Kmalu 80.000j$^Slovencev
©
i
vec
SLOVENEC,
Arhaizem jezika kaže arhaizem mišlenja ali pa pretirano jezikovno puritantstvo. Kadar se le to javlja v politiki potem je zgolj zunanji znak ali manifestacija političnega in nacionalnega puritanstva v njegovem političnem vzponu na tron oblasti. To se je še pred uporabo te besede v razglasitvenem scenariju Samostojne Slovenije jasno pokazalo skozi zakon o državljanstvu, še pred tem pa je nastala na slovenskem stranka, ki se imenuje nacionalna in organsko ne prenese tujcev in znotraj njih še posebej ne tistih, ki diše po Jugoslaviji. Seveda tudi ne komunistov in bivših rdečkarjev. Rodovnik mora biti pasje čist!
Scenosled pa niso le osamosvojitvena dogajanja o katerih bom več po kulturniški plati
zumne glasove tujine. Kruha in iger, vendar kruha le za preživetje, vino pa naj prinese denarce za plačilo ceremonije, ki ji je pred leti opozicija v primeru čaščenja mladosti in Tita tako nasprotovala, da bi se je nato ob prvi priložnosti poslužila sama in pri tem zanemarila vsak razumen dialog in strpnost. Sadimo lipe in kupujmo živila, kajti tudi tu bo tako kot pri nafti nastopil trg in s cenami uravnal povpraševanje. Češnje že danes lahko gledamo in ugotavljamo, da so sramotno rdeče!
V vsem tem pompu lezemo v revščino, ko nam bo tujina kmalu začela pošiljati pomoč kot nedavno nazaj veliki Rusiji, naši politiki pa se bodo še naprej šopirili na svojih kupih... Travo je popasla že Janšina konjenica, je pred dobrim
povedal kasneje. To so tudi dijaki na Čopovi, ki s harmoniko in klobukom zbirajo denar za plačilo listov za kontrolne naloge in matične liste, ker drugače ne bodo dobili spričeval na eni novopečenih ljubljanskih gimnazij. To so tudi straši, ki segajo dokaj globoko v žep, da njihovi otroci lahko delajo sprejemne izpite na fakultetah, to so tisti, ki občutijo sladkosti zdravja skozi lekarniške liste in participacijo z zavestjo, da tako zbrani denar ne plemeniti zdravstva temveč integralni proračun in znotraj njega državne sile represije odete v nove maskirne uniforme in oborožene z orožjem vsega prekupčevalskega sveta.
Scenosled so ravenski železarji v boju za danes in jutri v podržavljeni železarni, ko se branijo s psi in stavkovnimi stražami, da bodo naši otroci lahko v živo spoznali kaj se pravi štrajkati po knapovsko, železarsko, kar ne prenese nobenega »štrakbreherstva«. Scenosled so vse bolj nezanesljivi mediji obveščanja, ki služijo državi že brez »Slovenca«, ko jih Jelkoti, Frančki in Rudiji silijo pri ravenskem štrajku poročati o pseh na srhljivo znani decemberski srbski način in zamolčijo bistvo težav prvobitne akomulacije kapitalizma prve polovice devetnajstega stoletja in splošne pavperizacije delavstva, ki mu delo ni le čast, ampak nuja življenja in boj za oblast. Nevarno blizu smo tistemu, ko nimaš več kaj zgubiti in lahko samo in zgolj dobiš!
V ta čas pada osamosvojitev, ki jo želi država opraviti kot obred. Pompozno slavje mora pokriti brazgotine vsakdanjosti in preglasiti ra-
mesecem zapisala pod sliko Sonje Lokar na kolesu predrzna Mladina. Sami bomo to kmalu v živo spoznali.
Toda vseeno bo veselo! Bodo kresovi in bak-Ije, bodo osamosvojitvene lipe in zanosni govori, bo mnogo bogoslavljanja, da bi pozabili, kako na slovenskem ne žive le katoličani, ker tudi pri karavanški luknji na drugi strani nismo hoteli videti tudi protestantskega pastorja. Scenosled je dosleden. So stvari, ki vanj sodijo in so stvari, ki jih je treba režirati. Vse drugo je odveč in moteče. To je še en primer pluralizacije samega sebe na monoliten način.
Postajamo vse bolj zaverovani sami vase in svoj prav misleč, da želje postajajo resničnost z deklaracijami in procesijami ter ceremonijami. Slikamo svojo Potomkinovo vas.
Živi pa seveda tudi druga Slovenija. Tista, ki kolne in pluje, ko stika dan z dnevom spoznavajoč, da delo ne velja nič, da namesto denarja dobiva bone za katere v bližnji trgovini morda že jutri ne bo moč dobiti niti kruha. Vse to je zakuhalo 40 let nekega rdečega režima in očitno sedanja oblast še ni ugotovila, da se gre prostovoljne pogrebce, čeprav meni da zdravi opekline rdeče dobe po najsodobnejši metodi.
Vprašanje je, če scenosled ne predvideva tudi sedmine, moral bi jo vsaj za 70 letnico nekega skupnega življenja, ki se končuje s smrtjo in ne z razvezo, kot bi se spodobilo.
Sicer pa: besede scenosled slovenski pravopis ne pozna, ni je v slovarju tujk. Pozna besedo scena in pred njo besedo SCATI!
NA SONČNI STRANI ALP BESEDE VKUP SPRAVIL: Milan Bratec
Pokojnine bodo junija
višje (str. 10)
e
Alternativne počitnice -tudi brez morja je lahko lepo (str. 12)
„ •
Svejk po dolgem času, v DE seveda-sodobnik vseh rodov (zadnja stran)
v •
Cisti računi z Jugoslavijo so precej črni (str. 3)
Ravbarkomanda kot vselej na 13. strani in vse bolj ravbarska Policija štrajka že dolga leta- pravijo gospodarski ravbarkomandirji Bo štrajkala tudi »zares« (str. 4)
Iz rubrike Pravnik svetuje v Sindikalnem zaupnim
Vprašanje:
Delavka je dobila odločbo, da je s 1. junijem na čakanju na zaposlitev. Kako naj ravna in kakšen je postopek v tem primeru?
Odgovor:
Čakanje na delo je določeno v 30. členu alinee zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS 14/ 90, 5/91) kot eden izmed ukrepov za primere, ko so v organizaciji oziroma pri delodajalcu ugotovljeni začasno nepotrebni delavci (za trajno presežne delavce zakon ne določa čakanja na delo). Delavec, za katerega je pristojni organ (poslovodni organ oziroma delodajalec ali organ upravljanja, če gre za večje število delavcev) ob upoštevanju kriterijev odločil, da začasno ne bo delal, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas, ko ne dela. Višina nadomestila se po zakonu določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
Čakanje na delo lahko traja najdlje 6 mesecev; v tem času je delavec v delovnem razmerju. Najkasneje v šestih mesecih organizacija oziroma delodajalec delavcu zagotovi delo, če to ni mogoče, izvede v skladu s 34. in 35. členom zakona o delovnih razmerjih postopek ugotavljanja trajnih presežkov. Čas čakanja na delo se šteje v zavarovalno dobo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Če delavec, ki je začasen presežek, odkloni eno izmed pravic iz 30. člena zakona o delovnih razmerjih (čakanje na delo, prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija itd.) mu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (11. točka 100. člena zakona o delovnih razmerjih).
Ana Križanič, dipl. iur.
druga stran
Ljubljana, 21. junija 1991
Piše: Marjan Horvat
»Kjer kruh je, tam je domovina.«
Narobe, neznani pesnik iz leta 1915.
Aktualna slovenska oblast te postavlja na laž. Domovina je tudi vse več lačnih prebivalcev z neverjetno lahkotno naglico osamosvajajoče se Slovenije, vse več nezaposlenih, domovina so mizeme plače... Domovina je tudi pretirano ukvarjanje v parlamentu z državnimi simboli in odrivanje pod preprogo žgočih gospodarskih in socialnih stisk. Da, tudi to je domovina. Pa vse kaže, da bo naša slovenska še kar precej časa takšna, kot jo opisujejo slovenski delavci na protestnih zborovanjih in bolj ali manj učinkovitih stavkah. Vsa tragika dela in bivanja slovenskega proletarca se izraža v teh delavskih protestih, upanje in nezaupanje ter hkrati nemoč sindikatov pri uveljavljanju delavčevih interesov.
Minuli dnevi so za vsakega sindikalista pokazali, da aktualna slovenska oblast sicer prisluhne besedam in zahtevam, izrečenim na protestih, obljublja, da bo bolje, krivdo vali na druge, vendar so to Pirove zmage organizatorjev protestov. Odprta pisma romajo iz sindikatov v parlament in k vladi, tu in tam pride tudi kakšen odgovor, resne akcije za preprečitev gospodarskega zloma in končno za snovanje izhoda iz socialne bede, v katero se vse bolj pogreza slovenska družba, pa ni. Zato bodo tudi sindikati prisiljeni poseči po pravem delavskem orožju, po stavkah in po splošni stavki. Ravenski železarji so nekajdnevno stavko morda za koga dosegli dvomljive rezultate, vendar pa dokazali, da je to edina pot, po kateri bo potrebno v boju za delavske pravice in za kruh. Relativni uspehi ravenske stavke, ki jo je organizirala Neodvisnost, dokazujejo, da so večtedenska pogajanja in zavajanje delavcev pri upravičenih zahtevah za izboljšanje socialnega položaja klofuta tudi Svobodnemu sindikatu na Ravnah, ki se ni zmogel pravočasno spremeniti iz pogajalca v delavsko pest pri udejanjanju delavskih zahtev.
Neodgovorno je zdajšnje sprenevedanje v nekaterih krogih o tem, kakšna sestava (nacionalna, socialna in izobrazbena) delavcev ravenske železarne je sodelovala v stavki. Slejkoprej je to lahko samo iskanje opravičila za Svobodni sindikat na Ravnah, ker ni znal prej, skupaj z drugimi, doseči izpolnitev vsaj zdaj uveljavljenih delavskih zahtev; da pa je izstopil iz stavkovnega odbora, je klavrno dejanje. Nad taktiko uveljavljanja delavskih zahtev se bodo morali zamisliti ne samo v sindikatu Železarne Ravne, temveč tudi v vodstvu sindikata kovinske in elektro industrije, ki je vključen v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, če ne celo v vodstvu zveze. Nekdo ima očitno izdelano strategijo in taktiko, čeprav je ta čas »režimski« sindikat, samostojni in svobodni sindikati pa se bodo morali očitno znebiti strahu pred stavko kakor tudi brezplodnih pogovarjanj in dogovarjanj z različnimi ministrstvi, če pa je kot na dlani jasno, da od tega ni koristi. V tej družbi prihajajo časi, da kaj velja le tisti, ki tudi kaj doseže. Za sindikat ni bistveno, kakšne atribute si nadeja sam ali pa mu jih lepijo drugi. Sindikat je in to delavski ali pa to ni sindikat. Povsem normalno je, da mora ne glede na oblast in ne glede na povezave z njo poskrbeti, da bo slovenska domovina za vse zaposlene in za vse prebivalce zares domovina, kjer kruh je.
V
Ce
vprašate
mene
DE je časopis slovenskih delavcev. Tako piše na naslovnici, tudi tisti iz prejšnjega tedna - tistega tedna, ko so se zbrali slovenski železarji pred skupščino in ko je že dva dni pred tem izbruhnilo silovito nezadovoljstvo ravenskih železarjev.
V do roba stopnjevani socialni, politični in čustveni napetosti Slovencev sta dogodka močno odmevala. Medijsko sta bila oba v ospredju, čeprav je bilo več časa in prostora odmerjeno slednjemu. Vsi meni dosegljivi časniki ter radijski in televizijski programi so jima posvetili dovolj informativne in komentatorske pozornosti. Vsak po svoje in skladno s svojo uredniško politiko pač.
Razen mojega časopisa slovenskih delavcev. Časopis, ki izide v petek, je sicer s fotografijo predsednika sindikata kovinarjev vred napovedal protestni shod istega dne, niti z besedico pa ni omenil stavke železarjev v Ravnah na Koroškem, ki je izbruhnila v sredo, dva dni pred tem.
Odgovor, ki sem ga razbral iz bežnega pogovora z namestnikom glavnega urednika, bi utegnil biti, da je to bilo nemogoče zaradi časovne stiske (redakcijo sklenejo v četrtek).
Toda isto sredo smo v Svobodnih sindikatih volili novega predsednika, ki mu je DE še kako upravičeno posvetila pomemben del prostora in pozornosti.
Torej tiči zajec v uredniški ali kakšni drugi politiki. Morda tiči preprosto v dejstvu, da je ravensko stavko vodil sindikat Neodvisnost, da smo Svobodni sindikati izgubili pettisoččlanski kolektiv, da smo neuspešni v sicer za nas kadrovsko uspešnem okolju...
Če vprašate mene, imam o tej stavki, seveda svoje mnenje in najbrž se ne razlikuje bistveno od naših komentarjev po bitki, a svoje mnenje imam tudi o našem brezjajč-nem odzivu nanj in o naši resnični volji in sposobnosti biti objektiven časopis vseh delavcev.
Doro Hvalica
J
Pustite nas že pri miru
S tem stavkom želim svojim nekdanjim sodelavcem - sindikalnim kolegom sporočiti, da je preteklo že precej časa, ko je bil Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva konstitutivni del ZSSS in naj že vendarle prenehajo z lažmi in diskvalifikacijami begati vse tiste zaposlene v zdravstvu in socialnem skrbstvu, ki so člani našega Sindikata, zato da bi opravičili svoj obstoj in svoja dejanja.
21. novembra in 7. decembra 1990 so delegati na dveh zasedanjih izredne skupščine Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije sprejeli statut svoje organizacije, s katerim smo se opredelili za stanovski, nestrankarski, samostojen sindikat, ki se odpoveduje članstvu v katerikoli zvezi ali - konfederaciji. Brez »marele« nad seboj želimo med članstvom utrditi zavest o pripadnosti svoji stanovski organizaciji. O tem, ali so bile zahteve članstva uresničene s sprejemom statuta in programskimi usmeritvami, predvsem pa o rezultatih našega dela, bo odločalo predvsem naše članstvo. Članstvo tudi odloča o tem, kakšna bosta organizacija in organiziranost, s kom in na kakšen način bo sodelovalo, se povezovalo, prav tako pa tudi sprotno ocenjuje delo svojega vodstva.
To naj bi bil moj odgovor na posamezna obrekovanja, ki se vedno pogosteje pojavljajo v sindikalnih krogih ZSSS in jih lahko preberemo v Delavski enotnosti. V vodstvu našega sindikata nismo nikdar in na nobenem mestu obrekovali svojih nekdanjih sodelavcev ali organizacije, katere člani smo bili do 21. novembra 1990. Svojo kritiko in nestrinjanje uresničevanja kongresnih sklepov smo pisno posredovali vsem sindikatom dejavnosti, svetu ZSSS ter svoja stališča javno povedali na seji sveta ZSSS.
Od svoje »osamosvojitve« dalje se v vodstvu sindikata trudimo, da bi v teh za delavce neprijaznih in negotovih časih poskušali z delom in aktivnostmi članom zagotavljati vse tisto, za kar smo se na Skupščini in drugih organih dogovorili in je bilo med članstvom tudi preverjeno.
Priznavamo različnost mišljenj, priznavamo, in ne le na papirju, tudi v življenju, pravico do prostovoljnega včlanjevanja oziroma delovanja v sindikatih, zato tudi v tem obdobju našega samostojnega delovanja ni bilo naše vodilo »Kdor ni z nami, je proti nam« in ga je potrebno zato onemogočiti. Tudi kalimerovskega načina ali kompleksa manjvrednosti nismo vnašali v metode našega dela. Zato odgovor svojima spoštovanima kolegoma iz Bele krajine, da zapostavljamo odročne kraje glede zastopanja v organih našega sindikata. Če bi imela interes, bi lahko povprašala, saj smo odprti za vse, prebrala sporočila in dokumente, ki jih pošiljamo svojim sindikalnim zaupnikom ter se prepričala o resnici. To je, da v statutu ne dajemo prednosti teritorialni organiziranosti, glede na to, da sta naši dejavnosti nacionalnega pomena in vemo kje in s kom se pogajamo za delavčeve pravice in socialno varnost, je pa možna oblika organiziranosti tudi povezovanje po teritorialnem načelu, če se tako odločijo sindikati zavodov. Kakor hitro bo prišla iz Dolenjske ali katerega drugega območja Slovenije pobuda, ni nobenih ovir, da ne bi ustanovili tudi območnih odborov. Osnovni poudarek organiziranosti smo dali dejavnostim. Tako imamo ustanovljenih 8 konferenc dejavnosti. Konferenco dejavnosti ustanavljajo sindikati zavodov, to pomeni, da jo tvorijo vsi njihovi predsedniki. Zato ne drži trditev, da se je Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva odpovedal Beli krajini. V konferenci sindikatov zdravstvenih domov imata mesto predsednici sindikata ZD Črno-
melj in ZD Metlika (2), v konferenci Centrov za socialno delo prav tako predsednici CSD iz Črnomlja in Metlike (2) kot tudi predsednici Doma upokojencev iz Črnomlja in Metlike (2) enakopravna člana. Torej, gospod Jožef Kozlevčar: od kod vam misel, da sekretarka Nevenka Lekše izloča oziroma kandidira v organe Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva? Ne bi želela biti nesramna, pa se mi vendarle vsiljuje misel, ali tako delate pri vas?
Spoštovani kolegi in člani sindikatov! Menim, da v razmerah ko vlada ni najbolj naklonjena delavstvu in njihovim problemom, ko
nas poskušajo utišati z grožnjami o odpuščanju delavcev, ko zavlačujejo podpis obeh kolektivnih pogodb (splošne za negospodarstvo in kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki smo jo pripravili v našem sindikatu), ni časa za užaljenost in medsebojne razprtije. Sindikalnega dela je dovolj za vse, če seveda želimo biti učinkoviti in uresničiti vsak svoje programske usmeritve ter tako reševati vsakodnevne stiske članstva.
Nevenka Lekše za Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije
Vsem delavcem zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor
Delavci zdravstvenega doma smo vedno bolj nezadovoljni, sindikat zavoda pa je na seji 12. 6. 1991 ugotovil:
•	Kolektivna pogodba za negospodarstvo še vedno ni pripravljena in podpisana s strani IS republike Slovenije.
Kolektivna pogodba za zdravstvo in socialno skrbstvo Republike Slovenije, kljub pritiskom z naše strani, ki trajajo več kot eno leto, ni bila deležna resnejših pogovorov, kaj šele sprejema.
Nikogar v vladi ne skrbi, na kakšni pravni osnovi bodo sklenjene individualne pogodbe o delu z delavci v zdravstvu s 1. 7. 1991.
•	Ugotavljamo, da smo v Sloveniji v integralni proračun republike delavci iz posebne prispevne stopnje namenili v prvih treh mesecih tega leta 3 milijarde 100 milijonov dinarjev, zdravstvo pa je dobilo iz integralnega proračuna RS le 2 milijardi 200 milijonov din.
V Sloveniji so sredstva, ki nam jih priznavajo po uporabniku, nepravilno razporejena, saj ugotavljamo, da je Maribor za svoje zdravstvo dobil-le 88,2 odstotka povprečja v republiki. Raven zdravstvenega varstva v Mariboru pa bi potrebovala gotovo nadpov-
prečen odstotek na uporabnika.
Sredstev od drugače zbrane participacije za obdobje prvih štirih mesecev letošnjega leta nam IS Maribor še vedno ni v celoti nakazal, mi pa smo delo opravili, imeli materialne stroške, stroške funkcionale in izplačali osebne dohodke.
•	Cena dela se od decembra 1990 nenehno znižuje, saj je uradna inflacija v prvih štirih mesecih letos znašala 24,3 odstotkov, maja pa doživljamo pravo eksplozijo cen. Podražila se je večina živil za več kot 50 odstotkov. Višji so tudi življenjski stroški: stanarina, elektrika, kurjava, bencin, zato delavci v ZD s poštenim delom ne moremo živeti človeka dostojnega življenja.
•	Do letošnjega leta smo delavci še ob koncu maja dobili izplačan regres za letni dopust. V letošnjem letu pa kljub novi proklamirani kategoriji 13. plače te še vedno nismo dobili v celoti izplačane.
•	Delavci v ZD smo nezadovoljni z možnostmi za delo, saj nenehno primanjkuje denarja za nabavo potrebnega materiala, instrumentov in aparatur ter nujno potrebnih za delo.
časopis slovenskih delavcev
Vaša stran
Spoštovani bralci
Za novinarja menda ni hujšega greha, kot da mu kdo lomasti po članku! To je tudi svetinja v odnosu do naših bralcev. Edini, ki se lahko dotakne vaših prispevkov, je lektor.
Zato pa vas res lepo prosimo, naj vaša pisma ne presežejo poldruge tipkane strani (45 vrstic). Odmevi in stališča pa vprašanja, ki terjajo odgovor, so lahko za pol strani daljša. Več pa ne, saj se sicer tudi mi ne bomo mogli držati svojega načela in bomo prispevke prisiljeni krajšati, če ne celo povzemati.
Hvala za razumevanje.
Z novimi omejitvami v slovenskem zdravstvu:	zmanjševanje
števila postelj (povečanje potreb po izvenbolnišničnem zdravljenju), zmanjševanje programov in zmanjševanje števila zaposlenih nastajajo konflikti s pacienti, saj ti niso nič manj bolni in potrebni zdravstvenega varstva.
Zmanjševanje števila zaposlenih v zdravstvu pa pomeni vedno več brezposelnih, socialno ogroženih ljudi, ki bi jih sicer glede na potrebe prebivalstva še kako potrebovali.
Na protestnem shodu bomo zahtevali:
1.	Takoj naj se podpiše kolektivna pogodba za negospodarstvo, za zdravstvo in socialno skrbstvo ter takoj uveljavijo nujna določila.
2.	Da se v republiškem integralnem proračunu zbrana sredstva za zdravstvo tudi porabijo v zdravstvu.
Zahtevamo, da republiška uprava za zdravstvo takoj poveča akontacije za zdravstvo Maribora. Zahtevamo, da IS Maribora takoj nakaže sredstva drugače zbrane participacije.
3.	Zahtevamo, da se osebni dohodki povečajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov in na osnovi novih določil individualne pogodbe o delu.
4.	Zahtevamo izplačilo 13-plače še do konca junija v višini, kot nam pripada.
5.	Smo proti restrikcijam v zdravstvu, zmanjševanju osebnega dela, zmanjševanju števila storitev in zmanjševanju števila zaposlenih, saj potrebe po zdravstvenem varstvu v teh težkih časih za naš narod naraščajo.
6.	Zahtevamo, da se udeležencem protestnega shoda čas navzočnosti na shodu šteje kot opravičen izostanek z dela.
Vse delavce zavoda vabimo na protestni shod, na katerem bomo podprli zahteve.
Predsednik sindikata zavoda: Erik Šerbec
Samo da bi Imeli delo
Prebiram razna poročila. V njih so številke. O skupnem števila brezposelnih v Sloveniji, Podravju, Mariboru. Relativna stopnja brezposelnosti je v Mariboru za okoli 20 %, v Podravju pa za okoli 50% višja od republiške.
K več kot 7.000 brezposelnim v Mariboru prištejemo še vsaj toliko tistih, ki so po takšnih in drugačnih postopkih razporejeni na čakanje. Vsaka številka pomeni živega človeka, osebnost, bitje, ki čuti veselje in žalost, ki ga bolijo krivice, ki ga je nekdo nenadoma in ne po njegovi krivdi pahnil v nekaj, kar ne pozna in se v novem položaju brezposelnega delavca ne znajde. Med presežki se po pravilu znajdejo najslabše plačani delavci, ki že tako niso imeli primerne socialne varnosti.
Večkrat slišim pripovedi teh ljudi. Prizadeti so materialno, še
Nadaljevanje na 11. strani
Ljubljana, 21. junija 1991
tribuna
Politično jabolko spora
O »carinski vojni« med Slovenijo in zvezno vlado
Ta teden je zvezna vlada delegatom v skupščini predlagala, naj bi letošnji proračun federacije znašal 166,9 milijarde dinarjev. Že na začetku razprave v Odboru za finance pa se je potrdilo tisto, kar so nekateri napovedovali, namreč, da sporazuma o obsegu sredstev za »zvezno blagajno« niti po naključju ne bo mogoče doseči. Tako je slovenski predstavnik poudarjal, da bi morali zvezni proračun zmanjševati, ne pa povečevati, in da bo Slovenija prispevala le kotizacijo v višini 3,8 milijarde dinarjev - 2,2 milijarde din za vojsko, preostalo pa za delo zveznih organov. Tudi hrvaški predstavnik je menil, da bi morali na ravni federacije financirati le minimalne funkcije federacije, to je vojsko, borčevsko-invalidsko varstvo in dejavnost zveznih organov, tako da naj bi letošnji proračun znašal le okoli 97,3 milijarde dinarjev. Na drugi strani je črnogorski delegat poudarjal, da je koncept proračuna le na podlagi kotizacij republik zanj nesprejemljiv, saj nerazviti že zdaj dobivajo premalo denarja, makedonski predstavnik pa mu je pritrdil in pozval k upoštevanju veljavne ustave in večjem odmerjanju denarja za socialne programe. Vojvodinski predstavnik je seveda opozarjal na manjši priliv denarja za regrese in obresti na posojila v kmetijstvu, celotna razprava pa se je vrtela v začaranem krogu, ali naj bi zvezni proračun polnili po federativnem ali konfederativnem načelu.
Carinska vojna med Slovenijo in zvezno vlado, ki z večjo intenzivnostjo traja teden dni, je pravzaprav nadaljevanje polemičnih razprav o ureditvi države in financiranju minimalnih funkcij federacije, če bo ta sploh še obstajala. Na prvi pogled se namreč ustvarja vtis, kot da je glavni krivec za nastali spor glede zveznega proračuna le Slovenija, v resnici pa se s koncep-
tom zvezne vlade o obsegu in strukturi proračuna ne strinja nobena zvezna enota. Podatki kažejo, da je po računih zvezne carinske uprave Slovenija dolžna zvezni blagajni resda blizu 2,6 milijarde dinarjev, pri čemer je od 1. januarja do 3. aprila letos vplačala 3,1 milijarde dinarjev, od tega datuma do 18. junija pa le 20 milijonov dinarjev. Hkrati pa te dni nismo izvedeli, koliko denarja dolgujejo zveznemu proračunu druge republike, na podlagi česar lahko sklepamo, da gre zaradi načrtovanega osamosvajanja Slovenije za politični pritisk ZIS na to republiko.
Kot vemo, je ZIS sprejel zvezni odlok o carinski blokadi oziroma o tem, da lahko slovenska podjetja uvoženo blago ocarinijo in z njim razpolagajo šele potem, ko bodo carinski prihodki nakazani na skupni račun pri Službi družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Slovenska vlada je sprejela republiški odlok, s katerim je razveljavila veljavnost zveznega odloka, pogajanja obeh strani o nastalem mučnem položaju pa v času pisanja teh vrstic še trajajo. Samo ugibamo lahko, kako se bo vse skupaj končalo, saj se eni zavzemajo za spoštovanje zvezne ustave in zveznih zakonov, drugi pa za republiške ustave in republiških zakonov, kar pa očitno ne gre skupaj. Spor je v bistvu izrazito politične narave in še najbolje bi bilo, če bi bilo mogoče doseči sporazum o dolžini trajanja t.i. prehodnega obdobja, v katerem naj bi poskušali rešiti tudi druga sporna vprašanja. Osnovna težava je seveda v tem, da republiška vodstva ne zaupajo drug drugemu, pa tudi Ante Markovič ni deležen minimalnega zaupanja ne v tej ne v oni republiki. Nekakšna živčna vojna pa verjetno ne more trajati v nedogled in slej ko prej se bodo resna pogajanja o reševanju celotne ustavne, go-
spodarske in politične krize morala začeti, razen seveda, če ne velja sklep, da so se pogajanja republiških predsednikov že začela in tudi končala, sporazuma med njimi pa enostavno ni bilo.
Vse skupaj je šlo najbrž tako daleč, da hitrih in učinkovitih rešitev carinskih in drugih vojn ni videti, čeprav bi si to še tako želeli. Slovensko, hrvaško in še kakšno gospodarstvo je premalo bogato, da bi lahko vzdrževalo »zvezno« in »republiško« vojsko in policijo, »zvezno« in »republiško« državo, zato bo politično rešitev sporov potrebno poiskati. Druge alternative ni, razen če kdo misli, da si lahko privoščimo vojaški spopad in državljansko vojno večjih razsežnosti, ki bi vso državo resnično libanonizi-rala in spravila v mednarodno izolacijo.
Emil Lah
Razpad sedanje Jugoslavije je nujen, da bi prišli do nove formule - to je zveze suverenih držav, v kateri naj bi (bo) tudi zvezna obist imela bistveno manjše pristojnosti. Jugoslovanske ideje namreč ni več; danes obstaja le še v Srbiji, na to idejo pa je vezanega preveč razočaranja.
Slovensko pot v samostojnost bo spremljalo obdobje, ki ne bo lahko in bo v določenih pogledih izzvalo pravi šok - toda drugega izhoda iz jugoslovanske krize ni.
To je grenka tema delitve skupnega jugoslovanskega premoženja (dolgov)! Kar tako, brez te dote, nam drugi ne bodo dovolili samostojnosti ali celo slovesa od SFRJ. Naša vlada je o tem »žalostnem delu rožnega venca« osamosvajanja tiho. Zato pa so toliko bolj zgovorni »drugi«, tisti, ki jih naš slovenski tisk nikoli ne povzema. Zato si velja ogledati, kaj terjajo od nas - da ne bomo spet »šokirani«!
V »bratskem« tisku med drugim pišejo: Hipoteka vseh dosedanjih vlaganj Jugoslovanov (vseh delovnih ljudi, od katerih je polovica Srbov) v dele države, ki se nameravajo zdaj oddvojiti, je zelo visoka. Račun za sedemdeset let skupnega življenja da je tolikšen, da ga ne bi zmogla plačati niti tako bogata država, kot je Ame-
Junaka na sliki varujeta mejo
z Avstrijo, kmalu pa bomo menda takšne
prizore lahko slikali tudi na meji s Hrvaško. Mejno ploščad ob Dragonji že gradijo in delavci pravijo, da se mudi kot hudič. Tako so jim veleli. Potem pa menda še tja do 80 mejnih prehodov s to bratsko republiko?!
Prvi primeriti »čistih računov«
S kakšnimi kartami za pogajalsko mizo
rika, niti nihče od njihovih evropskih svetovalcev in nalogodajal-cev. Pristanek »slovenske vrhu-ške«, da bo »prevzela« dolg - milijon osemsto tisoč dolarjev - je cinizem, saj da najbolj grobi računi kažejo, da bi Slovenija in Hrvaška morali za odcepitev plačati okrog 90 milijard dolarjev. Tuji nepristranski strokovnjaki da so prišli do teh računov! Več kot 50 milijard dolarjev so vredni samo vojaški počitniški domovi v Hrvaški - »da ne govorimo o vlaganjih vse države v Dalmacijo in Istro«. Zato se Dalmacija ne bo mogla odcepiti skupaj s Hrvatsko, temveč bo ostala (morala ostati) v sklopu »bratske Jugoslavije«.
Če bosta Slovenija in Hrvatska postali samostojni »klerovazalni« državi, bosta morali povrniti tudi vse stroške, ki so jih imeli vsi Jugoslovani z vzdrževanjem vojske, ki je vsa povojna leta branila ti dve republiki pred italijansko agresijo. Pri tem kaže domnevati, da bo Italija zahtevala nazaj svoje nekdanje ozemlje in odškodnino za izseljeno italijansko prebivalstvo s sedanjega hrvaškega in slovenskega ozemlja. To bo Zagreb in Ljubljano kot dva »generatorja rasizma in genocida na Balkanu« dokončno ugonobilo. Ob tem je treba omeniti še vse neplačane obveznosti teh dveh republik v sklad za nerazvite ter vojno odškodnino, ki jo Hrvatska dolguje srbskemu narodu za zločine iz 2. svetovne vojne.
Ne samo to: srbski tisk domneva, da sta se obe severni republiki očitno že dogovorili z zahodnimi nalogodajalci, da jim bosta v zameno za podporo pri odcepitvi prepustili del svojega ozemlja: dele Slovenije, Istro, Dalmacijo, Boko Kotorsko in Makedonijo. »Evropski mafijaši«, ki da se želijo kar najhitreje polastiti teh bogatih in lepih jugoslovanskih pokrajin, vključno s Kosovom in Po-vardarjem, prav zato podpirajo obe »razbijalski jugoslovanski republiki«.
Problem je predvsem v tem, ker še nihče uradno ni objavil niti pri-
bližne vsote višine skupnih jugoslovanskih dolgov tujini. Govori se o 20, celo o 40 milijardah dolarjev dolga. Poleg tega pa je zapletena tudi sama struktura dolga.
Velika neznanka da so tudi notranji dolgovi, predvsem zato, ker zadnje čase nihče nikomur več ne plačuje. Dokazati bo tudi treba, katera zvezna enota je v preteklih 45 letih napredovala, katera pa zaostajala. Tudi v tem primeru je odgovor zelo težak, čeprav da je bilo že večkrat argumentirano dokazano, da sta se severozahodni republiki, predvsem Slovenija, v povojnem obdobju gospodarsko hitreje razvijali kot drugi. Srbija bo verjetno izstavila tudi račun za preselitev mnogih gospodarskih objektov, ki so bili preseljeni iz varnostnih razlogov. Kaj takega da se ni zgodilo nobeni tovarni v Sloveniji ali Hrvaški. Srbiji so že v prvem petletnem planu na menjali najnižjo stopnjo gospodarske rasti, in tak odnos do srbskega gospodarstva se je ohranil vse do danes. Ne sicer prek vojnih reparacij, petletnih planov in selitev tovarn, temveč prek dogovorne ekonomije in strogo nadzorovanih cen energije in hrane. Vsaka zvezna enota naj bi torej razdružitev drago plačala. Tega pa da se dobro zavedajo tudi republiški liderji, ki prav zato vedno bolj pogosto in bolj nervozno tavajo po svetu in iščejo »sponzorje«.
In zakaj obnavljanje teh (neresnih, propagandističnih) zahtev centralistično usmerjenih avtorjev. Zato, ker se slovenski vladi v času razdruževalne evforije ni zdelo ne vredno ne potrebno Slovencev seznaniti vsaj z glavnimi podatki, kolikšno škodo je Slovenija utrpela (ali pa le imela koristi?) od skupnega bratskega življenja (ožemanja) v Jugoslaviji. Če takšnih podatkov ne poznamo, verjamamo (nasedamo) ljudje tistim, ki so.
A takšne zdaj objavljajo predvsem tisti, ki so proti suvereni, samostojni Sloveniji (Hrvaški).
Vinko Blatnik
Sestop z oblasti - SDP, SDK, USD
Še ne tako davno, lahko bi rekli da predvčerajšnjim, smo še poslušali borbene izjave nekaterih tovarišev, kako ne bodo nikoli izpustili oblasti oziroma da oblasti, ki so si jo priborili s puško, ne bodo predali komu drugemu kako drugače. Toda sesutje komunističnih režimov v vzhodnoevropskih državah »realno obstoječega socializma« tudi jugoslovanske »samoupravne« različice ni obšlo. Monolitna Partija se je sesula do svojega 14. kongresa sama v sebi, komunistično ideologijo je zamenjal politični pragmatizem, to pa je pomenilo prednost nacionalnim interesom partijskih elit pred »internacionalizmom«. Kar se je nekoč dogajal^ na relaciji Beograd-Moskva, se je sedaj preneslo na relacijo Ljubljana (ali Zagreb) - Beograd. Jugoslavija je kot država razpadla najprej znotraj vladajoče, edine in avantgardne Partije; sedanje dogajanje po večstrankarskih volitvah samo nadaljuje ta tok.
Toda razsulo partije se ni zgodilo naenkrat. Partija bi lahko končno preživela s svojim imenom tudi po »koncu ideologij«, sodobne stranke na Zahodu so »ideološke« bolj po nazivih kot pa po vsebini. Evolucija strankarstva v Zahodnih demokracijah je pripeljala nekoč v sebi zaokrožene stranke v položaj, ko so bolj ali manj samo še priveski volilnega sistema države, ko namesto članstva - dejavnega in privrženega - operirajo samo še z računalniškimi seznami naslovov raznih ciljnih skupin državljanov. Mobilizacijo članstva je zamenjal politični marketing, neposredno predvolilno agitiranje kandidatov pa televizijski »dvoboji«. Da še tako »kompromitirano« ime lahko vleče, če je le aparat stranke ohranjen in dejaven, so pokazale volilne zmage komunističnih strank od Črne gore preko Makedonije, Albanije, Romunije, Bolgarije, Srbije pa vse do samega Gorbačova v ZSSR. To je bil razlog, da so v komunističnih
strankah raje vzeli v zakup »dvomljivo preteklost«, kakor pa tvegali z nekim povsem novim začetkom. V nasprotuju z desnim totalitarizmom/fašizmom, nacionalnim socializmom, so levi totalitarči imeli boljši »izhodiščni položaj« za sestop v demokracijo. Pri tem ne mislim samo na udeležbo ZSSR (in komunističnih strank) v antifašistični koaliciji v drugi svetovni vojni. Komunistične stranke so bile namreč centri-stične in ne revolucionarne stranke, trockistični disidenti so stalinistom očitali namreč pomanjkanje revolucionarnosti oziroma nihanje med parlamentarizmom in revolucionarno strategijo. Za stalinistične oziroma stalinizirane stranke je bilo značilno vstopanje v »ljudske fronte«, kjer so predstavljale skrajno levo krilo koalicije z liberalci in socialisti. Ker liberalizem kot politična ideologija niti po naključju ni enopomenski, lahko rečemo, da je pri komunizmu šlo ves čas, od Marksa do Stalina, za etatistično varianto »liberalizma« v nasprotju z liberalizmom povsem prostega trga, kakršnega so zagovarjali nekoč angleški politični ekonomisti in danes slovenski obrtniki. V nasprotju z Angleži so nemški liberalci (od filozofa Fichteja do nacionalnega ekonomista Lista) zagovarjali »zaprto trgovsko državo« oziroma državni protekcionizem, to vizijo vase zaprte in od države dirigirane ekonomije je realiziral Stalin s svojim »socializmom v eni državi«.
To zgodovinsko nihanje komunizma med (liberalistično) vizijo etatizma in med delavskim gibanjem, ki je bilo socialdemokratsko in ki ga je prav marksistična ortodoksija načela (Kautsky, R. Luksemburg) ter razcepila (Lenin), da bi lahko zgradila ta »socializem v eni državi« in »realno obstoječi socializem« (»samoupravni socializem« pri nas) kot njegovo nadaljevanje, se pozna komunističnim strankam pri sestopu v demokracijo. Okvirno lahko postavimo
štiri modele, štiri produkte razpadanja »trdnega jedra« preživele ideologije oziroma stranke:
a)	»demokrati«: Zahodni strategi so pričakovali, če že ne načrtovali, da bo komunistični sistem razpadel v političnem smislu na dvostrankarskega, na komuniste in na demokrate; ko ne bi deloval nekakšen genetski spomin v »političnem telesu« posamezne nacije, bi se tako tudi zgodilo. Tako pa je to samo splošni oris, ko se spopadeta »komunistični« in »demokratski« blok na terenu neštevilnih strank in strančic. Ni pa naključje, da se »demokratskega« imena oprimejo oporečniki in opozicionalci najprej, saj se ponuja samo po sebi ali kar naravno. Vse te »demokratske« stranke in zveze (SDZ v Sloveniji, HDZ na Hrvaškem, Demokratska liga v Makedoniji, Demokratska stranka v Črni gori in Sbriji) pa so stranke nekdanjih partijskih disidentov, ljudi, ki so naredili kariere v »starem režimu« in se nekje na poti z njim razšli. V bistvu gre za partijsko frakcijo. Zaradi bolj domišljene in manj represivne politike do disidentov v Sloveniji so »demokrati« zapustili zvezo komunistov Slovenije šele po letu 1986 (Tine in Spomenka Hribar, Igor Bavčar, Janez Janša), tisti, ki so se s partijo razšli že prej pa so bili izjeme (Bučar) ali pa se jim je zgodilo po nesreči (Rupel). Manj ko je bilo dejanskega oporečništva, več je bilo prestopanja in konvertiti zadnjega trenutka so seveda najbolj goreči demokrati. Za njih preteklost ne obstaja, prehod iz komunizma v antikomunizem pa je bil le vaja v stilu.
b)	»demokratična prenova«: Ko se je Zveza komunistov Jugoslavije začela cepiti na nacionalne komunistične stranke, so si tiste »zahodne« začele dopisovati še kratico SDP - Stranka demokratične prenove. Slovenska, hrvaška, makedonska in bosansko-herce-govska danes tvorijo enotno koalicijo proti Miloševičev! viziji »demokratskega socializma«. Toda ta »demokratična prenova« je ravno ujetnica svoje lastne uspešnosti. Na oblasti so namreč SDZ, HDZ... in Ribičičeva ter Račanova SDP sta najbolj nazorna primera, kako je lahko največja opozicijska stranka povsem podrejena velikim nacionalnim temam, ki jih diktira nova oblast. Tudi Kučanova slovenska volilna zmaga ne pomeni kaj dosti, saj je Kučan kot politik povsem brez idej in vse glavne teme (spravo, osamosvojitev) diktira SDZ oziroma Pučnik. »Demokratična prenova« pa je tudi ujetnica lastnega ide-ologema. saj je obstala na pol poti. Prenovitelji se ne morejo odločiti med »demokracijo« kot sredinsko verzijo liberalizma in med »socialdemokratizacijo« stranke. Ker pa so prevzeli vso dediščino »preteklih 45 let« zato, da bi ohranili strankin aparat, so de-
žurni grešni kozel za demosovsko politiko. Bo kdo hotel v koalicijo tudi s prenovitelji po 26. juniju? Ruplova izjava oziroma izjava IO SDZ (Delo, 7. 6. 1991) namreč napoveduje nastanek nove vladajoče koalicije, po možnosti brez Peterleta, ki je demokratom vse bolj v želodcu. Ko si pa ogleda bralec fotografijo slovenskih pogajalcev z zadnjega slovensko-hrvaškega sestanka v zvezi z osamosvojitvijo obeh zahodnih republik, se mu zazdi, da je še vedno na oblasti Zveza komunistov- razen Peterleta (in Bučarja) smo vse druge pogajalce, od Kučana do Drnovška, od Bavčarja do Jelka Kacina še ne tako davno gledali kot člane še ne prenovljene Partije.
c)	»demokratični socializem«: Tudi »vzhodni« komunizem se transformira. Miloševič je celo radikalno opustil komunistično ime in preimenoval svojo stranko (in vse njene ekspoziture) v socialistično. Toda »demokratični socializem« poskuša zadržati od prejšnjega režima tisto, kar se manj opazi, namreč ekonomsko »bazo«. Ideologijo »demokratičnega socializma« pa so prispevali nekdanji praksisovski disidenti, predvsem dr. Mihailo Markovič, kar kaže, da ni nujna evolucija komunistov v »demokrate« oziroma da ni enosmernih poti iz komunizma. Kar je pred dvajsetimi leti zvenelo radikalno (»socializem s človeškim obrazom«), danes zveni konzervativno. Toda »mali človek«, ki ga zanima varna služba in ne tržna ekonomija, se opredeljuje realistično. Misel, da je bilo pod komunisti bolje, je nevarna, saj ne da je sedanja gospodarska katastrofa prav rezultat komunistične ekonomije. Tudi etatistični modeli »ponovne nacionalizacije«, ki jih je zagovarjal Bavčarjev krog, spadajo v obzorje »demokratičnega socializma«, morda pa gre za eno njihovih prejšnjih preoblek, ki jih še niso povsem odvrgli na poti med »demokrate«.
d)	»socialdemokracija«: Vrnitev v stanje pred raz-
cepom na Socialistično internacionalno in Kominterno je idealna teoretska rešitev. To so storili samo Carillovi evrokomunisti v Španiji. Da Rastku Močniku to ni uspelo v SDSS, ne preseneča; zato so morali oditi iz SDSS tudi tisti, ki so res bili socialdemokrati (Magajna, Plahutnik...). Ustanovitev Socialdemokratske unije (SDU) tako še najbolj spominja na transformacijo iz centristične v socialdemokratsko stranko. Le da strankini kadri ne prepričajo opazovalca - ali pa prav zaradi tega. Če je SDU »levi« pandan SDZ, potem jo čaka tudi usoda SDZ, namreč da ostane »intelektualno jedro«, ne pa stranka. Balažič z Novo socialdemokracijo ni uspel dokončno razcepiti SDP, graditi socialdemokratsko strnako ob njej pa bo težje, kot bi bilo na njenih ruševinah.	Mladen A. Švare

IT časopis rV slovenskih y delavcev
sedem dni v sindikatih
»Nočemo miloščine! Zahtevamo delo in pošteno plačilo!« To je bilo eno izmed sporočil, pod katerim se je prejšnji petek (14. junija) zbralo pred Skupščino Republike Slovenije nekaj tisoč kovinarjev, tekstilcev, gradbincev... iz domala vseh koncev in krajev Slovenije. Namenjeno je bilo oblasti, »ki govori drugačen jezik kot lačni delavci.«
Minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc (levo) se navkljub temeljitemu tuhtanju očitno ni mogel spomniti nič pametnega; Jožico Puhar, ministrico za delo (v sredini) pa je med nastopom spremljalo več protestnih žvižgov kot pa odobravajočih vzklikov. V že tako ali tako soparnem vremenu je množici prekipelo predvsem tedaj, ko je izvedela, »da zajamčene plače .premikamo*, vendar jih vsak dan ne moremo spreminjati. Verjetno bodo nekoliko nižje...«
Dan prej izvoljenega novega predsednika ZSSS Dušana Semoliča so udeleženci protestnega shoda pozdravili s ploskanjem. Aplavdirali pa so tudi vsemu tistemu, kar je povedal. Na primer, da mora vlada spoznati, »da sodijo med državotvorna tudi gospodarska vprašanja«. »Od oblasti,« je končal, »delavci ne pričakujejo ne obljub ne opravičil, ampak odločitve, ki bodo pripomogle k razvoju, k novim delovnim mestom, k socialni varnosti...«
Brez provokatorjev - teh ali onih barv - seveda ni šlo tudi na tem protestnem shodu, vendar je »stvar« po slabih dveh urah minila brez incidentov. Nemalo zaslug za to je imel tudi predsednik SKEI Albert Vodovnik (na sliki desno), ki je tudi sam miril pregrete štraj-karje s pozivi k dostojanstvenemu vedenju.

..;

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
Konec dober - vse dobro? Vprašanje. Policaji, ki tudi sami pripravljajo stavko, so po slabih dveh urah resda pospravili zaščitne ograje med skupščino in Trgom revolucije, vendar je v zraku obviselo vprašanje - za koliko časa. Če si bodo »gospodje oblastniki še naprej jemali preveč«, kakor je povedal eden izmed govornikov, »se bomo konec poletja spet videli...« (Slike: Sašo Bernardi)
Železarji
močnejši od države
S stavko delavcev ravenske železarne se nadaljuje pred desetletji pretrgana zgodovina protisocialističnih sindikalnih bojev. Mislimo na boje med politično nasprotnimi sindikalnimi organizacijami, na stavkovne straže s psi in cestnimi zaporami in tudi na novo opremljene policijske enote, ki so namesto kapitalistov varovale oblast in tiste, ki so nastopali v njenem imenu. V stavki so Svobodni sindikati potegnili »ta kratko«, še slabše pa jo je odnesla republiška oblast, saj je šest dni po nepotrebnem zavlačevala odgovore na zahteve in tako pomagala povečati izgube podjetja v njeni lasti. Ignorantski odnos vlade Republike Slovenije do stavke je kazal celo na namero, da bi pospešila stečaj železarskega velikana in tudi na poskus, da bi stavko izrinili iz repertoana metod sindikalnega boja, vsaj v času ustvarjanja nove močne države.
Takšen razplet je lahko preprečila le z oblastjo povezana Neodvisnost, katere republiški predstavniki so šesti dan stavke utrujenim predstavnikom republiške oblasti (generalni direktor Andrej Kokalj in predsednik upravnega odbora Andrej Cetinski) postavljali pogoje. Tako so ravnali kljub temu, da je podpredsednik vlade Andrej Ocvirk pisno odklonil zahteve stavkajočih železarjev. Očitno je, da so se predstavniki oblasti, potem ko so dobili pismo Andreja Ocvirka, pustili prepričati, ker so pogajalci iz Ljubljane prinesli drugačne dokaze in navodila.
novice S)
PRILOGA INFORMATIVNEGA FUŽINARJA
S, 18
Loto XII
Datum ,'.9.6.1991
MIR ZA SLOŽNO DELO
Petdnevna stavka v železarni Ravne je končana. Zopet je pričel čas miru in dela. Zdaj moramo nadoknaditi čimveč tistega, kor smo izgubili. Svoje delo moramo zastaviti tako uspešno, da ne bomo več dolgo poslušali očitkov, da živimo na račun družbe.
Za dobro delo potrebujemo složnost in medsebojno razumevanje. Samo na ta način nam bo tudi uspela sanacija Železarne Ravne,ki je naša glavna srednjeročna naloga.
ZA KAJ SMO SE SPORAZUMELI
Pogajanja med stavkovnim odborom, vodstvom železarne Ravne, predsednika« Upravnega odbora 5n in dvoma predstavnikoma Knnfadftracije Neodvisnosti iz Ljubljane so dala naslednje rezultate«
1.	K plači za maj bodo prejeli bon za 1.50p din de^avc^ ,do , vključno 460 točk (to je 3.987 delavcev).
2.	Plača za junij je enaka oni za maj + bon za 1.500 din za delavce do vključno 360 točk.
3. Plača za julij ne sme biti nižja od plače za junij.
4. Regres za letni dopust bo izplačan do konca septembra 1991.
5. Imenuje se tričlanska komisija, v kateri sta po en predstavnik sindikata Neodvisnost in Svobodnega sindikata in član, ki ga imenuje UO ŽR.
6. Ta komisija bo skladno s svojimi pristojnostmi ocenila delo in odgovornost vodja Pravne službe Mirana Kosa.
7". Direktor Upravo Brano lordonor oo razporedi ns druga del a in naloge
že prej pa je bilo dogovorjeno, da ostanejo zunaj sistema nagrajevanja samo generalni direktor ŽR in štirje direktorji področij (divizij). Njihove plače se gibljejo v razmerju 1 s 6 do 1 : 10. Vsi ostali delavci s posebnimi pooblastili se vrnejo v sistem in prejemajo plačo do razmerja 1:5.
V najkrajšem možnem času se organizira Svet delavcev.
Vsak mesec dobita predsednika obeh sindikatov na vpogled pregled plač vseh zaposlenih v ŽR.
Generalni direktor železarne Ravne Andrej Kokalj, dipl.

Ko je predsednik stavkovnega odbora Miroslav Garb pred televizijsko kamero povedal, da so na začetku zahtevali 1000 DEM, čeprav so vedeli, da to ni realno, da bi dobili to, kar je mogoče, je marsikdo pomislil, da so s to potezo pridobili veliko podporo in vztrajnost večine zaposlenih, in tudi na to, da so zavedli zaposlene. Očitki po tekmi so vedno mogoči, so pa le izgovor, ki ne spreminja izida. Neodvisnost železarne Ravne z 800 člani (?) vodi Adolf Petrič, v stavkah prekaljen delavec. Ta organizacija	je
s stavko za vse delavce pridobila tisto, kar so Svobodni sindikati z več kot 4000 člani in ki jim predsednikuje umirjeni Franjo Kocen hoteli pridobiti s pogajanji, ki so se začela teden dni pred stavko in ki so izstopili iz stavkovnega odbora, potem ko so ocenili, da stavka pospešuje stečaj.
Moramo pa se vprašati, ali bodo takšne akcije, kot je bila na Ravnah, postale splošna praksa Neodvisnosti, kljub temu, da vodstvo tega sindikata nenehno razglaša nasprotovanje stavkam in protestnim shodom. Na Ravnah se je izkazalo, da Tomšič govori le načelno, medtem ko njegovi sindikalisti in sposojeni pomočniki, kot je bil Miroslav Garb, delajo konkretno. Vse kaže, da so se aktivisti Neodvisnosti v bazi naveličali Tomšičevega politiziranja in pak-tiranja z oblastjo, saj so ugotovili, da lahko Svobodnim sindikatom konkurirajo s tistim, kar želijo delavci in kar je pravzaprav smisel vsakega sindikata. Za pravo resnico pa bomo izvedeli, ko bomo videli, kako se bo Tomšič znebil Garba in njegovih somišljenikov oziroma bo sam odletel s položaja vodje Neodvisnosti. Moramo dodati, da je France Tomšič pred tremi tedni sklenil pakt s poslovodstvom železarne Ravne, za kar mu je generalni direktor Andrej Kokalj izročil tudi posebno priznanje.
Garb ni imel kaj izgubiti
V posebnem okvirju objavljamo faksimile novic Železarne Ravne, v katerih so dogovori poslovodstva in stavkovnega odbora. Iz objave se vidi, da so dosežki stavke tolikšni, da lahko slehernega člana in tudi funkcionarja Svobodnih sindikatov prepričajo o koristnosti stavke oziroma o nekoristnosti poskusov sporazumevanja s tistimi, ki se pogovarjajo le zaradi obraza pred javnostjo.
Stavka ravenskih železarjev ima še številne druge razsežnosti,
ki zahtevajo temeljitejšo analizo. Prva osebnost stavke je Miroslav Garb, ki je pred dvema mesecema uspešno vodil stavko v Fecru, kjer je še zdaj predsednik delavskega sveta in ima tudi druga pooblastila. Pred stavko je bil kandidat za profesionalnega sekretarja Neodvisnosti Železarne Ravne in z vodenjem stavke je verjetno delavce prepričal v svojo kandidaturo. Ne verjamemo, da ga bo po stavki mogoče odkloniti tako kot je pred njo storil Miran Kos, vodja pravne službe, ki bo tudi zaradi tega lahko ob ugleden položaj v podjetju.
Generalni direktor Andrej Kokalj je na ta položaj prišel po razpletu prejšnje stavke, ki se je začela v kovačnici kjer je bil takrat direktor. V šestdnevni stavki se je izkazalo, da ni voditelj, ki bi delavce prepričal in jih potegnil za sabo in je sam sebi napravil medvedjo uslugo s preklicevanjem izjav in s pristajanjem na cilje stavkovnega odbora, za katere je ves čas govoril, da nimajo realne podlage. Če bo Garb resnično postal vodja Neodvisnosti Železarne Ravne, se Kokalju kaj lahko ponovi usoda direktorice Fecra iz Slovenj Gradca in zlobneži dodajajo, da ga bo lahko nadomestil le Miroslav Garb.
Približevanje k stečaju?
Plače ravenskih železarjev so bile že pred stavko višje od povprečja v gospodarstvu in bodo še višje, ker bo bon za 1500 din prejelo kakšnih 4000 zaposlenih. Železarji letos niso plačevali prispevkov za družbene dejavnosti, za porabljeno električno energijo in vse kaže, da jih tudi odslej ne bodo mogli. Črnoscenaristi bi ob vsem tem rekli, da uspeh stavke pomeni resnično približevanje k stečaju Železarne Ravne, pred njim pa zaposleni trepetajo že drugo leto.
Organizatorji stavke, ki je bila skrbno načrtovana in profesionalno vodena, so imeli največjo oporo v najnižjih kategorijah delavcev in v prvih vrstah so stali zlasti priseljenci, ki so na Ravne prišli zaradi kruha. Železarna jim tolikšnega kruha ne more dajati več in zaradi rezultatov stavke se povečujejo razlike med prihodki in odhodki. Republika, ki je lastnica vseh slovenskih železarn, še danes nima projekta za njihovo ozdravitev. Objektivno sta le dve varianti nadaljnjega razvoja; postopno odpuščanje delavcev skladno z zakoni oziroma progra-
mirani stečaj, s katerim pa ima slovensko delavstvo nič koliko slabih izkušenj.
Uspeh ravenske stavke je zgled za Svobodne sindikate in dokaz, da se motijo vsi tisti, ki so se doslej odločali za umirjene oblike protestov. Zgledi vlečejo in vse kaže, da bi še v kakšnem podjetju delavci radi najeli Miroslava Garba, saj stavka brez pravega vodje in načrtnega vodenja ne more uspeti. Zdi pa se nam, da bodo posamične stavke v republiki Sloveniji kmalu prerasle v socialno gibanje, katerega cilj bo socialna pravična država in prav v tem je, kljub vsem pomislekom, pozitiven tudi izid stavke ravenskih železarjev.
Franček Kavčič
Maribor: šole bodo razbremenili
Ob aprilski napovedi stavke osnovnih šol je mariborski izvršni !vet spoštoval in zagotavljal dogovorjeno kalkulativno osnovo osebnih dohodkov za učitelje v višini 8.500 dinarjev. Maja šole tega denarja niso več dobile, ker je bilo v občinskem proračunu premalo denarja. Ker izplačila osebnih dohodkov v Mariboru za prve tri mesece dosegajo samo indeks 113 v primerjavi s povprečno plačo v gospodarstvu (za slovenske osnovne šole znaša ta indeks 123, V in to, da je učna obveznost v Mariboru povprečno višja kot drugod, so mariborski učitelji, združeni v sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, napovedali
Po pogajanjih s predstavniki občinskega izvršnega sveta, ki so obljubili za prihodnje tri mesece razbremenitev občinskih prispevkov za' šole in s tem doseganje dogovorjene kalkulativne višine OD, pa tudi valorizacijo, ki bo enaka kot za druge proračunske porabnike, obenem pa še pokrivanje materialnih stroškov, se je stavkovni odbor odločil le za opozorilno stavko na tistih šolah, ki so se za stavko odločile v skladu s stavkovnimi pravili. Razmere bodo znova ocenili pred začetkom novega šolskega leta in se takrat odločili, ali bodo začeli pouk ali pa stavkali.
Mora
zavoljo moratorija
Matija Malešič je za »poštene« osebne dohodke delavcev v državnih in družbenih organih Slovenije, kar bo povedal tudi v parlamentu
»Zbrali smo se zato, ker bi radi slišali odgovore na šest naših zahtev,« je v imenu sklicatelja - Republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov Slovenije - nagovoril podpredsednika vlade Matijo Malešiča in pravosodnega ministra Rajka Pirnata njegov sekretar Drago Sčemjavič. Odgovor so težko pričakovali tudi predstavniki Policijskega sindikata Slovenije, Sindikata konference delavcev zaporov, Samostojnega sindikata RS za statistiko, Sindikata republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Sindikata republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje in Konference sindikata zaposlenih v zveznih upravnih organih v Sloveniji. Vendar jih niso slišali, vsaj konkretnih ne...
Ker smo vseh šest njihovih prejele vsaj zajamčene plače!), zahtev podrobno objavili že Glede regresa so že sklenili, na začetku meseca, si tokrat le da bo izplačan (čeprav spet ne na kratko osvežimo spomin,	v zahtevani višini), Malešič se
za kaj je pravzaprav šlo: za	bo pa potrudil še za javnost
ob tej točki med drugim še potolažil »tuje« carinike, da ne bodo izgubili slovenskega državljanstva, če so bili na dan plebiscita stalno prijavljeni pri nas, hkrati pa opozoril, »da se morajo kot državni uslužbenci prej ali slej naučiti uradnega jezika države, v kateri delajo.«
Sindikati državnih organov Slovenije so se v nadaljevanju sestanka dogovorili, da bodo vztrajali pri podpisu posebne kolektivne pogodbe, ki mora urediti praznine v delovnopravni zakonodaji in odpraviti nerazumljive razlike.

»Vladarji« niso ravno redni gostje Doma sindikatov Slovenije, zato je bil že kar »precedens«, da sta se pozivu ROS državnih in družbenih organov odzvala podpredsednik IS Matija Malešič in pravosodni minister Rajko Pirnat. (Slika: Sašo Bernardi)
Predsednik ROS državnih in družbenih organov Slovenije Josip Bajc je sklical delovni posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata upravnih organov skupščin občin. Osrednja pozornost naj bi veljala izidom pogajanj z izvršnim svetom Republike Slovenije za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo.
odpravo moratorija za povečanje osebnih dohodkov, za izplačilo regresa, za višja nadomestila za prehrano, za odpravo tajnosti plač, za pripravo posebne kolektivne pogodbe in za pogovor z Lojzetom Peterletom.
In kaj sta povedala člana vlade? Glede prve zahteve naj bi IS že ta teden zagotovil najmanj 18-odstotno povečanje za izplačilo osebnih dohodkov, zahtevanega 58-odstot-nega pa niti po naključju ne, ker v proračunu že sedaj zeva prevelika luknja. Po svojih močeh se bosta potrudila, da bodo štiri najnižje kategorije že ob naslednjem izplačilu
podatkov, češ »če smo javni delavci, naj bodo javne tudi naše plače«.
Na vprašanje, kako bodo v republiki uredili statusni in pravni položaj zveznih uslužbencev, ki delajo v Sloveniji, sta člana vlade zagotovila, da bo poskrbljeno za njihov status in socialno varnost, saj bodo zaščiteni po slovenski zakonodaji. Minister Pirnat je
S tem se je strinjal tudi podpredsednik izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Matija Malešič, ki bi »rad imel mir tudi na tem področju«, in obljubil, da bo to problematiko še ta teden načel v parlamentu. (Več o »izidu« bomo zaradi zaključka redakcije poročali v naslednji številki.)
D. K.
Odprto pismo
Republiškemu sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov — FIDES, ter Sindikat delavcev pri virih sevanja odločno protestiramo proti odnosu, ki ga ima slovenska vlada do urejanja materialnega in socialnega položaja delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu in njihovih pravic iz delovnega razmerja.
Čeprav je bil predlog kolektivne pogodbe za ti dve dejavnosti vladi ponujen v pogajanja že v oktobru 1990, še do danes ni prišlo do njenega podpisa. Še vedno ostaja vprašanje cene dela in s tem osebnih dohodkov delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu, o katerem se še sploh niso pogajali. Na zadnjih pogajanjih 18. junija 1991 pogajalska skupina, ki je zastopala interese vlade, ni imela pooblastil za usklajevanje na tem področju. Sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo je sicer predhodno posredoval pisno informacijo, v kateri nas seznanja, da v okviru sprejetega republiškega proračuna ni mogoče zagotoviti niti sredstev, ki bi omogočala izhodiščni bruto osebni dohodek v višini 4.831 din. To z drugimi besedami pomeni, da vlada delavcem v zdravstvu in socialnem skrbstvu ni pripravljena priznati niti take cene dela, kot velja za gospodarstvo, saj omenjeni znesek
predstavlja celo manj kot trenutno znaša zajamčeni osebni dohodek.
Sindikati menimo, da se vlada neutemljeno sklicuje na pomanjkanje sredstev v proračunu, saj podatki kažejo, da se je iz namenske prispevne stopnje, ki jo predpisuje zakon o prispevkih, ki ga je sprejel slovenski parlament, zbralo 3,1 milijarde din - to je več kot je bilo planirano - zdravstvu pa je vlada dodelila le 2,2 milijarde din, kar je za 0,3 milijarde din manj kot bi ga moralo prejeti do marca. Slovenski davkoplačevalci skozi zdravstveni dinar očitno plačujemo še marsikaj drugega, na vprašanje sindikatov, kaj, pa še do danes nismo prejeli odgovora.
Sindikati opozarjamo, da bomo vztrajali:
• pri uveljavitvi najnižjega osebnega dohodka v višini 65 % povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu in razmerju 1:5,2 med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom ter pri tem,
S da pride do podpisa kolektivne pogodbe do 30. junija 1991.
Za uresničitev naših zahtev smo pripravljeni na dialog, vendar seznanjamo vse pristojne, da bomo uporabili tudi vsa druga razpoložljiva sredstva sindikalnega boja, če bo potrebno tudi stavko.
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - Republiški odbor
prim. dr. Jože Arzenšek FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
dr. Andrej Šinkovec Sindikat delavcev pri virih ionizirajočega sevanja
dr. Miha Škrbec
Belgijske izkušnje
Zakaj ravno Belgija? »Zato, ker se je njihova tekstilna industrija pred leti znašla v podobnih zagatah, v kakršnih je danes naša; s pomočjo vlade, stroke in banke pa je sčasoma tako izplavala, da danes predstavlja že 10-odstotni delež Evropske gospodarske skupnosti,« je po tridnevnem službenem potovanju v Belgijo »raportiral« Alojz Omejc, predsednik republiškega odbora sindiakta delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije.
»Gospod Villy Fermant, v belgijskem sindikatu odgovoren za izobraževanje in sindikalne študije, nam je nanizal kup ukrepov, ki so njihov ,tekstil* rešili pred propadom,« je nadaljeval Omejc in našteval: »Sredi petdesetih let je bilo v belgijski tekstilni industriji zaposlenih okoli 186.000 delavcev; s planom prestrukturiranja pa se je njihovo število zaustavilo na 100.000, pri čemer je storilnost naraščala tudi po 5-od-stotni letni stopnji, produktivnost nasploh pa se je povečala za trikrat.«
Kako so lahko dosegli tak rezultat, ne da bi naleteli na socialne probleme? Vlada je vložila v tekstilno industrijo prek 20 milijard frankov (ali milijardo DEM) v obliki delnic, ki so jih lahko - vendar brez pravice glasovanja - kupili delodajalci. Presežek delovne sile pa so na predlog sindikata rešili s predčasnim upokojevanjem; predčasno so se lahko upokojili tisti, ki so v tekstilni industriji delali vsaj 10 let ali so imeli 20 let skupne delovne dobe. (Vlada je potem z odlokom podaljšala skupno delovno dobo na najmanj 25 let). »Kot nam je povedal šef svetovalnega biroja, je prestrukturiranje temeljilo
predvsem na uveljavljanju visoke kvalitete, blagovnih znamk in marketinga. Finančni paket (za podporo in-
vesticij) je obsegal 20 milijard frankov, servisni paket (znamke, marketing itd.) 5 milijard, socialni paket (predčasne upokojitve, pomoč za brezposelne itd.) pa 3,5 milijarde,« je naznanil Omejc, zraven pa še enkrat poudaril značilnost finančnega paketa,
po katerem je država postala sovlagatelj, vendar brez pravice upravljanja. »Po petih letih je država izdelala analizo v zvezi z ozdravitvijo podjetja ali pa je zamenjala vodilno ekipo. Finančno pomoč je dobila samo ekipa, ki je priznala ugotovitve.« Ker je EGS ves čas nasprotovala subvencijam, so »tekstil« reševali z be-nificiranimi obrestmi.
»Skratka:	belgijska tek-
stilna industrija ni ohranila le 100.000 delovnih mest, temveč si je utrdila tudi svoj tržni delež v Evropski skupnosti,« je zaključil Omejc. »Ce hočemo priti v Evropo, bi morali tako pot ubrati tudi pri nas.«
D. K.
med nami
Dniaačno cepljenje
Da se v naši domovini ne samo razdružujemo in razcepljamo, ampak tudi povezujemo, je dokaz ustanovitev območnega odbora sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih v Šmarjah pri Jelšah. Sindikat, ki se bo povezoval v republiški odbor, je bodočim in sedanjim članom obljubil brezplačno pravno pomoč iz varstva pravic, brezplačno izobraževanje in usposabljanje, posredovanje dela, pomoč Delavske hranilnice, solidarno in stavkovno pomoč, sindikalno letovanje in nakupovanje v celjskem konzumu Sindi.
Skratka, tudi tokrat velja geslo: malo daš, veliko dobiš.
Čestitamo!
Pri vsem, kar je Demos že polagal, je pozabil na 27. junij, DAN SAMOUPRAVLJALCEV. Vsaj formalno, saj je praznik zamrl kar sam.
Zaradi spomina pa DE vsem nekdanjim samoupravljalcem, danes ponižanim in razžaljenim, odpuščenim, razlaščenim, čestita - že zato, ker sploh zdržijo.
Morda bomo pa kljub temu »frej«. V osnutku »zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji« sta namreč 26. in 27. junij planirana za dan državnosti...
RS, ki so ga organizirali nekateri panožni sindikati ZSSS in ga spet označila za političen shod, so se med udeleženci shoda pojavili posamezniki, ki so delili pristopne izjave za Neodvisnost - KNSS.
To seveda ni sprto z nobenim zakonom, toda, kje je morala?
Umetno dihanje
Kako oživiti delo sindikata SKEI v enem naj večjih podjetij na Tolminskem, Metalflexu, je vprašanje, na katerega niso zadnje tri mesece našli odgovora ne v RO SKEI ne na občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov niti v tovarni. Marca letos je namreč odstopila predsednica sindikata Mojca Tuta, zato, ker ji novo delo ni več dopuščalo sindikalnega dela pa tudi nobene podpore pri delavcih ni čutila več. Člani izvršnega odbora pa so se po njenem odstopu vedli tako, kot bi odstopili tudi sami. Skratka, sindikalno delo je zamrlo, nekateri anonimneži pa pripisujejo zasluge za to tudi prefinjeni taktiki direktorja Metalflexa, ki ničesar ne prepoveduje, vendar...
Poleg tega so delavci tako obremenjeni z delom, da ni časa za druge stvari. Predsednik občinskega sveta Dario Flajs opozarja na zaporedje in možno povezanost tehle dogodkov: odločitev sindi-
kata Metalflexa, naj zadrži zase večji delež članarine, kot mu po sindikalnem sporazumu pripada, zatem sklep občinskega sveta, da vrne Metalflexu vso vplačano članarino, s tem da bo poslej ta sindikat samostojen. Kmalu zatem je odstopila Mojca Tuta... Sindikata (podoben položaj je bil do nedavnega tudi v kobariškem TIK) niso uspeli oživiti niti obiski z republiškega odbora.
Kaže, da bo zdaj dal prvi umetno dihanje sindikatu tisti, ki bi smel biti za sindikat najmanj zagret: direktor podjetja. Igor Fon namreč pravi, da bo skupaj s sindikatom laže navezoval stike z delavci, jim lažje pojasnjeval položaj podjetja in nujne poslovne odločitve.	R. B.
Strel v prazno?
Naj se France Tomšič še tako krčevito trudi, da bi izbrisal očitek, da predseduje vladnemu sindikatu, so njegovi argumenti »strel v prazno«. Na 2. konferenci Neodvisnosti - KNSS je izjavil (kasneje pa je to ponovil še v Delu), da se jim (v vodstvu Neodvisnosti - KNSS, op. pisca) zdi nerazumljivo in celo nemoralno, da se je po eni strani večina prebivalcev Slovenije na volitvah odločila za novonastale demokratične stranke, po drugi strani pa so isti volilci klecnili, ko se je bilo treba javno izjasniti pred starim monopolnim sindikatom z novim imenom, in so boječe in ponižno podpisovali njihove pristopne izjave.
Tako torej, dragi člani ZSS, ki ste tudi volilci. Volili ste nove stranke, včlanili pa ste se v stari »režimski« sindikat, ne pa skladno z volilnimi izidi v sedanji režimski sindikat, saj mu je vladajoča koalicija pomagala pri nastanku!
Kaj pa morala
Mihu Ravniku, prejšnjemu predsedniku ZSSS, Branimir Ne-šovič v sobotni prilogi dela očita, da je pri pridobivanju članstva za ZSSS uporabljal »nizke prijeme«. Kako nizke prijeme pa uporabljajo sindikalni aktivisti Neodvisnosti - KNSS, naj presodijo bralci ob naslednjem dogodku:
Kljub temu, da je Neodvisnost - KNSS javno napadla organiziranje protestnega shoda delavcev, v petek, 14. junija pred Skupščino
velja od 21. do 27. junija 1991
na tržnem prepihu
Kdaj bodo plače spodbujale
Svobodni sindikati zahtevajo: zakon o izplačilih OD bi morali nemudoma spremeniti
Tnlna vera v prihodnost
Mitja Jenko, predsednik PO Gorenja o poslovanju koncerna
Slovenska vlada je za skupščino pripravila gradivo o gibanju osebnih dohodkov v Sloveniji. Vlada je z zakonom zelo zadovoljna - tako je pred nedavnim izjavila na tiskovni konferenci ministrica za delo Jožica Puhar - saj je zakon uspešno omejil rast plač v 80 odstotkih slovenskih podjetjih. Sindikati so na njem in seveda tudi na omenjenem gradivu odkrili nekaj lepotnih napak, ki jih je predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič predstavil poslancem slovenske skupščine minuli četrtek. Na kratko povzemamo njegove misli.
Zakaj takšen položaj na področju osebnih dohodkov? Sicer zelo obsežno in po statističnih informacijah bogato gradivo in daje odgovora na to vprašanje, zadovoljuje se z neargumentiranimi trditvami in enakimi predlogi, s tavanjem med idejami in sedanjimi praktičnimi problemi. Sindikati se zavedajo, da zdaj ni mogoče pričakovati evropsko visokih plač. Menijo pa, da lahko pričakujejo vsaj red in obravnavo osebnih dohodkov kot enakopravnega tržnega dejavnika. Osebni dohodki tudi ne morejo nositi bremena kvarnih posledic makroekonomske politike. Pozabljajo tudi, da imajo plače dve osnovni lastnosti, motivacijsko in socialno.
Prednjačenje ene ali druge pripelje do konfliktov, kakršnim smo v podjetjih priče zdaj.
Sindikati se ne strinjajo s tem, da bi za iste sektorje veljale različne možnosti za izplačila osebnih dohodkov. Tako naravnan zakon ne uveljavlja nikakršne motivacije, saj temelji na preseku razmer in zdajšnjih osebnih dohodkov. Posledice takšne rešitve se bodo pokazale ob periodičnih obračunih. Nesprejemljiva je tudi teza, da globalni rezultati ne dopuščajo uveljavitve splošne kolektivne pogodbe, pri čemer je argument vlade povsem netočna in strokovno zelo sporna teza o distribuciji podjetij po višini osebnih dohodkov. Zakon sam pa omogoča uveljavitev kolektivne
pogodbe (če se pripravi periodični obračun in poravnajo obveznosti) na problematičen način, čeprav je rešitev navidez ugodna. Toda periodični obračuni se delajo na obrazcih po zveznih predpisih, ki terjajo, da podjetja poračuna vaj o plače, upoštevaje konte 270 in 837. To pa niso stroški, ampak dobiček, ki se po kolektivni pogodbi lahko deli le po zaključnem računu. Tako je le del osebnih dohodkov priznan kot strošek, ne pa OD v celoti.
Sindikati opozarjajo na resnost vprašanja plač delavcev v notranji upravi in na sodiščih. Mnogi izrazito negativni procesi na področju pravosodnega sistema (nezadovoljstvo med delavci sodišč, dobri sodniki zapuščajo sodišča) bodo prizadeli tisto načelo, ki pravi, da pravosodni sistem obstaja predvsem zato, da varuje ljudi pred samovoljo državne oblasti. Zato sindikati predlagajo, da se čimprej loči sistem plač, ki je sedaj združen, med pravosodjem in državno oblastjo: zaradi načela ločitve provosodne oblasti od izvršne, zaradi zagotavljanja samostojnosti sodišč!
In kaj konkretnega predlagajo Svobodni sindikati?
Bistveno je treba spremeniti Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkih! Za tista področja, kjer že veljajo kolektivne pogodbe, pa naj ne velja!
Takoj je treba iz zakona izvzeti možnost, ki jo omenja 6. čl., namreč, da se lahko plače povečajo za četrtino na račun odpuščenih delavcev. Tudi vrstni red izplačil bi morali spremeniti v korist osebnih dohodkov. Novi znesek zajamčenega osebnega dohodka je treba dvigniti na 5000 din neto, spremeni pa naj se vselej, kadar življenjski stroški presežejo 5-od-stotno rast.
Z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku naj se določijo viri za njihovo izplačilo tudi za primere, ko teh sredstev ni mogoče zagotoviti iz rezervnih sredstev podjetij ali občin.
»Koncem Gorenje, ki ga sestavlja 17 velikih podjetij in še nekaj manjših, je lani posloval z izgubo. Zaključni računi so pokazali, da je bilo odhodkov za 380 milijonov dinarjev več kot prihodkov. To pa niti ne preseneča,« je dejal Mitja Jenko, saj je bilo lani zelo neprijazno poslovno leto. Tako so prispevale svoj delež blokade na domačem tržišču, zmanjšanje povpraševanja in padec kupne moči, nižje cene njihovih izdelkov in povečanje vhodnih cen ter nespremenjen tečaj dinarja. Zato so lani uspeli prodati samo za 10,7 milijarde dinarjev, kar je bilo šest odstotkov maj, kot so načrtovali. Ta izpad prihodka je
posledica lanskega prostega uvoza konkurenčnega blaga iz tujine, ki je bil zaradi nespremenjenega ugodnega tečaja dinarja zelo velik, in je prisilil Gorenje, da so za petino znižali cene svojih izdelkov. Po-
leg tega so se povečali stroški surovin in materiala, odpisati pa so morali tudi za 328 milijonov dinarjev dolga. Kljub temu pa so povečali proizvodnjo za 12 odstotkov, kar je glede na gibanja v slovenski industriji zelo pohvalno, in povečali izvoz za skoraj četrtino. Če upoštevamo tudi to, da je bilo lani že sedem odstotkov manj zaposlenih, lahko sklepamo, kot je dejal eden izmed podpredsednikov poslovodnega odbora Milan Jagrič, da izguba ni posledica operativnega poslovanja podjetja, ampak zunanjih dejavnikov. Zato kljub bilančni izgubi v Gorenju ocenujejo lansko poslovno leto za uspešno,
saj jim je uspelo ohraniti tržno sprejemljivost njihovih izdelkov in zaupanje kupcev.
Prihodnost Gorenja pa je veliko bolj negotova. Vseeno pa so zaradi sistemsko malo bolj prijaznejšega odnosa do
izvoznikov, kot je poimenoval trenutne gospodarske razmere v Sloveniji Mitja Jenko, zastavili bolj optimistične načrte. Tako naj bi letos ustvarili 12,4 milijarde dinarjev prihodka, od tega pa naj bi kar 40 odstotkov izvozili (430 milijonov dolarjev). Še naprej naj bi zmanjševali stroške, kratkoročno zadolženost in zaposlenost, kar naj bi jim konec leta prineslo 59 milijonov dinarjev dobička. Da so na dobri poti, kažejo rezultati poslovanja v prvih treh mesecih. Proizvodnjo so povečali za 14 odstotkov, večji pa je tudi izvoz in sicer kar za 380 odstotkov. Največji delež pri tem ima družba Gospodinjski aparati,
saj je izvozila v tem obdobju za 101,5 milijona dolarjev, kar je še enkrat več kot druge družbe. Svoj optimizem gradijo tudi na tem, da so bili doslej poslovni rezultati v drugem polletju vedno
boljši. Seveda pa se pri tem ne smejo poslabšati gospodarske razmere.
Glede privatizacije oziroma lastninskega preoblikovanja Gorenja pa so sedaj nekje na pol poti. Vsi nekdanji tozdi in DO, razen Bire v Bihaču, so se že preoblikovali v družbe z omejeno odgovornostjo, čeprav je končni cilj oblikovati Gorenje kot delniško družbo. Poskušali bodo ohraniti večinski domači delež, zato bodo prednost pri solastništvu imeli delavci in sodelavci Gorenja, nato drugi slovenski interesenti, šele kasneje pa bi razmišljali tudi o tujem kapitalu. Pogajanja s tujimi partnerji sicer že potekajo, seveda pa bodo izidi teh pogajanj odvisni od tega, kako se bo razpletel politični položaj pri nas. »Za nas je uspeh že to,« je dejal Mitja Jenko, »da teh pogajanj nismo prekinili.« Hkrati s privatizacijo pa poteka v Gorenju tudi pomemben proces prilagajanja tržnim zahtevam in izboljšanja konkurenčnosti. Še največ težav imajo pri tem v Procesni opremi in Glinu Nazarje, vendar o stečaju v teh dveh družbah ne razmišljajo. Škoda bi namreč bilo znanja, strojev in ljudi, ki jih imajo, še posebej, ker je zanimanje za njihove izdelke.
Po povedanem na tiskovni konferenci, načrtih in dosedaj uresničenem sodeč, je torej optimizem prvega moža Gorenja Mitje Jenka upravičen. Žal pa to pri nas ni dovolj, saj se lahko gospodarske razmere spremenijo čez noč. Na primer, že enotedenska carinska blokada bi prisilila Gorenje k ustavitvi večine proizvodnje. Zato bo šele čas pokazal, kdo je imel prav: optimizem vodstva ali kruta stvarnost.
P. K-
Močno zapoznela plat zvona
Turistična sezona (najmanj) za letos izgubljena
FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJ
Družbene razmere in možnosti za participacijo
0d samoupravljanja k soupravljanju
V primerjavi s preteklostjo smo letos kar globoko segli v žep za promocijo slovenske turistične ponudbe. Verjetno je bilo to potrebno in prav, saj gre našemu turističnemu gospodarstvu tako za nohte, kot še nikoli doslej. Kako se bodo obrestovali milijoni nemških mark, bo seveda pokazalo šele poletje. Letošnje, pa tudi prihodnja.
Turistično-informacijsko gradivo o Sloveniji smo poslali 280 uredništvom in 400 turističnim agencijam v Nemčiji in Avstriji. O slovenski turistični ponudbi so v Avstriji in v Nemčiji, od koder prihaja k nam na počitnice največ tujih gostov, poročali najrazličnejši mediji. Za posebno propagandno akcijo smo seveda poskrbeli tudi v Italiji, saj so časi, ko so tuji turisti množično zahajali k nam kar sami od sebe, le še prijeten spomin.
Obeti...? Poletje je tu, morje je dovolj toplo za kopanje, hotelske postelje na sveže postlane, mize snažno pogrnjene, gostinci spočiti in pripravljeni..., le - gostov od nikoder. Kot da bi se vdrli v zemljo in povsem pozabili na svoje dosedanje lepe običaje. Na Obali in na Krasu je namreč le kakih 3000 turistov, to je 62 odstotkov manj kot lani ob enakem času. Že lani smo bili nezadovoljni z obiskom, saj so bile zmogljivosti le redkokje dobro izkoriščene, pa še to le za razmeroma zelo kratek čas.
In kaj pravijo na vse to naši turistični delavci? Predrag Krivo-
kapič, direktor Kompas Adria iz Poreča, razmišlja takole:
»Turistični delavci v Istri smo se že nekako sprijaznili s tem, da to sezono ne bo veliko turistov in da je že izgubljena. Bolj nas skrbi nekaj drugega, da zdaj tudi turističnih agentov, organizatorjev počitnic iz tujine ni. Z njimi smo ponavadi v tem času podpisovali pogodbe za prihodnje leto. Letos pa so se potuhnili...«
Direktor Krivokapič ima, žal, verjetno prav. Letošnja sezona je izgubljena, prihodnje pa bolj podobne golobu na strehi kot vrabcu v roki. Ni kaj, kar smo si skuhali, bomo, hočeš nočeš, morali tudi pojesti. S tekom ali brez njega.
Podobno kot je s turizmom v Sloveniji je tudi v drugih republikah. Razlika je le v tem, da je marsikje, kot na primer v Dubrovniku, še slabše. Najbolj razkošni hoteli so dobesedno prazni, upanje, da bi letos še kaj »rešili«, pa iz znanih razlogov manjše, kot je na severu države. Na dalmatinski obali sedaj letuje tretjino manj domačih gostov in kar dve tretjini manj tujih turistov kot lani na začetku poletja. Sezona je prav gotovo izgubljena, še bolj gotovo pa je, da z načrtovanimi ihilijardami zelenih bankovcev, ki naj bi jih navrglo turistično gospodarstvo, letos ne bo nič.
Na slovenski Obali opozarjajo, da je moč že dosedanjo izgubo turističnega gospodarstva primerjati z naravno katastrofo. V prvih desetih junijskih dnevih se je šte-
vilo prenočitev v piranski občini zmanjšalo za 88 (!) odstotkov.
K temu naj dodamo, da ustvari ta občina skoraj tretjino vseh tujskih prenočitev v Sloveniji. Britanske in skandinavske agencije so v celoti odpovedale svoje pirhode, hotelske blagajne pa so bolj polne pajčevin kot cvenka in marsikje ni več denarja za plačevanje zapadlih računov.
Zato republiški poslanci z Obale terjajo, naj bi o turizmu spregovorili končno tudi na najvišji ravni. In seveda - ukrepali.
Predlagali so, da skupščina podpre predlagane ukrepe izvršnega sveta, gospodarske zbornice in turistične zveze. K temu naj bi dodali moratorij za plačevanje prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in sicerMo konca letošnjega leta. Končno naj bi začeli obračunati prometni davek od nabavne in ne več od prodajne cene.
Razumljivo bo tudi turistično gospodarstvo samo ustrezno ukrepalo. Med drugim naj bi zmanjšalo število zaposlenih in, kot pravimo, izkoristilo vse notranje rezerve. Teh pa je prav gotovo še nekaj.
Ob vsem tem se kar vsiljuje vprašanje, ali sedanja plat zvona, velike naložbe v propagando in vsi (predvideni) ukrepi le niso prišli s preveliko zamudo. Na zastavljeno vprašanje bo odgovorilo poletje. To je že tu, zato ne bomo dolgo v dvomih.
Andrej Ulaga
Pripravlja: dr. Bogdan Kavčič
Z odpravljanjem družbene lastnine, njenim spreminjanjem v državno in zasebno, tudi pri nas ni več možnosti za samoupravljanje zaposlenih, v njihovih organizacijah. Zato je vprašanje, kakšno vlogo naj imajo zaposleni - ne-lastniki pri odločanju v podjetjih, zavodih in drugod. O tem dolgo ni bilo javno nič povedanega, šele v zadnjih mesecih so nekatere politične stranke in nekateri sindikati začeli spet postavljati to vprašanje.
Uradno se je pojavil pojem soupravljanje. Vlada oziroma njen za to pristojen sekretariat za delo pripravljajo zakon o soupravljanju. To je rešitev, ki jo je izbrala doslej večina razvitih držav in je za uveljavljanje dejanske participacije zaposlenih verjetno najboljša. Naziv tega zakona je obetajoč, saj obljublja, da bodo imeli zaposleni možnost sodelovanja tudi pri upravljalskih odločitvah. Pomeni, naj ne bi šlo le za participacijo v tehnološkem smislu, ampak tudi v političnem. Ker v javnosti ni še niti osnutka zakona, ni mogoče ocenjevati njegove dejanske vsebine.
Jasno pa je, da bo treba na novo odgovoriti na vsa vprašanja o vplivu delavcev na upravljanje v novi lastninski in upravljalski strukturi naših organizacij tako s področja gospodarstva kot s po-
dročja družbenih dejavnosti. Ob tem pa seveda kaže graditi na izkušnjah, ki jih imamo s samoupravljanjem. Graditi v tem smislu, da bi bilo dobro upoštevati koristne učinke in se izogniti nekoristnim.
Med koristnimi izkušnjami, ki so si jih zaposleni pridobili s samoupravljanjem, so nedvomno tele:
•	Številni zaposleni so si pridobili kar dobršno mero upravljalskih znanj. Vedo, kaj je poslovna politika, kaj socialna politika, kaj so pravila organizacije, zaključni račun in drugo. Glede na spremembe v lastnini in upravljalski strukturi so ta znanja seveda le deloma uporabna za nove razmere. Vendarle pa ostaja dejstvo, da so kot člani samoupravnih organov, pa tudi na zborih delavcev, pridobili vrsto znanj o celovitosti procesa upravljanja, o položaju, razvoju, uspehih in neuspehih svoje organizacije.
•	Zaposleni so si kot člani samoupravnih organov in kot sodelujoči v drugih dejavnostih pridobili vrsto znanj s področja odnosov med ljudmi, o vodenju sestankov, pasteh in nevarnostih dogovarjanja, o odločanju itd. - pa tudi o načinih manipulacije z ljudmi, konfliktih med vodstvom in delavci. Pridobili so izkušnje s tem, kako reševati konflikte, usklajevati interese. Mnogi so se naučili javnega nastopanja,
branja poslovnih poročil, gradivo o upravljanju. Številni so premagali psihološke pregrade pred javnim nastopanjem, pred neposrednim srečanjem z najvišjim vodstvom organizacije.
•	Verjetno je najpomembnejše to, da se je pri kar znatnem številu zaposlenih razvil tudi občutek »psihološkega lastništva«. Torej, da so z družbeno lastnino delali racionalno kot s svojo, skrbeli za, njeno povečevanje, se seznanili s tem, kako jim rezultate dela jemljejo drugi.
•	Pridobili so izkušnje s tem, kako delujejo mehanizmi sodelovanja zaposlenih pri upravljanju, ki so bili razviti v delovnem procesu. Takšni pa so tudi številni mehanizmi participacije.
Seveda je izkušenj še mnogo več in so mnogovrstnejše. Med njimi so tudi negativne: izkušnje s formalizmom, ritualizmom, zapletenostjo poti odločanja. Vendar jih je mogoče uporabljati pri opredeljevanju novih mehanizmov soupravljanja.
Pomembna politična odločitev
Tudi v naših razmerah je participacija zaposlenih predvsem politično vprašanje. Gre za to, kolikšno družbenopolitično moč imajo tiste sile, ki participacijo podpirajo, in kolikšno tiste, ki ji
Ko pade sekira v med Borza dela
Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje
Metalflex je dobil preveč naročil, delavcev pa ne more dobiti zaradi velike delovne discipline
Ta čas, ko je v Sloveniji po uradnih podatkih več kot 65.000 ljudi nezaposlenih, enaka usoda pa grozi v kratkem še številnim drugim, podjetje Metalflex v Tolminu zaman išče stotnijo nujno potrebnih delavcev. Ob tem je na tolminski izpostavi novogoriške Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 400 nezaposlenih, med katerimi bi jih več kakor sto ustrezalo zahtevam Metalflexa. Pa ne gredo delat v to podjetje, ker je menda delovna disciplina preveč stroga...
Zgodba o delavcih, ki so in jih hkrati ni, je presenetljiva tako za tiste, ki zagovarjajo potrebo po večji socialni varnosti za nezaposlene, kot za tiste, ki čakajo, da bo trg delovne sile začel delati s polno paro. Sicer pa, poglejmo najprej, kako da v vsesplošni jugoslovanski recesiji neko podjetje nenadoma potrebuje toliko delavcev več - za stalno. Po besedah Igorja Fona, direktorja Metal-flexa, jim je sekira pregloboko padla v med. Metalflex se namreč že vrsto let trudi, da bi si zagotovil kupce tudi med velikimi evropskimi proizvajalci bele tehnike.
»Morali smo prilagoditi proizvodni program, pridobiti v tujini vse potrebne znake kakovosti,« pravi direktor Fon. »Bilo je težko delo, saj smo šli v ,napad‘ na zelo široki fronti. Lani pa smo postali redni dobavitelji največjega evropskega proizvajalca bele tehnike Elektroluxa, pa Zanussija, Candyja, Boscha, Philipsa in tako naprej, tako da naročila z 840 zaposlenimi in 80 sposojenimi delavci komajda zmoremo. Nujno bi potrebovali še 100 delavcev, vendar nam jih v občini za zdaj ni uspelo dobiti.«
Po Tolminu in širše kroži krilatica, da je Metalflex »delovno taborišče«, da morajo tam zaposleni garati med rednim delovnim časom, poleg tega pa - za slabo plačo - obvezno opravljati vsaj po 30 nadur. Da ni mogoče dobiti dopusta po želji delavca itd. To naj bi bili glavni razlogi, da se ljudje, ki bi lahko dobili delo, v Metal-flexu nočejo zaposliti.
Morda smo imeli med obiskom tovarne smolo in smo se skozi obrate sprehodili ob napačnem času (bilo je malo čez poldrugo uro):	pregretega delovnega
ozračja nismo zaznali. Verjamemo pa, da zlasti delavke težko prenašajo že mesece trajajoče nadurno
rt rt rt /l> r n i>.» X7ed fini T"£>n n ’ V4V.1V/) V V/ -L.V tUftU V 1/V4J V444 IVUlii
delovni soboti. Normalni delovni
čas v tovarni je namreč še vedno 42 ur na teden.
Direktor Igor Fon razlaga delovni tempo z velikimi naročili iz tujine, ki ne pozna balkanskega načina poslovanja. Dobava v tovarne mora biti ob pravem času, zato so (tudi na zahtevo kupcev) morali v posameznih državah na svoje stroške organizirati skladišča, da dobave zaradi položaja v Jugoslaviji ne bi zastale.
»Dolgoletni sen se nam je izpolnil, postali smo redni dobavitelji celo v več tovarn v tujini, kot smo pričakovali in izvažamo več kakor 70 odstotkov izdelkov,« pravi Igor Fon. »To bomo ostali, dokler si ne bomo .privoščili' kake napake. Zato ni nobenega dvoma, da mora biti delo opravljeno ob pravem času in dobro. Sicer bomo tudi mi imeli precej delavcev odveč. Nadure pa so huda reč in zato takrat, ko naj bi delavci delali tudi več kot 30 nadur na mesec, jih prej vprašamo, ali so pripravljeni delati.«
»Osebni dohodki res niso bogve
kakšni, kakšen mesec tudi zamudi
FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTO
nasprotujejo. Ker je participacija v Zahodni Evropi oziroma sistemih, ki jih poskušamo posnemati z novo ureditvijo pri nas, uveljavljena, se politični odnosi ne bodo lomili pri vprašanju »participacija da ali ne« ampak »koliko participacije«.
Najprej je potrebno omeniti sindikate. Sodelovanje delavcev pri upravljanju je praktično povsod po svetu eno pomembnih področij delovanja sindikatov. Zato se bodo morali sindikati tudi pri nas odločiti, kateri so za sodelovanje zaposlenih pri upravljanju in koliko. Najbrž vsi sindikati ne bodo za to. Sindikalna razdrobljenost gotovo ne bo v prid doseganju boljšega položaja delavcev pri upravljanju.
Najkasneje ob razpravi o zakonu o soupravljanju bodo morale svojo pravo barvo pokazati tudi politične stranke.
Glavni problem pa je trenutno ta, kdo naj bo »druga stranka« pri soupravljanju. Ta problem bo jasen šele, ko bo končan proces lastninjenja družbene lastnine in bo mogoče identificirati delodajalce ter jih postopno tudi ustrezno organizirati. Takrat bo mogoče razjasniti tudi odnos med delodajalci in managerji. Sedaj se manage-ment prek Gospodarske zbornice pojavlja v vlogi »druge stranke«.
Po nekaterih podatkih sodeč naši managerji večinoma niso naklonjeni participaciji, naklonjenost pa še pada. Vzroki za takšno stališče managementa so verjetno predvsem v zaostali tehnologiji (ki zahteva prisiljevanje delavcev k delu) in v vrednotnih usmeritvah managerjev (prepričanje, da je pamet le pri vodilnih) in da je hierarhija najboljši način za doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Zato v kratkem ni pričakovati, da bi se razvili sistemi »participa-tivnega vodenja«, ki pomeni demokratizacijo organizacije dela. Mehanizmi participacije bodo
vzporedni organizaciji dela, zunaj nje. V tem smislu bo participacija pomenila mehanizme, ki bodo omejevali svobodnost managementa pri razporejanju z delavno silo (tako kot sindikati). Pomeni, da bo management zagovarjal relativno nizko raven participacije in njeno omejevanje predvsem na tehnološki vidik.
Participacija na podlagi lastnine
Pomeni, da med vzroki za participacijo lahko računamo predvsem na dva: na politični (etični, moralni) dejavnik in na lastnino.
Procesi lastninjenja bodo pokazali, kakšna bo naša dejanska lastninska struktura. Gre za to, kolikšen del zaposlenih bo ostal »čisti delavski razred«, ki bo razpolagal le s svojo delovno silo in ne bo (so)lastnik kapitala v kateri koli obliki. Zaposleni se bodo torej razdelili na:
-	del, ki bo lastnik ali pomembnejši solastnik organizacij, v katerih bodo delali,
-	del, ki bo solastnik nepomembnega dela kapitala v organizacijah, kjer so zaposleni, ter
-	del, ki ne bo solastnik kapitala organizacije, v kateri je zaposlen.
Vse te vrste zaposlenih bodo seveda lahko bolj ali manj lastnik kapitala v drugih organizacijah.
To razlikovanje je pomembno z vidika sodelovanja pri upravljanju na podlagi lastnine. Solastništvo pomembnejšega dela kapitala organizacije bo pomembno vplivalo na njihove interese. Dohodek od kapitala bo pomembno vplival na njihovo ravnanje v organizaciji. Obenem pa jim bi lastništvo zagotavljalo vpliv oziroma sodelovanje pri upravljanju. Lastništvo le majhnega dela ali ničesar pomeni seveda drugačne interese, sodelovanje pri upravljanju pa na podlagi vloženega dela.
Kot smo že pokazali, z vidika
uspešnosti organizacije ni načelnih ovir, da ne bi bila uspešna tudi podjetja, katerih lastniki so v celoti zaposleni. Takšna podjetja so lahko delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali kooperative. Pomeni, da s tega vidika ni načelnih ovir, da ne bi obstoječa podjetja, posebej manjša, razdelili med zaposlene ali pa jim omogočili, da jih poceni odkupijo. Seveda pa je upravljanje zadeva, ki je visoko strokovna. Strokovna znanja s področja upravljanja morajo zaposleni pridobiti ali pa zato uporabiti zunanje strokovnjake oziroma najete managerje. Ta drugi način bo verjetno bolj uporabljen v primeru delničarske lastnine kot v primeru kooperativ.
V podjetjih, katerih lastniki bodo zaposleni v celoti ali v pretežnem delu, bodo zaposleni upravljali podjetje v celoti ali pa imeli vsaj dominantno vlogo (v skladu z deležem lastništva). Ker bodo obenem tudi delavci podjetja, bodo v njem nastopili v dvojni vlogi: v vlogi dela in vlogi kapitala. Konflikt med interesi na podlagi dela in interesi na podlagi lastništva bodo morali rešiti sami, v sebi. Podobno »razcepljeno osebnost« zaposlenih poznamo že iz samoupravljanja, kjer so zaposleni pogosto kot proizvajalci navijali za višje cene, kot porabniki pa za nižje. Za takšna podjetja verjetno ne bi kazalo predvidevati posebnih organov participacije, saj bo vpliv na upravljanje prevladujoč že na podlagi lastništva. Upravni odbor družbe, v katerem bodo predstavniki zaposlenih-lastnikov, imenuje direktorja, ki operativno vodi poslovanje družbe. Z izbiro direktorja bodo lahko vplivali tudi na notranje odnose, stopnjo hierarhije, parti-cipativnost vodenja, način sprejemanja odločitev o delovnih razmerjih, socialnih vprašanjih in o drugem.
Prihodnjič (konec): Participacija za nelastnike
Informacije o objavljenih delovnih mestih dobite v podjetjih oziroma v organizacijah, ki so navedene v časopisu. Prijavitelj vas bo informiral tudi o roku prijave, delovnem času, drugih pogojih za zasedbo in komu pošljite vašo prijavo. Za informacije o objavljenem delovnem mestu odgovarja prijavitelj.
izplačilni dan: plače so po kolektivni pogodbi, zmanjšane za dovoljenih 20%. Več kot toliko si podjetje ta hip ne more izplačevati,« trdi direktor ter obenem obljublja, da bo, kot kaže, od sredine leta naprej že moč izplačevati polne plače. Zdaj dobijo delavci približno 5000 din, povprečje pa je za kakšen tisočak višje.
Kaj zdaj, ko naročila že presegajo zmogljivosti Metalflexa? Igor Fon ima rešitev v žepu. Dogovarja se z nekaterimi slovenskimi podjetji, ki bi lahko prevzela del Me-talflexove proizvodnje. Jeseni naj bi bilo to vprašanje rešeno.
»Vem, da bom doma, v Tolminu, za to potezo kritiziran, češ, tu je dovolj proste delovne sile, delo pa
ENOTA LJUBLJANA
PRODAJALEC TEK. USN. ART.
prodajalec na terenu, OD 6.500 din, Grotex Grosuplje, Malo Mlačevo 31.
PRODAJALEC ŽIV. PRE. ART.
prodajalec mesne stroke, poskusno delo 3 mesece, OD 8.200 din, Zasavska KZ Trbovlje TZE Trbovlje, Trg Franca Fakina 12. DELAVEC BREZ POKLICA
proizvodni delavec, OD 8.000 din, Kolektor Idrija, Vojkova 10, Idrija.
POMOŽNI DELAVEC
komunalec I., poskusno delo 1 mesec, OD 7.013 din, Komunalno podjetje Hrastnik, Novi Log 4.
NATAKAR
pripravnik, za določen čas 6 mesecev, delo ponoči, OD 7.000 din, Brezovnik Milena Zagorje, Cesta zmage 67.
DIPL. PRAVNIK
OD 11.000 din, RGD Trbovlje, Tozd Rudarsko investicijske gradnje Trbovlje, Trg revolucije 4.
PRU TELESNE VZGOJE
zaželjene delovne izkušnje, strokovni izpit, za določen čas -12 mesecev, OD 8.000 din, OŠ Dušan Kveder Tomaž, Litija, Bevkova 3.
PRU TEHNIČNE VZGOJE
zaželjene delovne izkušnje, strokovni izpit, za določen čas -12 mesecev, OD 8.000 din, Oš Dušan Kveder Tomaž, Litija, Bevkova 3.
Izračun dohodnine
Tokrat smo izračunali dohodnino za Jožico in njeni sodelavki. Tako prejema prva 12.676 dinarjev bruto osebnega dohodka in vzdržuje enega otroka. Njen letni prihodek bo 116.670 dinarjev, za katerega bi morala plačati 23.944,40 dinarja letne dohodnine. Z akontacijami je svoj dolg zmanjšala za 18.249,70, zato ji ostane za plačilo še 5.694,70 dinarjev. Ob desetodstotni olajšavi (11.667,00 dinarjev) ji ostane za doplačilo še 2.428 dinarjev.
Druga pa je maja prejela 17.479 dinarjev bruto OD. Ima
tri vzdrževane člane in nobenega dodatnega prejemka.
Njen letni prihodek bo tako znašal 160.876,80 dinarjev, letna dohodnina pa 27.183,60.
Ker je vsak mesec plačevala akontacije, so te skupaj nanesle 27.354,40 dinarjev, kar pomeni, da bo tokrat država njej dolžna 170,80 dinarjev. Če bi izkoristila še predvideno olajšavo, bo morala država njej vrniti 4.675,30 dinarjev.
Tretja ne bo imela te sreče, saj je njen bruto OD 17.969 dinarjev, vendar nima nobenega vzdrževanega člana.
Njen letni prihodek bo zato 165.386,40 dinarjev, večja pa je tudi letna dohodnina, in sicer 44.085,20 dinarjev. Ker je z akontacijami plačala manj (le 35.569,70 dinarjev), bo dolžna državi še 8.515,60 dinarjev, ob desetodstotni olajšavi (16.538,60 dinarjev) pa le 2.272,00 dinarjev.
KUPON
Za dohodnino X
T časopis slovenskih delavcev
oddajaš drugam« pravi Igor Fon. »Toda v Metalflexu imamo čisto vest. V zadnjih mesecih smo znotraj občinskih meja in občinske pristojnosti storili vse, kar je mogoče storiti, da bi dobili delavce. Obvestili smo lokalno oblast, druga podjetja prosili, naj nam odstopijo odvečno delovno silo (deloma smo tu uspeli), dvestotim ljudem smo dali delo na dom. Ker potrebujemo zanesljivo proizvodnjo, smo nazadnje ugotovili, da moramo angažirati sorodne kolektive po Sloveniji, sicer bomo s trudom pridobljeni trg spet izgubili. Na to pa ne pristanemo!«
Boris Rugelj
MM
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 23
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in potovanja.
Pišite nam ali telefonirajte na številko 061/326-982 ali 322-975 Y59.k dan med 8 in 15, uro - naš telefaks je 061/317-298.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	Počitniški dom Premantura - ima 3- in 4-po-steljne polapartmaje - spalnica, predprostor, kopalnica, balkon. Plaža je v prijetnem borovem gozdičku. Cene do 1. 7. - polni penzion 370 din, od 1. 7. naprej polni penzion 460 din. Otroci do 12. leta 20% popusta; 20% od celotne cene lahko plačate 10 dni po dopustu.
2.	Apartmaji v Maredi - Najemnina apartmaja je 520 din. Prosti termini: od 21. 6. do 1. 7. in od 1. 9. do 11. 9. - apartma I; od 18. 6. do 30. 6. in od 17. 6. do 29. 8. - mali apartma; 18. 6. do 30. 6. in od 29. 8. do 9. 9. - veliki apartma. V terminu od 1. 9. do 11. 9. je cena 160 din (25% nižja).
3.	Bungalovi v Pineti - Novigrad
a)	mali apartma -3 + 2 pomožni ležišči: spalnica, kuhinjska niša, kopalnica, TWC, balkon, terasa. Najemnina apartmaja 215 din na dan; cene penziona - odrasli 360 din, otroci do 12. leta 265 din. Prosti termini - desetdnevni - od 28. 6. do 8. 7. in od 27. 8. do 6. 9.
b)	veliki apartma: 5 ležišč in 3 pomožna - 2 sobi, predsoba, TWC, balkon. Najemnina 270 din na dan; penzion za odrasle 360 din, za otroke do 12 let 265 din. Prosti desetdnevni termini: od 18. 6. do 8. 7. in od 17. 8. do 6. 9. Pension je obvezen. Bungalovi so v borovem gozdičku neposredno na obali - plaža urejena, otroška igrišča, balinišče, lastna restavracija in bife.
4.	Počitniški apartmaji v Monscni pri Rovinju
- Naselje apartmajev je 4 km oddaljeno od Rovinja v bližini znanega kampa Monsena. Urejena plaža je oddaljena 200 m. Apartmaji imajo opremljene kuhinje. Trgovina, ambulanta in avtobusna postaja so v neposredni bližini. Najemnina apartmaja je 135 din na dan na osebo. Termini so desetdnevni.
5.	Počitniški dom Fiesa - Dom je 50 m od obale; sobe so 3 posteljne z etažnim TWC. Penzion za odrasle je 340 din, otroci do 2 let brezplačno bivanje; otroški - polovični obrok do 14 leta je 220 din. Prijave do 30. junija.
6.	Počitniški dom Dramalj - Crikvenica. Dom je le 50 m od obale, sobe so 2-, 3- in 4-posteljne z lastnim TWC. Cena penziona za odrasle je 365 din, za otroke do 10 let 265 din.
7.	Apartma v Barbarigi pri Pulju - apartma za 5 do 6 oseb - dve sobi, kuhinjska niša, TWC. Najemnina je 550 din na dan.
8.	Hotel Belvedere in hotel Marina Izola - bivanje v 2- in 3-posteljnih sobah s kopalnico. 7-dnevni paketi (polni penzion, samopostrežni zajtrk, nacionalna večerja, panoramska vožnja z ladjo, dve uri tenisa in ena prosta vstopnica za diskoteko). Cene: junija 197 DEM za paket na osebo, julija 260 DEM za paket. Otroci brez lastnega ležišča 50 % popusta, otroci do 10 let 30 % popusta.
9.	Počitniški dom Rab - otok Rab - 4- in 6-posteljni apartmaji, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, TWC,
balkon (veliki apartma še galerijska spalnica). Cena za mali apartma 550 din na dan, za velikega 600 din na dan. Termini: od 29. 6. do 7. 9.
10.	Kranjska Gora - Čičare - garsonjera za 4 osebe: spalnica, kuhinjska niša, TWC. Termini so praviloma 10-dnevni od 20. 6. do 31. 7. in od 10. 8. dalje. Najemnina apartmaja je 495 din - zadal j še obdobje kot 10 dni je 7 % popust.
11.	Bohinjska Bistrica - Kobla I - veliki apartma za 6 oseb, dnevna soba, kuhinjska niša, galerijska spalnica, TWC, balkon. V času od 10. 6. do 24. 7. in od 15. 8. naprej - praviloma 10-dnevni termini. Najemnina 515 din.
2 apartmaja za 4 osebe, soba, kuhinjska niša, TWC, balkon, v času od 10. 6. do 22. 7. in od 24. 8. dalje. Praviloma 10-dnevni termini, cena 480 din na dan.
12.	Počitniški dom Poreč - Materada - bivanje v lesenih 3- m 4-posteljnih bungalovih, oddaljenih 50 m od moria. Maniši bazen za otroke, urejen pomol, možnost izposoje surfov in čolnov. Sanitarije so skupne. Cene: penzion za odrasle 370 din, otroci do 10 let 295 din, od 10 do 15 let 320 din.
Možnost postavitve prikolic in šotorov. Termini. Septembra dodatni popusti.
13.	Počitniški dom Novigrad - Pinota - Bivanje v 3-in 4-posteljnih sobah. 7- ali 10-dnevni termini julija in avgusta.
Polpenzion za odrasle 320 din, za otroke od 4. do
14.	leta 210 din.
14.	Počitniška hišica Palegrin pri Umagu - za 4 do
5 oseb: spalnica, dnevna soba, kuhinja, predprostor, WC, kopalnica, terasa in vrt. Termini od 19. 8. naprej - desetdnevni - cena do 29. 8. 535 din na dan, kasneje pa 455 din.
15.	Počitniški stanovanji v Červarju A/l
a) večje stanovanje za 4 do 5 oseb; b) manjše stanovanje za 3 do 4 osebe. Prosti termini od 20. 6. do 30. 6. in po 19. 8. dalje - desetdnevni. Cene: od 20. 6. do 30. 6. in po 29. 8. 395 din ha dan, v času od 19. 8. do
29.	8. pa 480 din na dan.
16.	Počitniške prikolice
AC Lanterna - več prikolic od 20. 6. do 20. 7. in od
30.	7. do 28. 9. 10-dnevni termini. Cena 375 din na dan
AC Rabac - dve prikolici od 20. 6. do 20. 7. in od 9. 8. do 28. 9. - 10-dnevni termini. Cena 375 din na dan.
AC Zelena laguna Poreč - od 20. 6. do 10. 9. Najemnina za vse obdobje 24.000 din.
AC Pila - Punat - otok Krk - najemnina 420 din na dan v pred- in posezoni 360 din. Prosti desetdnevni termini od 20. 6. naprej.
AC Stoja (KO) - 4 prikolice z baldahini za 5 oseb. Prosti termini od 1. 7. do 11. 7. Najemnina 520 din na dan
AC Indjija (KO) - 3 prikolice z baldahini za 5 oseb. Prosti termini od 1. 7. do 11. 7.. Najemnina 520 din na dan.
AC Zagori pri Crikvenici - prosti desetdnevni termini od 1. 7. do 1. 9. Najemnina 340 din.
C. PRODAMO
1.	Počitniško prikolico IMV Adria 450 - letnik 1977 z osnovno opremo in dodatnim 801 hladilnikom, baldahinom in lesenim podom. Cena 30.000 din. Za 1991 je že plačana najemnina za prostor v avto-campu Pila-Punat na Krku.
2.	Apartma v Červarju - velikost 22,96 m2 - predprostor s kuhinjsko omaro, TWC, dnevna soba, spalnica, v nadstrppju pograd za 2 osebi, balkon. Cena 529.000,00 din ali 40.000 DEM.
Vsem gostom Atrisa želimo prijeten oddih. Vsem, ki se še niste odločili, pa predlagamo, da svoje želje sporočijo Atrisu - Borzi sindikalnega turizma po telefonu 061/322-975, 326-982 ali po telefaksu 061/ 317-298. Rezervacije vplačate na žiro račun Atris d.o.o. Ljubljana št. 50101-601-92077.
Še naprej bomo z vami sodelovali: Doro Hvalica, Irena Prusnik in Metod Zalar

iiiiiip
f-|<L)f0>>rd>O
S-5-3 'g °5
rt	q,T$ P ,D o;
pgB.8.|°8,
misiji 111,1if1
=!■" 8 r"° 83u
■g z s .tl ul'!
•S > <0 § '2 •- "S 'E
83 o 'o S > ■£ >S
S.-S E |S F ! Si
g - u n, °* ffl -S 8
g3 « „ co g... R 3 CijSD^S O >N '*J W o o
J* (L ■' O w )(/3 w (C C 3'
„ g e«
i i 0> O i Tj I O G3 CU ^ V .. O J* O -*->
ffg g s 3 &'g’d 8
E -a •“ ii » ’«! j a °*
||-§|a£°p
!l!hž|5l
•g £ H -sŠ"oS!S
" S 6 ▻ g | S
.5.3 A A-S. g
g.-g£aio
aEgi^.s
"Sl 1*85*8
ap” e sp
-B
.sp E S. o .2 -S § > ~
ssg&P
8 3 'ti *3
J<1*|
č3||s
| a S|^ SS-lll
'ti o
IS e S S 8
11 ¥1-31
a||.s
I E E K2 o
'ti 2 2 c M g
« >jg a^ o
liss |”ŠižHSg
«SSf-2|
‘J-SU g
11^ «°
5IH51M! El lili Hill iii «5$ itiiStha .iJSfliifit!« =slss°
a .a g e
ti <y >U o ^ ti ti ti
JŠ3..S3 ?3|’" M 3 33 E
E 131
§.° >a « .2.3 M « g
•h >Q N cC £
s-3
~ o'S*g|f
5 <v S O* > .D ti*
3 °|-g
1 .-O
**Kv . □Jv*.’1*	■iai.’i\¥»UMM«WWMKlMwtfHKIBHPI
11 »Siti iifli P;iaSl|li llilisH. igtsl lil !*l-!sSl »-gcg^lea goS»a 1 -3 i ‘S 3 S)-3 « g I

•S||yS «6 g b ▻ 'F 1 8*0 Tj |.
11=’S
«-gegggea g Tj g> £ 3	1 -a «'S
-§v°i;g- |sa§ Pl^ll-s ii|55 85!; 2 eI«S§°ž ° a g % ° «3:a “1
! I ° ^ S | ag |	'? E 1 ” c ***-*-
If
s §
Uš
|3&
> RO o Ji
ti O
ti* r
is-ssgrfi# §*t.s^i §f JI §| flp! ipls-s
■S3.S«N£J5h:cmc
8 aK «'S^°>2 Sf^č-S6”-|
S «"S 6c.5.Ž 8 -g E g, E -s- o ,g :=•.§
PJ.s.3 il-Ss-šIšlis
iES c3,a
n-§ 5 s?
-Q O '-C >o
>111-5
s 8 •£ t
k O. ti co
«:S &
■§5
s .S
25 O 2 25 .S cd T3 • cd • o CZ) . to w m t*
> oo H > r-*	2
>53 E c
ӣg
til ti
S
E ^ tj
x> g c:
O CZ) C/3
a> o >M ti ti >u
* 1
!•§„ •ti ti o
■s ;s
S e«
O >U
o cd
N C > 'M 1.8 $ o;™
O O c
E 5 I
s. E h s»# EiS
i.!-;£
ES-g in
g.|!$
Oh0hN
■IUhH

-.

^6UWiT /i
l> 00 cc CD M CO
.<i

h
r-H Irt m o CT) IM CD ^ t>- i> M ti NiflM
SK5
co rfi t> t> a>
^ M O) ^ O OD
O) l> cn ^ O) oo
Oo^O(i)On.ti* o o) r~> bo ti* ^ n, ti
5 5
S c e N a.s
&828y!?
-SS..3S.- -S S &«,
p.lla-sv
g.SgjiSASaSSJijiSiABaiBgSSi
I tih-8.il lin; |i8 ■§•
bŠ"!!Ee
^ D ti
> E? E
E^2i5^0"<u<u- Ee S C'S’S - a 3 3 O.N o h ih.2 3 « « 5 'c ° h 2- „ ali 6 Is-^l ^ a-^e'ftS Sfllg-S-S^S g 8	8 E
>5 0-6« § s3.2 i «51|s.8 I o5p?!| s R-. oS?o!?g N 0.-C
! S 5
O B.^ S fc o ® .. M
!s1l!SH$Ii=
- e -Š -s | g;
CO H M 02 CO CD CD ^ CO
• ti
ti" m m
^ lO N t> O) l>
uti
*5T

S2>
S ti E g ^5-S.Ei
Qi®o’0>ooS"1
.g-Ss &.*§!> •S.-S N ^
o Ti *. g
ti<22 o o, 2
O	tis
s fl -ti
_	„	01 9>
^ cloSiS-js-C « ti
CSOMOOr^-r.
2i « Oi Oj ti :ti*
-O J* ti O O. o 23 oj >
ti .55, S-Snmt-
ssi*f
° S B g 3
e g g -o 'd 'S .ti
O O O "o
O O O CC CN <d" O
Mam 6
ti. S 3 ^ M
Isslf*
lil |l
p ti T3 E > O
. . 0> ti Ti
> -r 2 o '
lisr-
|iE|^E?ESi|gliioo°
■O . Cflti^nti TitiO>y
■S> " 5-3 S 2 M 5:	« ti. -N
Cfi mCTOTnmD, N > N rH I I Icncn
iiii-i5SS|pl|I|-|
HMM a® .M >	.3 U
S n S^^STii^lS:™«2
o o a] M2: u
p p- . ^ > T ti n r-
•S. i S S ti
>3 N ti T -1
ipsi
.ti ° 2 M g
^ tn O-op
:£- l-tn St
fii;*
O c 3 p
. a*s
i > ^ _, czi 0 n 5 p .h
■ P N ti ti ti ; m m NO
iv« S o O iš
0 lil 2
tS 0 -s 5 rg .
CO O O
^ ti.^
>C0 _M
«>3
to ca
52-S
cd o
*§ &'£«■ Q* O Q* go tUD 3
tUD C c/2
S-S| 1
S > o 2
S 2^ s
c P*'E id ^r
•55 U ^ o ^2 g cu ° T -S
E -g >d ■- o
T o o :o n ejo.
"oi -g a-ti S)
eS-Fsl
mn
a :s! § S tI §1
co 0,23
!•§
3 o
O M 'co1 n, 0 a
ss? =
60 ti to
lili
E § .E E* T.Š.2.S) £ c c si
g^-S >
.E -5. > >3
.3 N p-.S
S e s o
Sfc> ^■g^> ■g-g,°-S ti- 0 3 e
rrt ->CJ Cd
lasi
. PQ^ S §. :
i-SAHS
*" N ti-T
U a“l
Iti=5
it!!6
tl! Ir

s3i1f
(d
N V-U X m
,p|p!
i5ll!ll
lili
ro
2 > ~
i,S ' C 1 E § >23
o S . e ec
3SS* lllls8-*! 81 5^e3.28^13ši18i
-3 ° -5-^1 €S-“
15lil|ss
■a<bu=iiA«
g -a -a & e Ji a 5-E
g cE .0 ■S 2 O 5 51 o N1 T . 11 g. 8 .ti n - oft«oP«
lip s-ah o01 &i •§•«■; as5 tis:! lili 6 - >««
1 • "=l| illi«ll|j !KtHllK|;i25|1i1:
= s,-s.2 = b a ^|||||t |«| 1 |i|| s-2|ls«
„ illispisilppir
,3 i a i ec a s S'Et 2
ti 01 T 0.23 fl ^ co oj
las es g||-g4|s
■gS3^oS S& 'g 2 - g s g'« o .a m'S cE v
■a-S-S s g gz «
EllfS
S ^11 O
. _ VO >u 1 « ti ! *-» T3 r§ 2	"
>BSai-§fm2 la«55«'asi'6M9 1°
•S 2 .E >0 a
■<u w 5 E E
»lltKo*
g >2; o
5 e-Jj.e oT o.> ■ 3*5 5.u^
oT3|||°g.ti|g>|.E.I--g8.E
--g^-ss-gs^gp^^itiaai
ifi=4
mn
•il*u
f-n-sii
‘um
3 3 ” y
UllpSlIe
lilil
8 >11-2
| .5^1 g-1
imm
i-ssg*-
9-s.8-9^1
Sbl al;
E ” I
2 > > e
! 5 S e
2	PffsS-E-u^ -
E 'C muJ? g S o ‘g S «
3	°* e .g ° i5 g ^ E ^ »
2 'Sflspplaf tlllllitPI aNs|M
alii-E 9i's is 2 g §'s-a
Š 5,'Š STŠrgg-s S « S N g 5 g š 8 "JS-S Kts b:?P

:!P!ih
3 g* S N tošig
g-lilB-ig
So ^ S	2,0 -o	C2«	S	o’8-« «	E 3	3	-o
-g s	o, ti -o	o>y	e « «	a	ta,— 13 £	'ti 2;	s -s>-~ Q	ti
- -	2 s	g =x «	S o o	a	'C JS ^ -§	aS.	I S S 3	"H,
O O :S O ti O. g BS RN
•g T O 3 T
Ssi-I
...11.
^ ® ti II g, 2
S -5| S
-9 033
ali!
o .H •
..4ili$!iPii|iSliiP
•2.e'~4!-3 S.^'?ra2 8 o^O o.^ S
...2 ^-S.ss a N.ti-R o "a S ■$,•" o S k, « 3 g a
»"$§ iitiiiiii lill-ltilliriišSs
ti%Hriii;i
85 b-tl 3-s as a-B3:-E
C8 ^
8 5
-0-s-dS.M
P* o . o S
O >«5

r;% o. g S
y M > 'C
Ofl^o»S«
SSti0jSo«
liotlil lilfliflilji
35 I b-^ci a "a E tiO
S.2.NS = t
Q ->2i a a 8
o^S tiS>|
c/> j
00 OD
f-i cd -g o <y -s
03 (U „	» U ’ZL
r—l O q; Q; Cd C
silim
5 Iti Is!
5 o a :ti 1 'E m ^ M o "S 60.1 2
“gald-gi
o g .„. .ti 2! .0 •«
pMlal
5 8".S 3^ 8 5 > S .5 m ” ,g
y <v 1-1 > b
j-Stf S|Si
83 „3 « >
ličili
|fl“!!i
® E „ o ti- u <u
ialti3!
?imu
C D* D* > to O
000000000 o o^ o_ o^ o^ o^ o^ o^
oin-^eoiocdaTcDCD
TflNC-HOinCDOlN
cot^coHt-coinHio
cooiddcocdcdtNcb
T—i r—I i—1 i—l 1—1 CN M
OOOOOOOOO OOOOOOOOO CO co' CN csf CN o' 03' t>
CT3 03 CO lO 03 03 CO CO CO 03l>cq03COC~l>0303
t^codod^ddco
1
jo 'd
«3-a
3 ST-®!
-g -g - ^-5
•§ -a
« o g	ti g g
3SIŠHIIŠ it Silil?
cgN.^^CdCO0^*^
Ii1p3=al
SEižNlSlc.a’
lii sll|-ils=o * ™5|^>1®|”|820
l5pSiHlh.il
sti.: .r
N*
eo.5
illjilll- &lff Ulili izlili!
g| °l s=||| s.« S. s
2.s.^ 8 o,gsa.! 3-^5 S S S)o1 ai S’« St ^
.......oiaT:sla>8Na8ti
HE8:>F^5^ p!s S ^ 8 e -i .2,5 i- o ^
tFS-a-ŠMSasl
u o o >u
<L> c* c D
D >ti u 5 o M E
^ C 3*d
o g.1 ti
| s
^ [fl g O
3 a a e
33 T E 3
.ti a ti 2
ti d M .2 ti ■-< O) C
3 «
Ulj
»lig
ti a> g
?! Is
O .2 O O O I O
S15 E *: E ti E N.-g 2 8^ g.j 3 § .5. g E "e »tu o:p,>55 «
!§!lliš.
8-c ^ ti ^ o .2.
la« m !t5,$g5.tig
u" ^ 3 -g a:E-11' -«
=■551 !?1 IH =
«3.8.8 5 2-*
”1A g.
ti ” U 10 GO Cd 3
•5 'G M g 5 ?<d« 1 e1t
.S “L N o
M M O g.
■A -3.0 E -3 E 3 o. E g g 2 m g.
y o —	3,1 > 8
e — . e .° « a
ti s iš-s«
$-« M -n 0 'C N 2 e ° ^ E
JP
S3o ItilHI«
lili
<ti 0.5. o3
■M

o u Slg1
BI" s-sa
*?2 S :E-3 'SftiS
HKSPKM
3 o — E sSg S
E-9 gT ttiiti
P.i|,
T o 26 a -p
a-gs^S
15 pl
O-tiT
5-S?ti5
P ?|3
15 t.Ebš '«
21.381
n 2 3'» .ti
> O n* g T
g o- ti 6 3
ISi5-Sg 22 n « E
CA 0»
.55 f/i
Iti
ce


aa
•^33
u-8 e
|t .2,
Tl OJ
a5-!
ai-s
“-o ti
33 o
sil
O Tl C
lis
^ o
S5-S
s|fo ag■ s.
IlindgEit
||iagl°g-”
a e 1.9 P a
SE m ® 52
S j« e X
«i n > ca
ca 'zz s — ec u S e m
Ui c E -E O
«Is 1 s
SSs s
on.— ^ e ro ■ ■ o ^0 w
®'5 giss ®
13 S2 ™ e o«
»«g>N |
e .= cb n e ač ezi >0 n .5


Bn
io TE'.
časopis slovenskih delavcev
življenjska razpotja
Ljubljana, 21. junija 1991
Junijske pokojnine višje
Prva uskladitev pokojnin po noveli zakona
Junijske pokojnine bodo višje od majskih za 7,22 odstotka. Ker povišanje pokojnin velja od 1. maja 1991 naprej, bodo upokojenci prejeli še razliko za maj v višini 7,22 odstotka majske pokojnine. Upokojencem, ki imajo pokojnino višjo od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (4.449,70 din) pa bo od pokojnine za junij odtrgan poseben prispevek za solidarnost (poplave novembra lani), ki bo znašal tridesetino pokojnine. Poseben prispevek bodo upokojenci plačali tudi oktobra. Redni prispevek za solidarnost pa jih tako in tako čaka še julija letos.
Junija bodo zneski, ki jih upravičenci lahko pričakujejo '.u nakazilih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja takile: najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo znašala 4.449,70 din; starostna in družinska pokojnina po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov bo od 1. 6. 1991 naprej 2.224,90 dinarjev; denarna nadomestila za telesno okvaro bodo od 1. 6. 1991 v primeru telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe pri delu, od 934,30 do 280,30 dinarjev, v primeru bolezni ali poškodbe zunaj dela pa od 654,00 do 196,20 dinarjev. Dodatek za pomoč in postrežbo znaša od 1. maja 1991 2.966,30 dinarjev, in za tiste, ki so upravičeni do nižjega dodatka pa 1.483,10 dinarjev na mesec. Tudi upravičenci do tega dodatka prejmejo razliko 7,22 odstotka za maj 1991. Zajamčena borčevska pokojnina za kmete bo 4.449,70 dinarjev. Zajamčena republiška borčevska pokojninska osnova pa bo 8.339,80 dinarjev. Najvišja pokojninska osnova bo od junija naprej 19.799,50 dinarjev.
Najnižja možna pokojnina, ki jo pokojninska skupnost sploh lahko izplača pa bo 1.832,20 dinarjev. Najviša možna pokojnina, ki jo pokojninska skupnost lahko izplača, je 24.810,30 dinarjev.
Uskladitev pokojnin junija 1991 bo izjemna zaradi treh vzrokov. Prvič, gre za prvo uskladitev v letu 1991. Drugič, za prvo uskladitev po marčni spremembi republiškega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je uvedla za mnoge sporno metodologijo usklajevanja in je pokojnine zamrznila na ravni osebnih dohodkov v Sloveniji oktobra 1990. In tretjič to bo po dolgem času prva uskladitev pokojnin, ki jo bo pokojninska skupnost izpeljala, ne da bi si za to sposodila denar od Ljubljanske banke in od republiškega proračuna.
To pa seveda pomeni, da je marčna zamrznitev pokojnin
dosegla cilj, ki ga je slovenska vlada s takratno spremembo zakona hotela doseči. Pokojninski sklad ni več nevarnost za republiško bilanco. Manj lepa slika je v denarnicah upokojencev.
Finančni položaj pokojninske skupnosti je boljši tudi zato,' ker je republiški proračun poravnal pokojninski skupnosti dolgove federacije iz preteklega obdobja. Dolg je bil poravnan z obveznicami.
In še čisto na koncu dobra novica za 280 upokojencev. Ta je lahko poučna za vse, ki slepo zaupamo računalnikom in lepo kaže, da je življenje krivično in da se pri tem ne da nič storiti. Mariborska upokojenka se je pritožila pokojninski skupnosti, ker ji je ta maja 1991 nakazala letni znesek za rekreacijo upokojencev v nižjem znesku (1.210 dinarjev) namesto višjega 1.810 dinarjev. Upokojenka je opozorila,
da so bili do višjega zneska upravičeni vsi, ki so imeli pokojnino enako ali nižjo od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Ta znesek pa je maja znašal 4.150,11 dinarjev. Mariborska upokojenka je imela dejansko pokojnino 4.150,11 dinarjev, vendar jo je računalnik zaradi denominacije dinarja zaokrožil navzgor na 4.150,15 dinarjev. Zaradi zaokroženja je upokojenka dobila 600 din nižji znesek za rekreacijo. Po njeni pritožbi je strokovna služba pokojninske skupnosti stvar raziskala in ugotovila napako. Ker so napako priznali, so raziskali še to, ali so podobno napako storili še pri kom drugem. Tako so našli 280 upokojencev, ki jim morajo zaradi teh nekaj par poslati dodatnih 600 dinarjev.
Seveda moramo pohvaliti mariborsko upokojenko, ki ji očitno računanje ne dela težav in ki se ne da kar tako. Razmišljam pa tudi o tistih upokojencih, katerih pokojnina je maja le za paro presegla znesek najnižje pokojnine za polno dobo in ki zato niso upravičeni do 600 dinarjev več. Življenje je krivično!
Lučka Bohm
Po končanem delu tožimo, da smo utrujeni. Po težjem bolj, po lažjem manj. Tudi če delamo samo duševno, smo lahko zelo utrujeni. Če smo bolni, nas že najmanjše delo, najmanjši napor zelo utrudi. In to je lahko znak bolezni.
Doslej sem pisal, da moramo delo izmeriti, da moramo škodljivosti na delovnem mestu izmeriti, da moramo meriti tudi nekatere
Tako sem utrujen
sposobnosti človeku, ki dela. No, sedaj pa se moram ugrizniti v jezik. Utrujenost je nemerljiva - direktno. Utrujenosti ne moremo izraziti s številko. Ne moremo reči, da je Janez trdo delal ves delavnik in ima recimo utrujenost 100, medtem ko je Franci lenaril in ima ob koncu šihta utrujenost 50. Tega ni!
Utrujenost se izraža takole:
-	količina opravljenega dela je manjša,
-	kakovost opravljenega dela je slabša,
-	pojavljajo se neusklajeni gibi rok in nog,
-	ljudje si vzamejo spontane odmore,
-	večja je spremenljivost dela
-	nastajajo motnje v delovanju različnih organov
-	so tudi motnje v spretnosti.
Na podlagi izračunov delovne storilnosti, so ugotovili, da je ob koncu delovnega dne učinek dela celo do 60 odstotkov manjši kot prve ure.
Pri delu lahko opažamo, da je v drugi polovici delovnega časa več spontanih odmorov. To so odmori, ki niso organizirani in si jih ljudje vzamejo kar sami od sebe. To je neke vrste samoobramba pred izčrpanjem. Ponekod je to celo do 25 % odstotkov vsega delovnega časa v drugi polovici delovnega dne. Pri duševnih delih opažamo tak odmor kot neko prisilo, saj delavec takrat ne misli na tisto delo, ki ga mora opravljati. Pri skrajšanem delavniku so opazili, da se je število spontanih odmorov tudi skrajšalo. Ko so pred leti v neki tovarni prešli od 10-umega delvnika na 8-umega, so ugotovili, da je bilo za 28 odstotkov manj spontanih odmorov.
Ko nastane utrujenost, delavci delajo zelo neenakomerno. Nekaj časa delajo bolj počasi, potem pohitijo. Ko je človek utrujen, porabi več energije za enako delo, poleg tega so opazovali pulz, ki se je ob večji utrujenosti bolj počasi vračal na normalno stanje. Opazili so tudi, da količina krvnega sladkorja pade pod normalo, vendar je do vseh teh sprememb prišlo pri precejšnji utrujenosti.
Motnje v spretnosti se kažejo tako, da je delavec ob utrujenosti nespreten, nepazljiv, njegove kretnje niso usklajene. To najbolj opazimo pri vožnji z avtom. Nenadoma prezremo prometni znak, ne zavedamo se, da smo v naseljenem kraju, ki ima omejitve hitrosti.
V nekaterih industrijskih panogah je obremenitev delavcev res velika, ponekod prevelika. To vpliva na poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom, število poškodb tako na delu kot sicer se veča. Hudo izčrpanje organizma hitro izrabi telo in pospeši staranje. Tako izčrpani ljudje le redkokdaj dočakajo starostno pokojnino.
Delo moramo organizirati tako, da človeka ne izrabimo prehitro.
Piše: Vika Šauta
Ko boste lahko brali ta moj prispevek o stanovanjski zakonodaji, bo že znano, ali so poslanci Republiške skupščine v tem tednu našli čas za razpravo o najnovejšem osnutku zakona, ali pa so ga kot manj pomembnega odložili na zasedanje po »dnevu D«, kot temu zdaj pravimo. Ne glede na izid skupščinske razprave mislim, da bo pošteno, če razložim, kakšne nepričakovane rešitve so se pojavile v najnovejšem osnutku Zakona v zvezi s prodajo družbenih stanovanj. Naj vas spomnim na zatrjevanje resornega ministra, da namerava narediti red na stanovanjskem področju, uvesti tržne odnose, izboljšati alokacijo stanovanj, zni-___________	žati gradbene cene in še kaj. Morda gre v zvezi s spornimi določili
Razprodaja družbenih stanovanj
v novem osnutku samo za neznanje, morda za površnost, možen pa je tudi vpliv čisto določenih osebnih interesov posameznikov na dogajanja v stanovanjski sferi.
Za vrednotenje družbenih stanovanj, ki jih bo mogoče odkupiti na zahtevo, bi morali predpisati posebno metodologijo. Nekdo pa je predlagal, (področni minister pa je predlog sprejel!), da za te namene povsem ustrezata že veljavna metodologija in pravilnik za vrednotenje stanovanj. V gradivu za razpravo je objavljen izračun, po katerem bi bilo mogoče odkupiti povsem novo stanovanje (zgrajeno m kupljeno z družbenimi sredstvi, po 1.500 DEM za m2), ovrednoteno po omenjeni metodologiji, za 560 DEM za m2 (upoštevajoč 30-odstotni popust). Če pa zmoreš, lahko kupiš isto stanovanje z enkratnim plačilom (60-odstotni popust) celo po 320 DEM za m2. Odkupna cena starejših stanovanj bi bila seveda primemo nižja: v 60 let stari, trdno sezidani stavbi stanovanje 100 mz od 20.000 do 35.000 DEM.
Odkupna cena družbenih stanovanj naj bi bila torej dva do trikrat nižja od dejanske, kljub temu da je 30-odstotni popust pri odkupu na zahtevo že takorekoč sprejet. Če tako nizki ceni dodamo obljubljeni popust na enkratno poplačilo kupnine, potem postane jasno, da predlagatelji zakona mirno navijajo za popolno razprodajo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada, ne glede ha kakovost, starost, prometno vrednost, uporabnost. To pomeni, naj bi ogromno družbeno vrednost, ki smo jo vsi zaposleni in upokojenci gradili s svojimi prispevki 30 let, dobesedno podarili bodisi sedanjim imetnikom stanovanjske pravice ali njihovim sorodnikom, ali pa premetenim špekulantom, ki bodo na ta račun lahko v nekaj letih precej zaslužili. Zaradi tako nizke kupnine bi lahko prišlo do številnih neprevidnih nakupov sedanjih imetnikov stanovanjske pravice, ki kasneje ne bodo zmogli stroškov vzdrževanja. To bi povzročilo razdiranje kupoprodajnih pogodb in ponovne možnosti za še cenejše nakupe za tiste državljane (in najbrž tudi tujce), ki imajo denarja dovolj. Stanovanja bi torej menjavala lastnike, kupnina zanje pa bo trikrat prenizka in želenih sprememb v alokaciji stanovanj ne bo. Za nove zasebne lastnike pa ne bo omejitev pri določanju najemnin, kar pomeni, da bodo večji del stroškov za vzdrževanje — če bodo hiše sploh vzdrževali — zaračunali najemnikom.
Nekaj podobnega naj bi se zgodilo z najemninami za preostala najemna (sedaj družbena) stanovanja z uveljavljeno stanovanjsko pravico. Najemnina se bo namreč določala po metodologiji, ki bo izdelana za neprofitna najemna stanovanja (stanovanja za socialne kategorije upravičencev). Torej bodo najemnine tudi v prihodnje neprimerno nizke, ne glede na kvaliteto in standard obstoječih stanovanj. Zato bo stanovanjski sklad propadal še bolj kot doslej in življenjske razmere v nekoliko starejših hišah bodo še slabše kot danes. Verjetno bodo takšna stanovanja zaradi slabega vzdrževanja na trgu povsem brez cene, morda jih sploh ne bo več mogoče prodati. Potem prideš, če se domisliš, do zelo poceni gradbenega zemljišča sredi mesta.
Rekli boste, da pretiravam. Morda res. Morda se bo vendarle zgodilo, da se bodo poslanci takšni razprodaji uprli, morda se bodo odzvali sindikati, upokojenci, Delavska stranka in še kdo. In v tem primeru lahko predlagatelji mimo rečejo, da so zadevo slabo preračunali. Poskusiti pa je bilo vredno.
Priročnik za sindikalne zaupnike in strokovne službe podjetij
Kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo v praksi
Vsebina:
Gregor Miklič:	Uveljavljanje normativnega dela splošne kolek-
tivne pogodbe - delovnopravni del
Brane Mišič:	Delitveni del normativnega dela splošne kolektivne pogodbe
Mag. Janez ženi: Podjetniško zasnovan sistem delitve osebnih dohodkov (na osnovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo)
Dr. stane uhan: Uveljavljanje tarifnega dela kolektivnih pogodb priloga:	Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo
Cena 170 din
Naročila pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 321-255, 310-033
1. račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu; 2. knjigo(e) pošljite po povzetju
Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
_________izvodov priročnika KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO
V PRAKSI po ceni 170 din. Naročeno pošljite na naslov:------------
Ulica, poštna št., kraj:------------------------------------------------------------------------
Naročeno dne: —________________________________________:___Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Priimek in ime podpisnika:
žig
Podpis naročnika
11
Na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list Republike Slovenije št. 8/90) je Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na 13. seji dne 12. junija 1991 sprejel
Pravilnik o vzdrževanju, uporabi in zavarovanju zbirke podatkov o članstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
I.	Splošne določbe
1.	člen
Zbirko podatkov o članih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predstavljajo računalniško obdelane pristopne izjave posameznikov, ki so se s podpisom izjave prostovoljno včlanili v sindikate dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: člani).
V zbirki podatkov so naslednji podatki o članu:
-	identifikacijska številka,
-	ime in priimek,
-	rojstni datum,
-	ime, kraj in občina podjetja, organizacije ali ustanove, v kateri je zaposlen,
-	sindikat dejavnosti, v katerega se včlanjuje,
-	datum vstopa v sindikat.
Skladno s 5. členom zakona o varstvu osebnih podatkov veljajo za zbirko podatkov o članih pravila varstva osebnih podatkov.
2.	člen
Zbirka podatkov o članih služi organizaciji ZSSS za točno evidenco članstva, spremljanje gibanja članstva (vstopi, izstopi, umrli, odhodi v druga podjetja in ustanove, spremembe dejavnosti), za nekatere kadrovske podatke, za evidenco plačevanja članarine ter za izdelavo različnih analiz o gibanju članstva.
Zbiranje podatkov o članih časovno ni omejeno in traja, dokler obstaja organizacija ZSSS.
Podatki o članih, ki so izstopili, umrli ali pa jim je na drug način prenehalo članstvo v ZSSS, se izbrišejo iz zbirke podatkov.
3.	člen
Upravljalec zbirke podatkov o članih je Svet Zveze svobodnih sidnikatov Slovenije.
Upravljalec zbirke podatkov mora skladno s 13. členom zakona o varstvu osebnih podatkov vzpostaviti in vzdrževati katalog zbirke podatkov.
Za vzdrževanje in zavarovanje zbirke podatkov ustanavlja Svet ZSSS ob soglasju vseh sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ter ob skupnem zagotavljanju materialnih sredstev za njeno delovanje Službo za evidenco članstva.
Vodja službe je za delo službe neposredno odgovoren Svetu ZSSS.
4.	člen
Služba za evidenco mora vzdrževati podatke, redno nadzorovati točnost in ustreznost vnešenih podatkov ter zagotavljati njihovo sprotno spreminjanje in dopolnjevanje.
Na podlagi zbirke podatkov služba za evidenco po dogovoru med zainteresiranimi deli zveze pripravlja posebna poročila (sezname, evidence) članov po sindikatih dejavnosti, območnih organizacijah ter sindikatih podjetij, organizacij in ustanov.
5.	člen
Svet ZSSS kot upravljalec zbirke podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z zbirko podatkov poveri republiškim odborom sindikatov dejavnosti Slovenije in območnim organizacijam.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti Slovenije in območne organizacije lahko opravljajo samo servisne storitve za potrebe zbirke: zbiranje, obdelovanje, shranjevanje in posredovanje osebnih podatkov v okviru pooblastil sveta ZSSS kot upravljalca zbirke podatkov. Podatkov ne smejo uporabljati za noben drug namen.
Medsebojne pravice in obveznosti med uprav-Ijalcem zbirke podatkov ter republiškimi odbori sindikatov dejavnosti in območnimi organizacijami se uredijo s posebno pogodbo.
Pogodba mora vsebovati opravila, ki jih bo Republiški odbor sindikata dejavnosti ali območna organizacija opravljala za upravljalca zbirke podatkov, materialna sredstva, ter pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva osebnih podatkov in njihovega zavarovanja.
II.	Vnos podatkov in sprememb v zbirko podatkov
6.	člen
Pristopne izjave posameznikov, ki so se s podpisom izjasnili, da želijo postati člani sindikata dejavnosti in s tem ZSSS, se vpišejo v vpisno knjigo.
V službi za evidenco se na izjave vpišejo identifikacijske številke. V službi za evidenco se vodi seznam podeljevanja identifikacijskih številk.
Stalno identifikacijsko številko ima član vse do izstopa iz članstva, ne glede na spremembe imena ali priimka, podjetja ali ustanove ter sindikata dejavnosti, ki je sestavni del zveze.
Na podlagi identifikacijske številke ter podatkov na pristopni izjavi se vnesejo podatki o članu v računalnik.
7.	člen
Vse pristopne izjave, podatke o spremembah ter izstopne izjave hrani služba za evidenco v posebnem prostoru.
Dostop do izjav in podatkov o spremembah imajo samo vodja službe za evidenco in osebe, ki jih je pisno pooblastil vodja službe.
8.	člen
Na podlagi vnešenih podatkov o članu v zbirko podatkov prejme član člansko izkaznico.
Članska izkaznica, ki je last ZSSS in je neprenosljiva, se zaradi zagotavljanja ugodnosti članom in preprečevanja zlorab izdeluje pod posebnimi varnostnimi pogoji.
Član mora ob izstopu iz članstva ali prenehanju članstva iz drugih vzrokov vrniti člansko izkaznico lastniku - Svetu ZSSS.
Vrnjene članske izkaznice hrani služba za evidenco največ dve leti v posebnem prostoru.
če član ob prenehanju članstva ali izstopu članske izkaznice ne vrne, svet ZSSS izkaznico javno prekliče.
9.	člen
Vse spremembe v zvezi s članstvom (spremembe imena ali priimka, sindikata dejavnosti, podjetja ali ustanove, v katerem je član zaposlen, izstop ali prenehanje članstva) pisno sporočajo sindikati podjetij ali ustanov območnim organizacijam ali sindikatom dejavnosti.
Območne organizacije ali sindikati dejavnosti spremembe pisno posredujejo službi za evidenco, ki jih evidentira in vnese v zbirko podatkov.
O vnešeni spremembi služba za evidenco pisno obvesti sindikat dejavnosti in območno organizacijo, slednja pa sindikat podjetja ali ustanove.
Če je član izstopil ali mu je na drug način prenehalo članstvo, mora biti službi za evidenco posredovana tudi njegova izstopna izjava.
III.	Uporaba in posredovanje podatkov
10.	člen
Služba za evidenco lahko posreduje podatke iz zbirke podatkov drugim uporabnikom (sindikatom dejavnosti, območnim organizacijam, sindikatom podjetij ali ustanov) le na podlagi njihove pisne zahteve.
Iz pisne zahteve mora biti razvidno:
-	kdo zahteva podatke,
-	kakšne podatke zahteva,
-	v kakšen namen jih bo uporabljal.
11.	člen
Uporabniki podatkov (sindikati dejavnosti, območne organizacije, sindikati podjetij in ustanov) lahko uporabljajo dobljene podatke le za tiste namene, ki so v neposredni povezavi z organiziranostjo, financiranjem in dejavnostjo ZSSS:
-	za evidenco članstva v sindikatih dejavnosti, območnih organizacijah ter sindikatih podjetij in ustanov,
-	za dopolnjevanje in spreminjanje evidence članstva,
-	za evidenco plačevanja članarine,
-	za nekatera kadrovska in druga poročila.
Uporabniki podatkov teh ne smejo posredovati drugim osebam.
12.	člen
Upravljalec zbirke podatkov in uporabniki podatkov (sindikati dejavnosti, območne organizacije, sindikati podjetij in ustanov) - če jih je upravljalec s pogodbo pooblastil, da opravljajo del servisnih storitev zanj - morajo zagotoviti takšno vodenje dokumentacije o posredovanju podatkov, da je mogoče naknadno ugotoviti, kateri podatki o članih so bili posredovani, komu ter za kakšne namene.
13.	člen
Upravljalec zbirke podatkov ali uporabniki podatkov, ki jih je upravljalec za to pooblastil, morajo vsakemu članu, ki to pisno zahteva, omogočiti vpogled, kakšni podatki se o njem nahajajo v zbirki podatkov, ali pa mu jih pisno posredovati.
Vsak član ima pravico, da dobi seznam subjektov, ki so v določenem obdobju dobili podatke iz zbirke podatkov, ki se nanašajo nanj.
IV.	Zavarovanje podatkov
14.	člen
Upravljalec zbirke podatkov mora prek vodje službe za evidenco zagotoviti ustrezne organizacijske ter tehnične postopke in ukrepe za zavarovanje: zbirke podatkov, posredovanja in prenosa podatkov, aparaturne in programske opreme ter nepooblaščenim osebam onemogočiti dostop do naprav, na katerih se obdelujejo podatki o članih.
Podobne ukrepe zavarovanja podatkov morajo zagotoviti uporabniki podatkov, če jih je upravljalec zbirke podatkov s pogodbo pooblastil, da zanj opravljajo servisne storitve.
15.	člen
Vodja službe za evidenco zagotovi, da so vsi računalniški programi in zbirka podatkov o članih zavarovani z ustreznim ključem (šifro) in z dodatno posebno zaščito (back up).
Delavci službe za evidenco in delavci, ki vnašajo podatke o članih in ki jih je za to delo pisno pooblastil vodja službe za evidenco, so seznanjeni le s tistimi ključi (šiframi), ki jih potrebujejo za svoje delo.
Celoten sistem ključev (šifer), ki omogočajo dostop do vseh podatkov v zbirki podatkov in programov, poznata le vodja službe za evidenco in od njega pooblaščeni delavec službe za evidenco. Celoten sistem ključev (šifer) se v zapečateni kuverti nahaja pri predsedniku sveta ZSSS.
16.	člen
Dostop do strojne in programske opreme, prek katerih se vnašajo podatki o članih v zbirko podatkov, imajo le osebe, ki jih je za to pisno pooblastil vodja službe za evidenco.
Prostori, v katerih se nahaja strojna in programska oprema za vnos, spreminjanje in vzdrževanje podatkov, morajo biti ustrezno zavarovani.
Vodja službe za evidenco mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne more priti do slučajnega ali namernega uničenja podatkov.
V.	Končne določbe
17.	člen
Zloraba podatkov iz zbirke podatkov o članstvu se kaznuje skladno z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov.
18.	člen
Ta pravilnik je usklajen z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov. Določbe pravilnika tolmači Svet ZSSS.
19.	člen
Pravilnik začne veljati z dnem objave.
Predsednik Sveta ZSSS Miha Ravnik
Nadaljevanje z druge strani
bolj pa jih je prizadelo, da so morali ostati doma. V njih se je nekaj zrušilo. Vsak se sprašuje »Zakaj jaz?« Vsakdo ima o sebi neko vrednostno predstavo. Ta se v človeku poruši. Zaradi dokaj tradicionalne predstave o družini in moški vlogi v njej, moški še bolj trpijo zaradi izgube dela. Krhajo se odnosi med zakoncema. Žrtve so tudi otroci, najobčutljivejši del družine, družbe.
Tudi sama imam prijateljico, ki je brez dela. Veliko se o tem pogovarjava. Poskušam jo razumeti, koliko pač to lahko razumsko dojamem. Iz ene druge osebne izkušnje pa vem, da bi to, kar čuti in doživlja ona, lahko občutila šele, če bi bila v njenem položaju.
Ljudje okoli mene in okoli vas živijo v bedi. Pa tega ne želijo pokazati, kako skrivajo svojo revščino, ne želijo prositi miloščine. In kako mi je hudo, ko se možaku 50 let, ki me prvič v življenju vidi in mi pripoveduje o sebi, utrne solza v očeh, ki si jo nerodno obriše.
V meni je bil trenutek krize, za trenutek se mi je zazdelo, da se bo nekaj premaknilo v meni, da bom bruhnila v krčevit jok. V jok, zaradi razmer, ki so tega zgaranega človeka pahnile v stanje, da mora meni, tuji ženski, govoriti o sebi.
Premagam se, pogovoriva se
o možnostih za denarno pomoč pri nas, napotim ga na Center za socialno delo.
Kakšna je ta družba? Kakšno stopnjo brezposelnosti vzdržimo? Ali bomo imeli do konca leta 120, 150 ali še več tisoč brezposelnih?
Kakšen je odnos družbe do brezposelnosti?
Z največjo resnostjo in zaskrbljenostjo opozarjamo na ta problem. Ni ne ekonomske ne razvojne politike in strategije, ni zaposlitvene politike. Kje so ukrepi za ustanavljanje novih delovnih mest? Socialnega partnerstva ni. Tudi lokalna oblast ga ne pozna, razen ko se zaradi naših aktivnosti čuti ogrožena. Pa ni čisto res, da se v lokalnih razmerah ne da nič narediti. Veliko pobud je v osnovi zavrnjenih, idej ni.
Do konca problematiziram določanje nove socialne politike. Naj za konec citiram Veljka Rusa, ki opozarja pred »nevarno odvisnostjo posameznikov od usmiljenih samaritanov, političnih strank in državnega aparata.«
Marija Erakovič, Maribor
Sporočilo za Javnost št 11
Javna občila so razmeroma obširno in povsem korektno poročala o pogovoru predstavnikov
Odbora staršev za varstvo in vrnitev vojakov s predsednikom Zveznega izvršnega sveta Antejem Markovičem ter podpredsednikom ZIS Živkom Preglom in namestnikom zveznega obrambnega ministra admiralom Stgnetom Brovetom ob njihovem obisku v Ljubljani, 12. junija. Odbor staršev ob pogovoru opozarja predvsem na ponovljeno obljubo ZIS, da bo vojaški vrh kmalu sprejel starše na pogovor o izboljšanju razmer za obrambno usposabljanje in vojaško življenje obveznikov v JLA.
V Ljubljani je 14. junija delegacijo Odbora staršev za varstvo in vrnitev vojakov sprejel slovenski član Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek. V daljšem pogovoru so starši navedli razloge, zaradi katerih so vse bolj zaskrbljeni za življenje in zdravje svojih fantov v vojaških suknjah, saj ne od zveznih ne od republiških organov doslej niso dobili trdnih zagotovil za varno vrnitev slovenskih vojakov ob kakršnem koli možnem razpletu jugosloanske krize. Dr. Drnovšek je izrazil polno razumevanje za upravičeno skrb staršev in se je pridružil njihovim apelom, naj bi reševanje bodočega statusa JLA in s tem povezanega vprašanja ' obrambnega usposabljanja fantov iz Slovenije in iz drugih republik vsi odgovorni politiki in
državniki v jugoslovanskem prostoru iskali s strpnim dialogom in brez nepotrebnih zaostrovanj, ki imajo lahko nepredvidljive posledice. Pojasnil je svoja prizadevanja v predsedstvu SFRJ, v slovenski politiki in v stiku s tujimi državniki, da bi prišlo do uresničitve slovenske plebiscitne odločitve po mirni in dogovorni poti, za kar si bo prizadeval tudi v prihodnje.
Odbor staršev pozdravlja vrnitev prvih slovenskih vojakov iz lanskega junijskega vpoklica in se veseli skupaj z njimi in z njihovimi starši. S pretresenostjo pa je sprejel novico o smrtni nesreči vojaka Petra Hriberška iz Žič pri Poljčanah. Mariborski in ljubljanski odbor staršev sta svojcem tragično preminulega fanta izrekla svoje sožalje in ponudila pomoč vseh slovenskih staršev v njihovih najtežjih urah.
Odbor staršev za varstvo in vrnitev vojakov
Odprto pismo In Javni poziv Draglšl Marolevlču
Spoštovani kolega Dragiša Maro-jevič, predsednik Stranke za enakopravnost občanov!
V Stranki demokratične pre-
nove Slovenije smo se vedno odzvali na Vaša vabila, pa tudi Vašo stranko smo povabili na nekaj srečanj, ki smo jih organizirali. Še posebej nas je veselilo, ko ste se začeli aktivno zavzemati za pravice pripadnikov drugih narodov, ki živijo v Sloveniji, brez nepotrebne politizacije, sklicevanja na pomoč iz Srbije in federacije ter brez nepotrebnih groženj in radikalizma. Na srečanju v Domu Španskih borcev pred meseci sem imel občutek, da sem na zboru lojalnih državljanov Slovenije, ki hoče kulturno in prizadeto opozoriti na primere neenakopravnega položaja oz. tretiranja Neslovencev v Sloveniji. Za takšna opozorila smo imeli v SDP Slovenije vedno razumevanje in smo si po svojih močeh pred plebiscitom in po njem prizadevali za vsestransko zavarovanje državljanskih in drugih pravic Neslovencev v Sloveniji. Tako, ko je šlo za ustavno razpravo, za kritiko napačne vladine razvojne in socialne politike, za vprašanje državljanstva ali za Vaša opozorila o primerih nesprejemljivega odnosa oblasti do pripadnikov drugih narodov, ki delajo in živijo v Sloveniji. To bomo počeli tudi v prihodnje, ker menimo, da je odnos do Neslovencev eden od pomembnih kriterijev siceršnjega	demokratičnega
vzdušja, ki naj vlada v samostojni Republiki Sloveniji, ki naj po-
stane sodobna evropska pravna in socialna država.
Kljub vsemu navedenemu ali pa prav zaradi tega ne morem drugače, kot da Vam izrazim svojo zgroženost in globoko nestrinjanje nad ocenami in metodami, ki se jih poslužujete v zadnjih dneh. Mislim na ocene, ki namerno potvarjajo dejstva v zvezi s položajem Neslovencev pri nas, na grožnjo o zaprtju Karavanškega predora, zlasti pa na neslanosti o pozivanju na pomoč JLA, katere rezervni sestav naj bi bili člani Vaše stranke. Takšne ocene in aktivnosti so, v to sem prepričan, v nasprotju z resničnimi interesi ljudi, ki jih želite zastopati. Ne morejo prispevati k reševanju njihovih problemov, lahko pa jim temeljito poslabšajo položaj, ker jih prikazujete kot nelojalne državljane Slovenije, pripravljene, da se s pomočjo nasilja od zunaj uveljavljajo v Sloveniji. Zato Vos javno pozivam, da v lastnem interesu in interesu ljudi, kijih zastopate, ponovno presodite zadnje poteze in umaknete neresnične ocene, pretirane zahteve in ustavite akcije, ki vodijo v neproduktivne konflikte, nestrpnost do Neslovencev, medsebojno nezaupanje in izolacijo Vaše stranke.
Ljubljana, 19. 6. 1991
S spoštovanjem, dr. CIRIL RIBIČIČ predsednik SDP Slovenije
Alternativne počitnice, radi ali neradi
Morju se bomo verjetno odrekli, ne pa poštenemu dopustu
Pogosta vabila, da bi letošnje leto preživeli dopust doma, na območju Slovenije, kakršna koli jutri pač bo, so v glavnem odveč. Predvsem zato, ker smo začeli bolj sanjati o kruhu kot o zadevi in zapravljanju. Pa tudi tisti, ki imajo še vedno kaj pod palcem, bodo temeljito premislili, preden se bodo podali na naš, doslej tako priljubljeni jug. Ni kaj, v tej naši demokratciji, ko človek ne ve, od kod, kdaj in zakaj jo bo skupil in je vsako potovanje nekoliko tvegano, se je še najpametneje odreči še tako mikavnemu morju. S tem pa seveda še zdaleč ni rečeno, da se moramo odpovedati tudi zasluženim počitnicam. Nikakor ne.
Če nas slovenska obala ne navdušuje, mnoge med nami ne preveč, potlej ne moremo trditi, da smo ostali praznih rok. Možnosti imamo veliko, saj, če smo iskreni, svojo domovino, svojo Slovenijo, bolj slabo poznamo. Kje vse še nismo bili, koliko lepih krajev si še nismo ogledali in koliko je še izletniških točk, ki zanje še slišali nismo? Zakaj ne bi, denimo, vsaj nekaj dopustniških dni namenili brezskrbnemu, pa zato toliko bolj mikavnemu pohajkovanju po bližnjih hribih? Verjemite, lepo se bomo imeli. Veliko lepše, kot bi se imeli doma, ali na primer kje ob umazani vodi na prenapolnjenem kopališču.
Tu kraljuje Blagajev volčin
Poznavalci, ki sta jim izlet-ništvo in planinarjenje konjiček, nikakor ne morejo zatrditi, da je ta ali ona izletniška točka, ta ali oni vrh naj, naj, naj... V tem pogledu namreč premoremo presenetljivo veliko. In med tistimi vrhovi, ki so dostopni prav vsem starostnim kategorijam in od človeka ne terjajo posebne telesne pripravljenosti, so tudi oni nad Polhovim Gradcem.
Ta slikovit kraj je le dobrih petnajst kilometrov severozahodno od Ljubljane, na poti proti Črnemu vrhu ali Lučinam, od koder vodijo (skoraj)
vse poti v slikovito Poljansko gali lenobo in preživeli lep dolino. Če se pripeljemo do dan na svežem zraku. Polhovega Gradca, avtobus- Mi smo se odločili za Sv. nih zvez je precej, se potlej Lorenca. Več poti vodi na ta
Na ravnici, tik pod vrhom tedna, pišeta Setničar. Vseka-Sv. Lovrenca, je domačija. kor sta dobra gospodarja. Iz Pravijo ji Pri Logarju, čeprav stare majhne domačije sta nase zakonca, ki sta tu konec pravila lepo hišo, v kateri je

r <


Tik nad Polhovim Gradcem je 824 metrov visok Sv. Lovrenc, gora, ki jo je vredno obiskati...
i	. ;
iifcflwti:	llll&ll

pogosto kar težko odločimo, v katero smer jo bomo ubrali.
Na priljubljeno Katerino oziroma Topol z dvema imenitnima gostilnama? Na Grmado (898m) ali na nekoliko višji Tošč (1021 m)? Morda pa na Sv. Jakob (806m) ali pa kar na Polhograjsko goro (824 m) oziroma Sv. Lovrenc, ki se vzpenja tik nad Polhovim Gradcem?
No, naj bo odločitev takšna ali drugačna, pot malo krajša ali pa nekoliko bolj naporna, bomo v vsakem primeru zadovoljni. Zato, ker smo prema-



_______________________________;
Piše: Andrej Velkavrh
Morda poletje le ne bo tako kislo
Pa imamo spet ohladitev. Dobrodošla je za vse, ki so minule dni že vzdihovali, češ, kako je vroče! Res so ponekod temperature dosegle za letos kar zavidljivih 30 stopinj.
Poslabšanje, ki smo ga napovedovali za pretekli ponedeljek, je zamudilo skoraj za ves dan. Dan ali dva pred fronto pa ponavadi, doteka najtoplejši zrak. Fronta se je napovedovala ves ponedeljek. Že zjutraj je ponekod rahlo deževalo, nato tudi dopoldne. Bile so v glavnem manjše plohe ob dotoku vlažnega zraka z jugozahodnikom. Popoldne se je prehodno zjasnilo, ponoči pa je, ob fanfarah grmenja in ognjemetu bliskanja, fronta prešla Slovenijo. Najmanj dežja je padlo v Beli krajini, največ pa v hribovitih krajih zahodne Slovenije.
Najlepši dan je bil, pravzaprav, torek. Sončen, ne preveč vroč, svež, z lepim razgledom, če ste ga morebiti imeli čas uživati z bližnjega hriba. Po prehodih front je zrak najčistejši zaradi zamenjave zračne mese
Hladni zrak v nižjih zračnih plasteh je začel pritekati šele v noči na sredo. Pri nas se včasih zgodi, da se po prehodu hladne fronte ne ohladi takoj. Hladni zrak, zaradi Alp, ne more takoj nad naše kraje, ampak Alpe obteče in od vzhoda pride tudi nad Slovenijo. To pa je lahko tudi dan potem, ko je fronta naše kraje že prešla. Hladni zrak potem povzroči ponovno poslabšanje s padavinami. Nikjer nobene fronte, zračni pritisk raste, dežuje pa kot za stavo! Ta pojav je čisto normalen, da ga ne bi kdo komentiral, češ, saj še vreme ni tisto, kar je včasi bilo.
Sobota, Sv. Vid, je bila lepa, torej kmetom jeseni dobro kaže, toda, »Če kres (21.) deži, orehov ni.«
Če se ne bo zjasnilo danes, se bo pa jutri. Vikend bo lep, tudi začetek prihodnjega tedna. Saj, morda pa poletje le ne bo tako kislo.
vrh, ki mu pravijo tudi Polhograjska gora. Avto pustimo ob Domu čebelarjev, lahko pa bi ga tudi nekaj metrov nižje ob cesti, ki se vijuga proti Črnemu vrhu ali doli ob vodi v bližini znanega gostišča Pratkar. Konec koncev je prav vseeno, saj je prostora vedno in povsod dovolj.
Za to izhodišče se odločimo zato, ker se pot vzpenja mimo lepega kamnitega obeležja, ki je posvečeno eni izmed naših najbolj plemenitih in obenem naj dražjih gorskih rož. To je Blagajev volčin. Zelo, zelo redka cvetica. Opojno dišeča in seveda še kako zaščitena. Kajti zelo malo jih je še. Cveti tudi na obronkih Kopitnika nad Rimskimi Toplicami, toda le v najbolj skritih kotičkih.
To redko rožico so ljubitelji narave prvič odkrili prav na tem pobočju in ji iz spoštovanja in občudovanja postavili pravi pravcati spomenik. Nihče ne dvomi, da si ga ne zasluži. Če bi le ljudje nekoliko bolj spoštovali in čuvali to, kar nam je od narave še ostalo. Če ne bi trgali, lomili in pulili vsega, kar je lepega in nekaj še pustili našim zanamcem ...
Gostoljubna domačija Pri Logarju
Ima pa tale steza, sicer skrbno markirana in vedno dobro vzdrževana, eno slabo plat. Vseskozi se samo strmo vzpenja in vzpenja. Ne pusti človeku, da bi si oddahnil. Zato si velja vzeti čas in se pošteno ozreti naokoli, tja proti Katarini, Tošču, pa proti Blegošu ali pa po dolini, ki se z Gradaščico vijuga proti Ljubljani.
Ker je poldan, dan poleten, se le še malokdo vzpenja. Večina se že vrača. Dobrega razpoloženja in rdečih lic. Neverjetno, koliko lesa je pod krošnjami teh mogočnih smrek, borovcev, hrastov... Cela dolina bi se lahko grela z njim zimo ali dve. Pa kar trohni. Kot da ne bi imel nobene cene.
nfar1
- Šjora Kata, koliko pa bi stala samo soba brez zajtrka?
namenjeno nekaj miz tudi izletnikom, ki jih je konec tedna, posebno če je lepo vreme, vedno kar precej. Danes nas je malo. Sedem, osem... ker je vroče in že čas nedeljskega kosila.
Domačija Pri Logarju je 779 metrov visoko, natančno 45 metrov pod vrhom Lovrenca. Ob Šilcu domače kačje sline, gospodinja Setničar ponuja tudi domačo klobaso in pravkar pečeno špehovko, listam po debeli vpisni knjigi. V njej je že več kot 2000 imen. Za nepolnih šest mesecev letošnjega leta kar precej. Seveda pa marsikdo ni našel časa, da bi vzel v roke knjigo in svič-nik. Mnoge zanese po najkrajši poti proti vrhu.
Ne kaže vreči puške v koruzo
Na Polhograjsko goro gre človek lahko le peš. Izjemoma, če tla niso preveč suha ali preveč namočena, tudi s kakšnim hroščem ali vozilom, ki ima pogon na vse štiri kolesa. Vendar le do domačije Pri Logarju. Zato je izletniška točka še toliko bolj priljubljena.
Na vrhu je cerkvica z nizkim obzidjem in izjemnim razgledom. Če ujamemo »čisto ozračje«, ko seže pogled deset in deset kilometrov daleč, je s Sv. Lovrenca kaj videti. Trud za precej strmo in skoraj uro dolgo pot, odvisno pač od zagnanosti in mišic, se lepo obrestuje.
Tudi tu je v posebni debeli kovinski škatli vpisna knjiga z obveznim žigom: Polhograjska gora - Sv. Lovrenc (824m). Imen obiskovalcev je še precej več kot spodaj pri Logarju. Nič presenetljivega, cilj, vsaj večine izletnikov, je vendarle vrh. Vsaj ponavadi.
No, kaj nam bo prinesel konec letošnjega junija in kako bomo preživeli svoje dopustniške dni, za zdaj v glavnem še ne vemo. Kdo ve, kaj vse nam bo prinesel jutrišnji dan. Zagotovo pa je, da bo morja še manj, kot ga je bilo lani - za mnoge niti dneva — zato bo vsekakor veljalo misliti na drugačne, alternativne počitnice, kot danes pravimo.
Konec koncev je marsikje lepo. Ne le ob morju in na žgočem soncu. Še posebno, ko rjava barva kože že davno ni več v modi, saj sončni žarki, ki pripekajo skozi »ozonsko luknjo«, bolj škodijo kot koristijo. Vsaj tako zagotavljajo mnogi strokovnjaki, mar ne?
Andrej Ulaga
HOROSKOP*
Rakov idealizem
V	zadnjem tednu junija se znamenje dvojčka umakne raku. Ta ima za srečen dan ponedeljek, njegova srečna barva je rumenkasto-rjava, drag kamen pa je rubin. Omeniti moramo tudi planet Luno, ki s svojim vplivom ljudem, rojenim v znamenju raka, usmerja življenje. Raki so tudi veliki individualisti, sicer kdaj iščejo oporo v skupinah, vendar si o njih ne mislijo nič posedenega.
V	tem tednu rojeni rak je tudi angleški pisatelj George Orvvell (s pravim imenom Erič Arthur Blair), rojen 25. junija 1903. George Orvvell se je rodil v konservativni uradniški družini, njegov oče je služboval v angleški državni upravi v Indiji, kasneje se je družina vrnila v Anglijo, kjer je George hodil v šolo, seveda na ugledne zasebne šole, in se po končanem šolanju zaposlil v kolonialni upravi in tudi on služboval nekaj let v Indiji. Sredi dvajsetih let je po rakovsko obrnil hrbet svoji okolici, zapustil uradniško službo in se preselil v revna delavska predmestja, kjer se je začel zanimati za položaj delavcev in si tudi začel prevzemati malce lunaste ideje o izboljšanju sveta. Te so ga pripeljale tudi v Španijo, kjer je bil na republikanski strani, vendar je že začel dojemati trdo realnost socializma, kar ga je zelo prizadelo. Razočarani idealist je ob zrušitvi svojih idealov, ko se mu je razkrilo,
da je ideja socializma (vsaj v praksi) še bolj rakasta in vleče ljudi v preteklost, kot konzervativni sistem, v katerem je odrasel in kateremu se je odrekel, zato je napisal dve kritični knjigi o dvoličnosti partijskih delavskih držav. Živalska farma in 1984 se tako postali svarilo pred prevelikim zaupanjem revolucionarnim pridigarjem. Svojo osebno pobitost, saj so se mu razsuli tako mladostni ideali kot tudi ideali zrelih let, izpričuje v obeh delih, kjer ni srečnega konca. Pri Živalski farmi revolucionarji postanejo prav takšni ali še hujši tlačitelji kot so bili prejšnji, pri 1984 pa upornik partiji doživi prej ali slej aretacijo, popolno pranje možganov in na koncu kroglo v glavo. Kmalu po izidu obeh del je Orvvell bolan in razočaran, saj je spoznal, da je vse življenje zapravil v jalovi rakasti hoji nazaj, umrl; strt, osamljen in brez idealov.
V tem tednu rojeni Slovenci so glasbenik France Marolt, kipar Boris Kalin, slikar Slavko Pengov, pisatelja Janko Mlakar in Juš Kozak ter pravnik in skladatelj Gregor Krek; od tujcev pa ameriška pisateljica Pearl S. Buck in filmski režiser Billy VVilder, nemški pisatelj Erich Maria Remargue, angleški biolog Huxley ter fizik VVilliam Kelvin.
Deni
Evropa gleda in se čudi
Minister Gregor pa po svoje
Slovenci se radi trkamo po prsih, da smo delaven narod, kako žive delavci pa oblast bolj malo zanima. S hudo ihto že leto in dan trkamo na vrata Evrope, češ, kdo drug je bolj poklican, da si jo zasluži - pravno, demokratično - doma pa se ne držimo pravnega reda! Še nikoli ni toliko politikov ribarilo v kalnem kot danes. Podjetja propadajo, trg delovne sile postaja pravno in socialno nezavarovano odbirališče delavcev za pridobitne namene državnih ali zasebnih podjetnikov, ki imajo pred očmi predvsem profit, vlada in parlament pa odrivata težave gospodarstva in skrb za socialno varnost državljanov na obrobje svojih prizadevanj. Sindikatom kažeta vrata, če jima kaj predlagajo, ju kaj povprašajo. Na odgovore, kako je s pravicami delavcev, pogosto čakajo tudi poslanci, zlasti tisti iz opozicije (Demosovih to tako ne zanima).
bene skupnosti za vse ljubljanske občine, pa še za Litijo in Grosuplje. Ustanovljena je bila po ustavi in zakonu. Zakon, s katerim je bila ustanovljena, še vedno velja. V njej je delalo 6 funkcionarjev in 5 administrativno-tehničnih delavcev. Plačevali so jih z združevanjem sredstev iz občinskih proračunov. Decembra 1990 - ne da bi se kakorkoli spremenila zakon in ustava glede tega vprašanja
- pa so se predstavniki skupščin in izvršnih svetov teh občin dogovorili, da bodo ta organ financirali iz proračunske rezerve, in še to v minimalni zasedbi. Od 1. 5. 1991 sta tako v tem organu ostala samo funkcionar in njegova tajnica, in to za vse ljubljansko območje. Iz tega seveda sledi, da utečena ustanova, na katero so se delavci zatekali pri urejanju svojih pravic iz delovnega razmerja, praktično ne
Kakšna mora biti država, ki hoče biti samostojna in ki hoče v Evropo? Se ve, najprej mora imeti na svojem ozemlju efektivno oblast. Potem pa... No, potem pa mora to oblast uveljavljati skladno z evropskimi pravnimi in civilizacijskimi normami. To pa pomeni, da delavci v takšni državi ne morejo biti brezpravna raja niti si država ne more dovoliti, da spričo svojih »višjih ciljev« moti blagovne tokove. Skratka, z ravbarkomando ne moremo nikamor. Članek »Evropa gleda in se čudi« in sporočilo za javnost odbora za podjetništvo v Liberalno-demo-kratski t tranki pa zgovorno potrjujeta, da se gremo zdaj v Slovel iji prav to.
more več delovati. Povezano s tistim, kar sem pripovedovala o delavcih Trend Foruma, je jasno, kako je problem težak in globok. Zato sprašujem ministra dr. Rajka Pirnata, kaj misli ukreniti, da se preneha flagrantno kršenje ustave in zakonov, samovoljno podiranje pravne države, izgubljanje možnosti delavcev, da uveljavijo svoje pravice. In predvsem, kaj je v letu dni, odkar je minister in ve za vsa ta dogajanja, storil, da bi to preprečil. Hvala.«
čajni upravitelji to izkoriš- " čaj o;
-	zapiranje poslovnih enot s sedežem podjetja v drugih republikah, ker je protipravna prekinitev delovnega razmerja, ki povzroči nezmožnost uveljaviti pravice delavca na zavodu za zaposlovanje;
-	šikanozne prerazporeditve na slabše plačana delovna mesta, disciplinske prekinitve delovnega razmerja brez argumentov, neupoštevanje pravnomočnih sodb o vrnitvi
Tako je Sonja Lokar ondan pobarala vlado:
Kaj delajo ministrstva
»Lidija Jerkič, pravnica, ki skrbi za varstvo delavskih pravic v sindikatih kovinske in elektro industrije in brani delavce Trend-Inžiniringa, me je obvestila o naslednjem.
Enaintrideset delavcev tega podjetja, ki je privatno podjetje, je od 15. 3. 1991 v vlogi talcev zmedene pravne države in gospe Grubelič, solastnice tega podjetja, ki je javno izjavila, da bo te delavce uporabljala kot orožje v boju za svoje »pravice«. Ti delavci so protipravno dobili odpoved delovnega razmerja in jim je bila ta odpoved vpisana še pred potekom pritožbenega roka naravnost v delovne knjižice. Kljub nezakonitemu ravnanju podjetja in prav zaradi tega nimajo možnosti niti dobiti sredstev za redno delo (ker vemo, zakaj je bila izdana prepoved na izplačevanje sredstev iz žiro računa tega podjetja), niti nimajo pravice dobiti sredstev iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti - zato, ker jim je to delovno razmerje protipravno prenehalo. Po naši pravni ureditvi jim te pravice ne pripadajo. S tem so se znašli v začaranem krogu in ta začarani krog lahko preseka samo dopolnjevanje ustrezne zakonodaje.
Sprašujem izvršni svet, koliko je še takih delavcev, ker vemo, da niso edini, in kdaj bodo pristojna ministrstva sprožila nujne zakonske po-
bude, da se takšno brezpravno stanje delavcev preseže. To je prvo vprašanje.
In drugo, ki ga prav tako naslavljam predvsem na ministra dr. Rajka Pirnata, se glasi takole: Iz poročil o delu sodišč združenega dela, pravobranilcev samoupravljanja in inšpektorata za delo - vsa ta poročila so bila napravljena za leto 1990 - izhajajo tri ugotovitve. Položaj prvih dveh ustanov je pravno-sistemsko negotov; predpisi se pogosto spreminjajo, ugled in legitimnost obeh organov pri tistih, ki bi morali uveljavljati njihove odločitve, pa padata.
Obe ustanovi tudi spričo nizkih osebnih dohodkov in vse težjih primerov, ki jih morata reševati, naglo izgubljata ljudi. Primer: od 32 sodnikov prvostopenjskih sodišč združenega dela jih je že odšlo 9, torej skoraj tretjina. Tretjina sedežev družbenih pravobranilcev samoupravljanja je ostala brez pravobranilca, namestnika in pomočnika, zahtevnost sporov in število udeležencev v njih pa strmo narašča. Vse to ustvarja pri teh delavcih občutek brezpravja in pravne ogroženosti, hkrati pa podaljšuje in draži reševanje sporov v tistih zadevah, ki so postale življenjskega pomena za delavce. Ne gre več za dinar ali dva pri plači; gre za vprašanje obstoja teh ustanov, za vprašanje delovnih mest. To vprašanje sem zastavila zaradi informacije, ki sem jo prejela od pravobranilcev samoupravljanja v mestu Ljubljani. To je bila organizacija, ki je samostojen organ druž-

:

1
KM«,;..:

Sporočilo za javnost
Liberalizacija pogojev za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja je omogočila, da so se z zunanjetrgovinskimi posli začela uvkarjati številna nova, predvsem zasebna podjetja. Tako se je izboljšala ponudba blaga na našem trgu in ustvarjale so se nove možnosti za prodajo naših izdelkov in storitev v tujino. Vendar pa je bil ta proces pretrgan, saj je LB d.d. februarja 1991 uvedla t.i. evidenčne devizne pravice - EDP verjetno z namenom, da zmanjša devizne odlive, uvede slovenski devizni tečaj in omogoči selektivno plačevanje v tujino. Zavedajoč se razsežnosti takega ukrepa, še posebej odločitve, da se izvozniku prizna le 70 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva, je LB d.d. prosila slovensko vlado, naj normativno potrdi njeno odločitev, kar je le-ta, ob odsotnosti lastne ekonomske politike, z dvomesečno zamudo tudi storila. Izhodišče za takšno odločitev je bilo v sklepanju, da bo slovenski devizni trg deloval zaradi uradnega priznanja »šticunge« preko prodaje EDP na jugoslovanski borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani in vezave EDP na dejanski devizni priliv. Ta sistem borznega trženja EDP navidezno omogoča podjetjem poravnavo svojih obveznosti do tujine, če imajo dinarsko kritje, saj ne more biti izdanih oziroma prodanih več EDP, kot je znašal dejanski devizni priliv. Vendar dejstvo je, da so podjetja z nakupom EDP plačevala takoj le »šticungo« lastnikom EDP, provizije borzi in bankam, plačila njiovih poslovnih obveznosti v tujino pa so ostala na bančnih računih v dinarski protivrednosti, izpostavljena de-valvacijskim tveganjem, izpadu obresti, poslovnim rizikom, da o neposlovnosti do tujih dobaviteljev ne govorimo.
LB d.d. zamuja s plačili v tujino že več kot mesec dni, celo več: 6. 6. 1991 je obvestila svoje komitente, da bo začela
vračati že vplačane dinarske protivrednosti nalogov za nakazila v tujino.
Glede na to, da so EDP vezani na dejanski devizni priliv podjetij, je osnovno vprašanje, kam so izginile devize. Izgovor LB d.d., da so občani dvignili ogromne količine deviz, je nesprejemljiv, saj so občani lahko dvigovali devize le iz pozitivnega salda svojih deviznih računov. Zato je lahko zelo verjetna domneva, da LB d.d. zadržuje devize na svojih računih v tujini, podobno kot je to praksa v nekaterih slovenskih podjetjih. Če k navedenemu dodamo še zahtevo LB d.d., da se omeji razpolaganje podjetij lena 50 odstotkov njihovih deviznih prilivov, potem lahko ugotovimo, da bo za slovenska podjetja zaprt ne samo jugoslovanski trg, temveč tudi svetovni trg, saj neplačniki v normalnem poslovnem svetu niso zaželeni. Takšna ekonomska gibanja in ukrepi pa bodo resno ogrozili proces osamosvajanja Slovenije, zato predlagamo, da Skupščina Republike Slovenije oblikuje parlamentarno skupino za preučitev okoliščin, ki so pripeljala do zloma slovenskega deviznega trga, ter možnosti poravnave izpada dobička podjetjem, ki jih je tako ravnanje LB d.d. prizadelo.
Slovensko vlado prosimo, naj pojasni razloge, ki so bili pomembni za njeno odločitev, da posli maloobmejnega prometa niso več izvzeti iz odloka o prednostnem vrstnem redu plačil v tujino in to kljub večkrat deklarativno poudarjeni povezavi s slovenskim zamejstvom.
Odbor za podjetništvo Edvard Oven, dipl. oec.
Liberalno-demokratska stranka
V Evropo z brezpravno rajo
No ja, zanimivo vprašanje za kabinet dr. Rajka Pirnata in za samega ministra. Da pa bi se njegov kabinet dvakrat ne trudil iskati odgovor na to poslansko vprašanje, mu jih dodajmo še nekaj, ki jih je rodilo sedanje demokratično rojevanje slovenske »pravne« države in civilne družbe po »evropskem zgledu«.
Nova oblast je izumila še naslednje »inovacije« pri odpuščanju in šikaniranju delavcev:
-	pošiljanje delavcev na čakanje na delo na domu brez kakršnih koli kriterijev in z njižjim OD, kot jim gre po kolektivnih pogodbah;
-	metoda usmerjenega stečaja, ko vsi delavci izgubijo delo, stečajni upravitelj pa sam odloča, koga bo vzel nazaj na delo. Delovno-pravni status tistih, ki se vračajo na delo, je pravno nejasen - ste-
H f ^ časopis J slovenskih J delavcev
delavca na prejšnje delovno mesto;
-	mnogi obrtniki delavca sploh ne prijavijo v obvezno zavarovanje - to izve, ko prvič potrebuje zdravnika;
-	ob objavi prvih delovnih mest se išče upokojenca, ker je ^ to ceneje - inšpekcija dela pai je nemočna, »pravna država« molči;
-	celo zožene pravice delavskih svetov v družbenih piodjetjih se več ne uveljavljajo - direktorji so dobili vsa 1 poslovna in kadrovska pooblastila, delavci jih ne morejo več odstaviti in - ustrahovani molčijo. V družbenih podjetjih, ki so organizirana kot holdingi (d.o.o.) pa so delavci
v pravnih odborih povsem' v manjšini in brezpravni;
-	v podjetjih z mešano lastnino je soupravljanje delavcev prepuščeno kolektivnim pogodbam in aktom podjetja - še nikjer pa v teh aktih ni urejeno soupravljanje zaposlenih.
Ali lahko še kdo verjame, da nas Evropa s takšno prakso krnjen j a	delavskih pravic
čaka z razprostrtimi rokami?!
Vinko Blatnik__
Jeseni andragoški center
Izobraževanje odraslih ne sme biti kopija klasičnega šolskega sistema _
Razvojni zaostanek v izobraževanju odraslih v Sloveniji je v primerjavi z razvitejšimi državami Evrope, zlasti v kakovostnem pogledu velik in se je v zadnjih desetih, petnajstih letih nenehno večal. Ta zaostanek kažeta zlasti podatka, da je zaposleni v Sloveniji hodil v šolo povprečno 9,8 leta, m°tem ko je ta doba v razvitih državah vsaj za kakšno leto daljša. Pri nas se zaposleni izobražujejo v povprečju 3,6 ure na leto, v Nemčiji denimo, pa kar 41 ur.
Prav tako stanje in dejstvo, da je skrb za izobraževanje odraslih pri nas razdrobljena in daje temu primerne učinke, je vodilo strokovnjake, ki se ukvarjajo s temi problemi, zlasti andragoge, da so še sredi prejšnjega desetletja začeli pritiskati na oblasti z zahtevo po ustanovitvi andragoškega centra republike Slovenije.
Ob uvajanju usmerjenega izobraževanja se je pri nas uveljavila doktrina, da je izobraževanje odraslih del enotnega vzgojno izobraževalnega sistema, zaradi česar se lahko pravno ureja kar v zakonih, ki urejajo šolski sistem za otroke in mladino. V praksi se je ta doktrina sprevrgla v to, da je
jalo vse bolj kopija ali varianta klastičnega sistema vzgoje in izobraževanja, namesto da bi ga razvijali v specifičen, samostojen, obsežen in kompleksen ter raznovrsten sistem, ki temelji na značilnostih, potrebah in možnostih odraslih ljudi in na družbenih potrebah in interesih v zvezi z odraslo populacijo.
Ob začetku mandata sedanje vlade so slovenska strokovna društva, ki se ukvarjajo s to problematiko, vladi napisala pismo, v katerem zahtevajo ustanovitev andragoškega centra in sistemsko ureditev izobraževnaja odraslih. Minister za vzgojo in izobraževanje je zadolžil dva svoja
sodelavca, da po upravni plati pripravita vse potrebno za operacionalizacijo zahteve andragoških strokovnjakov. Svetovalca izvršnega sveta v republiškem sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Boštjana Zgonca in Jožeta Miklavca smo obiskali, da bi zvedeli kako potekajo priprave na ustanovitev andragoškega centra Slovenije.
»Predlog za izdajo zakona o Andragoškem centru Slovenije je že v organih izvršnega sveta. Če bo vse po sreči, bi jeseni že lahko ustanovili center,« je povedal Boštjan Zgonc. »To bi bil prvi javni zavod, ki ga ustanavlja republika, z zakonom bi mu naložila naloge, ki bi jih tudi financirala. Pravzaprav je denar za to že rezerviran v republiškem proračunu.« Jeseni bi center začel delovati s polovično zmogljivostjo in pripravil vse potrebno za normalno delo v prihodnjem letu. »V pr-
votnem predlogu je bilo govora o andragoškem inštitutu,« je povedal Jože Miklavc, »toda pri tem centru ne bo šlo le za raziskave s področja izobraževanja odraslih, marveč za precej več, na primer za izobraževanje izobraževalcev, pa za podlage za pripravo programov izobraževanja, certifikatni sistem in izdelan informacijski sistem.«
Dejavnost andragoškega centra naj bi zajemala devet temeljnih področij. Center bo opravljal raziskovalno in razvojno delo za potrebe izobraževanja odraslih. Gre za raziskave o dolgoročnem razvoju izobraževanja odraslih, o gibanju izobrazbene strukture zaposlenih, o metodah izobraževanja in podobno. Precejšen del tega dela naj bi bil usmerjen tudi v evalvacijsko delo.
Pri svetovalnem delu gre predvsem za pomoč organizacijam, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih - delav-
Na kakšno poklicno pot naj krenem
Štipendiranje - nekoliko drugače
Prejšnji teden (12. 6. 1991) je bil, precej neopaženo, v časopisu Delo objavljen razpis za republiške štipendije; objavljen je bil tudi v Večeru. To je razpis za štipendije, ki smo jih v preteklih letih imenovali štipendije iz združenih sredstev.
Lansko leto je bilo na področju štipendiranja prehodno obdobje, saj so se štipendije podeljevale na podlagi kriterijev samoupravnih sporazumov, sredstva zanje pa se niso več zbirala po teh sporazumih, ampak se je to štipendiranje financiralo iz republiškega proračuna. Februarja letos je bil sprejet in začel veljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki med drugim ureja tudi štipendiranje. Ker je v tem zakonu štipendiranje le okvirno urejeno, je Republiški sekretariat za delo izdal Pravilnik o štipendiranju (Ur. list. št. 24/91), v katerem so podrobno opredeljeni kriteriji za pridobitev republiške štipendije, za določitev njene višine in za ohranitev štipendije.
Bistvena razlika med starimi in no'dmi merili za pridobitev republiške štipendije je v opredelitvi materialnega cenzusa za njeno pridobitev. Po samoupravnih sporazumih je bil ta vezan na povprečni osebni dohodek v Republiki Sloveniji, po zakonu pa je vezan na zajamčeni osebni dohodek. Po samoupravnih sporazumih so imeli pravico zaprositi za štipendijo tisti šolajoči, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegal 55 % povprečnega osebnega dohodka. Po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pa imajo to pravico tisti šolajoči, katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu. O tem, kateri kriterij je ostrejši, je na splošno težko govoriti, saj zajamčeni osebni dohodek ni statistična kategorija, tako kot je to povprečni osebni dohodek. Višino zajamčenega osebnega dohodka namreč na
podlagi določenih meril določa ustrezni upravni organ. Trenutno je kriterij zajamčenega osebnega dohodka ostrejši (80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu (bruto) je 4.400,00 dinarjev).
Po tem uvodu pa se vrnimo k naslovu naše rubrike. Odgovor na vprašanje, na kakšno poklicno pot naj krenem, je odvisen tudi od denarnih možnosti za šolanje. Štipendijski sistem, ki smo ga izgrajevali v zadnjih dveh desetletjih, ima namen, da odgovor na to vprašanje ne bi bil preveč odvisen od gmotnega položaja družine, v kateri učenčc živi. Da bi to dosegli, smo razvijali dopolnjujoč sistem kadrovskega in solidarnostnega štipendiranja.
Razpis kadrovskih štipendij, ki je za prihodnje šolsko leto izšel v časopisu Delo 26. marca, kaže, da je gospodarsko nazadovanje hudo prizadelo tudi kadrovsko štipendiranje. Razpisanih je le slaba šestina štipendij v primerjavi z razpisi v bogatih letih. Z republiškimi štipendijami bomo morali zapolniti nastalo vrzel tako, da se bodo sposobni in prizadevni učenci z njimi in možno pomočjo staršev lahko šolali v šolah, ki so si jih izbrali. Da bi to dosegli, so republiške štipendije vgrajene v sistem poklicnega usmerjanja, ki ga skupaj z izobraževalnim sistemom izvaja strokovna služba Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Zaradi opisanih pravnih sprememb na področju štipendiranja je razpis za republiške štipendije izšel nekoliko pozno, saj so četrtošolci že končali pouk. Kljub temu upamo, da bodo informacije o razpisu in razpis sam pršli do vseh, ki štipendije potrebujejo. Upamo, da bo k temu pripomogel tudi ta zapis. Z njim med počitnicami prekinjamo to rubriko. V njej se bomo oglasili le, če bi bilo nujno potrebno odgovoriti na kakšno vaše vprašanje. Pošljite ga na naslov: DE, časopis slovenskih delavcev, Ljubljana, Dalmatinova 4, P.P. 479.	Janez Zalaznik
Nadaljevanje iz Sindikalnega zaupnika
Odgovor:
Pravilno ste ugotovili, da ni nikakršne povezave med cenzusom za pridobitev pravice do družbene pomoči otrokom in košarico živ-1 ljenjskih stroškov, ki jo objavlja Delavska enotnost. To dokazuje, da se socialnovarstvene pomoči v Sloveniji odmerjajo ne glede na življenjske stroške in da so torej slaba družbena pomoč družini pri kritju stroškov za vzgojo otroka. • Napovedi vlade kažejo, da bo to nasprotje v prihodnje še večje. Družbene pomoči bodo takšne, kakršne si lahko privošči prazen republiški proračun, in ne takšne, kot jih potrebujejo ljudje.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa še naprej trmasto objavlja zneske življenjskih stroškov tri - in štiričlanske delavske družine glede na cene v slovenskih trgovinah. Te košarice življenjskih stroškov so na eni strani podlaga za kolektivno pogajanje o tarifnem delu kolektivnih pogodb in na drugi opozorilo sindikatom, delodajalcem in državi, da v Sloveniji vse več družin prestopa prag revščine. Ali se bo nad tem razen sindikatov še kdo zamislil?
Cenzus za pridobitev družbene pomoči otrokom v Sloveniji je 43% povprečnega osebnega do-
hodka v Sloveniji v preteklem letu. Za leto 1990 znaša to 2433 din povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana.
V svojem pismu omenjate, da ste bili letos poslani na čakanje na delo in v tem času prejemate 75-odstotno nadomestilo plače. Seveda v tem primeru odpove cenzus, ki ne upošteva dejstva, da se vam je v primerjavi z lanskim letom bistveno poslabšala raven socialne varnosti. Zato vam predlagam, da se oglasite na občinskem centru za socialno delo (Črnomelj, tel. 51-450) in tam pojasnite svoj finančni položaj. Se vedno veljavni predpisi o priznavanju socialnovarstvenih pomoči omogočajo dodelitev tudi po načelu proste presoje v primerih, ko formalno cenzus ni izpolnjen. Pred obiskom na centru za socialno delo izpolnite obrazec SPN (Državna založba Slovenije) in v svojem podjetju pridobite potrdila o vašem trenutnem finančnem položaju. Na centru za socialno delo se pogajajte za pridobitev za vas najprimernejše pomoči (družbena pomoč otrokom, subvencija k stanarini, oprostitev plačevanja participacije za zdravstvene storitve, enkratna denarna pomoč, štipendija za otroka in podobno).
Lučka Bohm
Vprašanje:
Delavci so bili ugotovljeni kot žarni presežek 25. 1. 1990. Delavce nima, ali se jih glede na novelo kona o delovnih razmerjih, ki dola, da je delavec lahko začasni esežek največ 6 mesecev, obrav-va po starem ali novem zakonu?
Odgovor:
Delavce se obravnava po prejšnjem zakonu o delovnih razmerjih. Novela zakona o delovnh razmerjih (Ur. 1. RS 5/91), ki je stopila v veljavo 16. februarja 1991, v 17. členu izrecno določa, da delavci, ki so do uveljavitve tega zakona že pridobili pravice na podlagi 21. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ur. 1. SFRJ št. 60/89 in 42/ 90) in III. poglavja zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 14/90) ohranijo te pravice v skladu z dosedanjimi predpisi.
Vprašanje:
Delavec je bil ugotovljen kot trajni presežek. Podjetje je delavcu, ki je bil sicer v bolniški, poslalo obvestilo, naj se oglasi v zasebnem podjetju na pogovor zaradi sklenitve delovnega razmerja. Delavcu, ki ima srednješolsko izobrazbo, se ponuja sklenitev delovnega razmerja za nekvalificirana dela. Delavec se zaradi bolniškega staleža ni oglasil v zasebnem podjetju in je o tem obvestil svoje podjetje. Delavca zanima, kakšne so njegove pravice po prenehanju delovnega razmerja in ali mu pripada tudi odpravnina?
Odgovor:
Delavcu, ki mu v podjetju trajno ni mogoče zagotoviti dela, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončanosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Podjetje mora delavcu v času šestmesečnega odpovednega roka zagotavljati nadomestilo OD v višini kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
Podjetje mora izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice delavčevega povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v podjetju. Delavcu ne pripada odpravnina, če mu je podjetje v okviru programa reševanje presežkov delavcev zagotovilo ustrezno zaposlitev v drugem podjetju oziroma pri delodajalcu ali dokupilo zavarovalno dobo.
V tem primeru podjetje delavcu ni zagotovilo ustrezne zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev štejemo tisto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim delavca in če gre za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
Delavec ima po prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov pravice brezposelne osebe po novem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ur. 1. RS 5/ 91). Pripada mu denarno nadomestilo. Osnova za odmero nadomestila je povprečni osebni dohodek zavarovanca za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma če je to ugodnejše, četrti, peti ali šesti mesec pred prenehanjem. Denarno nadomestilo se za prve tri mesece po prenehanju delovnega razmerja odmeri v višini 70 odstotkov, za naslednje pa v višini 60 odstotkov od osnove. Trajanje izplačevanja denarnega nadomestila je odvisno od trajanja zavarovanja za brezposelnost pred prenehanjem delovnega razmerja in se izplačuje v trajanju 3, 6, 9, 12, 18 in 24 mesecev (če je bil n. pr. zavarovanec zavarovan 10 do 15 let prejema denarno nadomestilo 12 mesecev).
Ana Križanič, dipl. iur.
skim univerzam, izobraževalnim centrom in srednjim šolam, pa tudi drugim zavodom, tudi zasebnim, ki bodo najbrž nastajali. V centru naj bi izoblikovali tudi bazo podatkov o vsem, kar je za to pdoročje pomembno oziroma celovit informacijski sistem.
Za organe oblastnega odločanja bo center pripravljal strokovne podlage za sistemske odločitve. Zelo pomemben je certifikatni sistem, kot ena nalog centra. Eden od pogojev razmaha izobraževanja odraslih je možnost dokazovanja znanja v certifikatnem sistemu. Center naj bi na tem področju predstavljal ključno mesto za vključevanje v evropske certifikatne sisteme in vzpostavitev našega sistema za dokazovanje znanja z javno veljavnostjo.
Naslednje področje je priprava strokovnih podlag za pripravo prilagojenih progra-
mov za izobraževanje odraslih. Doslej je pri tem šlo prevečkrat za mehanično posnemanje rednega šolskega sistema. Center naj bi skrbel za izpopolnjevanje in usposabljanje andragoških kadrov in na tem področju predstavljal osrednjo institucijo. Za to delo naj bi v centru zagotovili več učilnic in knjižnico s čitalnico, najbrž pa tudi možnosti bivanja za večdnevno izobraževalno delo. Med njegovimi vlogami bi bila seveda tudi koordinacija in povezovanje vseh obstoječih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, tu pa bi bil tudi center založništva in publicistike za potrebe razvoja izobraževanja odraslih. V mislih imajo tudi izdajanje specializirane revije za izobraževanje odraslih, različna učna gradiva, certifikatne naloge in podobno.
Igor Žitnik
Obisk funkcionarjev mednarodnih učiteljskih sindikalnih organizacij
V sredo sta bila na obisku v Sloveniji gospoda Marc Alain Berberat, namestnik generalnega sekretarja Svetovne konfederacije učiteljskih organizacij (WCOTP) iz Morgesa v Švici, ter Daniel Dumont, član izvršnega komiteja WCOTP in podpredsednik Evropskega sindikalnega komiteja za izobraževanje pri Evropski skupnosti (ETUCE) iz Bruslja. Na pogovoru s sindikalnimi funkcionarji sindikata vzgoje, izobraževanje in znanosti Slovenije sta gosta predstavila aktualne probleme pri urejanju položaja in statusu učiteljev v Evropi, razvojne tokove šolstva v Evropi in stališča mednarodnih učiteljskih organizacij do urejanja teh vprašanj.
DAVKI PO NOVEM
Iz vsebine:
-	Pregled dosedanjih in predvidenih davkov s komentarjem
-	Novi neposredni davki:
-	dohodnina
-	socialni prispevki
-	davek na izplačane osebne dohodke
-	davek na dobiček
-	komunalne takse
Pri vsakem davku so za ponazoritev: preglednica dajatev, primerjava z dosedanjim sistemom ter komentar, razlaga zakona in navodila za izpolnjevanje davčne napovedi ter konkretni primeri za delavca, upokojenca, kmeta, zasebnika.
-	Novi posredni davki:
-	davek na promet nepremičnin
-	prometni davek
-	sistem javnih financ v samostojni Republiki Sloveniji
Cena 150,00 din. Brošura je izšla pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete naročilnico, naročite pa jo lahko tudi po telefonu št. (061) 321-255 in 310-033, int. 362.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno na-
ročam(o) .... izvodov knjige DAVKI PO NOVEM (a 150
din). Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:------------------------------
Ime in priimek podpisnika:----------------------------
Naročeno, dne:----------------------------------------
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
Žig za DO Podpis naročnika
r
Humoreska
\
Strokoma debata
»Pivo je zdravilno!« je dejal neposredni proizvajalec več strok in za šankom bifeja Bližnjih srečanj raznih vrst naročil še enega, hkrati pa grozeče pogledal naokrog, tako da si nihče ni upal trditi kaj nasprotnega. Zato smo pač vsi naročili še po eno pivo. Vendar si nismo mogli kaj, da gospoda Neposrednega nismo poskusili zaplesti v pogovor.
-	Pivo je že zdravilno, ampak naše zdravstvo je zdaj bolno, smo rekli bolj za vse, a vseeno poškilili k Neposrednemu.
»Zakaj zdaj? Naše zdravstvo je bilo vedno bolno in res ne vem, zakaj naj bi bilo zdaj kaj drugačno.«
-	No, pa ja ne bomo vrgli ob bolnem zdravstvu puške v koruzo in ga pustili crkniti?
»Jaz sem že zdavnaj naredil čez naše zdravstvo križ in to, kar se danes dogaja z njim, samo dokazuje, da imam prav...«
-	Ali mislite na vse te prepire okrog tega, kdo bo direktor kliničnega centra?
»Ja, tudi na to.«
-	Za koga ste vi? Za dr. Kebra ali dr. Rodeta?
»Za nobenega, pa za oba,« je po pitijsko odgovoril.
-	Kako to?
»Takole si mislim. Če je nekdo dober zdravnik, specialist na svojem področju, se bo kot hudič križa bal uprave in administriranja. Po svetu v upravo rinejo samo drugorazredni strokovnjaki, torej takšni, ki v svoji stroki ne morejo uspeti. Vzemite samo Združene države. Osem let jih je vodil drugorazredni filmski igralec. In po mojem mnenju bi tudi Gorbačov ne rinil med predsednike, če bi bil dober inženir. Sicer pa, kaj bi gledali daleč. Se spomnite Jožkota, tistega iz Kumrovca. Če bi bil dober ključavničar, bi imel, mogoče še danes, svojo obrtno delavnico v Kumrovcu. Ali veste, kako fino bi živel!? In, ali veste, kako fino bi živeli mi vsi, ker potemtakem pri nas ne bi bilo nobene revolucije...«
-	Ampak, če bi Reagan ostal igralec, bi ga komajda kdo poznal, in če bi Gorbi ostal inženir, naš Jožek pa ključavničar, bi bila povsem neznana človeka. Kot predsedniki pa so ti možje doživeli to, da se jim je klanjal ves svet...
»Saj, zato pa pravim, da je naše zdravstvo na psu. Prav zato, ker ves svet slavi in poveličuje takšne junake kot so Rolandi, Josifi, Adolfi in Jožefi je na psu ves svet. In tudi v našem zdravstvu ima direktor višjo plačo kot pa strokovnjak ...«
-	Ja, in kako bi ti rešil naše zdravstvo?
»Stvari bi uredil tako, da bi bilo vsem jasno, predvsem pa dr. Rodetu in dr. Kebru, da ju je nepreklicno škoda postaviti za direktorja kliničnega centra, če sta res takšna strokovnjaka, kot se piše po časopisih.«
Bogo Sajovic
Joj, še ena zvezda
Komunalnemu ministru ljubljanskemu, gospodu Lesarju, se črno piše. Najbrž bo prisiljen odstopiti. Drugače pač ne more biti ob podatku, da so na daljnovodnem stebru RTF Črnuče odkrili še eno zvezdo. Ni kaj, komunisti so bili prebrisani, saj so se očitno zavedali tistega pregovora, da je elektrika edina kurba, ki se ne pusti šlatati. Celo Demosovim jastrebom ne.
Peterletu dajem še... dni
Oglasila se nam je Marička Mavec iz Kranja, ki je za to, da bi Lojze Peterle ostal na x svoji funkciji, vendar mu kljub temu ne napoveduje na njej več kot še dva meseca. Takole pravi: »G. Peterle bo vladal še dva meseca! Sem pa zato, da vlada še naprej, saj bo še večji križ, če pride kdo drug namesto njega.
Vem, da so mu v parlamentu šteti dnevi, vendar mislim, da ne bi bilo pametno, da ga zamenjamo, saj je šele odprl gnojno jamo, ki se je nabirala vsa ta leta.
Na primer: Dolanc, Kardelj, Maček... Jaz bi bila za to, da ga imamo še naprej. Vsaj laže ne in pove tisto, kar so drugi tajili. „ Prav zato pa vse propada. Za nas, delavce, se pa tako in tako nikoli nihče ni potegnil. Naj bodo šteti dnevi slabšim od Peterleta!«
Marički kaže pritegniti vsaj v eni stvari, in sicer v tem, da se za delavce res ni nikoli nihče kaj prida potegoval. Sklep je torej jasen: delavci se morajo zase potegovati sami. Prav zato tudi imajo svoj (e) sindikat(e).
Očitno je v skupščini Slovenije pošten človek samo Vitko Gros iz Kranja. Vsi drugi so politiki.
Kočevska
Reka
Oglasil se nam je anonimni bralec in zapisal, da se mu zdi afera z »vlaganjem« v Kočevsko Reko na las podobna nekdanjim (komunističnim) montiranim procesom. Je za to, da se da vsem tistim direktorjem, ki so »vlagali« čez račun posestva Snežnik nazaj v svoja podjetja, najvišja republiška priznanja. Pozdravlja tudi našo ugotovitev, da so ti direktorji naredili mnogo več za Slovenijo in njeno samostojnost od mnogih Peterletovih gobez-dačev. Škoda, da se ni podpisal, toda to je že zgodba iz Trstenjakove »Misli o slovenskem človeku«...
				Delavska enotnost	SLOV. IGRALKA (MAJDA)	ZAREZA V DOGAH PRI DNU	AM. PEVKA IN FILM. IGRALKA (DAV)	RASTLINA S PRIJETNIM VONJEM, DOMA V SREDOZEMLJU, KATANEC NASTAVA	EVROPSKI VELETOK	EMIL SMASEK	PODROČJE POKLICNEGA UDEJSTVOVANJA	TURŠKO MESTO OB IZLIVU MARICE	P0LITIČ. IN DRUŽB. ENAKOST, ZUSTI 0 PRAVICAH	TROPSKA PAPIGA
/u «			VI	TU										
		V" r u		SLOV. POPEVKAR										
S1:				ŠPANSKI ŠAHIST GRŠKA ČRKA						GL. MESTO ITALIJE (0RIG.) , TURISTIČNI OBJEKT				
				►					GORA NAD SPLITOM PLESANJE					
AVTOR R.N0Č	TELIČEK STROJ ZA TISKANJE NASLOVOV	▼	▼			PLOD STROČNIC				-		KARLI ARHAR MUSLIM. D0BR0DEL. USTANOVA		
JUNAKINJA ■VISOŠKE KRONIKE-						ODTOČNI KANAL	AM. PISATELJICA J0NG	ZVEZDA V ORLU ESTONSKI ŠAHIST				1		NEKDANJI TURŠKI CEH
NAPRAV- UANJE DRV											AM. FILM. IGRALKA WEST			
EGIPČ. BOG SONCA				ANTON INGOLIČ	POVRŠINA. OBMOČJE						VOJVODINSKI PESNIK (KAR0LV) REPORTER ŠELHAUS			
PESNICA BUDAU					DRUŽ. IME REMBRANDTA NEDA ARNERIČ					PESN. IME IRSKE NADA. UPANJE				
PRST NA ROKI								ZG0D0V. POKRAJINA V IZRAELU IN JORDANIJI						
SRBSKO MOŠ. IME				LUKA V IZRAELU				NAGROBNI NAPIS						
Nagradna križanka št. 25
Rešitev nagradne križanke pošljite do 2. julija 1991 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 25.
Nagrade so: 1.000, 700 in 500 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 23
STAVBENIK, TALILNICA, ARENA, LINA, PRIMOŽ, OKER, TRAMA, ATALA, STROP. NENNI, IR, TRUMA, ILOK, BRA, RIBEZ, JEKAVKA, OPATOVA GORA, NL, KOREVT, ITALIJA, AD, JA, KAN, LES
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 23
1.	Marina Furčič, Poljubinj 84, 65220 Tolmin,
2.	Nives Grešak, Cesta v Staro vas 5, 66230 Postojna,
3.	Branko Čižman, Koprska 2, 66320 Portorož Nagrade bomo poslali po pošti.
UE
7 časopis ' slovenskih 'J delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942.
DE - časopis slovenskih delavcev, Je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije
Izdaja ČZR Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 316-527, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (sindikalni zaupnik, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (ravbarkomanda, najpomembnejša in zadnja stran), Damjan Križnik (sedem dni v sindikatih), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (na tržnem prepihu, pocenimo življenje), Sonja Seljak (lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (razgibajmo življenje), Igor Žitnik (razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-956, 313-942 Naročnina: 321-255
Posamezna številka DE stane 22 dinarjev Žiro račun: 50101-603-46834
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana
Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek,
Edo Kavčič, Jernej Jeršan in Miha Ravnik
/Vse besede so bile besede / in gospodje še gospod ostal, / delavec bo kakor prej garal / in gospodom polnil sklede. Ne, nimate prav, verzi niso nastali danes, ni jih napisal naš sodobnik. So iz Kajuhove pesmi »V tovarni«, dokazujejo pa, da je socialna lirika slovenskih pesnikov tako trdno utemeljena v težavah delavcev, da je aktualna še danes in govori o sedanjih življenjskih problemih. V tej rubriki bomo poskušali obuditi iz pozabe slovensko socialno liriko. Nekatere verze dobro poznamo, saj smo jih recitirali ali poslušali na najrazličnejših proslavah, druge bomo srečali prvič. Opazili boste, da vnovično branje odstira nove razsežnosti takrat zapisanih pesmi in njihovo univerzalnost. Rubriko bomo poskušali osvežiti tudi z angažirano poezijo današnjega časa.
Nedelja je in praznik in poletje, večer, ura tišine neskaljene.
Možje v gostilne so peljali žene, kar je bilo kdaj davno, danes spet je: jaz sem na tenko zrezal kačkavalja in zraven v vrč si belega nalil.
Poplaknem, kar dam v usta, in kanalja sem čisto zadovoljen, da sem živ -a kje ljubezenska je bol nekdanja?
Kje tuhtež mračni o zadnjih rečeh?
Kam so minila večnostna vprašanja, ki zdaj nad njimi res mi gre na smeh, vendar, kot ljubica, ki nič več ni je, so zanesljivi predmet nostalgije.
Milan Jesih, Soneti, Založba Wieser Celovec, 1989
V	tovarni
Vse besede so bile besede in gospod je še gospod ostal, delavec bo kakor prej garal in gospodom polnil sklede.
V	psrih vre nam, usta pa molčijo.
Danes še molčijo,
a privrelo bo iz prs, iz prevročih prs, bruhnilo nam bo iz ust, iz krvavih ust...!
Karel Destovnik-Kajuh
ZA VSAKOGAR.■■
...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
vsebina • Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
•	Prenehanje potreb po delu delavcev
•	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
•	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
•	Varstvo pravic delavcev
•	Sodno varstvo pravic delavcev
•	Varstvo pri delu
•	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
•	Pravice za primer brezposelnosti
•	Zdravstveno varstvo
•	Socialno varstvo
•	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali Izvedenci za posamezna področja.
Cena: 90 dinarjev.
Naročite jo lahko pri: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko tudi po telefonu št. 310-033, 321-255, 311-956 in 313-942.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročam(o) . izvod(ov) brošure MOJE PRAVICE NA DE-
LOVNEM MESTU. Naročeno pošljite na naslov:
(naziv DO ali priimek in ime naročnika)
Ulica, poštna št., kraj:.................................................
Ime in priimek podpisnika (pri DO):......................................
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Žig	Podpis naročnika
* posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
.larnsiiiv Hasek
Dobri vojak Šveik
v nrvi
u V V *
e e
ovni vojni
Čeprav se prigode dobrega vojaka Švejka dogajajo med prvo svetovno vojno, je Haskov humor spremljevalec vsake generacije. S svojim prostodušnim humorjem neizmerno zabava, pa tudi drži ogledalo vsaki dobi. V prepričanju, da bo Švejk razveseljeval tako tiste, ki so ga že brali, kot one, ki se bodo z njim tokrat srečali prvič, smo se odločili v nadaljevanjih objavljati ta znameniti Haskov roman. Knjigo je prevedel Jože Zupančič, izdala DZS leta 1966, ilustracije pa so iz izvirne češke izdaje, avtorja Josefa Lade. Veliko zabave!
UVOD
Velika doba zahteva velikih ljudi. To so neznani junaki, skromni, brez Napoleonove slave in zgodovine. Razčlenitev njihovih značajev bi zasenčila celo slavo Aleksandra Makedonskega. Na praških ulicah lahko srečate slabo oblečenega moža, ki sam ne ve, kaj pravzaprav pomeni v zgodovini nove velike dobe. Skromno hodi svojo pot, nikogar ne nadleguje in tudi novinarji ga ne nadlegujejo s prošnjami za intervju. Če bi ga vprašali, kako mu je ime, bi vam preprosto in skromno odgovoril: »Švejk sem...«
In ta tihi, skromni, slabo oblečeni mož je res stari, dobri, pogumni, vrli vojak Švejk, o katerem so za Avstrije govorili vsi državljani češke kraljevine in čigar slava tudi v republiki ne bo zatonila.
Zelo rad imam dobrega vojaka Švejka, in ko opisujem njegove dogodivščine v svetovni vojni, sem prepričan, da boste vsi simpatizirali s tem skromnim neznanim junakom. Dobri vojak Švejk ni zažgal svetišča boginje v Efezu, kakor je storil tisti neumni Herostrat, da bi o njem pisali časniki in šolske čitanke.
A to zadostuje.	Avtor
V zaledju
Dobri vojak Švejk poseže v svetovno vojno
»Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki je bil pred leti slekel vojaško suknjo. Vojaška zdravniška komisija ga je bila namreč dokončno spoznala za bebca. Zdaj se je preživljal s prodajo psov, nakaznih, nečistokrvnih cuckov, ki jim je ponarejal rodovnike.
Razen tega poklica ga je krotovičil revmatizem in pravkar si je mazal kolena z opodeldokom.
»Katerega Ferdinanda, gospoda Mullerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal mazati kolena, »poznam dva Ferdinanda. Prvi je hlapec pri droge-ristu Prušu in nekoč mu je pomotoma popil steklenico nekakšnega mazila za lase. Poznam tudi Ferdinanda Kokoško, ki zbira te pasje mrcine. Ne tega ne onega ni prav nič škoda.«
»Toda, gospod moj, počili so gospoda nadvojvodo Ferdinanda, tistega iz Konopišta, tistega debeluha-stega, pobožnega.«
»Jezus, Marija!« je vzkliknil Švejk, »ta je pa dobra! Kdaj pa se je gospodu nadvojvodi to pripetilo?«
»Počili so ga v Sarajevu, gospod, z revolverjem so ga počili. Odpeljal se je tja s svojo nadvojvodinjo v avtomobilu.«
»Glej no, glej, gospa Mullerjeva, v avtomobilu, pravite! Hm, takle gospod si to lahko privošči in niti ne pomisli, da se utegne takšna vožnja z avtomobilom nesrečno končati. In v Sarajevu povrhu, to je v Bosni, gospa Mullerjeva. To so najbrž storili Turki. Saj pravim, te Bosne in Hercegovine bi jim ne bili smeli vzeti. Glej, glej, kaj poveste, gospa Mullerjeva. Ta naš nadvojvoda je torej že stopil pred večnega sodnika. Ali se je dolgo mučil?«
»Gospod nadvojvoda je pri priči izdihnil. Veste, z revolverjem ni da bi se človek igral. Tako se je ondan igral z revolverjem nekdo pri nas v Nuslih, pa je postreljal vso družino in še hišnika povrhu, ko je šel slednji pogledat, kdo v tretjem nadstropju strelja.«
»Veste, gospa Mullerjeva, so revolverji, ki se vam za vse na svetu ne sprožijo. Takšnih sistemov je na pretek. Za gospoda nadvojvodo pa so nemara kupili boljšega. In stavim glavo, gospa Mullerjeva, da se je mož, ki ga je počil, za to priložnost lepo oblekel. Veste, streljati na gospoda nadvojvodo niso mačkine solze, to ni tako, kakor bi streljal divji lovec na lovskega čuvaja. V tem primeru gre za to, kako priti do njega; k takemu gospodu človek ne sme iti raztrgan. Iti mora v cilindru, da ga že med potjo ne zgrabi policaj.
»Pravijo, da jih je bilo več.«
»Tako se razume samo po sebi, gospa Mullerjeva,« je pritrdil Švejk in si nehal mazati kolena, »če bi hoteli, postavim, vi počiti gospoda nadvojvodo ali presvitlega cesarja, bi se za trdno s kom posvetovali. Več glav več ve. Ta vam svetuje to, drugio ono, pa se zadeva posreči, kakor poje naša himna. Glavno je počakati na trenutek, ko se tak gospod pelje mimo. Vidite, to je nekako tako, kakor je bilo s tistim Lucchenijem, ki je s pilo zabodel našo rajnko Elizabeto. Izprehajal se je z njo. Pa še verjemite komu. Odtlej nobena cesarica več ne hodi
V__________________________________________________
na izprehod. A takšna usoda čaka še marsikoga. In boste videli, gospa Mullerjeva, da bodo počili tudi carja in carico, morda, ne daj bog, pa celo presvitlega cesarja, če so že začeli z njegovim nečakom. Veste, ta stari gospod ima mnogo sovražnikov. Še več kakor jih je imel Ferdinand. Nekdo je ondan pravil v krčmi, da bo prišel čas, ko bodo padali ti cesarji drug za drugim, in niti državno pravdništvo jih ne bo rešilo. Mož pa ni imel denarja, da bi poravnal račun, in krčmar ga je moral dati aretirati. Pa je priselil krčmarju zaušnico, policaju pa kar dve. Odgnali so ga v luknjo, da bi se streznil. Da, gospa Mullerjeva, čudne reči se gode zdaj na svetu. To je spet izguba za Avstrijo. Ko sem služil vojake, je neki infanterist ustrelil hauptmana. Nabil je puško in odšel v pisarno, Tam so mu rekli, da v pisarni nima kaj iskati, pa je kar naprej gonil svojo, da mora govoriti z gospodom hauptmanom. Prišel je hauptman in mu takoj odmeril nekaj dni kasamškega aresta. Fant pa je snel puško z rame in ga počil naravnost v srce. Krogla je izstopila gospodu hauptmanu na hrbtu in še v pisarni je napravila škodo. Razbila je steklenko črnila, ki se je razlilo po uradnih aktih.
»Kaj pa se je zgodilo s tistim vojakom?« je vprašala čez nekaj časa gospa Mullerjeva, ko se je Švejk že oblačil.
»Obesil se je na naramnice,« je odgovoril Švejk med krtačenjem trdega klobuka. »In naramnice niti niso bile njegove. Izposodil si jih je bil od prof osa,*
češ da izgublja hlače. Mar naj bi bil čakal, kdaj ga bodo ustrelili? Vejo, gospa Mullerjeva, v takšnem položaju se vsakemu človeku v glavi zvrti. Profosa so zaradi tega degradirali in mu prisodili šest mesecev. Odsedel jih pa ni. Pobegnil je v Švico in zdaj je tam pridigar neke cerkve. Zdaj je na svetu malo poštenjakov, gospa Mullerjeva. Verjemite mi, da se je tudi nadvojvoda Ferdinand v Sarajevu zmotil v možu, ki ga je počil. Najbrž je koga videl in si mislil: tole bo pošten človek, ker je navdušen zame. Potlej pa ga je mož počil. Ali mu je pognal v prši eno ali več krogel?«
»Časniki pišejo, da je bil gospod nadvojvoda ves prerešetan. Napadalec je izstrelil vanj vse naboje.«
* Profos se je imenoval v avstroogrski vojski nadzornik vojaških zaporov.
Nadaljevanje prihodnjič
J
• LIPE SVEDER: UGANKA