zasesti tretjeligaški prestol. Konkurenti namreč pridno nabirajo točke in prav hitro bodo morali fantje iz najmanjše slovenske občine začeti zmagovati, da bodo držali korak z ostalimi ekipami pri vrhu (Veržej, Trgovine Jager, ...). tp Že naslednji teden Zavrč čaka derbi spomladanskega dela sezone v Veržeju proti tamkajšnji istoimenski ekipi, ki trenutno vodi na prvenstveni lestvici in igra v odlični formi. Stojnčani bodo istočasno gostili ekipo Tišinoe. STAJERSKA LIGA Rezultati 18. kroga: Gerečja vas Unukšped - Bistrica 4:0, Šoštanj - Holermuos Ormož 3:3, Zreče - GIC Gradnje Rogaška 2:0, Tehnotim Pesnica - Šentilj Jarenina 0:1, Mons Claudius - Get Power Šampion 1:1, Peca - Jurovski Dol 4:3. Srečanje Šmartno 1928 - Oplotnica je bilo odigrano včeraj popoldne. 1 ZREČE 17 11 2 4 32:19 35 2. ŠMARTNO 1928 16 10 3 3 45:19 33 3. GIC ROGAŠKA 17 10 3 4 34:20 33 4. ŠENTILJ - JARE. 17 9 3 5 37:26 30 5. HOLER. ORMOŽ 17 7 4 6 38:33 25 6. GEREČJA VAS U. 17 8 1 8 26:25 25 7. GET P. ŠAMPION 17 6 6 5 21:22 24 8. JUROVSKI DOL 17 6 4 7 28:36 22 9. PECA 17 6 2 9 34:39 20 10. BISTRICA 17 5 5 7 26:31 20 11 ŠOŠTANJ 17 5 5 7 21:30 20 12. MONS CLAUD. 17 5 2 10 22:37 17 13. OPLOTNICA 16 4 3 9 25:37 15 14. TEH. PESNICA 17 4 1 12 22:35 13 Zrečani zapletli vrstni red pri vrhu V Štajerski ligi je ta krog prinesel novo spremembo na vrhu prvenstvene razpredelnice. V derbiju tega kroga je ekipa Zreč gostila nogometaše iz Rogaške Slatine in slavila zmago ter se z njo prebila na vrh prvenstvene razpredelnice. Kako dolgo bodo vodeče moštvo pa je bilo odvisno od včerajšnjega srečanja med Šmartnim in Oplotnico. Če so slavili nogometaši iz Šmartne-ga ob Paki, bodo spet prevzeli vodeči položaj. Razlike med prvim in četrtim mestom so majhne in borba za prvaka bo neizprosna. Zamenjava na trenerski klopi v Gerečji vasi je očitno obrodila sadove. Novi strateg Ivan Ornik je igralce dobro motiviral, kar se vidi tudi po rezultatu, saj so njegovi varovanci visoko odpravili nogometaše iz Slovenske Bistrice. Slednji v nadaljevanju prvenstva ravno ne blestijo. Do pomembne točke so prišli tudi ormoški gradbeniki in sicer v Šoštanju; izenačili so šele tri minute pred koncem srečanja! Z njo so ostali na petem mestu prvenstvene razpredelnice. Šoštanj - Holermuos Ormož 3:3 (2:1) Strelci: 1:0 Varmaz (10), 2:0 Bula-jič (23), 2:1 Jurčec (29. iz 11m), 3:1 Kurnik (48), 3:2 Goričan (67) in 3:3 Jurčec (87. z 11 m). Holermuos Ormož: Šnajder, Mli-narič, D. Jerebič, Zidarič (od 46. Goričan), Zadravec, Velečič, Jurčec, Kralj (od 84. Meznarič), M. Jerebič, Pra-potnik in Cingesar (od 50. Novak). Trener: Benjamin Krajnc. Gerečja vas Unukšped -Bistrica 4:0 (1:0) Strelci: 1:0 M. Hertiš (45), 2:0 D. Hertiš (78), 3:0 R. Sagadin (81) in 4:0 R. Sagadin (86). Gerečja vas Unukšped: S. Sagadin, Petek (od 46. Žgeč), Slaček, Horvat, R. Sagadin, Sel (od 46. Kaises-berger), J. Sagadin, Marinič (od 67. D Hertiš), Vtič, Gerečnik, M. Hertiš. Trener: Ivan Ornik. Bistrica: J. Stegne, Stojnšek (od 46. Jelenko), Modrič, Simočič, Drosk, Frelih, Plevnik (od 67. Habjanič), Obrovnik (od 75. Dragič), Hrušman, A. Stegne in Tkavc. Trener: Zvonko Hraš. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 14. kroga: Skorba - Boč 1:3, Rogoznica - Apače 2:2, Gorišnica - Hajdina 3:1. Srečanja Bukovci - Dornava, Videm-Markovci in Podvinci -Cirkulane so bila odigrana včeraj popoldne. 1. HAJDINA 13 8 3 2 37:14 27 2. DORNAVA 12 9 0 3 28:14 27 3. BOČ 13 8 1 4 21:17 25 4. APAČE 13 7 1 5 34:19 22 5. PODVINCI 12 6 4 2 22:13 22 6. BUKOVCI 12 6 3 5 23:14 21 7. VIDEM 12 5 1 6 26:34 16 8. ROGOZNICA 13 3 4 6 30:25 13 9. SKORBA 13 4 1 8 30:40 13 10. GORIŠNICA 13 3 4 8 21:34 13 11. CIRKULANE 12 2 5 5 21:25 11 12. MARKOVCI 12 0 1 11 11:45 1 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 11. kroga: Spodnja Pol-skava - Lovrenc 2:1, Tržec - Grajena 1:6, Zgornja Polskava - Podleh-nik 4:3, Leskovec - Pragersko 3:2. Srečanje Hajdoše - Središče je bilo odigrano včeraj. 1. LESKOVEC 11 7 2 2 27:18 23 2. ZG. POLSKAVA 11 6 2 3 29:23 20 3. TRŽEC 11 5 2 4 26:28 17 4. GRAJENA 11 5 0 6 34:30 15 5. SREDIŠČE-6 10 6 2 2 37:22 14 6. PODLEHNIK 11 4 2 5 21:25 14 7. SP. POLSKAVA 11 4 2 5 19:25 14 8. PRAGERSKO 11 4 1 6 15:21 13 9. LOVRENC-1 11 3 1 7 18:21 9 10. HAJDOŠE 10 2 2 6 18:27 8 VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ Zahodna skupina Rezultati 11. kroga: Lovrenc - Zgornja Polskava 1:0, Polskava - Boč 0:5, Apače - Prepolje 1:2, Skorba - Hajdina 1:1. 1. HAJDINA 10 7 3 0 26:10 24 2. BOČ 10 7 2 1 25:11 23 3. SKORBA 10 5 2 3 31:15 17 4. PRAGERSKO 9 3 3 3 21:21 12 5. PREPOLJE 10 4 0 6 19:26 12 6. POLSKAVA 10 3 3 3 11:21 12 7. ZG. POLSKAVA 10 2 4 4 14:16 10 8. APAČE 9 3 1 5 14:19 10 9. LOVRENC 10 1 0 9 14:37 3 Vzhodna skupina Rezultati 11. kroga: Savaria Rogoznica - Stojnci 0:3, Dornava - Leskovec 1:1, Gorišnica - Markovci 3:0, Grajena - Tržec 2:0. 1. STOJNCI 10 7 2 1 29:8 23 2. GORIŠNICA 9 6 3 0 27:4 21 3. MARKOVCI 10 6 1 3 28:11 19 4. DORNAVA 10 4 5 1 28:9 17 5. S. ROGOZNICA 10 4 2 4 13:16 14 6. TRŽEC 10 3 1 6 12:26 10 7. ORMOŽ 9 2 1 6 10:20 7 8. LESKOVEC 10 2 1 7 10:23 7 9. GRAJENA 10 2 0 8 8:48 6 DK Športni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 27. kroga - SREDA ob 17.00: Drava - Domžale, Primorje - HIT Gorica, Nafta - Koper, Interblock - Maribor, Bela krajina - MIK CM Celje. Danilo Klajnšek 1. slovenska ženska liga Ptujcanke »podarile« Mariborčankam šestico Rezultati 15. kroga: Maribor -ŽNK Ljudski vrt 0:6, Slovenj Gradec - Slovan 0:0, Pomurje - Kamen Jerič 1:1, Krka - Senožeti vode 12:0. 1. KRKA 15 14 0 1 138:6 42 2. POMURJE 15 13 1 1 140:8 40 3. SLOV. GRADEC 15 9 1 5 54:34 28 4. SLOVAN 15 7 2 6 54:34 28 5. KAMEN JERIČ 15 7 2 6 45:25 23 6. SENOŽETI-VODE 15 3 0 12 30:68 9 7. LJUDSKI VRT 15 2 1 12 15:134 7 8. MARIBOR 15 1 1 13 9:176 4 Maribor - ŽNK Ljudski vrt 0:6 (0:4) Strelke: 0:1 Potrč (14), 0:2 Cafuta (17), 0:3 Pihler (32), 0:4 Potrč (34), 0:5 Cafuta (62) in 0:6 Potrč (67). ŽNK Ljudski vrt: Murko, Skaza, M. Jaušovec, U. Arnuš, Koren, L. Arnuš, Pihler, Š. Jaušovec, Cafuta, M. Arnuš in Potrč. Trener: Aleš Huzjak. Mlade nogometašice iz Ptuja so v drugem delu prvenstva dosegle prvo zmago. Gostje so zelo dobro igrale v prvem polčasu, ko so dosegle štiri zadetke in razrešile vse dvome o končnem zmagovalcu. V drugem polčasu so nogometašice Ljudskega vrta dosegle še dva zadetka in tako samo potrdile zasluženo visoko zmago. Tokrat se je izkazala Martina Potrč, ki je dosegla tri zadetke. Danilo Klajnšek Športne novičke Jadranje • Dobri ptujski jadralci Jadralci BD Ranca so bili zelo aktivni in uspešni na jadralskih re-gatah, ki so potekale v slovenskem Primorju, udeležili pa so se tudi regate v hrvaškem Zadru. Na slednji sta v kategoriji optimist nastopila Jure Medved, ki je v konkurenci 150 jadralcev zasedel 21. mesto, Jan Jaušovec pa je bil petdeseti. Na regati v Kopru je bil Uroš Judež drugi v razredu 4.7, Aleš Mesarič pa v kategoriji radial tretji. Na regati Spring CUP v Izoli, kjer je nastopilo 205 jadralcev, je Uroš Judež zasedel sedmo mesto (razred 4.7), Aleš Mesarič pa je bil dvajseti (razred radial). Na Velikonočni mednarodni regati JK Pirat iz Portoroža je nastopilo preko 300 jadralcev in jadralk. Ptujski tekmovalci so se dobro odrezali v tej množični in močni konkurenci, saj je Jure Jaušovec je zasedel 25., Nejc Vajda 49. in Jure Medved 60. mesto. Danilo Klajnšek Karate-do klub Ptuj • Uspešne Rebeka Kovačec, Tinka Valen-ko in Katja Valič Konec marca se je v Zg. Polskavi na 3. tekmi slovenske osnovnošolske karate lige zbralo 140 karateistov. S Karate-do kluba Ptuj in Markovci so za šole Gorišnica, Ljudski vrt, Mladika, Markovci, Videm pri Ptuju, Kidričevo in Olga Meglič tekmovali Rebeka Kovačec, Egon Vrbančič, Domen Mlinarič, Nik Veličkovič, Kat- ja Valič, Ema Trafela, Nina Strelec, Jana Mohorko, Tinka Valenko in David Murko. Najuspešnejša je bila Rebeka Kovačec, ki je v kategoriji starejših deklic zmagala v katah in osvojila tretje mesto v borbah, ekipni uspeh pa sta dopolnili Tinka Valenko s prvim ter Katja Valič s tretjim mestom, obe v katah (na fotografiji spodaj). jk Šolski šport • ŠKL - nogomet V torek, 3. 4. 2007, smo se na OŠ Cirkulane-Zavrč, na lokaciji Zavrč, pomerili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in OŠ Ig pri Ljubljani v nogometu za vstop v polfinale ŠKL - Slovenije. Prvo četrtino smo dekleta igrale izenačeno. Rezultat je bil 1:1. V drugi četrtini so igrali fantje, bilo je zelo napeto, saj so nasprotniki rezultat izenačili na 2:2. Sledila je tretja četrtina, ki smo jo domačinke odločile v našo korist; bilo je 3:2. Sledila je odločilna zadnja četrtina. Neodločen rezultat ali zmaga nasprotne ekipe iz OŠ Ig bi pomenila naš poraz. Tako je tudi kazalo, saj so gostje štiri minute pred koncem izenačili na 3:3. Fantje OŠ Cirkulane-Zavrč se niso predali in so na krilih navijačev dali dva gola. Tako smo zmagali. Veselje je bilo nepopisno. Mala haloška šola v pol-finalu ŠKL-ja Slovenije! Žreb nam je v polfinalu dodelil ekipo OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja. Prva tekma bo v OŠ Cirkulane-Zavrč v Zavrču. Borili se bomo. Navijače vabimo na tekmo, ki bo v torek, 10. aprila, ob 13.30. Za novinarski krožek OŠ Cirkulane-Zavrč Doroteja Arbeiter in Kaja Vršec Tinka Valenko, Rebeka Kovačec in Katja Valič torek • 10. aprila 2007 Zaposlovanje - Upravni enoti Ptuj in Ormož ŠtajmkiTEBUiK 15 Upravna enota PTUJ KOVINARSKI DELAVEC Strojni tehnik ali delavec kovinarske stroke z znanjem varjenja -tig ( varjenje ni pogoj,možnost priučitve) - m/ž.: DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 625,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik -osnovno, znanje na avtomatih / traub, indek-s,rezkalni stroj. KAJNIH KATARINA S.P.KO-VINSKA GALANTERIJA PTUJ, PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. DELAVEC BREZ POKLICA Pomožna dela v gradbeništvu - m/ž. DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, fizična moč, ročne spretnosti. GRADBENIŠTVO KASTEL D.O.O., SPODNJA HAJDINA 66, 2288 HAJDINA. Montaža stropov in predelnih sten - m/ ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, zaželeno je vsaj nekaj delovnih izkušenj pri montaži (gips) stropov, sten. ŽMAUC ALBIN S.P.MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV JURŠINCI, JUR-ŠINCI 13, 2256 JURŠINCI. POMOŽNI DELAVEC Živilski delavec III.: manj zahtevna dela v nečistem delu, evisceraciji, pakirnici, razrezu, skladiščih, posebnem programu, proizvodnji, klobasičarni, pralnici embalaže, pralnici perila, kafileriji, tpj, obešanje klobas, pakiranje izdelkov, čiščenje delov. DČ 1 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, ročne spretnosti. ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE D.O.O. PE MARIBOR, MELJSKA CESTA 3, 2000 MARIBOR. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Krovsko - kleparska dela,jtesarska dela, delo na višini - m/ž.: NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, delo na višini, ročne spretnosti. JELEN SREČKO S.P., SEDLAŠEK 60, 2286 PODLEHNIK. Izvajalec gradbenih del - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. SANACIJE D.O.O., APAČE 230, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Krovec - kl.epar - m/ž: DČ 1 leto, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, katera koli izobrazb. TR-ČKO FRANC S.P.KROVSTVO-KLEPARSTVO PRAGERSKO, STRAŽGONJCA 29, 2331 PRAGERSKO. KLJUČAVNIČAR - CEVAR, opravljanje ce-varskih del v Sloveniji in tujini - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 01.04.2007. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, branje izometrij in načrtov, kandidati so lahko tudi iz Maribora, Ormoža, Murske sobote, Ljutomera. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. VARILEC - varjenje st 38 in inox materialov, varilci tig/wig, mig/mag in reo. dela se opravljajo v Sloveniji in tujini - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 01.03.2007. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, A-test, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Murske sobote, Maribora, Ljutomera. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. MONTER-opravljanje montažnih del v Sloveniji in tujini - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 01.04.2007. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, kandidati so lahko iz Ormoža, Murske sobote, Ljutomera, Maribora. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU, pomožna dela v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov - m/ž: DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, ročne spretnosti, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. ŽE-RAK ANTON S.P.MESO IZDELKI ŽERAK, PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK. OBDELOVALEC KOVIN, delavec začetnik -Ill.stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo ) - m/ž: DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, B. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. STROJNI OBDELOVALEC KOVIN, posluže-valec cnc stroja na ptuju,delo na cnc obdelovalnem centru, posluževanje stroja, skrb za kvaliteto obdelovancev, kontrola kakovosti - izvajanje meritev na obdelovancih... - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: od 17.01.2007. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. TRENKWALDER D.O.O., LESKOŠKOVA 9 E, 1000 LJUBLJANA. TALILEC-LIVAR, delavec začetnik iv. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - m/ž: DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: kv-metalurgi, kv-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, kv-elektrikarji, kv-kemiki, kv-administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO OBLIKOVALEC KOVIN, monterska in mehanska dela na terenu in v tujini - m/ž : DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. STRUGAR, samostojno delo v kovinski industriji - m/ž: NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, zaželene delovne izkušnje v kovinski industriji. LAH DARIJAN S.P.KOVINOPLASTIKA PTUJ, OREŠJE 72, 2250 PTUJ. MONTER OGREVALNIH NAPRAV, monter ogrevalnih naprav, vodovod, delo na terenu v sloveniji - m/ž: DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - dobro. MIKS D.O.O. PTUJ, PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. MEHANIKVOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, mehanik - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. AVTOMEHANIK, avtomehanik za tovorna vozila - m/ž: NDČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, C. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 12, 2250 PTUJ ELEKTROMONTER, elektro monterska in mehanska dela na terenu in v tujini - m/ž, : DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu , vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, elektronik - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, znanje vsaj angleškega jezika za delo z diagnostičnim aparatom za tovorna vozila - diagnosti-ciranje. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. ELEKTRO MONTERSKA DELA na terenu in v tujini - m/ž: DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. MEHANIK ELEKTRONIK, univerzalec montažer harmonik - izvajanje del na montaži harmonik, vodenje evidenc ur, stanja proizvodnje, blagovne evidence, rezanje, lepljenje, poliranje, brušenje, lakiranje, sestava harmonik in njenih sklopov - m/ž: NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, znanje in izkušnje s področja stroke. SKLOP D.O.O., ŽIDOVSKA ULICA 11, 2000 MARIBOR. SLIKOPLESKAR, slikopleskarska pomožna dela - m/ž: DČ 8 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: ročne spretnosti, vsaj 12 mesecev delovnih izkušenj s to dejavnostjo. ERJAVEC IZTOK S.P. SLIKOPLESKARSTVO GORIŠNICA, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA. ZIDAR, zidar in tesar - m/ž: NDČ, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, fizična moč, ročne spretnosti, možnost zaposlitve čistih začetnikov in delavcev nad 50 let. BAJ-RAKTARI MUHAMET S.P. ADI, JADRANSKA ULICA 10, 2250 PTUJ VOZNIK AVTOMEHANIK, voznik specialnega tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - m/ž : DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 479,89 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, angleški jezik - osnovno, hrvaški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, OB DRAVI 3, 2250 PTUJ. SKLADIŠČNIK, skladiščnik -prevzemnik - m/ž: DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ter priložijo kopijo osebne slike . JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT. PRODAJALEC. računalničar, blagajnik - m/ž: DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, angleški jezik - zelo dobro, madžarski jezik - zadovoljivo, nemški jezik - dobro, kitajski jezik - osnovno. ČEN, D.O.O. ČEN D.O.O., NOVI TRG 7, 2250 PTUJ. PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE - m/ž: DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, prodajalec tehnične stroke -zaželene so delovne izkušnje s prodajo tehničnega blaga . možnost nadaljne zaposlitve. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT. NATAKAR, natakar - m/ž: DČ 3 mes, 20 ur/teden, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 200,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 21.02.2007. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes. KNUPLEŽ ANA S.P. DNEVNO NOČNI BAR ROBINZON, VIČAVA 11, 2250 PTUJ. DELO V STREŽBI HRANE IN PIJAČ - m/ž : DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, nemški jezik - dobro, lahko drugi poklic, vendar z izkušnjami in veseljem do dela v gostinstvu KUREŠ MATEJA S.P. GOSTILNA KUREŠ, ŠI-KOLE 26, 2331 PRAGERSKO. NATAKAR - točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 mes, komunikativnost / delo z ljudmi. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE 03 PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIRKOVCE. TOČENJE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ TER TOPLIH NAPITKOV - m/ž: DČ 6 mes, 16 ur/teden, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 2 mes. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE 03 PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIRKOVCE. NATAKARICA - strežba pijač - m/ž: DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, lahko delavec brez poklica ali katera druga izobrazba. TEMENT IRENA S.P. LINA TRGOVINA PTUJ, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Posluževanje na cnc stružnici ter druga manjša dela v proizvodnji - m/ž: DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, ročne spretnosti. CLIO D.O.O., GAJEVCI 17, 2272 GORIŠNICA. Večplasten nanos antikorozijskih sredstev na kovinsko konstrukcijo - m/ž, : DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - zadovoljivo. MESARIČ MARJAN S.P. PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJ-ŠPERK. Varilec - m/ž: DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - zadovoljivo. MESARIČ MARJAN S.P. PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK. Zaposlimo prodajalko v trgovini Paketi na paleti na Ptuju. potrebne so delovne izkušnje, smisel za estetiko in aranžiranje ter veselje do dela v trgovini. - m/ž: DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ. Čistilec avtomobilov - m/ž: DČ 3 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. ŠTERBAL EMIL S.P. AVTOPRAL-NICA PLAVA LAGUNA, ZADRUŽNI TRG 9, 2250 PTUJ. SŠ IZOBRAZBA Živilski tehnik, mesar -prodajalec - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, želene so izkušnje iz prodaje mesa oz. poznavanje mesa ter ravnanja z njim !vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ,kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike !, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT. Strojni tehnik, posluževalec cnc stroja - m/ ž: DČ 2 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, slovenski jezik - tekoče. LP MYCRON D.O.O., PUHOVA ULICA 7, 2250 PTUJ. Trgovinski poslovodja, poslovodja živil - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja, kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike!J AGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT Poslovodja tehničnega ter gradbenega blaga - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ,kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike !JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT Ekonomski tehnik, ekonomski ali upravni tehnik - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, delo na verižnih kompenzacijah in vsaj 5 let delovnih izkušenj na verižnih kompenzacijah, znanje osnovno vsaj enega tujega jezika od obeh navedenih.GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. Komercialist - m/ž: DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, ure- jevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, komercialist za prodajo rezervnih delov za tovorna vozila. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. Gimnazijski maturant, pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja - območje Ptuj - m/ž: DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj.Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, možnost zaposlitve za ndč, zaželena višja ali visoko strokovna izobrazba, pogoj je lasten prevoz in zaključeno izobraževanje (redno ali izredno), zaželena licenca azn za zastopnika. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D.LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA. Pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Ptuja z okolico - m/ž: DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, lahko katerakoli srednja šola, možnost zaposlitve za ndč, slovensko državljanstvo, lasten prevoz, pogoj je zaključeno izobraževanje (redno ali izredno), znanje angleškega ali nemškega jezika. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D.LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Učitelj vožnje a in b kategorije - m/ž: DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 580,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. A,B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, učitelj vožnje a in b kat.. AVTO ŠOLA CENTER PTUJ D.O.O., MAISTROVA ULICA 7, 2250 PTUJ. Pomožni zavarovalni zastopnik za sklepanje življenjskih, premoženjskih, avto zavarovanj za področje štajerske - m/ž: DČ 2 leti, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. GRAWE D.D. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA 4, 1000 LJUBLJANA. VISOKOŠOLSKA IZOBRAZBA (VSŠ), Komercialist 11/1 - m/ž: DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, tuj jezik - pasivno. REV1TAL D.O.O. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. DOKTOR MEDICINE Doktor medicine specialist pediatrije, zdravnik s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žena, otrok in mladine (m/ ž) - m/ž: DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, licenca zdravniške zbornice Slovenije. JAVN1 ZAVOD ZDRAV-STVEN1 DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ. Doktor veterinarske medicine, doktor veterinarske medicine za delo v pe slovenska bistrica - m/ž: NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - tekoče, licenca, lastno prevozno sredstvo. KORENT ALEŠ DR.VET.MED.,S.P. VETER1NARSKA AMBULANTA ŽAK, TRNOVSKA VAS 42 A, 2254 TRNOVSKA VAS. Upravna enota ORMOŽ POMOŽNI DELAVEC, čiščenje prostorov in pomivanje posode - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče. PROSN1K JANEZ S.P.GOST1L-NA PROSN1K ORMOŽ, HARDEK 34, 2270 ORMOŽ. POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, m/ ž: DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, delo na višini. W1NKL TESARSTVO D.O.O., OBREŽ 140, 2277 SRED1ŠČE OB DRAV1. LESKAR, notranja zaključna dela, polaganje laminata, barvanje, monter suhegradnje knauf - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. drugi pogoji: poskusno delo, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. b, monter suhe gradnje knauf. PERGER SLAVKO S.P. SUHOMONTAŽNA DELA, VINSKI VRH 21, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. MESAR - SEKAČ, mesar-izkoščevanje mesa - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. drugi pogoji: voz. izpit kat. b, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ANUŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČE-VANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. FRIZER, FRIZERSKA DELA - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 2 leti. MA-RINIČ STANISLAV S.P. BRIVSKO FRIZERSKI SALON, VRAZOVA ULICA 5, 2270 ORMOŽ. VOZNIK AVTOMEHANIK, voznik-mednarod-ni prevozi, c in e kategorija(avtotransporter) - m/ž, DČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA D.O.O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI. VOZNIK, mednarodni prevozi, c in e kategorija, specialno vozilo-avtotransporter - m/ž, DČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA D.O.O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI. NATAKAR, strežba pijače - m/ž, DČ 1 leto, deljen delovni čas; delovno mesto je prosto: takoj. drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, izobrazba vseeno, pomembne delovne izkušnje. ČAMILI BARI S.P. KAVA BAR ORMOŽ, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ. NATAKAR/ICA , m/ž:DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru.KUHARlČ MIRAN S.P. TRGOVINA NA BREGU, BAR TEXAS, PUŠENCl 41, 2270 ORMOŽ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, suho-montaža knauf- m/ž: DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. GOlNG D.O.O. ORMOŽ, HARDEK 34/B, 2270 ORMOŽ. SŠ IZOBRAZBA Kmetijski tehnik, prodaja blaga v kmetijski trgovini - m/ž, DČ 6 mes, deljen delovni čas; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, izpit iz znanja ffs za prodajalca. ATINA D.O.O., SENEŠCl 64 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje ormož z okolico - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, lahko katerakoli srednja šola možnost zaposlitve za nedč slovensko državljanstvo lasten prevoz pogoj je zaključeno izobraževanje (redno ali izredno). GENERALl ZAVAROVALNlCA D.D.LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA FINANČNI SVETOVALEC / svetovalka na območju Ormoža - m/ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, lastno prevozno sredstvo. ŽALAR KRESLlN MANCA S.P., DOLNJA BlSTRlCA 94, 9232 ČRENŠOVCl. Doktor MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER- diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - m/ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 4 mes, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAVNl ZAVOD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04) Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 - v nadaljevanju pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 - UPB), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 UPB-1) in na podlagi Pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z dne 19. 12. 2005, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, Javnim skladom, Poljanska c. 31, Ljubljana in Občino Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana, in Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, objavljata JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Občina Ormož v svojem in po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Javnega sklada, (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem v letu 2007 izpraznjenih stanovanj in morebitna druga sproščena neprofitna stanovanja na območju občine v letu 2007 in 2008. Lastnika stanovanj sta Občina Ormož in Stanovanjski sklad RS, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana, s katerima bodo upravičenci sklenili najemne pogodbe. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine, - lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z citirano uredbo oz. predpisom veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu februarju 2007, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 180,52 EUR. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti občine v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu februarju 2007, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 163,94 EUR. 1.3 Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine - lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Velikost gospod. LISTA A % Meja dohodka LISTA B % Meja dohodka 1-člansko 90 % do 158.680 SIT od 91 do 200 % nad 160.443 do 352.622 SIT 2-člansko 135 % do 238.020 SIT od 136 do 250 % nad 239.783 do 440.778 SIT 3-člansko 165 % do 290.913 SIT od 166 do 315 % nad 292.676 do 555.380 SIT 4-člansko 195 % do 343.806 SIT od 196 do 370 % nad 345.570 do 652.351 SIT 5-člansko 225 % do 396.600 SIT od 226 do 425 % nad 398.463 do 749.322 SIT 6-člansko 255 % do 449.593 SIT od 256 do 470 % nad 451.356 do 828.662 SIT 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjo višino točk: 4. VARŠČINA PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine; mladi 2. družina z večjim številom otrok, najmanj 4 oz. več otrok 3. invalidi in družine z invalidnim članom 4. družina z manjšim številom zaposlenih (družina 3-članska in samo 1 zaposlen) 20 - 5. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13, ženske 12 let ) 6. ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja 7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 30 20 10 10 10 10 40 15 10 10 10 10 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Ormož. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so iz območja Občine Ormož. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2005 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2005 znašala 176.311,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine ali listi B - z varščino. 2.3. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A, in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje je treba vložiti na obrazcu, ki se dobijo v sprejemni pisarni Občine Ormož. Vloge se vložijo na naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6,Ormož, najkasneje do 14. 05. 2007. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine, navedene pod točko 1, 2, 3 in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o premoženjskem stanju, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. podatke o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih vlagatelja in družinskih članov za leto 2005; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 6. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 7. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 8. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 9. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 10. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 11. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, glu-host (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 12. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 13. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 14. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja in 15. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču ter o številu članov gospodinjstva si bo pridobil upravni organ po uradni dolžnosti. 6. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Ormož vsak delovni dan in na naslednjih telefonskih številkah: 741 53 21 in 741 53 07. Ormož, dne 06. 04. 2007 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ ALOJZ SOK Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (2) Bogovi so prišli v vesoljskih ladjah »Bogovi« (zunajzemeljska rasa) so prišli iz vesolja. Na Zemljo so prinesli vzorce življenja. Človeka so naredili po svoji podobi. Narekovali so mu svete knjige, zakonike in navodila pri razvoju družbe. Za seboj so pustili številne sledi. Čakajo na trenutek, ko bo človeštvo tehnološko in moralno dozorelo. Tedaj se bodo razkrili in za zemeljski rod bo napočila nova doba - intergalaktična vesoljska era. S to teorijo je najbolj zaslovel Erich von Daniken, v Sloveniji pa Boris Muževič in Ivan Mohorič. Vesoljske ladje Daniken je v Mojzesovih knjigah našel veliko sledi o prevoznih sredstvih bogov v zgodnji dobi. V 2. Mojzesovi knjigi lahko beremo: »... Ko pa je napočil tretji dan in se je zdanilo, je pričelo grmeti in bliskati in na gori seje temno pooblačilo... Vsa gora Sinaj pa se je kadila zato, ker se je nanjo spuščal v ognju Gospod, in ta dim seje dvigal kakor dim iz peči tako, da se je vsa gora močno tresla. In glas trombe je naraščal...« Le kdo verjame, da potrebuje veliki, vsemogočni Bog za premikanje vozilo, ki se kadi, bliska, povzroča potres in peklenski trušč, kakor reaktivno lovsko letalo, ko prebije zvočni zid? Še en opis (29. Davidov psalm) pristanka vesoljskega plovila: »Gospodov glas bruha ognjene zublje, Gospodov glas zvrtinči puščavo, puščava Kadeš se dvigne pred Gospodom...« In v 104. psalmu: »Oblaki so tvoja vozila, na krilih vetrov se prevažaš. Vetrovi tečejo pred teboj kot glasniki, bliski in grom te obdajajo.« Prerok Mihael je še bolj nazoren: ». pripeljal se bo dol in stopil na višave Zemlje, da se bodo pod njim gore stalile .« In če se še enkrat povrnemo k pristanku na gori Sinaj: »... Vse ljudstvo je opazovalo grmenje, bliskanje, glas trombe in kadečo se goro. Ko pa so to videli, so zbežali in se ustavili oddaleč .« Bog je še naročil Mojzesu: »Ljudstvo ne sme stopiti na goro Sinaj . da jih ne zdrobim...«Je šlo za varnostni ukrep pri pristajanju vesoljske ladje? Zakaj bi se Bog prikazal s tako pozornost vzbujajočo potrato, da so njegovi »otroci« v strahu zbežali pred njim? Najbolj podroben opis vesoljskega plovila je v Stari zavezi podal prerok Ezekiel. Njegovi opisi so tehnično tako brezhibni, da je glavni inženir pri NASI Josef Blum-rich po njih l. 1986 narisal izpopolnjeni načrt za lunarni modul. Blumrich se je strinjal, da je Ezekiel dejansko videl vesoljsko vozilo in se z njim celo peljal. Leteči predmet je v Bibliji preveden kot Slava Boga, čeprav hebrejska beseda kabot dobesedno pomeni nebeški predmet ali predmet iz neba. Leta 527 pr. n. š. so Ezekiela s tem predmetom odpeljali v nek skrivnostni tempelj. Staroindijske vede in tibetanska besedila vedno znova opisujejo leteče predmete, ki jih imenujejo vama-ane. To so letalom podobni leteči stroji, v katerih so se prevažali bogovi na nebu in se med seboj bojevali. Tudi sumerske legende pripovedujejo o bogovih, ki so se vozili po nebu z letečimi čolni in ognjenimi ladjami, ki so prihajali z zvezd in se nato vra- čali nazaj k zvezdam. Dokaze za bogove v vesoljskih ladjah je Daniken v obilni meri našel tudi v egipčanski kulturi. Med drugim je npr. v Abidosu egipčanski kralj Seti I. postavil tempelj, v katerem so odkrili znake popolnoma neznane egipčanski hieroglif-ski pisavi. Znaki so osupljivo podobni helikopterju. Povezavo predmetov z letenjem potrjuje črka pa, ki pomeni gibanje po zraku. Stvarjenje človeka Mnogi starodavni miti in izročila pripovedujejo o zametku življenja, ki je prišlo iz vesolja. Tibetanci in Hinduj-ci so proglasili vesolje za mater zemeljske rase. Domačini z Malekule (Novi Hebridi) trdijo, da so potomci nebeških sinov. Inki so potomci ozvezdja Plejad. Germani zatrjujejo, da so njihovi predniki prišli na letečih vanah. Indijci so potomci treh bogov, ki so se prevažali na ognjenih ladjah po nebu. Henoh in Elija sta izginila po opravljenem pričevanju na gorečem nebeškem vozu. Otočani Južnega morja trdijo, da izvirajo iz nebeškega boga Tan-galao, ki se je pripeljal z neba v velikem lesketajočem jajcu (po Danikenovem mnenju naj bi bila krogla najbolj idealno vesoljsko plovilo). Tuja zemeljska rasa naj bi klonirala ali umetno oplodila prve ljudi. V 1. Mojzesovi knjigi lahko beremo: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti . In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril .« Tudi sumersko izročilo pripoveduje, kako je bog zraka Enil oplodil ljudi. Bogovi so nadzirali prvotni človeški razvoj. Sumerce so npr. naučili pisati, jim dali navodila za pridobivanje kovin in pridelovanje ječmena. Judje so dobili natančna navodila glede higiene in obnašanja v času epidemij. Citat »Na začetku je bila Beseda« lahko kaže, da je za stvarjenjem stalo neko določeno tehnično znanje. Kakorkoli že, bogovi so izbrani skupini v posameznih obdobjih dajali potrebno znanje in predpisovali kulturne norme. Tuja razumna bitja si niso prizadevala vzgojiti človeka samo iz nesebičnih nagibov, ampak so pobrala neko plačilo. Mojzes v 2. knjigi omenja dvižni dar. Bog je od njega zahteval zlato, srebro, rudo, moder in rdeč škrlat, belo platno, kozjo volno, drage kamne in kamne oniksa ter kože jazbecev. Zelo nenavaden seznam. Težko da bi Bog zahteval plačilo v takšnem materialnem davku! Prihodnjič: Bermudski trikotnik Iskrice -k-k-k Celo na najlepšem prestolu sveta sediš vedno le na svoji Če se bo pokazalo, da Bog resnično obstaja, ne bom ver-zadnjici." jel, da je hudoben. Največ, kar lahko rečemo, je, da je manj Michel Eyquem de Montaigne usPešen. Woody Allen -k-k-k Ne zaupajte v prihodnost, ker si tega ne zasluži. Chamson Andre Samo en kotiček vsemirja lahko popravite - sami sebe. Aldous Huxley •k-k-k Mučeništvo je edina pot, na kateri lahko postane nesposoben človek slaven. Prevladujoče načelo v vesolju je slepota. Bernard Shaw Elias Canetti -k-k-k -k-k-k O Bog kako da je kruh tako drag, meso in kri pa tako Čas ni zanesljiv zaveznik. Nikdar ni mogoče vedeti, za poceni! koga resnično dela. Thomas Hood Alberto Moravia *** *** Razumen človek se prilagodi svetu, nerazumen pa posku- „ . ,. , . TT. .. „ , v. , , • f. ., , • Genij je Einsteina pripeljal do Hiroshime. sa doseči, da bi se svet prilagodil njemu. JJ 1 1 J Bernard Shaw -k-k-k Pablo Picasso -k-k-k Televizija je prinesla krutost vojne v udobnost dnevne Zel° nejasna je meja med civiliziranimi in primitivnimi sobe. narodi. Ce nosiš v nosu medeninast obroč, te imajo za divja- Marshall Mcluhan ka, čepa dva taka obroča obesiš v ušesa, si civiliziran. £££ Michelle Morgan -k-k-k Poglejte, kam so nas spravili ljudje zdravega razuma. Sedaj potrebujemo nekaj norcev. S topovi bomo mogočni, z maslom bomo samo debeli. Bernard Shaw Hermann Göring Na valovih časa Torek, 10. april 1583 se je rodil nizozemski pravnik, utemeljitelj znanosti o mednarodnem in naravnem pravu Hugo Grotius. 1755 se je rodil nemški zdravnik, utemeljitelj homeo-patije Samuel Hahnemann. 1847 se je rodil ameriški novinar madžarskega rodu Joseph Pulitzer. 1868 je britanska vojaška ekspedicija v bitki pri Magdeli dokončno premagala etiopskega cesarja Teodorosa II. 1917 se je rodil ameriški kemik Robert Woodward. 1941 je pod zaščito nemških čet Kvaternik v Pavelice-vem imenu v Zagrebu razglasil Neodvisno državo Hrvaško - NDH. 1953 je prevzel mesto generalnega sekretarja OZN švedski pravnik Dag Hammarskjoeld. Sreda, 11. april 1814 je po porazu v "bitki narodov" pri Leipzigu in prihodu zaveznike vojske v Pariz Napoleon odstopil. 1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald v vzhodni Nemčiji in našli v njem 21.000 sestradanih preživetih in na tisoče trupel. 1951 je zaradi nepremostljivih razhajanj predsednik ZDA Harry Truman razrešil generala Douglasa MacArt-hurja s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil ZN v Koreji. Četrtek, 12. april 1722 se je rodil italijanski violinist in skladatelj Pietro Nardini. 1823 se je rodil ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. 1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter v Južni Karolini začela ameriška državljanska secesijska vojna. 1961 je sovjetski astronavt Jurij Gagarin kot prvi človek stopil v vesolje. 1983 je bil za župana Chicaga prvič izvoljen črnec. Petek, 13. april 1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj osvojitev Egipta. 1901 se je rodil francoski psihoanalitik Jacques Lacan. 1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett. 1943 so Nemci odkrili množične grobove poljskih oficirjev v Katynu. 1945 so enote Rdeče armade zavzele Dunaj. 1979 so enote tanganijske vojske in Ugandcev, ki so morali zapustiti domovino, strmoglavile diktatorski režim Idija Amina. Sobota, 14. april 216 p. n. š. se je rodil Mani, utemeljitelj manihejstva. 1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske. 1865 je bil v gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln; naslednji dan je umrl. 1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik. 1931 je španski kralj Alfons odšel iz Španije, revolucionarni komite pa proglasil republiko. 1960 so izvedli v Nemški demokratični republiki ko-lektivizacijo kmetijstva. 1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavreta-nija razdelila Špansko Saharo. Nedelja, 15. april 1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci. 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike. 1843 se je rodil ameriški pisatelj Henry James. 1845 se je rodil imunolog Ilja Iljič Mečnikov. 1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. 1900 so na drugih olimpijskih igrah v Parizu prvič nastopile tudi ženske. 1985 je Južna Afrika odpravila rasne spolne zakone. 1993 so se na območju Mostarja v BiH začeli spopadati hercegovski Hrvati in vladni vojaki Bosne in Hercegovine. Ponedeljek, 16. april 1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Man-sart. 1660 se je rodil angleški ljubitelj umetnosti in zbiratelj Hans Sloan, ki je po smrti zapustil svojo zbirko iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu. 1844 se je rodil francoski pisatelj Anatole France. 1850 je umrla je ustanoviteljica muzeja voščenih lutk Meri Tussaud. 1871 je postal Berlin glavno mesto nemškega kraljestva. 1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj in tudi popularni voditelj televizijskih oddaj Peter Ustinov. 1927 se je rodil papež Benedikt XVI. AvtottSOM „Popopran" peugeot 207 RC je pripravljen Leto dni po predstavitvi modela 207 so pri Peugeotu predstavili še športno različico RC. Ime je prevzeto od predhodnika, črki pa obljubljata zavidljive vozne zmogljivosti in temu primerne pospeške. 1,6-litrski motor je plod sodelovanja z nemškim BMW-jem, odlikuje ga nizka teža in dvostopenjski turbinski polnilnik. Enak motor poganja tudi novega minija. Ponudba športnih različic v nižjem razredu se je v zadnjem času močno okrepila: polo GTI, clio RS, corsa OPC in yaris TS bodo športnemu peugeotu najožja konkurenca, sicer pa ima Peugeot s športnimi različicami majhnih avtomobilov kar nekaj izkušenj. Novi 207 RC je po moči in zmogljivostih najmočnejši model te serije doslej, a nazven ni prav nič bahav. Kot nekatere druge avtomobilske tovarne, tudi pri Peugeotu niso želeli izdelati ekstremnega športnega avtomobila, temveč takega, ki bo všeč zahtevnejšim voznikom. Za pogon so mu namenili 1,6-litrski bencinski motor, z dvema odmičnima gredema in štirimi ventili na valj, ki je znan že iz modela GT. Agregat zmore največjo moč 175 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, kar omogoča pospešek od 0 do 100 km/h v 7,1 sekunde in največjo hitrost 220 km/h. Kot zanimivost naj omenim, da je pri zadnjih treh prestavah na voljo tako imenovani „overboost". Z začasno povečanim pritiskom turbinskega polnilnika se namreč motorni navor poveča za dodatnih 20 Nm, kar občutimo, kot izjemen pospešek. V notranjosti opazimo spremembe na tistih mestih, kjer so najbolj potrebne: prednja sedeža nudita dovolj bočnega oprijema v ovinkih, volanski obroč sede v roke tudi med ostrim vrtenjem, ostalo raznoliko dodatno opremo pa poznamo že iz drugih bolje opremljenih dvestosedmic. Svet majhnih športnih vozil je tako dobil novega predstavnika, ki bo poskrbel za primerno preganjanje konkurence. TT roadster spaja sodobno tehniko in nostalgijo roadsterjev Po kupejevski izvedbi je te dni na slovenske ceste zapeljal še roadster, ki se razlikuje po tem, da ima le dva sedeža in platneno streho, saj so pri Audiju očitno mnenja, da platno spada k čistokrvnemu roadsterju. Všeč bo tistim, ki uživajo v vetru v laseh in prostem pogledu proti nebu. Notranjost je podobna kot v kupe-ju: dva dovolj udobna sedeža, razmeroma malo odlagalnih prostorov in skromna preglednost ob razpeti strehi. Sicer TT zmore še kaj več kot le kuštra-nje las, saj prepriča s svojo obliko, ki se ob zaprti strehi spogleduje s tekočimi linijami, ob odprti pa s svojo eleganco. Ker gre "tradicionalnost" še zmeraj dobro v promet, se ji tudi pri Audiju niso odpovedali in vztrajajo pri platneni strehi. Napredek se po eni strani kaže v jeklenih in aluminijastih ojačitvah ter v velikem steklenem zadnjem oknu, po drugi strani pa je streha na voljo le v teh dveh barvah; v črni ali temnosivi. Zložena platnena streha zavzame manj prostora kot kovinska, zato vozniku ni treba razmišljati, do kam lahko napolni prtljažnik, če bo želel med vožnjo spustiti streho. Za odpiranje elek-trično-hidravlično pomične strehe zadostuje pritisk na gumb in v vsega 12 sekundah se le-ta skrije za sedeža, k čemur pripomore na novo razviti mehanizem, ki streho zloži v obliki črke Z. Prednji del platnene strehe ob njeni zložitvi deluje kot pokrov, tako da avto ne potrebuje dodatnega prekrivala, sneti ali pokriti jo je mogoče celo med vožnjo, a pri tem ne smete voziti hitreje od 50 km/h. Za prave tradicionaliste je na voljo ročno odpira- nje strehe, vendar je treba najprej odpeti osrednji zaklop na sredini prednjega dela strehe in jo potisniti v ležišče. Naj omenim, da je vgrajena tehnika odvisna od pogonskega agregata, saj je na primer ročno odpiranje strehe na voljo le v različici z 2,0-litrskim motorjem, v močnejši različici s 3,2-litrskim šestvaljnikom pa je vgrajeno električno odpiranje. Podobno je z mrežo za sedežema, ki odpravlja nadležno valovanje las: pri šibkejši različici jo postavite ročno, pri močnejši je dovolj pritisk na gumb na sredinski konzoli. Motorna ponudba ostaja znana: osnovo predstavlja bencinski 2,0-litrski motor z 200 KM in prednjim pogonom, močnejši 3,2-litrski šestvaljnik pa premore še 50 konjev več. Oba agregata sta povezana s šeststopenj-skim ročnim menjalnikom, za doplačilo pa je na voljo robotizirani S-tronic. Notranjost je prepoznavno Audijeva; okrogli merilniki so aluminijasto obrobljeni, volan v spodnjem delu športno pri-rezan, proti doplačilu pa lahko izbirate med tremi zvočnimi sistemi in usnjenim oblazinjenjem s posebnim šivom. Ker TT načeloma nima rezervnega kolesa, ampak komplet za krpanje pnevmatike, je prtljažnik zrasel na solidnih 250 litrov. Roadster je tehnično podoben coupe-ju, s to razliko, da so karoserijo, ki temelji na Audijevi "space frame" tehnologiji tako ojačali, da je njena vzvojna trdnost dvakrat večja, kot pri predhodniku. Tudi podvozje je prenovljeno - prvič v razredu roadsterjev predstavljajo sistem „Audi magnetic ride", ki skrbi za optimalno prilagajanje podvozja razmeram na cestišču in postreže z bolj mehkim in udobnim ali nekaj tršim ter bolj dirkaškim blaženjem. Veter v laseh običajno ni poceni in tudi TT roadster pri tem ni izjema. Za koliko bo olajšal vaš bančni račun, lahko izveste pri trgovcu z vozili Audi, saj je prodaja že stekla, dobavni rok pa znaša dobrih šest tednov. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravstveni nasveti Osteoporoza (1.) Osteoporoza je opredeljena kot bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično povečano tveganje za zlome. Trdnost kosti odraža povezavo dveh njenih glavnih lastnosti: gostote kosti in kakovosti kosti. Svetovna zdravstvena organizacija je uvrstila osteoporozo na visoko 10. mesto glede pomembnosti, zaradi nje trpi več kot sto milijonov ljudi, zadnjih 30 let je tudi eden od največjih zdravstveno-socialno-eko-nomskih problemov na svetu. Ocenjujejo, da v življenju več kot 40 odstotkov žensk in vsaj 15 odstotkov moških doživi osteoporozni zlom. Stroški zdravljenja osteopo-roze skokovito naraščajo in po podatkih v Evropi že presegajo 25 milijard evrov letno, narasli bodo na več kot 130 milijard dolarjev letno. Veliko bolnikov umre zaradi komplikacij zloma kolka že v prvem mesecu (5 do 25 %), po enem letu se jih popolnoma rehabilitira med 20 in 50 %. Veliko je nepokretnih in odvisnih od tuje nege in pomoči, ostanejo trajni invalidi in večinoma ostanek življenja preživijo v domovih za ostarele s hudimi bolečinami. Zaradi nezdravljene osteoporoze si bo zlomila kost vsaka tretja ženska in vsak osmi moški do 80. leta starosti. Osteoporoza je predvsem bolezen starejših žensk, do 70. leta je zlom vretenc šestkrat pogostejši pri ženskah, po 70. letu jih najdemo tudi pri moških. Pri 65. letih ima samo 10 % žensk normalno kostno maso. Pri nas v Sloveniji si zlomi kolk na leto približno 1000 žensk, v Evropi pride do osteoporoznega zloma vsakih 30 sekund. Vzrok je v vse daljši življenjski dobi, telesni neaktivnosti in nepravilni prehrani s premalo kalcija. Zato svetujemo pri preprečevanju osteo-poroze bolnikom zmerno telesno aktivnost ob polnovredni prehrani z dovolj kalcija. Vnos kalcija je pomemben že v mladosti, da lahko organizem zgradi Prim. as. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist - en-dokrinolog dovolj veliko kostno maso in tako z njo vstopi v kasnejše življenjsko obdobje, ko se prične kostna masa zmanjševati. Dejavniki tveganja za osteoporozo, na katere ne moremo vplivati, so ženski spol, družinska obremenjenost, bela rasa, drobna konstitucija, nizka telesna teža, motnje hranjenja, zapoznela puberteta, nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni prebavil, predvsem neugodna je zgodnja menopavza vključno s kirurško (posledica operacij rodil). Dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil (kortikosteroidi, heparin, antiepileptiki, ciklospo-rin... ) tudi zmanjšuje kostno maso. Posebno škodljiv je nikotin, saj nekatera zdravila pri kadilkah ne dosežejo pričakovanega učinka. Za diagnozo osteoporoze in oceno tveganja za zlome najpogosteje uporabljamo meritev mineralne kostne gostote (MKG), ki jo določa vsebnost mineralov v kosti. Danes se najbolj pogosto za ugotavljanje osteoporo-ze uporablja DXA absorp-ciometrija, ki je zaradi nizkega sevanja, izredne občutljivosti, ponovljivosti, kratkega časa preiskave in možnosti ugotavljanja kostne gostote na različnih delih telesa trenutno tehnika izbora. Če je mineralna gostota kosti pod povprečjem za spol in starost za eno standardno deviacijo je prisotna osteopenija, če pa odstopa za več kot dve in pol standardni deviaciji govorimo o osteoporozi. O hudi osteoporozi govorimo, če so že prisotni patološki zlomi. Nadaljevanje prihodnjič Prim. as. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist - endokrinolog Pomlad je tu in dela je vse več Zdaj verjetno ne dvomimo več, da je pomlad pri nas. Čeprav se je vedno potrebno zavedati, da nas muhasti april še lahko preseneti z mrzlim vremenom. Zato je ta mesec potrebno bolj natančno spremljati vremensko napoved. Čeprav se me boste počasi naveličali s tem, pa vseeno ponavljam še enkrat, ko je zemlja mokra, tako da se prijemlje čevljev, hodimo po njej čim manj. Dan po dežju naj vrt počiva. Pred nami je, kot vse kaže, kar nekaj lepih toplih, skoraj poletnih dni. Sobne rastline Take dneve je zelo smiselno izkoristiti za presajanje sobnih rastlin. Najlažje je to delo opraviti na prostem. Vedno presajamo v samo za eno številko večje lončke. Pri tem opozarjam na klivije in kale. Te ne cvetijo, če v lončkih ni gneče, zato jih presajamo le, če je lonček v nevarnosti, da ga bo razneslo. Orhideje presajamo samo vsako peto leto. Vse ostale, pozimi na novo kupljene, rastline presadimo, ne glede na to, ali je lonček dovolj velik zanje ali ne. Zemlja, v kateri so posajene, je običajno dokaj pusta, brez hranil, da je čim lažja za prevoz. Če ima koreninski sistem še dovolj prostora, uporabimo ponovno isti lonec, le z novo, hranljivejšo prstjo ga napolnimo. Če pa so korenine že v prostorski stiski, vzamemo seveda večji lonček. Vse od zime prizadete lončnice postavite na prosto, kjer si bodo opomogle. Vendar naj ne bodo na močnem soncu. Balkonske rastline Foto: Miša Pušenjak V tem tednu pa je potrebno, če tega še nismo naredil, na prosto prestaviti vse posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibiskusi, rožmarin, lovor ... Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo.Če pa so lonci še preveliki, odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahljamo preostalo zemljo in dodamo svežo. Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Če še nimate načrta za sajenje, naj vam še enkrat napišem osnovne smernice letošnjega leta. Že nekaj let sadimo mešana združbe cvetja in zelenja. Le da se v zadnjih dveh letih ne sadi več mešanic v kontrastnih barvah, ampak v sorodnih barvah, pestrost pa dosežemo s sajenjem strukturnih rastlin in z večjim številom različnih vrst, tako je sama struktura korit pisana a uravnotežena. Sama si najprej izberem osnovno barvo, nato pa prelistam revije in kataloge, katere vse rastline dobim v tej barvi. Nato določim še strukturne rastline, tako da jih nekaj podaljša zasaditev navzdol (povešene rastline), nekaj pa dvigne k soncu. Sama že nekaj let vedno skomponiram tudi okrasne trave, saj so mi poleg kopriv najbolj pri srcu. Vendar lahko uporabimo tudi druge rastline, dober vrtnar vam bo znal lepo svetovati. Kot ste lahko videli v preteklih člankih te revije, lahko skoraj isto cvetje potem uporabimo tudi na okrasnih gredicah, tako je celoten izgled našega vrta uravnotežen. Zelišča in začimbnice Mogoče mislite, da sem nanje kar pozabila. A z njimi, razen s setvijo, do sedaj še ni bilo veliko dela. Ker pa sem v zadnjih dnevih dobila kar nekaj vprašanj, zakaj posamezno zelo ne kali, naj vas vseeno opomnim. Večina zelišč, z izjemo kamilice, mogoče boraga in ognjiča, ne sejemo direktno, ampak vzgojimo sadike. Še vedno ni prepozno za setev. Ne pozabite, velika večina jih kali na svetlobi. Zato samo napolnimo manjše lončke z zemljo in jo rahlo potlačimo. Nato posejemo po štiri do pet se-menk na eno luknjico. Seme s prsti samo pritisnemo ob zemljo in ne pokrivamo s substratom. Tudi ognjič bolje kali na svetlem. Sama setev do vznika ovijem s folijo za živila, da imajo rastline dovolj vlage. Miša Pušenjak Foto: arhiv torek • 10. aprila 2007 Zanimivosti, mladi pišejo ŠtajerskiTEBKlK 19 OŠ Ljudski vrt Tekmovanje v kvizu National Geographic Junior Septembra je na OŠ Ljudski vrt prišla prijavnica za tekmovanje četrtih razredov v kvizu National Geographic Junior. Učiteljica Nataša Vodošek je povabila vse učence četrtih razredov k sodelovanju. Ker smo bili navdušeni, nas je prijavila in pripravila šolsko tekmovanje. Tekmovali smo vsi, trije najboljši pa smo se uvrstili naprej. Učiteljica Nataša Vodošek je postala naša mentorica. Tako smo se začeli pripravljati za področno tekmovanje. Poimenovali smo se Ligri. Pripravljali smo se kot ekipa, saj je bil prav timski duh ekipe ključnega pomena na področnem tekmovanju, ki je bilo 15. novembra 2006 v Mariboru. Polni pričakovanja smo se skupaj z našo mentorico odpravili v Maribor. Področna tekmovanja so potekala po celotni Sloveniji, vseh sodelujočih šol je bilo 200. In med vsemi temi šeststotimi tekmovalci smo se uvrstili na peto mesto, v osmino finala. Vsi skupaj smo bili presrečni. Po dolgem in napetem čakanju in pripravljanju smo dobili tudi datum odhoda v Ljubljano. V Ljubljano smo se odpravili skupaj s še petnajstimi navijači, našimi sošolkami in sošolci. Navijači so posebej za nas naredili plakate, sošolec Tomi Petek pa je napisal himno, ki smo jo tudi predstavili. Vsi so nas nagradili z aplavzom. Po predstavitvi se je tekmovanje pričelo, iz minute v minuto je bilo bolj napeto, ampak nam je uspelo. Uvrstili smo se v četrtino finala. In zdaj čakamo še na datum, ko se bomo spet borili s svojim znanjem s področij naravoslovja, družboslovja, splošne razgledanosti, pop kulture in še česa. Glejte nas, prihajamo na Televizijo Slovenija. Laura Lorbek, Luka Ivanovič, Blaž Hazemali in mentorica Nataša Vodošek Ekonomska šola Ptuj Dijaki gostovali na Finskem 19. februarja se je 20 dijakov Ekonomske šole Ptuj vrnilo s 14-dnevnega obiska pri svojih vrstnikih na Finskem. Ekonomska šola že dalj časa sodeluje z institucijo Salpaus iz Lahtija, lani so tudi gostili njihove dijake v okviru projekta Leonardo, letos pa nam je končno uspelo iz evropskega programa Comenius pridobiti sredstva, ki so tem dvajsetim dijakom omogočila dvotedensko bivanje v Lahtiju, kjer so spoznavali finske običaje, kulturo, kulinariko, predvsem pa so se družili in zabavali z vrstniki. Program IHALE, ki mu je nacionalna komisija dodelila sredstva, predvideva zbliževanje obeh kultur in spoznavanje načina življenja vrstnikov ter ljudi v obeh državah. Dijaki naj bi v okviru projekta izdelali profil tipičnega Slovenca in tipičnega Finca, spoznali življenje v obeh državah, izdelali angleško-slo-vensko-finski slovar najnujnejših izrazov, potrebnih za preživetje v obeh državah, ter predvidevali nadaljnjo vlogo predstavnikov obeh narodov v združeni Evropi. Na pot smo se odpravili 5. februarja popoldan in Helsinki so nas pričakali odeti v belo snežno odejo in pri minus 16 stopinjah Celzija. Po dolgi poti smo se veselo nastanili v hotelu v centru Lahtija in si odpočili. Naslednje jutro, že skoraj naslednji popoldan, nas je zunaj pri- čakal prvi »kulturološki« šok - minus 25 stopinj Celzija in sončno vreme. Pot do šole je bila kratka, saj nikomur ni bilo do sprehoda. Finski partnerji so nas sprejeli toplo in veselo, dijaki so se za začetek še nekoliko nezaupljivo ogledovali. Po kosilu je sledil ogled mesta - peš. Prvič smo resnično okusili svežino polarnega mraza. V sledečih dveh tednih smo se dodobra navadili na mraz, dijaki pa so našli nove prijatelje, ki so jih seznanili z mnogimi, Slovencem do takrat še malo znanimi, finskimi običaji in njihovim načinom življenja. Uživali smo v pravi finski savni in nekateri tudi poskusili »ice swimming« - izlet iz savne v luknjo, narejeno v bližnjem zaledenelem jezeru. Ogled ali smo si finsko prestolnico - Helsinke in se čudili nad zaledenelim morjem, splezali smo na vrh največje skakalnice v Lahtiju ter uživali v čudovitem razgledu, ogledali smo si tovarno čokolade in ugotovili, da tudi Finci izdelujejo odlično čokolado, igrali smo igro, podobno hokeju, le da se igra v telovadnici. In še veliko, veliko več. Tudi pu-stovali smo na Finskem in jim vsaj malo pričarali pustni čas v našem Ptuju. Pa naj dijaki govorijo: »Dvotedensko bivanje na Finskem je bila enkratna priložnost, da spoznam nove ljudi in njihov način življenja. Ne glede na "zmrznjene" dni, ki smo jih preživeli, nam neokusno hrano, ki smo jo jedli, in delo smo na Finskem preživeli 14 nepozabnih in seveda tudi »prežura-nih« dni. Najboljše pa je, da smo dobili nove prijatelje.« Špela »Moi! Finska mi je prirasla k srcu takoj, ko sem jo prvič zagledal - njeno pokrajino, ljudi, način življenja in urejenost. Sploh pa je Finska nekaj edinstvenega, kar sem kdajkoli doživel. Imel sem srečo, da sem nekaj Fincev že poznal in sem kot prijatelj imel globlji vpogled v življenje Fincev. Spoznal sem vsakodnevno življenje, zabavo in šolo. Torej praktično vse, kar zajema preživetje v tej prelepi deželi. Nekateri ne marajo mraza, vendar ga jaz obožujem. O sami Finski besede ne povedo kaj dosti. Kdor jo hoče spoznati, jo mora obiskati! Projektno delo v šoli je uspelo. Edina slaba stvar je hrana, seveda je to subjektivno merilo, vendar sem jaz to imenoval kar stvari za jesti, ker ni bilo ničemur podobno. Na koncu sem bil eden redkih, ki je bil tako navdušen nad Finsko, da bi tam kar ostal. Finske ne morem prehvaliti, lahko pa se zahvalim našemu profesorju Bradaču, da nas je popeljal na Finsko, hkrati želim, da jo obiščejo tudi vse naslednje generacije. Prepričan sem, da se bom kmalu vrnil, ker že komaj čakam, da vidim svoje finske prijateljice!« Izidor Nadaljevanje prihodnjič Aljoša Bradač Joga tudi za pse Bellevue (STA/AP) -Joga za pse je v ameriški zvezni državi Washington novost, združenje, ki ponuja to dejavnost, The Seattle/King County Humane Society, pa trdi, da joga za ljudi in njihove hišne ljubljence deluje izrazito pomirjajoče na pse. Brenda Bryan, ki poučuje jogo za ljudi, je razvila program asana tudi za njihove štirinožce. Izkušnje je nabirala na lastnih psih, mešancih Gusu in Honey. "Ko se oddaljujemo z uro joge, so psi vse mirnejši in bolj sproščeni," je dejala Bryanova. Ure "pasje joge" trajajo 40 minut, pri koncu ure, ko so na vrsti vaje za sproščanje in dihanje, pa se zgodi, da lastnik in pes skupaj zadremata. Ljudje so zelo zadovoljni, psi izgledajo zadovoljni, ker dober glas seže daleč, pa se za pasjo jogo že zanimajo Newyorčani, pa tudi v Los Angelesu in Pittsburghu. Pokopali so ga skupaj z avtomobilom New Delhi (STA/dpa) - Indijski kmet je imel tako rad svojega jeklenega konjička, da brez njega ni želel niti v grob, zato je v oporoki tudi napisal, naj ga pokopljejo skupaj z avtomobilom, so poročali mediji v New Delhiju. Člani družine Narayana Swamija, starešine vasi Sivapuram na jugu Indije, so pokojnika pokopali v skladu z njegovo zadnjo željo, in sicer skupaj z njegovim ljubljenim starim avtomobilom morri-som minorjem iz leta 1958. Narayan Swami je umrl minuli teden v 64. letu starosti. Za to priložnost so z bagrom izkopali ogromen grob, vanj pa položili bogato okrašen avtomobil, v katerega so položili Swamija, nato pa so ju skupaj pokopali. Šaljivci ukradli ogromnega velikonočnega zajca Beljak (STA/AP) - Avstrijska policija iz Beljaka opozarja prebivalce, naj bodo na preži zaradi para velikih ušes. Saljivci so namreč ukradli velikonočnega zajca, ki je krasil trg pred mestno hišo v Beljaku, so sporočile pristojne oblasti. Preiskovalci so povedali, da za "skakljajočim" zajcem nimajo nikakršnih sledi, vendar upajo, da ga bo nekdo videl, da ga lahko pravočasno vrnejo na staro mesto za nedeljskoprazno-vanje velike noči. To ne bi smelo biti težko glede na njegova ogromna ušesa. Zajec iz mavca skupaj z ušesi namreč meri dva metra, tehta pa 60 kilogramov. Daniel Craig najboljše oblečeni moški v Veliki Britaniji London (STA/AFP) - Po mnenju britanske revija GQ je najboljše oblečeni moški Daniel Craig, najnovejši James Bond. V majskem izvodu revije sta objavljena seznama najboljše in najslabše oblečenih moških v državi. Tik za Craigom se je uvrstil David Cameron, ki je na čelu glavne opozicijske stranke, sledi pa mu Clove Owen. Zasluge za Craigov uspeh ima lik Jamesa Bonda, ki ga je upodobil v najnovejšem filmu o sloveitem agentu njenega veličastva Casino Royale in je "nadgradnja Craigovega lastnega stila oblačenja". Na seznamu najslabše oblečenih pa kraljuje komedijant Russel Brand, tik za petami pa mu sledi finančni minister Gordon Brown, resen kandidat za naslednjega premiera. Zanimivo je, da je GQ nekatere moške uvrstil na oba seznama. Tako se je Cameron znašel tudi na seznamu najslabše oblečenih moških v državi. Vsak sedmi Londončan zasluži manj, kot potrebuje za življenje London (STA/AFP) - V Londonu vsak sedmi polno zaposleni delavec zasluži manj, kot potrebuje za preživetje v tem mestu, je dejal londonski župan Ken Livingstone, skorajpol-ovica delavcev s polovičnim delovnim časom pa zasluži podpovprečno. "To je preprosto nesprejemljivo," je dejal Livingstone, ki meni, da bi moral posameznik za preživetje zaslužiti 7,20 angleška funta (10,65 evra) na uro, kar je veliko več od minimalne urne postavke za delavca nad 22 leti, ki znaša 5,35 funta. "Program London Living Wages je nujnega pomena za ohranitev izkušene in predane delovne sile v prestolnici," pravi Livingstone. Vest, ki je prejšnji teden prišla iz županove pisarne, pravi, da vsak, ki zasluži manj kot 6,25 evra na uro, v Londonu zaradi visokih življenjskih stroškov živi na meji revščine ali celo pod njo. Na stotine slabo plačanih delavcev se v enem najdražjih mest na svetu bori za lastno preživetje in preživetje svojih družin, a župan nima moči, da bi delodajalce prisilil, da najslabše plačanim delavcem zviša plače in jih tako reši revščine. Avstralec bo dva tedna preživel pod vodo Sydney (STA/AFP) - Minulo sredo je avstralski morski biolog Lloyd Godson (29) začel nenavadno pustolovščino, s katero želi dokazati svojo vzdržljivost. Namerava namreč preživeti dva tedna pod vodo. "Vedno sem se veselil izzivov in ne bi mogel izbrati večjega, kot je ta," je povedal za avstralsko radijsko postajo ABC. Godson namerava 14 dni živeti v vodo-tesni jekleni skrinji, za hrano naj bi prideloval alge, električno energijo pa pridobival s poganjanjem sobnega kolesa. Ena izmed najtežjih stvari tega poskusa, med katerim bo Godson pod budnim zdravniškim nadzorom, bo odvajanje ogljikovega dioksida in proizvajanje kisika s pomočjo alg. Godson, ki se že dolgo časa navdušuje nad podvodnim svetom, se že veseli miru v svojem novem podvodnem prebivališču. Lujzek • Dober den vsoki den Za nami je vejka noč, pridite mi na pomoč, vse smo pojeli in spli in si dušo z dobrimi željami napolnili. Vujžgali smo velikonočni kres in se veselili po dugem in počez. Kristus je od mrtvih vstal in nam novo upanje v Drnovška, Janša in skregane stranke dal. Zače-ja se je boj za novega ali pa storega predsednika držove, politike ta prove, ki so na levici ali pa desnici, večina pa jih jepobegnola provi resnici in človeški pravici. Naš oča so že nakda rekli, da je politika kur..uza, s kere lehko skuhamo dobre ali pa tudi slabe žgenke, ki vzdigovlejo ženske jenke, jim hlačkice doj sločijo in moškim možgo-ne obročajo... Kak sem vam že prejšji tje-den napisa sem prestovleni iz petkovega na torkov Tednik. Zato moram pisati toto pismo že na sredi in ne več ob kunci tjedna. Lipa že zeleni, na brajdah se popki debelijo, deklinam in ženskam nasploh zizeki cvetijo in se tudi ritke debelijo. Moški smo pri tem izjeme in nas žalosti drugo breme: rosijo nam trebuščki, ritke nam hujšajo, smo kak kenguruji, ki skoče-jo samo še v sili in nuji . Naj bo zadosti o seksi in keksi, ki sta aktualna in dobrodošla na vesi in v mesti . Ko sem vam pisa toto pismo je bija četrtek, 5. april, ko so meli Vinki in Vinceki godovno. To so imena povezana z vinsko trto in vinom. Meni je moj kolega iz Haloz Franček Milošič, ki si služi kruh pri časopisnem podjetji Delo, že pred leti napisa v Abrahamovi čestitki: »Če hočeš sladko vince piti, moraš prej po rodni zemlji riti, pred kupico je treba trsek posaditi in mnogo švica preko riti po-cediti.,,!« Pa smo na kunci totega pisma in se z Mico še niti skregala nisma. Una ma pač na mojo pisaje stalno nekšne pripombe in plombe, pač ženska kak ženska, boj dobra in nič nazarenska. Te pa adijo in idite k Micki na gostijo. Če vas bo povobla in ne ugnobila. Smeh ni greh Krogla v glavo Mladenič je izpovedal deklici ljubezen, ona pa ga je zavrnila. Nesrečnež je postal tako potrt, da gaje skušala potolažiti: »Upam, da se zaradi tega ne boš vrgel v vodo?!« »Ne, ne, v takšnih primerih si ponavadi poženem kroglo v glavo!« Moški Prijateljici se pogovarjata. »S kom si najraje, s starejšim ali mlajšim moškim?« »Popolnoma vseeno mi je! Starejšemu sta potrebni dve uri, mlajši pa hoče dve uri!« mlajšo partnerko in si v ustrezni trgovini kupi čudežne tabletke. Pred srečanjem zavije še v restavracijo na juhico. Natakarja poprosi, naj dajo v juho tri tabletke. Čaka in čaka, juhe pa od nikoder. Končno pride natakar: »Oprostite, da je trajalo toliko časa. Rezanci v juhi so se kar naprej postavljali pokonci.« Avto in fant »Slišala sem, da imaš novega fanta.« »Ja, enkraten je in avto vozi.« »Opiši mi ga.« »Je rumene barve, dvosed, pa še takšne sedeže ima, da na njih lahko ležiš.« Moja roka Jožica in Helena sta v kinu. Poleg Jožice sedi mladenič. Sredi filma pravi Jožica Heleni razburjeno: »Fant poleg mene si odpenja hlače!« »Delaj se, kot da ne vidiš!« pravi Helena. »Če pa to počne z mojo roko!« Varanje »Zvedela sem, da ima Tone še eno punco, zdaj pa ne vem, ali vara mene z njo ali njo z mano?« Sadje »Dragi, katero sadje imaš najrajši?« »Ne bom povedal, ljubica, ker boš rekla, da spet kvan-tam!« V postelji »Veliko sem slišala o tem, kakšen si v postelji,« reče dekle svojemu novemu oboževalcu. »Ah, saj ni nič posebnega!« »Tako sem tudi slišala.« ©©© Čudežne tabletke Starejši gospod želi v bližajočem se večeru osrečiti KEMIČNA PRVINA (ZNAK Sc) VEČERNI OBROK HRANE EVA BAHOVEC POD IZRASTEK NA GLAVI NASA ŠPORTNA PLEZALKA (MIRANDA) ZIMSKA ŠPORTNA PANOGA NAJVEČJA REKA NOTRANJE AZIJE HARMONIKAR PIAZZOLLA PEVSKI GLAS PRAZ. ZRNA JEČMENA ALI RZI ČOLN GRS TRATA, RUSA GORAJUZNO OD LJUBLJANE IZ BESEDE ROTAR UJEDA GOLOBJE VELIKOSTI SLAŠČICA IZ SLADOLEDA IN KANDIRANEGA SADJA RAZSVETLJENEC SILVO KARO GRŠKA ČRKA RENIJ ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA SOCIOLOG RUS GR. OTOK V KIKLADIH MODEL FORDA LJUDSTVO V SUDANU INSEKTICID MEH. POLITIK (LOPEZ) SLAŠČICA ONDREJ NEPELA BIVŠI JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠ MARCIKIC TRDA IN KRHKA KAMNINA NEKDANJI VIETNAMSKI CESAR DAJ OTROŠKO VOZILO PISATELJ TWAIN LOVSKI PES ELSNER AVSTRIJSKA OPERNA SOPRANISTKA HANAK N MINATTI BRUŠENJE NOZA SESTAVINA BENCINA »Seveda ... Izvolite, kar odložite jo!« Tema Mlad šofer je zapeljal na stransko pot, ugasil motor in luči ter objel spremljevalko. Ona je mirovala. »Taka tema je, da ne vidiš prsta pred nosom,« je rekel fant malo v zadregi. »Menda pa tole ni prst niti nos,« pravi spremljevalka V formi Brane je v ljubezni pri prijateljici popolnoma odpovedal. Ves obupan ji je potožil: »To je res čudno, na športnem igrišču sem pa vedno v najboljši formi.« Prijateljica ga potolaži: »Ne delaj si skrbi, dragi, jutri bova poskusila na športnem igrišču.« Nadležnost Janez je kar naprej nadlegoval Milko, tako da seji je že priskutil, pa še kar ni in ni nehal. Nazadnje mu je jezno zabrusila: »Izgini! Imam te že vrh glave!« »Kdaj pa lahko spet pridem?« »Čez deset let!« »Ob kateri uri pa?« vpraša vztrajni Janez. Brez nogavic »Med menoj in Marijo je vse končano,« toži mladenič prijatelju. »In sicer samo zaradi enega samega nepremišljenega stavka.« »Katerega?« »Včeraj sem ji rekel, da se ji nogavice gubajo.« »No, saj to je kvečjemu znamenje pozornosti .« »Kakšne pozornosti! Saj sploh ni imela nogavic!« Črnina Komaj je mlada in prikupna vdova pokopala moža, že jo je začel nadlegovati vsiljivec. Ta je bil tako tečen, da mu je nazadnje rekla: »Ali ne morete počakati vsaj toliko, da odložim črnino?« Lepota Mladenič opazi zanimivo žensko in se spusti v lov za njo. Ko jo dohiti, jo pogleda v obraz in vidi, da je prava grdoba. Razočaran reče: »Gospodična, če bi bil obraz tako lep, kot je ritka, bi vas takoj cmoknil!« Ženska se ne zmede, marveč mu reče: »No, še vedno me lahko poljubite tam, kjer se vam zdim lepa.« Ljubezen »Dragi, ali me boš ljubil vse življenje?« »Kako naj vem, saj še nikoli nisem tako dolgo živel.« Po pouku »Kaj je rekel tvoj oče, ker si moral včeraj po pouku ostati z menoj v razredu?« je učiteljica vprašala Janezka. »On misli, da to ni ničhu-dega! Moj očka vas je že enkrat videl in je rekel, da bi bil tudi on rad kdaj zaprt z vami!« Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: salsa, elita, stvor, stiki, Gargamel, frontera, rezervatol, Resampa, navednica, amen, ajbiš, potres, nona, realizem, rien, KR, odvratnost, Obir, iktus, Otta, strahota, Seeler, kiks, Ast, les, trnika, oves, TA, iva. Ugankarski slovarček: DILOS = grški otok v Kikladih, tudi Delos; DORIT = ime avstrijseke operne so-pranistke Hanak; EKAMET = insek-ticid za uničevanje mladih gosenic; KASATA = slaščica iz sladoleda in kandiranega sadja; NUBA = ljudstvo v Sudanu; OBRADOR = mehiški levičarski politik, predsedniški kandidat 2006 (Lopez, 1953-); RIISE = norveški nogometaš (Jon Arne, 1980-). GRŠKA RTV SANJE SEVER Govori se... .... da naj bi Holermožani okrog svojega mesta zgradili že drugo obvoznico; nakar naj bi Poetoviani skoraj zagotovo pobesneli od zavisti in nakar naj bi v odgovor zgradili še peto nepotrebno krožišče. ... da so bili letos velikonočni kresovi posebej številni in obilni, tako da so se lahko mnogi na lahek način rešili tudi starih gum, odsluženega pohištva in drugih odpadkov. ... da so v kidričevski občini ob podpisu pogodbe za nov vrtec občudovali lepotico in Zver; v glavnih vlogah sta bila direktorica občinske uprave in šolski minister. ... da bo nov Puhov most ob odprtju sredi prihodnjega meseca čisto pomodrel. Da se razume: ne od sramote, ampak od uniformiranih gasilcev. ... da se v akcijo zapodaritev dela dohodnine poleg gasilskih in drugih društev srčno želi vključiti tudi eno od podjetij, kjer se delavci kopljejo v hladnih številkah, šef pa v toplem morju. ... da kljub naraščanju števila zapuščenih vinogradov ozelenelih Haložanov ne skrbi, kako bo drugo leto z vinom, saj so pohiteli z akcijo vodovod v vsako hišo (beri vinsko klet). ... da se za eno od 54 novih delovnih mest v ptujskih termah poteguje tudi neki šef, ki sedi na preveč razmajanem stolčku. ... da sta Dornavska in Zagrebška cesta razkopani tudi zaradi nekaterih neporavna- nih računov iz preteklosti. ... da naj bi trenerja ptujske Drave kmalu predlagali za blaženega, saj mu je v treh dneh uspelo iz sira narediti granit, kar je čudež tudi za neverne. Vidi se ... ... da se je v navalu izstopov iz LDS tudi znani ptujski politik hotel prepričati, kako bi izgledal na volilnih plakatih drugačne barve. In ugotovil, da mu tudi rdeče ozadje kar pristoji. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Nevenka Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do četrtka, 12. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili dežnik z našim napisom. Pa veliko zabave! Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Nevenka iz Kidričevega in pripisala: Ne vem, ali je Tjašo premagala spomladanska utrujenost ali je bila tisti dan pravljica za lahko noč res tako učinkovita. Tjaša je zaspala, preden je uspela pospraviti sobico ... RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »104,3 www.radio-tednik.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 2 1 3 4 6 9 2 8 4 1 6 7 1 9 2 6 3 7 5 6 9 4 1 2 6 7 1 1 6 8 7 5 8 2 6 Anekdote slavnih Kitajski filozof Konfucij: »Kjer ni krave, občudujejo koze." Francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre: "Izkušnje so najboljša šola, vendar je, žal, tako draga.« Irski književnik George Bernard Shaw: "Poglejte, kam so nas spravili ljudje zdravega razuma. Sedaj potrebujemo nekaj norcev." Francoski časnikar in politik Camille Pelletan je užival sumljivo slavo, da je zagrizen sovražnik čistoče. Kolega je gledal njegovo rumeno umazano brado in rekel: "Gospod minister, naj vam povem, da ste zajtrkovali jajca" "Niste uganili, dragi prijatelj, to je bilo prejšnji teden.« Francoski dramatik Jean Anouilh: »Samec živi kot kralj in umre kot pes, poročen moški pa živi kot pes in umre kot kralj" Kitajski filozof Konfucij: "Samo največji modreci in največji bedaki se nikoli ne spreminjajo.« Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vv ©© €€ 0 Bik vv ©©© €€€ 00 Dvojčka vvv ©©© €€ 00 Rak v ©©© €€ 0 Lev vv ©© € 00 Devica vv ©©© € 00 Tehtnica vvv ©©© € 0 Škorpijon vv ©© €€ 00 Strelec vvv ©© €€€ 0 Kozorog v ©© €€€ 000 Vodnar vv ©©© € 00 Ribi vv ©© € 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 10. do 16. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356. KROMPIR za nadaljnjo sajenje sorte disere in bistra prodam. Tel. 041 522 165. KMETIJSKE SUBVENCIJE! Izpolnjujemo vloge za kmetijske subvencije na vašem domu; za vas uredimo najvišja možna plačila, skrbimo za izpolnjevanje pogojev in vodenje dokumentacije, opravljamo analize tal in izdelamo gnojilne načrte, sestavljamo vloge za sofinanciranje investicij v kmetijstvu. 4 A, d. o. o, Agencija za storitve v kmetijstvu, kmetijsko svetovanje na vaši strani! Tel. 041 689 673 ali 02 740 16 19. ENOLETNE kokoši nesnice prodajajo vsak dan popoldan. Baumanovi, Župečja vas 48 a, tel. 031 346 153 ali 790 05 31. DELO Za prodajo na stojnicah v Qulandiji Ptuj iščemo zanesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci), za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01 241 33 72, kličite dopoldan! Zaposlimo voznika C in E-kategorije v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Avtoprevozništvo Dušan Emeršič, s. p., Formin 15 a, 2272 Gorišnica. NEPREMIČNINE KUPIM stanovanje do 65 m2 v Ptuju ali okolici. Tel. 031 812 674. DOM STANOVANJE SV. FILIP JAKOV oddamo moderno opremljena apartmaja. SAT, TV, klima, 200 m do plaže. Podrobnosti www. sincek.de ali +385 98 544 127. V NAJEM oddam apartmaje v Put Pasika 9, Supetar, na otoku Brač. Tel. +385 21 630-349, +385 91 760 94 78, www: apartmanivuskovic.com; e-meil: lada,vuskovic@inet.hr. DVOINPOLSOBNO stanovanje - mansarda, 68 m2, prodam. Tel. 041 708 820. RAZNO IŠČEM prevoznika za selitev iz Nemčije, cca 1000 km. Tel. 031 812 674. Člani družine Amis tudi telefoniramo ceneje! zanesljivo 9 amis * 0S0 20 i0 I www.amis.net Koliko pa vi plačujete za internet in telefon? Za več informacij o ponudbi Amis Telefonije pokličite 080 20 10, ali obiščite spletno stran www.amis.net. Kmalu pri vas doma - Amis Televizija. naročnina: pri drugih* pri Amisu internet (1 Mb/s) 26 EUR 2 Mb/s le telefonski priključek (ISDN) +15,41 EUR skupaj = 41,41 EUR 25,90 EUR 2x hitrejši internet! Preverite ugodne pogoje interneta in telefonije pri Amisu, ki vam ponuja nižje naročnine za večje hitrosti. *cene najpogostejših konkurenčnih ponudnikov Amis telefonski priključek vam omogoča: • ohranitev obstoječe telefonske številke, telefonskega aparata in starih navad • brezplačne klice znotraj omrežja Amis • brezplačno in preprosto namestitev • brezplačen prenos obstoječe telefonske številke • Happy Hours - vsak dan brezplačne klice v času od 20.00 do 7.00 ure* • do 75 % cenejše klice v mednarodna omrežja • pridobitev hitrega in neomejenega dostopa v širokopasovni internet *Vsak mesec 200 brezplačnih minut za klice v vsa slovenska fiksna omrežja. Neporabljene minute se ne prenašajo v naslednji mesec. r 1/4 leta brezplačno za 2 Mb/s ali več Nižje naročnine za višje hitrosti! MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, av-tokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253. KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) 051 804 324 Krvodajalci: 4. januar - Milica Korpar, Podgorci 87/a; Igor Pod-platnik, Obrež 1; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Blaž Gabrovec, Pekel 30/g, Maj-šperk; Dušan Furek, Draženci 87/a; Anja Bela, Spuhlja 92; Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Roman Skuber, Popovci 20; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Franc Trafela, Tržec 45; Anton Hasemali, Nova ulica 11, Rače; Branko Matjašič, Stojnci 51; Marica Kodrič, Volkmerjeva 11, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Martin Kaisersberger, Gerečja vas 1/e; Marjan Ku-nej, Kungota 106; Damijan Pleteršek, Slovenja vas 38 Majda Čeh, Vintarovci 21/a Marjan Cvetko, Brstje 23 Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Darko Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Janez Turnšek, Gerečja vas 40/c. 8. januar - Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Andreja Gajšek, Žetale 99; Mirko Petek, Mezgovci 39/b; Sabina Hren, Gorca 13/a; Branko Korez, Stogovci 22; Marjeta Turšek, Podlehnik 2/a; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Berta Pernat, Kozminci 19; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Štefan Kuhar, Podvinci 102/a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Franc Čuš, Finžgarjeva 23; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Olga Hren, Gorca 13/a; Mihael Bohanec, Zagorci 53/a; Stanislav Mislovič, Doranva 35; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b. 11. januar - Ljubo Klemen-čič, Mihovci 94; Srečko Za-dravec, Podgorci 1/b; Boris Golob, Strelci 10/a; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače; Anton Topolovec, Kraigherjeva 28, Ptuj; Drago Dobnik, Kungota 40; Elvis Denič, Vo-šnjakova 3, Ptuj; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Zoran Prireditvenik Torek, 10. april 8.30 12.00 17.00 19.00 19.30 19.30 20.30 do 16.00 Ormož, dom kulture, Medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin Cvetkovci, gostilna Ozmec, 31. praznik vina in domačih jedi Podgorci 2007 Ptuj, prostori Animacije, Aškerčeva 1, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga Maribor, SNG, opera balet, koncert Slovenske vojske, VelDvo Maribor, SNG, drama, Plementi meščan, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven Središče ob Dravi, Sokolana, proslava ob 53. občinskem prazniku Občine Središče ob Dravi Središče ob Dravi, telovadnica OŠ, nastop ženske vokalne skupine JUA in folklorne skupine ter ogled razstave ob 53. občinskem prazniku. Sreda, 11. april 11.00 11.00 12.00 17.00 18.30 19.30 19.30 20.00 do 12.30 Središče ob Dravi, v muzeju, ogled muzejske zbirke Ptuj, v OŠ Ogle Meglič, območna revija plesnih skupin, Pozdrav pomladi Središče ob Dravi, pri spomeniku NOB, svečanost pri spomeniku NOB ob 53. občinskem prazniku Poljčane, dom športa in kulture, 27. območna revija otroških folklornih skupin do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton Maribor, SNG, Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven Maribor, SNG, opera balet, koncert Godalnega kvarteta Feguš, KazDvo, za abonma Koncerti ciklus plus in izven Maribor, Narodni dom, Klejt najt šou: Psihiatrija za kadilce Četrtek, 12. april 16.00 Ormož, dom kulture, Plesne migarije - območna revija plesnih skupin 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, Plemeniti meščan, StaDvo, za izven Kolosej Maribor Torek, 10. april, ob 16.40, 18.50 in 21.00 Beanove počitnice. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 300. Ob 16.15 in 18.30 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 18.25 in 21.40 Dobri pastir. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Glasba in besedilo. Ob 16.20 in 18.20 Ninja želve. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Rocky Balboa. Ob 16.25, 18.40 in 20.50 Norbit. Ob 20.40 As v rokavu. Ob 20.20 Dvojna igra. Ob 16.50, 19.30 in 22.00 Zadnji škotski kralj. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Sreda, 11. april, ob 16.40, 18.50 in 21.00 Beanove počitnice. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 300. Ob 16.15 in 18.30 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robisonove 3D. Ob 18.25 in 21.40 Dobri pastir. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Glasba in besedilo. Ob 16.20 in 18.20 Ninja želve. Ob 16.25, 18.40 in 20.50 Norbit. Ob 20.40 As v rokavu. Ob 20.20 Dvojna igra. Ob 20.00 Popolni tujec. Ob 16.50, 19.30 in 22.00 Zadnji škotski kralj. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Horvat, Sp. Polskava 141; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Franc Vin-diš, Soviče 18; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Miran Matjašič, Borovci 6; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Peter Feguš, Dežno pri Podlehniku; Janez Furman, Zagorci 71; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Sabina Žumer, Orešje 149; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Viktor Mlakar, Tržec 31/a; Helena Horvat, Sp. Poslava 141; Jože Mergeduš, Zg. Gruškovje 12/a; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Rudolf Jerenec, Zakl 30/f; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Viktorija Kopljar Šenkiš, Podvinci 95/a; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Stanko Plavčak, Podlehnik 2/a; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Dušan Antalašič, Cesta ob Framoznici 1; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Marjetka Vrabič, Vičava 107; Ivan Milešič, Zloganje 51, Sovodenj; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Janez tement, Zabovci 46; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Zdravko Možina, Zabovci 80; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Jakob Feguš, Podlehnik 7; Jože Janžekovič, Bukovci 27; Vesna Dajnko, Zakl 30/p; Franc Šuen, Juršinci 88; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Anita Malovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; Mitja Pernek, Kozminci 9/a; Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145; Damir Lenart, Podvinci 126/c; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Alojz Emeršič, Lan-cova vas 56; Feliks Toš, Gabrnik 45. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... ) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AER<|)BIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: IME IN PRIIMEK Nagrajenec prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Svečke ti v spomin gorijo, rožice tvoj grob krasijo, a naše solze jih rosijo. SPOMIN 9. aprila sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Drago Gregurec IZ ZAVRČA Za tabo ostajata bolečina in lep spomin. Tvoji najdražji Svet zavoda osnovne šole Martin Kores Podlehnik Podlehnik 7/a 2286 Podlehnik Razpisuje delovno mesto ravnatelja, ravnateljice Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 01. 09. 2007. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dosedanjih delovnih izkušnjah) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda osnovne šole Martin Kores Podlehnik Podlehnik 7/a 2286 Podlehnik z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. SPOMIN 11. aprila mineva leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga Rozalija Ber IZ UL. 25. MAJA 6, PTUJ Ostali so spomini in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se v mislih spominjate nanjo in ji prižigate svečke. Tvoja Zlatko in Boštjan Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Terezija Hrnčič, roj. Rihtarič IZ GRADIŠČA 119 A PRI CIRKULANAH Žalosten in boleč je spomin na 11. april 2006, ko se je ustavilo tvoje zlato srce in smo te za vedno izgubili, draga mama, babica in tašča. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečo. Vsi tvoji, ki te imamo radi Župan občine Gorišnica obvešča vse zainteresirane, da je v Uradnem listu RS št. 31/2007 z dne 6. 4. 2007 objavljen razpis za prosto delovno mesto »višji referent«. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo www.mju.gov.si Občina Gorišnica euronautic Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Dobro blago se samo hvali Avtohiša Hvaleč, Ptuj Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Milana Korošca IZ ZAMUŠANOV 37 A se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, se prišli poklonit spominu na našega dragega očeta in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter dar za cerkev. Hvala č. g. ž. Ivanu Holobarju ter č. g. ž. Francu Obranu za darovano mašo zadušnico, opravljen pogrebni obred ter besede tolažbe. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede pri vežici in grobu g. Silvu Soku, njegovi ženi Petri Žiher Sok, O OZ Ptuj ter govorniku za besede slovesa pri vežici, ZŠAM Ptuj ter govorniku, tudi vsem šoferjem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvaležnost izražamo vsem zaposlenim v JZ Psihiatrična bolnišnica Ormož, kot tudi zaposlenim v JZ Splošna bolnišnica Ptuj - transfuzijski oddelek. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Ave Mario. Hvaležni smo tudi zastavonošem in obema nosilcema križa. Iskrena hvala g. Stanku Arnejčiču za nesebično pomoč. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo ge. Olgi Geč, ge. Slavici in g. Stanku Brumnu; iskrena hvala vsem molivcem rožnega venca, še posebej ge. Mariji Žuran. Zahvaljujemo se dr. Cirilu Korparju za dolgoletno zdravniško oskrbo, osebju pljučne bolnišnice Maribor - Slivniško Pohorje, še posebej dr. Vargi. Iskrena hvala dr. Darji Pribožič, ki nam je bila vedno na voljo in pripravljena pomagati, hvala tudi med. s. Andreji; zahvala velja patronažni sestri Miri za dolgoletno skrb in vzpodbudo. In ne nazadnje velja zahvala tudi cvetličarni Narcisa iz Dornave. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Dragi ata! »Človek ne more poplačati s hvaležnostjo; lahko le povrne na enak način nekje drugje v življenju.« (A. M. Lindbergh) Pogrešamo te: tvoji najdražji J Spark Aveo Lacetti Tacuma Epica Captiva MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE Avtohiša Hvaleč vam ponuja veliko modelov Chevrolet: od mestnega Sparka, zabavnega in okretnega Avea, prostornega in uporabnega Lacettija do družinske Tacume, Epice za poslovneže in Captive za tiste, ki so bolj pustolovskega duha. Chevrolet. Plus veliko več. Avtohiša Hvaleč Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj Telefon: (02) 78 81 380 e-pošta: avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net e. Za dodatne informaciie se obrnite na Avtohišo Hvaleč. Naročnik oglasa: Avtohiša Hvaleč, Ptuj. Povprečna poraba goriva, Spark 4,2 - 7,2 1/100 km, Aveo 5,2 - 9,6 1/100 km, Tacuma 6,3 - 11,9 1/100 km, Epica 6,3 - 13,8 1/100 km, Captiva 7,4 - 11,5 1/100 km. Povprečna količina emisij C02, Spark 127 - 139 g/km, Aveo 152 - 173 g/km, Lacetti 171 - 210 g/km, g/km, Epica 205 - 219g/km, Captiva 197 - 264g/km. VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI POSKOČNIH 1. Ans. POGUM - Tovornjakar 2. Ans. SPEV - Edino upanje 3. Ans. BUM - Jaz nisem taka 4. NOVI SPOMINI - Debeluška 5. GORENJSKI KVINTET - Zagodi nam muzikant 6. Ans. VANDROVCI - Sam na dopust 7. MALIBU - Če kaj velljaš ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Tel. številka: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING do 1. YO-ZO & KATJA - Daj za rundo 2. KRILA - Francelj lojtro brž 3. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Zakaj si tak štor 4. REBEKA DREMELJ - Brez sramu 5. MANCA ŠPIK - Zvezala bi si krila 6. SLAVC KOVAČIČ - Čutim ljubezen na prvi pogled 7. LEPI DASA - Lepi ninja . 13. 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrado prejme: Slavko Krajnc Lovrenc na Dr. polju 55 2324 Lovrenc na Dr. polju Glasujem za Glasujem za Naslov me in priimek Korenjak • Petčlanska družina še vedno živi v kleti Bo družina Hohnjec naslednjo zimo v novi hiši? O petčlanski družini Hohnjec iz Korenjaka 29 a, ki že sedem let živi v vlažni, majhni in zatohli kleti, smo v Štajerskem tedniku že poročali. Center za socialno delo (CSD) Ptuj z direktorjem mag. Miranom Kerinom na čelu in socialno delavko družine Hohnjec Tatjano Matjašič je za normalizacijo bivalnih razmer družine naredil že ogromno. Mati Marija, oče Josip ter sinovi Martin, Andrej in Jožek že sedem let, odkar je stara hiša dotrajala, živijo v kleti. Vseh pet spi v eni sobi, na eni postelji. Dotrajala klet na osamljenem bregu je tako edini dom, ki ga Hohnječevi poznajo, v staro hišo, kjer so nekoč živeli, so se naselile podgane in miši, ki jih ne moti dejstvo, da se hiša podira. Tik ob meji s Hrvaško so postavljene samo vikend hiše, čisto na koncu brega pred tablo »Pozor, državna meja« pa še klet petčlanske družine. Marija je končala osnovno šolo in je brezposelna, dela ne najde. Denarnega nadomestila za brezposelne osebe ne prejema, ker ni prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, pa tudi, če bi bila v evidenci prijavljena kot iskalka zaposlitve, redne pomoči ne bi dobivala, saj moževa plača za nekaj evrov presega cenzus. Čeprav akcije zbiranja denarja za socialno ogrožene posameznike ali družine ne Foto: Dzenana Becirovic Družina pred novo hišo sodijo v delokrog CSD, je ptujski center družini priskrbel denar za postavitev nove hiše. S pomočjo donatorjev Foto: Dženana Becirovic Družina Hohnjec živi v majhni vlažni kleti že sedem let. je ta že pod streho. Hohnječevi so sicer še eno zimo, ki na njihovo srečo ni bila preveč mrzla, preživeli v majhni kleti brez oken, a se tolažijo z dejstvom, da nova hiša nenehno raste. „Hiša je pod streho, pokrita in čaka na nadaljevanje del - predelne stene in zaključek zunanjega zida ob slemenu strehe. Načrt je imela v obdelavi še arhitektka, ki je izrisala kopalnico in stranišče. Zdaj smo v dogovoru z zidarjem, da zidarska dela izvede, kar bo možno po praznikih. Imamo štiri okna, župnijska Karitas v Zavrču je v dogovoru za manjkajoča okna. Tudi sicer so Hohnječevim materialno pomagali pri plačilu del s streho. Z okni je pomagala AJM (dve okni) in Interles Lenart (štiri okna). Notranji ometi so zagotovljeni s strani Xella porobetona, ki je daroval tudi zidake. Dogovorjeni so za elektriko in material, firma Mix, Tames je dala vodovodni material - nimamo Napoved vremena za Slovenijo Če malega travna grmi, slane se bati več ni. Danes bo sprva pretežno jasno, le na zahodu zjutraj in del dopoldneva zmerno oblačno. Popoldne bo nekaj kopaste oblačnosti, nastane lahko kakšna ploha. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme. njevanju zastavljenih ciljev in bom že zaradi lastne želje sodelovala v projektu še naprej. Vendar bolj v smislu organizacije gradnje in manj reševanju kakršnih koli morebitnih ''socialnih težav''. Ta družina je še vedno ''moja''," je še zaključila Matjašičeva. Če bi družini radi kakorkoli pomagali, da dokončajo hišo in se pred prihodnjo zimo vselijo v njo, lahko sredstva še vedno nakažete na tekoči račun Rdečega križa: 010000000400014. Sklic na št. 05 1202464-192090-2628522. Pomagate pa lahko tudi tako, da najstarejšemu sinu, ki obiskuje srednjo šolo, dajete mesečno žepnino in mu pomagate, da si privošči kaj zase. V kolikor želite pomagati, dobite vse informacije na CSD Ptuj. Dženana Becirovic Osebna kronika Rodile so: Irena Klinc, Bukovci 16, Markovci - Špelo; Liljana Babic, Loperšice 18, Ormož - Nela; Petra Žunko, Spodnji gaj pri Pragerskem 33 - Gala; Nataša Bujan, Hum pri Ormožu 18/a - Nej-ca; Nataša Kos, Veličane 38, Ivanjkovci - Rebeko; Ida Bu-tolen, Ob gozdu 2, Maribor - Eneja; Lorlene Hubac, Mariborska cesta 58, Ptuj - Anže-ta; Renata Fideršek, Podleh-nik 5/i - Gajo; Bojana Vinko, Spuhlja 2, Ptuj - Mašo; Karmen Mlakar, Kočice 7, Žetale - Roka; Jasmina Bedrač, Jelovice 27/a, Majšperk - Aneja; Nataša Živko, Ljubstava 32, Videm pri Ptuju - Tjana. Umrli so: Marija Krušič, rojena Potočnik, Kočice 43/ a, rojena 1930, umrla 24. marca 2007; Milan Korošec, Zamušani 37/a, rojen 1935 - umrl 28. marca 2007; Roza Horvat, Nadole 7, rojena 1915 - umrla 29. marca 2007; Elizabeta Osterc, rojena Br-lak, Dragovič 33, rojena1912 - umrla 30. marca 2007; Matilda Šilak, Hajdoše 77, rojena 1925 - umrla 31. marca 2007; Štefanija Masten, Vrazova ul. 1, Ormož, umrla 3. aprila 2007; Stanislav Zamuda, Drakšl 19, rojen 1932 - umrl 28. marca 2007; Jožef Anderlič, Sodinci 72, rojen 1937 - umrl 29. marca 2007; Milenca Kmetec, rojena Goj-čič, Šikole 42, rojena 1958 - umrla 2. aprila 2007. izvajalca, prav tako imamo zagotovljen material - radiatorje in pipe, ne pa izvajalca. Torej manjkajo še estrihi in material za centralno kurjavo v smislu napeljave, pa peč za centralno," je dejala Tatjana Matjašič, socialna delavka družine Hohnjec. Sicer pa potrebujejo še notranja vrata. Na vrsti so zidarji, ki bodo napravili, kar je potrebno. V veliko pomoč bo pri vseh delih tudi župnijska Karitas, ki je družini priskočil na pomoč. Doslej sta družini največ pomagali podjetji Xela poroberon iz Kisovca, ki je dalo gradbeni material in Bramac, ki je podarilo kritino. „Pomoč podjetij iz širše Slovenije in tudi manjših firm na Ptuju je bila uspešna. Popolnoma jasno mi je, da vsega ni možno donirati, da je potrebno tudi kaj nabaviti, vendar moram reči, da vse, kar je bilo potrebno plačati, je bilo rešeno z denarno socialno pomočjo družini, ki je po poravnavi stroškov za opravljeno delo ostala brez sredstev za sprotne stroške in prehrano in ob pomoči Karitas. Imajo še 200.000 tolarjev iz nabranih sredstev za pomoč Halozam, to pa se varčuje, ko res ne bo možno najti donatorjev za kar koli," je še dejala Matjašičeva. Družina je zelo hvaležna vsem, ki so jim pomagali, posebej CSD za izvedbo tega projekta. Zaradi reorganizacije dela na CSD je za občino Zavrč določena nova socialna delavka, ki bo prevzela med drugim tudi družino Hohnjec. „Ker pa sem toliko vcepljena v to družino, bom še dalje pomagala pri izpol- Kaj bomo danes jedli TOREK porova juha, testenine z jajčki in velikonočno šunko, solata endivija SREDA grahova kremna juha, zelenjavna rižota, solata iz rdeče pese ČETRTEK narastek iz kruha in šunke, kumarična solata PETEK dušeno mleto meso z zelenjavo, kruhovi cmoki, solata SOBOTA goveji golaž, polenta NEDELJA goveja juha s kašico, svinjski zrezki v zelenjavni omaki, krompirjevi njoki, mehka solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh *** D C10 P1 DT ■ Narastek iz kruha in šunke Sestavine: 1 štruca starega kruha, 4-5 jajc, 3 dl mleka, 300g šunke, 300g sira, 150g šampinjonov v slanici, 4-5 žlic sesekljanega peteršilja, 1 čebula. Čebulo sesekljamo in popražimo na maslu, da postekle-ni. Dodamo peteršilj in premešamo. Zmes naj se ohladi. Kruh narežemo na kocke. Jajca zmešamo z mlekom ter prelijemo čez kruhove kocke. Mleko dolivamo po potrebi, zmes naj bo takšna, da se kocke kruha ohranijo še cele. Na kocke narežemo šunko, gobice in sir ter vmešamo s čebulo v kruhovo maso. Solimo in popramo. Zmes naložimo v pomaščen in pomokan pekač ter pečemo okrog 1/2 ure v pečici. Dušeno mleto meso z zelenjavo Sestavine: 1 kg mešanega mletega mesa, 0,5 kg poljubne zelenjave (lahko tudi zamrznjene), 1 jušna kocka, 1 čebula, malo moke. Čebulo sesekljamo in popražimo na olju, da postekleni. Dodamo meso in pražimo, da postane rjavo. Dodamo zelenjavo in zalijemo z malo vode ter dodamo jušno kocko. Dušimo približno pol ure na zmernem ognju. Na koncu primešamo še malo moke, ki smo jo razmešali v vodi, da se omaka nekoliko zgosti. Alenka