The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper. in United States of 'America. ŠTEV. (No.) 180 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH i (Official Organ of four Slovene OrganizationsX Najstarejši in najbolj prUjubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 17, 1932 LETNIK (VOL.) XLI DEMOKRATSKI KANDIDAT ŽIGOSA HOOVERJEVO ADMINISTRACIJO, DA NI NIČ STORILA ZA FARMER-JA. — REPUBLIKANSKI CARINSKI ZAKON SE MORA /§ PREDRUGAČITI. — ZAPRAVLJANJE V WASHINGTO-NU MORA PRENEHATI. Topeka, Kans. — Pred več-tisočglavo množico farmarjev, ki so se zbrali v tukajšnjem mestu, je v sredo F. D. Roosevelt, demokratski kandidat za predsednika, v svojem tretjem kampanjskem govoru razložil, kak je njegov program za odpomoč farmarjem. Več milijonov drugih farmarjev je imelo priliko slišati govor po radio. Največ odobravanja je go-i VEŽBANJE MLADINE Nemška mladina bo izven armade dobivala vojaško vež-bo. — Francija razburjena nad tem. Berlin, Nemčija. — Predsednik Hindenburg je izdal nov odlok, ki je v Evropi, posebno Vornik žel z izjavo, da se mora-j pa še v Franciji, vzbudil veliko ji znižati davki na zemljišča,! zanimanja, a tudi razburjenja, in sicer na ta način, da se reor- V odloku se namreč naznanja, ganizira poljedeljski depart-j da se bo v naprej dajala mla-ment v vladi in se iz njega iz- dim fantom vežba in pouk v vo-trebi zapravljiva birokracija,! jaških zadevah pod državnim ki ni drugega kakor nepotrebni nadzorstvom. To vežbanje ne bo stalo v nikaki zvezi z armado, marveč bo nekaj "privatnega" in ga bo imel pod vodstvom notranji minister von Gayl. U-čitelji bodo bivši častniki, ki so že prejeli za to potrebni pouk. Ta civilno - vojaška služba "plevel", ki pa vendar stane drag denar. Druga glavna točka, ki jo je Hoosevelt omenil, da zahteva temeljitega predrugačenja, je carina; ta se mora izpremeniti ^a tak način, da bo v korist far- MAC DONALDOVA HČI ZAROČENA toorju. Z najostrejšimi besedami bo torej nekaj čisto podobnega je obsodil Hooverjevo admini- temu, kar je uvedeno v Italiji, Stracijo, kakor tudi republikance sploh, zaradi njih carinskega1 zakona, ki je vse prej, kakor pa kjer fašizem vežba mladino v vojaških rečeh. Na ta način si bo Nemčija preskrbela močno v zaščito farmarjem. Visoko ca- vojaško rezervo za slučaj po-rino pa so naložili rta take iz- trebe, ne da bi kaj kršila mi-delke, ki jih farmei' kupuje,! rovno pogodbo, ki ji dovoljuje dočim so skoraj popolnoma j le omejeno armado, prezrli produkte, ki jih pridobi-'!' Vzrok da se je uvedla ta va ameriški farmer. S tem niso služba, navaja Hindenburg, je torej dosegli drugega, kakor ta, da se odpravijo med mladi-da so farmerju podražili življe-! no politična nasprotstva, ko bolje, njegovim produktom pa! do vsi nekjako služili v isti or-znižali cene, ker jih niso zava-1 'ganižaciji. Do zdaj da se je KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — V četrtek se je izvršil na tukajšnjih ulicah drzen roparski napad, ko so štirje banditi napadli štiri uslužbence bus družbe in jim odvzeli $10,000, ki so bili namenjeni za vložitev na banki. Napad se je izvršil vpričo več sto ljudi. ! — Rim, Italija. — Dasi se je tekom avgusta povečalo v Ita-Jiji število brezposelnih, vendar se smatra za dobro znamenje, da ta povišek znaša samo 26 odstotkov tega, kar je znašal preteklo leto ob istem času. | — Berlin, Nemčija. — Vlada je dala ladjedelnici naročilo, da prične z zgradbo tretje bojne laclje manjše vrste, ki bo imenovana "križarka C". Nemčija ima že dve bojni ladji iste vrste, ki se zlasti odlikujejo po svoji hitrosti. — Philadelphia, Pa. — V Iz Jugoslavije« LEP RAZVOJ JESENIC, NAJVEČJEGA INDUSTRIJSKEGA SREDIŠČA NA GORENJSKEM. — KRALJU MATJAŽU POSTAVILI SPOMENIK NA PECI. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE NOVICE. Kako izgledajo Jesenice danes Zadnja leta se je na Jesenicah in v okolici izredno mnogo gradilo. Nastale so nove cele mestne četrti z lepimi zračnimi stanovanji. Če bi se vrnil Jeseničan iz tujine po daljši odsotnosti v svoje rodno mesto, bi svojega domačega kraja sko-ro ne mogel spoznati, tako se je izpremenil. Zgradili so se novi mostovi, podvori, prosvetni domovi, igrišča in nekaj stotin hiš in vil, regulirale so se ceste in napravil se je nov vodovod. v Novi vasi, Kurji vasi in v smeri proti Plavžu. Tam, kjer je bilo poprej samo skalove in gošča- Pomanjkanje pitne vode Radi dolgotrajne suše, tako pišejo iz Šibenika v Dalmaciji, je nastopilo pravo pomanjkanje pitne vode. Vojna mornarica dovaža ogroženim vasem vodo. va, stoji sedaj celo mesto lepih Urad tukajšnjega župana J. H. zgradb, obdanih s sadnimi vrto-Moore je na vsak način zahte- vi. — 7^1o moderna in največ- Nezgode in nesreče 351etni Ivan Beseničar iz Kranjske vasi se je v neki gostilni prepiral in pri tem ga je eden sunil z nožem v levo roko, da je moral v bolnico. — V bli- . ,. . . . žini Kranja je padel s kolesa in Najbolj je vse izpremenjeno v oblega] nezavesten posestnik Ivan Jeraj iz Smlednika pri Kranju. Nesreča se je zgodila v nedeljo, 28. avgusta. -o- Z voza je padel vala vstop neka ženska. Ker se ja stavi/, na Jesenicah je caii- ®'"T'^™?!*™, ^fj" ie zdela anmljiva, so io prijeli Bamica, ki se kar nie ne skladaI^^J^SSfSfc Druga hči angleškega min. predsednika, Miss Joan Mac-Donald, se pripravlja za poroko, ki se bo vršila 20. septembra na očetovem domu v Buckingshire, Anglija. Na sliki vidimo bodočo nevesto z njenim zaročencem, Dr. A. Mackinnon. in našli pri njej samokres. Poli-'cija izjavlja, da je ženska slaboumna. VESEL DOGODEK PREM0GARJI ZOPET NEMIRNI rovali s carino. Dalje je govornik izrazil namreč vcepljalo v mladino politično sovraštvo, ko je vsaka Mnenje, da se bo težko sedanje stranka Vežbala v orožju svojo stališče farmarja rešilo le na lastno mladino, in so tako imeli ta način, da se napravi načrt hitlerjevci svoje "rjavosrajčni-sistematično kontrolo nad ke", »republikanci oboroženo or- tarmarskimi produkti* V ravno- ganizacijo "Reiehsbanner" in ^žje se mora spraviti produk- drugi zopet svoje "čeladarje" Legijonarji zahtevajo bonus. j ! Portland, Ore. — Tukajšnja konvencija Ameriške legije je prejela od predsednika Hoover-ja svarilo, naj ne zahteva ta- Clia s konsumpcijo, da se s tem ^eprečijo previški v produci-^ttju. Še en silovit napad na--seda-Hooverjevo vlado je napravi govornik, ko ji je očital, da V resnici pa je namen bržkone popolnoma drugačen; in tako tudi Francozi to razumejo. Objava o tej mladinski vojaški organizaciji je namreč sledila neposredno potem, ko je Fran- ^ vedno imela dovolj denarja,' cija obvestila Nemčijo, da ne je plačevala dolgove želez- more privoliti, da bi se smela bank in industrijskih pod- Nemčija oboroževati enako ka-Je"j, kakor tudi, da je podvze- kor druge države. Da se izogne a gibanje za pomoč financirala domov po mestih. Za far-^arske dolgove in za rešitev ?mov farmarjev se pa sploh ni ničesar storilo. SlN POLICISTA SE IZKAZAL Chicago, 111. — 171etni Jos. , aher, sin pokojnega policij- ske Sa stotnika, je v sredo po- očitnemu kršenju mirovne pogodbe, ako bi povečala število svojega vojaštva, je Nemčija ubrala drugo pot in si pričela ustvarjati svojo vojaško moč na omenjeni "nevojaški" način. -o- TRI DRŽAVE NE BODO PLAČALE Washington, D. C. — Kakor Stavkujoči piketi skušajo ustaviti delo. -O- Springfield, 111. — Iz Franklin okraja se sporoča, da so tamkajšnje oblasti zavarovale meje, da odvrnejo morebitni kojšnjega dzplačila bonusa ve-prihod stavkarjev, ki bi prepre- teranom, češ, da bi to bilo počili delo v premogovnikih. Po- gubonosno za deželo v tem ča-ročila namreč prihajajo, da pi- su. Kljub temu pa je konvenci-keti novo ustanovljene unije ja v čettrek z ogromno večino "Progressive Miners" namera- glasov izrazila zahtevo po tavajo napraviti pohod v tri o- kojšnjem bonusu v gotovini, ki kraje, med temi tudi v Frank- bo stal deželo nad dve miljar-lin, da ustavijo delo. V Gales- di. — Konvencija se je tudi iz-burgu se je piketom posrečilo, razila za odpravo prohibicije. da so odvrnili od dela 30 pre- -o-- mogarjev. Poškodbe je pri tem zadobil eden premogarjev, ki je skušal kljub piketiranju nadaljevati z delom. -o- Chicago, 111. — Pri tukajšnji ZBOROVANJE John sfv;c- 192f T' < v 21st St.. se je te dni oglasila: A MF J? IF (21 IF štorklja in jim prinesla v dar ikrepkega sinčka-stanje obeh> matere, kakor tudi otroka, je z ostalimi poslopji starega mesta, ki se m zadnje čase posebno veliko izpremenilo, razun nekaj popravil. Da se ni gradilo, je seveda veliko kriva gospodarska kriza, ki tudi Jesenicam ni prizanesla. -o- zadovoljivo. — Čestitamo. Kralj Matjaž na svojem pre stolu lju se je nevarno poškodoval po glafi ko je padel z voza n.ekje blizu celjske opekarne. -—o- Hudo neurje v Južni Srbiji V ponedeljek, 29. avgusta, je divjalo v Južni Srbiji strašno neurje, ki je povzročilo na milijone škode. Iz Skoplja poročajo, da je iz bližnjih hribov drla voda s tako naglico in v takih V nedeljo, 21. avgusta, je bil .množinah, da je bil stari del na Peci slovesno ustoličen kip j mesta mahoma pod vodo. Mno-kralja Matjaža, ki bo vsem turistom in posetnikom glasno SMRTNA KOSA TEXAS POZDRAVLJA MAINE k.azal, da je tudi v njem policij- sporoča *vezni blagajnik Mills, Pka kri. Na Lawrence in Ken- 8e bodo tri evropske države po-^ore je v nekem avtomobilu služile neke dolo*be v sporazu-aPazil štiri moške, ki so se mu in bodo °dložile plačilo na ^'rtljivo obnašali. Sledil jim je!kapita! na SV0J' dol£ Zed- drža" kljub mnogim prometnim za-1 vam Ka dve letL Te tri ržave 80 '^ekam jih ni izpustil iz oči —' Poliska- Estonija in Latvija, ka-fcumijivci ' ...... " Na svoji farmi na Willardu, Wis., je v četrtek nagloma preminul rojak Peter Zel. Mož je bil star 72 let in je bolehal že dalje časa. Doma je bil iz Zalega loga nad Škof jo Loko. Zapu-Austin, Tex.— V tukajšnjem sča dve hčeri, Jennie in Anna 'senatu se je enoglasno sprejela1 (omož. Štefane), in enega sina 'resolucija, s katero se pošiljajo Petra. — Truplo ranjkega bo čestitke prebivalstvu države prepeljano v Chicago, kjer bo J Maine k izidu ponedeljskih pokopano. — Večni pokoj po-volitev, ko so zmagali demo- kojniku, iskreno sožalje preosta-jkrati in "mokri". V resoluciji se povdarja, da so državljani , Maine vzeli vlado iz rok poseb- KOMUNISTIČNI KANDIDAT ZBOLEL pripovedoval o živih pripoved- Chicago, 111. — William Z. kah našega ljudstva, ki živi ob Foster, kandidat za predsed- | avstrijski meji. Pa tudi roja-nika na komunistični listi, kom na Koroško bo klical v je v sredo odpovedal vse na- spomin davne dneve. Ljudstva meravane kampanjske govore, 'se je zbralo na gori Peci, da se ker je zbolel na neke vrste srč- je kar trlo, eni so prespali noč ni bolezni "angina pectoris", ki lahko povzroči trenotno smrt. svetlikati jutranja zarja,, so se -o--i že pomikale s koroške strani STARI DOVTIP SE URESNI- ^uge fantov iz tožnega Koro- gi so si rešili le golo življenje. — V, Plevi ju se je utrgal oblak in je med nalivom padala strašna toča skoro celo uro, . ki je vse uničila. — Po planinah je'zapadel sneg. i , -o- j Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Lucija kar tam gori. Ko se je začela Božič, vdova po nadučitelju. — V Ormožu je umrla Marija Stajnko, roj. Kunce, stara 78 let. — V celjski bolnici je umrl ČIL itana, iz Ziljske in Rožne doli-j Franjo Pajk, potnik brez posla, Logansport, Ind.— Med tem, 'ne s svojo vedno lepo narodno iz Zabirkovja, star 71 let. — V ko se je zdravnikom že večkrat 'pesmijo. Ob šestih zjutraj je še'Begunjah pri Cerknici je umrl v šali očitalo, da je pustil kateri ostale zaspance zbudila godba • Matevž Turšič, posestnik in po operaciji škarje v pacijento- in vse je oživelo. Pred kraljevo'gostilničar v Bezuljaku, star vem trebuhu, se je to resnično duplino je bil na prostem po- skoro 90 let. pripetilo 331etni Mrs. Delia stavljen oltar, na katerem je Stewart. Ženska je vložila proti Dr. J. Aleksič, profesor bogo- nekemu zdravniku, Dr. S. Cotton iz Goldsmith, Ind., tožbo za odškodnino $25,000, ker je po operaciji na slepiču pustil slovja iz Maribora, daroval sv. mašo, pri kateri je pel pevski zbor koroških Slovencev, po maši se je vršila slovesna odkri- svoje škarje v njej, ki so ostale itev in blagoslovitev Matjaževe-tamkaj nad leto dni. ga spomenika, ki bo sedaj ne -o--j samo v pravljicah, ampak v TEŽKA ŽELEZNIŠKA NE- 'resnici živel med našim ljud- DOLGA BITKA SREČA I Oran, Alžerija. — Okrog i 120 oseb je prišlo ob življenje in kakih 150 je zadobilo po- stvom. Kaj se izcimi iz sovraštva nih privilegirencev in pokazali! La Paz, Bolivija. — V torek in kakih 150 je zadobilo po- Iz Ptuja poročajo, da je ne-način, kako naj ljudstvo vzame je bil že šesti dan, kar je traja- škodbe pri veliki železniški ne- ,kdo obstrelil 281etnega posest-v svoje roke kontrolo nad fede- Ja ljuta bitka med bolivijskimi sreči, ki se je pripetila v sredo nikovega sina Martina Plohi v ralno vlado. I in paraguajskimi četami za v bližini mesta Tlemcen. Voja- Sobetincih. Plohi je bil s fanti -o--strategično trdnjavo Bouque- ški vlak, ki je vozil 500 mož na vasi, ko je pa šel čez doma- ZNIŽANJE STROŠKOV ZA j ron v spornem Chaco ozemlju, francoske tujezemske legije, je če dvorišče proti skednju, da «3UmHi„„{ ------------ I fcpvih letnSnii ^oi ŠOLE ! Napadalke so paragajske čete. na neki točki v gorati pokrajini gre spat, je počil strel, ki ga je hit3^^S°„.V0Zlli.,Z naiVeČ'10! ol ači 1 ni obrok. S Chicago, 111. — Tukajšnji Obe stranki trdite, da ste u-.zdrknil s proge in zletel na-|zadel v trebuh. Plohi je v me- urad za vzgojo je na svojem spešni, Bolivijci, da krepko od- Jvzdol v sotesko, 250 čevljev ,sečini spoznal napadalca v ose-zasedanju v sredo ukrenil, da bijajo napade, in Paraguajci, da globoko, in sicer celi vlak, 32 bi posestniškega sina iz iste va- 'ltl-ostj0 in so zavili v Davon1 plačilni obrok- znaša skupno Na Sheridan Rd. pa so eden in en četrt miliJ°na dolar- lev.. Jr smolo; njih avto je nam-1 ^ zavozil v neko drevo. Voz-1 Žatif^k"čil Ve" !n skušal zbe-'ter ga držal, dokler ni prihite-3® na , U, l!.za nJim- Ubežnika' la policija. Na policiji so ugo-Podrl°n +fadel neki avto in £a tovili, da je sumljivec znan av-v i8t ' 55asledovalec pajtomobilski tat in je bil že več-em trenotku skočil nanj krat zaradi tega zaprt. se izdatki za šole znižajo za se pod njih silo bliža padec trd $1,386,000. Doseglo se bo tojnjave. z zmanjšanjem izdatkov za' učne knjige, za igrišča in za u-čiteljske moči. Skupno se bo Katoliških Slovenci oglašajte učiteljstvu' znižala plača za pol svoje prireditve v "Amerikan-milijona. jkem Slovencu"! vozov in lokomotiva. Vzrok ne- (si, ki goji iproti njemu že dalje ^sreče je bila, kakor se je ugoto- jčasa sovraštvo. Zadevo so vzeli ^ilo, vsled dežja zrahljana pro- v roke orožniki, Plohi pa ima v ,ga. jtrebuhu do 17 šiber in je nevar-j | -o---no ranjen. j Najzanimivejše vesti «o % -O- iAmer. Slovencu; čitajte g«I pIRITE AMER. SLOVENCA! |ikem Slovencu"! Utonil je V Savi je utonil Vinko Cizerl, trgovski pomočnik iz Ptuja. U-tonil je, ko se je kopal v zagrebškem mestnem kopališču. Najbrže ga je prijel krč, ali ga je v vodi zadela kap. -o- Cigane nameravajo kolonizirati Šmihel-stopiska občina namerava kolonizirati na Gorjancih blizu izletne točke Sv. Miklavža, tamošnje cigane, ki so raztreseni okoli. V ta namen mislijo dobiti od agrarne reforme 10 ha zemlje. — Težko, če se jim bo namera posrečila, ker cigane je težko obdržati na mestu. -o- Utonil je V Dravi je utonil Kristijan Berenker, hlapec pri posestniku Alojzu Langerju v Maren-bergu. " 1 O1 ■ 1 ■ Katoliški Slovenci oglašajt« ivoje prireditve v "Amerik*t* rštzai3 KMfckifcAKški SLOVENEC Sobota, 17. septembra 1932 1 AM ERI KAN SKI SI30VENEC [ Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta l|9li t ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska: pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Phone: CANAL 5544 Naročnina! ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto _ Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta------1-75 The first and the Oldest SlovenS Newspaper in Amerigo Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«! Published By: ED UN OST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year------ For half a year _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months------ Chicago, Canada and Europe: For one year------$6.00 For half a year —-- 3.00 For three month« --—— 1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu. _____ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.______ U.: # Kaj bom volil in zakaj bom volil? 4 ■ ■■ (Konec.) "Kaj pa blebetaš?'' "Nič ne blebetam, Janez, ampak samo rad bi videl, da bi ti enkrat spoznal najiprvo samega sebe in svoje ravnanje." "Kakšno ravnanje?" "To-le: Ti si danes oddal svoj glas za župana N., kaj ne?" "Yes, sir! In ti gre to kaj v nos?" "Da, tudi mi gre, v kolikor se mene tiče. Pa tudi tebi bi moralo iti to v nos, vsem vam, ki ste danes zanj glasovali. Ali se spominjaš Janez štrajka pred dvemi leti?" "Yes, sir! Pa i?e samo zadnjega; jaz sem preživel že sedem štrajkov jn tudi vem, kaj je štrajk. Kaj boš ti, ki si še griner!" "Griner gor, griner dol, ampak zdi' se mi, da danes, ko si šel ti voljt, ni tvoj spomin prav nič deloval v tvoji glavi. Do-bi'0 se spominjam, kako si robantil tisto noč, ko te je policaj tam na bregu pretepel in si se zaklinjal, da boš policaje in župana sfiksal. Danes si pa šel, si pa še volil zanj. Vidiš?" Zadel sem v živo. Janez je pobledel od same jeze. Raz-žalil sem ga in močno ujezil, ko sem mu to poribal pod nos. "Poba, o tem kaj- tiho. Grinerji nas stare Amerikance ne bodo učili — tacol!" Umolknil sem, ker sem videl, da moji ugovori ga ne bodo spreobrnili, niti mu odprli oči, da bi spregledal svojo politično "modrost", ki jQ je izvajal kakor omenjeno, na tisti volilni dan. Eolj ko bi mu dokazoval njegovo nepravilnost, bolj bi ga žalil in edini rezultat bi bil, da b: še svojo pest zavihtel nad menoj. To bj bil ves izid,^ko bi rpu skušal še naprej ugovarjati glede njegovega zadržanja pri dotičnih volitvah. Ce ta-Ie dogodek obrnemo na splošne razmere glede volitev tekom zadnjih 15 let ali še več, vidimo, da je vsa amerikan-ska publika podobna tejnu Janezu, katerega sem pravkar o-rnenjal. Pred 15. leti je bilo isto kakor danes. Same obljube, kaj vse bodo storili razni kandidatje, kako bodo znižali davke, kako bodo storili to in ono. Po volitvah pa ravpo nasprotno. Davki gredo navzgor, kakor da gospodje, ki jih pošiljamo v državno in zvezno zakonodajo, nimajo drugega posla, kakor navijati malim ljudem davke. Za izvajanje pravice ni nikogar. Raketirstvo cvete na levi jn desni in nikogar ni, da b; nastopil proti. Mali človek je danes izpostavljen vsemu-splošnemu izkoriščanju in nihče ga ne ščiti. Človek nese z največjim zaupanjem svoj zaslužek v banko, da bo kaj imel na stara leta, pa pride krah in je ob vse. Človek gre in investira v dobri veri v to.in ono investicijo, pa pade v veljavi in zgubi. Nikogar ni, ki bi onega, ki prodaja take investicije nadziral, da bi bile vloge v take investicije varne. Tako gre naprej - twvH Iz postelje in isppd odeje, katero je Ahmet s tako krvoločno slastjo obdelaval z svojim o-strim bodalom, kakor smo videli v prejšnji sliki, ni bilo nobenega glasu, ne stoka. Ahmet Ze-ku se je videlo čudno, da bi bil tako na enkrat pogodil svojo žrtev, da bi izdihnila brez vsakega giba in stoka. Potegnil je odeja z postelje in začel tipati. Kaj najde? Slamnatega moža pod odejo in Werperja ni bilo več. Arabec je ves razkačen preklinjal zvitega Werperja, ker ga je tako ujcanil. Skočil je na svojega vranca jn dirjal po svojem selu klicoč svoje najete zamorce in sužnje. Odpravili so se na zasledovanje za Werperjem. V dobri uri je že dirjala četa iz Ahmeta Zekovega tabp-rišča ven v širno pustinjo, da zasledi pobeglega Belgijca, ki je na tak način ukanil zvitega A-rabca. Zamorec Mugambi je vse to zunaj naselja opazoval. Ko je glavar Ah^iet Zek odirjal na zasledovanje za Werperjeip, se je ^amo^e.c Mwsambi, ki je stražil in nazil na Ivano, kajcor *najvo iz te povesti, pomešal • med razburjene zamorce v Ahmetovem naselju. Nihče ga ni spoznal in zamorci v Ahmetovi službi so mislili, da je kak nov najemnik, ki ga je sprejel glavar zadnje dni v svojo službo. Vse je bilo v silnem razburjenju, kajti poznali so togoto svojega gospodarja. Mugambi je opazoval in kmalu je naiel šotor, ki je bil zastražen. Skril se je za šotor in ko se je menjavala straža, je čul: "Ali je jetnica varna?" — "Da", je odggvpril stražnik, "nihčje ni prestopil tega praga, kar sem jaz tu." — Mugambi je zdaj vedel, da v tem šotoru mora biti Ivana. Mugambi se je na tihoma približal za hrbet novemu stražniku in ga pobil- Ko je pa preiskal šotor, Ivane ni bilo v njem. Kam je Iz- ^00<)000&00{K>00<>00 $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd STREET, '■ooooooooooooooc CHICAGO, ILL. , 17.. septembra 1932 RMERIfcANSKi SLOVENES Stran S ^ IZ ZGODOVINE TOBAKA KADILCE SO PREGANJALI IN CELO SEŽIGALI Pravijo, da je odkril tobak Jean Nicot. To sicer ni res, gotovo je pa, da se imajo njemu kadilci zahvaliti za to razvado in da je dobilo omamno sredstvo v tobaku po njem ime. Dejstvo, da je prinesel prvo cigaro Krištof Kolumb s svojega potovanja, prvo pipo pa Francoz Car-tier 1. 1535. iz Kanade, Jean Nicot je bil rojen 1. 1535. in je bil francoski poslanik na Portugalskem. Kadilci, zlasti pa tobačne režije, praznujejo torej letos pomembno 400 letnico. Nekoč mu je prinesel neki flandrski trgovec, ki se je bil vrnil iz Amerike, malo tobaka in škatlico tobačnega prahp, o katerem mu je dejal, da se rabi v Apieriki kpt učinkovito sredstvo proti glavobolu. Nicol se je takoj spomnil na Katarino Medici, ki jo je skoraj neprestano bolela glava. Poslal ji je škatljico tobačnega prahu. Toda kraljica temu sredstvu ni zaupala. Kaj ko bi bil strup? — je pomislila. In poklicala je dvornega spovednika, lotarin-škega kardinala, katerega ni i mela rada, naj on poskusi nos ljati. Kardinal se je ves tresel od strahu, priporočil je svojo dušo Bogu, zatisnil oči in potegnil šči-pec tobačnega prahu v nos. Prvi hip se je zgrozil, misleč, da ga bo konec, toda kmalu se je začel smehljati, nosljanje mu je ugajalo. In tako je začela nosljati Katarina, za njo pa kmalu ves dvor in tudi ljudstvo. Po kulo-arjih Louvra se je neprestano razlegalo kihanje Brž so se o glasili razni petolizci, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo najbolje krstil blagodajni prašek. Oni, ki sq se hoteli prikupiti kardinalu, so menili, naj bi se imenoval prašek gospoda kar dinala, drugi, ki so se sukali o-Vrog Katarine, so mu pa hoteli <}ati ime "katarinček". Kmalu so pa nastopili proti flosljanju učeni zdravniki. Opozicijo je vodil najbolj učeni zdravnik Fagon. Po njem je kopiral Molier znano figuro Pur-gona. Toda opozicija ni imela uspeha Tudi v Angliji ni mogla opozicija zatreti tobaka, kajti ljudje so navdušeno segali po pipah. V Anglijo je zanesel tobak Prvi sir Raleigh. Cez nekaj let se je kadilo povsod, dvorne dame so imele med svojim nakitom pi-Pice in kraljica Elizabeta j.e kadila kakor Turek. Šele Jakob I. Je izdal manifest proti tobaku. manifest je zelo zabaven. V ttjem je rečeno, da je treba energično zatirati tobak, -ki je že na Junaj ostuden, kj strašno smrdi, skodu,je možganom, je nevaren 2a pljuča in širi okrog kadilca ^ko strupen dim, da bi človek Mislil, da se kadi naravnost iz ^ekla. Proklamacija se je kon-t!'la s to-le prispodobo: če bi i-N hudiča na večerji, bi mu serial prašiča, polno jamo gorči-Ce s suho trsko in pipo tobaka. V Italijo je zanesel tobak kar-lr*al Santa Croce in ljudje so zato oboževali kot odrešeni- Ni čuda, da sta izdala pape-2a tJrban VIII. in Inocent XII. Uredbo, da morajo, izgnati iz Cerkve vsakega, kdor bi v nji kadil. Na vzhodu je ruski car tudi zelo strogo prepovedal tobak, neki mogul je pa kaznoval kadilce celo na ta način, da jim je dal odrezati nosove. V Perziji so vojaka, ki so ga zasačili s pipo v ustih, takoj sežgali s pipo in tobakom vred. Navzlic drakoničnim kaznim ip strašnim mukam, katerim so bili izpostavljeni kadilci in nos-ljači, je pa tobak končno povsod zmagal. Najbrž je bila odločilna državna blagajna, ne pa zdrava pamet. Kmalu se je namreč pokazalo, da lahko država zasluži lepe denarce, če tobak monopolizira. V Franciji so tobak obdavčili že 1. 1626. in tobačni monopol, katerega je dobil Jean Breton, je vrgel vsako leto 600.000 funtov. Cigare in cigarete so mnogo mlajše. Cigare so se pojavile splošno šele v začetku preteklega stoletja, cigarete pa še pozneje. Kdor je hotel biti mode-ren, je moral hoditi s cigaro ali cigareto v ustih po ulicah. Byron in Musset sta opevala cigare. Pierre Louis je celo dokazoval, da je kaja edini užjtek, ki ga je prinesla nova doba in ki ga antika ni poznala. Nicot ki je poslal Katarini Medici škatlico tobaka proti glavobolu ni mogel slutiti, kako velik prevrat je napravil. Mož se je hotel proslaviti, diplomatski službi je dal slovo in posvetil se je velikemu delu "Tresor de la langue fran-cais". Tega dela nihče ne pozna, pač pa poznamo vsi — nikotin. TO INQNO STROŽJ][ PREDPISI ZA TUJCE V ČSR Češkoslovaške politične oblasti so izdale stroge odredbe za nadzorovanje tujcev. Tujci, ki se ne morejo izkazati z neoporečnimi papirji, ne bodo smeli v deželo, turisti, ki se jim izda dovoljenje za prestop meje, tega do NEČAKINJA IN TETA Dve filmski "zvezdi" iz Hollywooda, ki bi ju prej smatrali z?, sestri kakor pa za nečakinjo in teto, kar ste v resnici. Na levi je 191etna Sandra Shaw, na desni pa njena teta, dobro znana igralka Dolores Del Rio. banje pri plavanju pa naredi plavača gibkega in živahnega. Posebna prednost plavanja pa tiči v utrjevanju telesa proti prehladu. Po pravici imenujejo nekateri plavanje telovadbo podkožnih mišic. Brez dvoma je gotovo, da je plavanje najprimernejši, najprijetnejši in najbolj enostavni način utrjevanja, zlasti pa utrjevanja otrok. -o- LEPA SLIKA RAZOROŽITVE Časopisi poročajo, da ima 14 evropskih držav 16.570 vojnih letal. Vsako od teh letal dvigne lahko v zrak 160 do S00 kg bomb. To pač dokazuje, da bo prihodnja vojna neprimerno, strašnejša kakor je bila zadnja svetovna vojna. Dal Bog, da bi je še dolgo dolgo ne bilo. -o- ŠPINAČA Špinača velja od nekdaj za o-kusno in najlaglje prebavljivo voljenja ne bodo smeli izrablja- zelenjavo. Nekateri ljudje, poti za potovanje v notranjost de- sebno otroci, ki sicer radi uži-žele. Prijava tujcev se bo mo,- vajo drjigačno zelenjad, se je rala držati strogo zadevnih pre.d- včasi branijo. Dr. Obst je dopisov. gnal, da tiči vzrok tega odpora -o—— po navadi v tem, ker imajo mno- NOVO GORIVO gi ljudje v želodcu preveč kisli- Sestavljeno je jz petroleja in ne, ki jo špinača še poveča, premogovega prahu. Prvega je Povsod drugod pa, koder se pre-v mešanici 60%, drugega 4 0 '/< . hrana ovira s preuborno želodč-Dokazano je, da se novo gorivo no kislino, deluje špinača prav tehnično uporablja na isti na- ugojdno. Iz enakega vzroka vzbu-čin, kot nafta. Posebno angle- ja špinača slast do jedi. ški tisk pozdravlja ta po vi iz um, .ki da bo prinesel rešitev premogovne krize v Britaniji. Cunard Line :ima baje že patept na to gorivo, kj ga bo začela uporabljati. -o-- KORISTI PLAVANJA Plavanje je brez dvoipa eden najbolj zdravih športov. Ne glede na to, da ima že človek mnogo koristi od čiste in hladeče vode, vpliva plavanje na človeka še drugače. Podžiga mu pogum in krepi samozavest. Telesno gi- ŠČUKA PREMAGALA RIBIČA Na Češkem je ujel neki ribič tako velikansko ščuko, da je ni mogel potegniti iz vode. Ker pa kljub temu pi odnehala in je vlekel palico s trnekom, kolikor je DO LJUBLJANE IN NAZAJ tretji $1 razred lJj Moderpa udobnost... Ne-Prekosljiva služba. . Tedenska odplutja iz New Yorka. . . Pripravne in "tre Železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije .. . 2a pojasnila vprašajte '»kalnega aKcnta ali '»Kalnega aKcnta ali Hamburg-American 177 N. Michigan Ave., Chicago PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa pluinbarska lela. — Inštaliramo kopalne, umi-valne in kuhinjske sinke, toilete, po cmerni ceni. ~ Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue. Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL OR. H. 11 LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO OR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in arir- bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lord Ave Tel. Austin 23/6, Cliicuxo Urad: 3335 West 26th Streat Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sreO ob sredah 9 do 11 dop ; pb sobot«' I do 4 ooo. 1 1 FRANK R. DRAŠLER — SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI — Opravlja vsa odvetniška dela za tu in stari kraj. Med dnevom uraduje na: 111 W. Washington Street, Room 1601 Redno vsak teden, ob torkih od 7. ure zvečer naprej na 1849 West 22nd Street, nad uradom "Am. Slovenca" Za posebne slučaje na razpolago katerikoli večer p g dogovoru. Pokličite na telefon in določite sestanek. Telefon v mestu: CENTRAL 0888. Za razne informacije lahko kličete tudi upravništvo A. S.: CANAL 5544. 1 1 i i mogel k sebi, je močna riba v vodi naravnost podivjala in s tako silo potegnila trnek, da je ribič, ki ni hotel spustiti palice, padel in si pri tem dvakrat zlomil nogo. -o- STOLETNICA PODLISTKA Letos poteče sto let, odkar so začeli časopisi prinašati v podlistkih romane. Ta navada se je začela na Francoskem in znana francoska pisatelja Evgen Sue in Aleksander Dumas sta bila prva, ki sta se odlikovala s takimi romani, katere so bralci časopisov hlastno prebirali. Počasi se je navada razširila in danes prinesejo časopisi Anglije, Francije in Nemčije na svojih straneh nad 120.000 romanov v enem letu. -o- 1000 LET STAR RUSKI ROKOPIS Ekspedicija ruske akademije znanosti je v južni Rusiji odkrila rokopis iz leta 1068. Ta rokopis je napis na takozvanem Tmu-tarkanskem kamnu na otoku Ta-man in popisuje, kako je ruski knez Gle.b meril led na obali A-zovskega morja. Kamen bodo shranili v Ijeningradskem muzeju. NA PRODAJ ZEMLJA 20 akrov farme, hiša, hlev, žitnica, shramba za koruzo, sadna drevesa, rdeče jagode, maline; vse skupaj za $4000.— Coonrod - Carrow, Michigan City, Ind. KAKO JE POSTAL KATOLIČAN Na Kitajskem sloveč kitajski slikar Čeng je nedavno prestopil iz budihzma v katoliško Cerkev in se dal krstiti. Jako zanimivo je, kako je prišlo do tega dogodka. — Apostolski delagat škof Constantin si je ob neki razstavi, ogledoval njegove slike in spoznal v teh delih velik slikarjev talent. Tedaj je škof naročil pri Čengu nekaj slik, katere bi naj naslikal po vzoru krščanskih umetnikov, slike bi naj pa bile prizori iz evangelija. Čeng je naročilo sprejel in čim dalje je slikal, tem globlje je njegov duh prodiral v evangeljske resnice in vzvišene krščanske ideale, da je, ko je slike dokončal, pred javnostjo izvršil svoj pristop v katoliško Cerkev. -o- PRAKTIČNI NEMCI Število avtoteksijev v Berlinu je tako narastlo, da ovira promet. Da preprečijo porast teh vozil na ulicah in s tem nepotrebne prazne vožnje ki promet ovirajo, so uvedli za to praktično novost, da obratuje polovica teksijev samo ponoči, druga polovica pa podnevi. Vozila so pa temu primerno zaznamovana in tako je, na primer zaznamovano vozilo za nočni promet s trikotom, za dnevno vožnjo pa s četverokotom. -o- PONOVIL STARI TRIK Chicago, 111. — Kakor je bilo pred nekaj dnevi poroeano, je neki policist aretiral 73 let starega Grka G. Kanavaro, ker je krošnjaril brez licence, in Grk je policista obdolžil, da mu je ukradel $1000. Neki drugi policist je zdaj izjavil, da je isti Grk skušal nad njim pred 25 leti isti trik. MEHIŠKI PREDSEDNIK KAKO BIJE ČLOVEŠKO SRCE Znano je, da znaša utrip pri človeku nornialno 70 do 72 u-tripov na minuto. Napačno je pa misliti, da bije srce vsa leta Napišite tiket ime na demokratski pri primarnih volitvah za "CLERK OF CIRCUIT COURT" Sheboygan County, Wis. .. Vzemite ta listek s seboj, ko greste volit. (Authorized and paid fpr by Matt Bowser, Sheboygan, Wis.) DENARNE POŠIUATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: % % * M DINARJI: 100 din ..............................$ 2.20 250 din ..............................$ 4.90 500 din ..............................$ 9.40 1000 din ..............................$18.35 2500 din ..............................$46.15 5000 din ..............................$91.00 LIRE: 100 lir .................I..............$ 5.75 200 lir ................................$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslad ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.—- Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Gori je slika novega mehiškega predsednika, A. Rcdri-gueza, ki je nastopil urad, ko je pred nedavnim prejšnji predsednik, Ortiz Rubio, resi-gniral. enako hitro. Utrip srca je namreč močno odvisen od starosti. Novorojenčki imajo panogo hitrejši utrip, do 130 utripov na minuto. Po prvem letu pade u-trip na 120, v desetem letu pa se zniža že na 90. Šele nekako s petnajstim letom doseže človek normalni utrip 70 do 72, ki potlej v sivi starosti spet naraste na 80. Če tečeš ali pa se vzpenjaš, srce hitreje bije, kar kaže na odvisnost od vsakokratnega delovanja mišic. V zvezi s tem so napravili zdravniki že več poskusov in dognali, da napravi srce, kadar je človek popolnoma pri miru, torej v spanju, samo 60 utripov. Brž ko se zbudi, pa utrip že zraste ftS 66. Pri sedenju je utrip normalen, pri hoji takoj poskoči na 80, pri naglem teku na 90, pri napornem tekmovanju se pa dvigne na 100 in še više. Število utripov je odvisno tudi pd duševnih momentov, veselja, bolečine, žalosti itd. Slednjič je odvisen utrip srca ŽEN ITN A PONUDBA V svrho ženitve iščem žensko, Slovenko ali Hrvatico, staro 35 do 50 let! Lahko je tudi 'vdova z enim ali dvema otrokoma. Na premoženje ne gledam, ker imam sam imetje in se ne maram preseliti. Ponudbe na upravo tega lista pod "Ženi-tev 3853". Kakovost Točnost poštenost A. F. — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. __ tudi od velikosti individua in od vrste. Pri živalih vpija zaradi tega neko povsem dfugo povprečje kakor pri človeku. Tako n. pr. tolče slonovo srce le 25 na minuto, srce manjše kamele 26, konja 34, leva 40 na I minuto. Pes ima 100 srčnih p-jtripov v minuti, domači zajec j pa 120. Večinoma je tako, da i je utrip tem višji čim manjša je žival. Tako so našteli pri ježu 300 utripov, pri galebu 400, pri miši 600, vrabcu 800, rekord pa pritiče po vsej priliki kanarčku, ki mu bije srce 1000 v minuti. -o- UTRINKI Boljše biti moder, pa zgleda-ti priprost, kakor pa da si pri- i prost in se delaš za modrega. * * * J Navadno, ko človek seže po časti in slavi mu smodka ugasne. * * * j Človeške lastnosti s,o pedko« kedaj tako dobre, kakor se jih v vzorcih kaže. * * * Časopis, ki prinaša nov'jee je človeku prav tako potrebep kakor pitna voda. * * * j Lenuhi pravijo, jaz le počivam, drugi pa lenuharijo... * * * Lenuhi navadno delajo čez uro, toda le pri opravljanju čez druge. VAŽNO NAZNANILO! Kazanje filmskih slik iz Jugoslavije na zapadu. Kakor že poročano v tem listu in Glasilu- KSKJ., bopi podpisani obiskal pekatere slovenske naselbine na zapadu, v katerih bom kazal filmske slike iz Jugoslavije po sledečem redu in programu: Omaha, Nebr., 17. in 18. septembra. Rock Springs, Wyo., 23., 24. in 25. septembra. Leadville, Colo., 27. in 28. ceptembra. Saiida. Colo., 29. sept. Canon City. Colo., 30. sept. Denver, Colo., 1., 2. in 3. oktobra. Colorado Springs, Colo., 4. oktobra. Pueblo, Colo., 5. in 6. okt. Kansas City, Kans., 8., 9. in 10. oktobra St. Louis, Mo., 13. in 14. oktobra. Tega programa se bom točno držal. Ob prostem času, kolikor ga bo na razpolago, bom obiskal v vsaki naselbini naročnike Amer. Slovenca kot njegov potovalni zastopnik. Na svidenje omenjene dni! Lawrence Leskovec. IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. .." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem' Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Arae-rjke. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 cento? Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo ta knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. AMERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 17. septembra 1932 I l i n « « n> ■i a — Kmečki pmit AVGUST ŠENOA: i Poslovenil Joža Glonar I * S*.- i A rwwwmwtiwwwwwwwww »i»»m»»fn > ► »»»»i less "Zbogom !" je zašepetalo dekle, pa ni odšlo. "Zbogom;" je zajecljal mladenič. Polagoma je dekle oko dvignilo, punčica se ji je čudno zasvetila, preko obraza sta ji na enkrat šinila veselje in žalost; tiho, zelo tiho je rekla: "Zbogom! Pridite kmalu, pridite — jutri!" in izvila mu je svojo roko, prijela Jano in brzo pohitela proti gradu. Svet se je sukal okoli nje, nebo in zemlja sta se zmešala in skozi solze je zašepetala Jani: "Sestrica, sestrica, čutim, kako nesrečna si!" Ravno je hotela kreniti v drevored, ko je nenadoma pred njo stopila gospa Marta. Dekle se je zdrznilo in streslo. "Odkod, sestra?" je vprašala Marta, "že dolgo te iščem po vsem vrtu." "Jaz sem," je Zofka zmedeno začela, — 'pripeljala Jano — siroto —". "Jana," je rekla Marta, "kar proti gradu pojdi, takoj bova prišli za teboj." Ko je vaška deklica bila že nekoliko v stran, je Marta resno vprašala: "Zofka! Kaj ti je?" "Ni — ni — nič," je zajecljala Zofka. Toda Marta je nadaljevala odločno in kratko: "Ti ljubiš mladega Miliča, kaj ne?" Zofka ni odvrnila ničesar; samo roke je raztegnila, objela sestro in na glas zaplakala: "Sestra, ljuba moja sestra!" Marta je prijela zbegano dekletce za roko in jo molčeč spremila v grad. * * * Bilo je že precej proti večeru. Dnevna svetloba je le še slabo sevala v veliko dvorano mokriškega grada, kjer se je za dolgo mizo posvetoval zbor hrvaških gospodov, starcev in zrelih mož. Med njimi so bili živahni, nagli ljudje, izkušeni junaki, včasih siloviti, toda dobrega srca. Na enem koncu mize je predsedoval na visoki stolici Ambrož, miren in pozoren. Njegova bela brada je bila kakor od kamena, pesti so počivale na mizi Za njim je stal Stjep-ko, divji in nagel. Oči so mu nemirno blodile po dvorani. Bil je kakor napeta puška, ki se lahko vsak čas izproži. Nekoliko ob strani je s sklonjeno glavo sanjaril njegov mlajši sin Baltažar; nezrel, bled, zaspan je malo mislil in malo govoril. Turopoljski gospod Vurnovič si je vihal brke in mirno gledal pred se. Ce je kdo kaj govoril, ga je samo ošinil s svojimi majhnimi, ostrimi očmi, ki so mu iz velike glave gledale kakor krtu; če pa je sam govoril, je s svojim ostrim umom sekal kakor s sabljo. Župnik pri Sv. Nedelji, človek z obilnim, rdečim licem in črnimi lasmi, je stal v kotu in stri-gel z očmi kakor kak ris. Konjski se je pretezal na svojem stolu in govoril hladno in mirno, spremljajoč svoje razloge s kazavcem, dočim je njegov svak gospod Kerečenj, Zagorec s šti-rioglato glavo in stisnjenim obrazom bliskal s svojimi mačjimi očmi in bolj s pestmi po mizi razbijal ko dopovedoval. Plešati starec Fran Mrnjavčič s kratkimi brki in dolgim nosom je pritrjeval ali zanikaval samo z gibanjem in stresanjem glave, dočim mu je čokati bradač Družkovič na dušek natresel deset saborskih sklepov. Najbolj sta se jezila krapinska brata Sekelja, oba temnokožna, huda risa, ki sta med govori z rokami sekala zrak. Vse te ljudi je obkrožal zbor ostalega plemstva, ki je postajalo, posedevalo, se razgrevalo, umovalo, molčalo in kričalo. Naposled sklene Ambrož burni razgovor in reče z mirnim zvonkim glasom: "Da plemeniti bratje in gospoda! Bogu se ! smili, če pogleda žalostne ostanke naših kraljevin. Kos za kosom nam trgajo iz živega telesa. Kaj smo bili nekdaj in kaj smo danes? Ali ni največjemu junaku knezu Nikoli Zrinjskemu že vsega preveč, tako da se je že ponovno odpovedal raznim častem? In sedaj nam grozi no-- vo zlo! Turek se giblje in krši mir. Proklete rane, ki nam jih je zadal Zapolva, se še niso zacelile. Mi pa se kol jemo med seboj kakor volkovi. Čemu? Iz same sebičnosti. O domovina, česa si dočakala! Peter Erdodi je junak, a ni ban; pravica se ne kroji s sabljo! In povrh se je prištulil še gospod Tahi. Ali Vam naj naštevam njegova razbojništva?" "Poznamo jih, poznamo!" so se oglasili razni glasovi. "Tahi hoče z banovo pomočjo," tako je nadaljeval podban Ambrož, "v naši kraljevini gospodariti, sedaj išče prijateljev in podkupuje slabiče. Če pride Tahi s svojo stranko na vlado, bo odšla k vragu postava, pravica in poštenje. Ali ni že davno pogazil zakona? Kmetje nam propadajo in obupujejo. Recite, kar hočete, toda tudi kmetski človek je ustvarjen po božji podobi, ima dušo in srce. Reže ga turška sablja, bije ga gosposki bič, tare ga glad. Če se nam postavi po robu, kje bo potem naša vojska, naš plug, kje denar, kje naša lepa domovina? Kaj nas čaka? Turška sužnost! Tahija bi to ne motilo, postal bi beg kakor Bošnjaki, toda naj tudi mi zaradi koristi izdamo našo domovino?" "Nikdar!" so zagrmeli gostje, a Fran Mrnjavčič je odgimal z glavo . * "Dobro! Pa začnimo! Zatecimo se pred najvišje sodišče, pred sabor. Idite vsak v svoj kraj, poučujte ljudi, recite jim, da so Zrinjski in Frankopani na naši strani, in ko nas bo ban pozval, pohitimo vsi skupaj v Zagreb strmoglavit Taha, ki se naj preseli na svojo šomodsko puščavo. Ali vam je tako prav?" "je! — Živio podban Ambrož!" je zaklicalo plemstvo. "Dobro! Jaz bom —---" V tem trenotku so se vrata na mah odprla in v dvorano je skoro padel ves v znoju, prahu in brez sape plemič Ivan Gušič Vsi so se zdrznili. "Čujte, gospoda!" je težko sopeč izjecljal prišlec. Danes zjutraj sem šel s Susjeda v Zagreb. Imel sem opravke pri sodni ji. Ko sem jih opravil, sem stopil v krčmo. Tam je bilo nenavadno mnogo oborožencev in skoro vsi so bili pijani. Niso me poznali in niso vedeli, da služim gospe Heningovi. Stisnem se v kot in poslušam, kako preklinjajo in kako se groze. Na-pijem pijanemu sosedu in ga vprašam, kaj je. On pa: E, brate moj, najemniki smo. Črez dva dni nas bo ban peljal nad to staro beštijo na Susjedu. Vzeli bomo tudi velike puške. — Pobral sem se, skočil na konja in sedaj sem tu, da se lahko še o pravem času pripravite." "Ha! Izdajstvo!" se je plemstvo razjarilo. Po dvorani je završalo kakor ob nevihti. "Gospoda!" je drhteč zaklical podban, "še pred nekaj dnevi mi je rekel ban, da bo pustil mojo taščo pri miru, naj gre pravda svojo pot. To besedo je snedel. Na noge torej, da ga pozdravimo na sredi pota." "Na noge!" je grmelo plemstvo in se začelo čelo razhajati. "Stjepko!" reče Ambrož, "reci tašči, naj se pripravi, da pojdeva skupaj na Susjed, ti pa tukaj zberi moštvo; drugi bodo šli z nami. Sporoči Miliču, naj pride---" Dvorana je bila skoro prazna. Vanjo je planila Marta, vsa bleda. "Kaj je za božjo voljo?" je vprašala. =5™ ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva"— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. c i ? RAZNE KNJIGE ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ...............-.........-..... ...$2.00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A. B. Jeglič ............................................................................ 45c JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. maše. Dr. M. Opeka ......................................................................... 60c JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................$1-75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$L00 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................... 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec .................................................................................. 75c LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško-------- 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. Jeglič .............................................................................—- 45c MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka ..........................................................................................$1-25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ................................ 75c O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pija XI................................................................ 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ................................................................................... OD BLAGOSLOVIL .......................................................... 75c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr. Mih. Opeka .................................................................. 60c PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere............................ 25c PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart SJpmšeka................... 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 60c PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................$1.00 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1.00 PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1.50 SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. Nje življenjepis ................................................................ 50c sirahove bukve ..........'..............................................$1.00 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Vsaka po ............................................................................ 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške- ga .............................................-...................................—- 15c SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ........................................................................ 75c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. Opeka ..................................................................................$1-00 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del E.0 ............................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c življenje svetnikov in svetnic. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ........................ 75c BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Ur s....................................,,...........................................$1.00 ČRNA GORA. Pripovedna pesem .................................... 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič ..................- 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe- troviča-Njeguša ............................................................... 50c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ................................................................ 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek ..................................... 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin. Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Ševčenka........................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur-kuš • •••• •...... 25c KITICA MOJIH. B. MaisterZZZZZZ"!................ 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c PESMI. Jos. Cimperman .................................................... 75c PESMI. J. T. Turkuš ............................................................ 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c POEZIJE. Frank Levstik ....................................................$1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c IV. del ................................................................................$1.00 POEZIJE, Zamejski .............................................................. 50c PSALMI. Iv. Vesel .............................................................. Z5c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................ 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved..................50c SLUTNJE. Iv. Albrecht ........................................... 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................. 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ..................... 15c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami ............................................................................$2.00 Brez slik ............................................................ $1.00 MALA SANJSKA KNJIGA ................................. 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem diaftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec ■ ■ ■ ■ r^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooj 1849 W. 22nd STREET =-+-- CHICAGO, ILL. B = 000«0000000<>000000000000<>000000000000000000000 da mu bo zena mohamedanov 0.1 odst. j prehitro vdova. V Aziji je katoliških družin 1.7 odst., družin, ki pripadajo Konfucijevi veri 30, bramanov in budistov 42.5, mohamedanov 17.9, poganov 4.6, čintoistov 1.7, iprotestantov 0.5, pravoslavnih 0.5, pripadnikov nepoznanih ver 0.1 odst. V Afriki je katoliških družin 3.8, poganov 51.2, mohamedanov 37.1, protestantov 3.5, pravoslavnih 3.4, pripadnikov nepoznanih ver 0.8, Židov 0.3, budistov 0.1 odst. Iz te statistike sledi, da so katoličani sorazmerno najmočnejša skupina zlasti v Ameriki. To pa zaradi tega, ker katoliška cerkev absolutno dominira v vseh špansko-amerikanskih republikah Južne Amerike. V Evropi pa imajo katoličani skoro prav toliko pripadnikov, kakor obe najbolj sorodni cerkvi, pravoslavna in protestantska. V A-friki imajo seveda absolutno večino pogani in mohamedani, v Avstraliji pa imajo veliko večino protestantske cerkvene ločine. Zanimivo je nadalje, da ima Amerika še drug rekord, namreč največ ljudi ,ki ne pri- /fine TEXTURE m your cakes THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING POWDER SAME Pito FOR OVER ) 42 YEARS 25 ounces for 25$ CQfvUfaUT 10V >« JAQUH *Wd»-'0__* million; of pounds u;ed by ' our government 333 -»ANY A TRUE WORD 18 SPOKEN IN ERROR Mr«/ £K' diillea." mm one of dorn yost humorous