OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Škof ja Loka je bil 28. oktobra 1993 v galeriji na Loškem gradu. Kljub skromni udele žbi je predsednik društva dr. Branko Berčič pričel z občnim zborom, pozdra vil navzoče in predlagal naslednji dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in izvolitev delovnega predsedstva. - predsednik mag. France Štukl, člana dr. Branko Berčič in Vladimir Žužek; - zapisnikar Andrej Pavlovec; - overovatelja zapisnika Judita Šega in Franc Podnar; 2. Poročila o delu Muzejskega društva (predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzornega odbora) 3. Podelitev priznanj Častni član Mu zejskega društva Škofja Loka (prejemni ki: Jože Krašovec, dr. Anton Polenec, prof. Jeja Jamar-Legat, Svetko Kobal, Alfonz Zajec) Zadnji občni zbor članov Muzejskega društva v oktobru 1991 smo zaključili z Blaznikovim večerom v počastitev 90- letnega jubileja enega društvenih usta noviteljev prof. Franceta Planine. Žal smo se že tri mesece zatem morali za vedno posloviti od tega našega zasluž nega in spoštovanega vzornika. Izguba je društvene člane sicer globoko prizade la, vendar ne zaustavila, da ne bi ob Planinovem in Blaznikovem zgledu ak tivno nadaljevali društvenega poslan stva v odnosu do škofjeloške zgodovin ske dediščine, tako znotraj naših kultur- 4. Razgovor o poročilih 5. Volitve novih organov Muzejskega društva: - predsednika, izvršilnega odbora (10 članov), nadzornega odbora (3 člani), disciplinske komisije (3 člani) 6. Sklep o članarini 7. Zahvala novega predsednika in programska izhodišča za novo mandatno obdobje 1994-1996 8. Slučajnosti Pred začetkom točke 2 so prisotni z enominutnim molkom počastili umrle člane organov Muzejskega društva v času med obema občnima zboroma. V nadaljevanju je zbor potekal po spreje tem dnevnem redu. Predsedniško poro čilo je podal dosedanji predsednik dr. Branko Berčič, blagajniško in tajniško je podal tajnik društva Andrej Pavlovec, nadzornega odbora pa Vladimir Žužek, ki je tudi predlagal razrešnico staremu izvršnemu odboru. nih ustanov kot v širšem družbenem okolju. Osnovno naše zanimanje je veljalo spremljanju delovanja in pogojev zanj v loškem pokrajinskem muzeju in zgodo vinskem arhivu. Redno smo obravnavali delovne programe in poročila o njih ure sničevanju v letih 1991 do 1993 ter ob tem pojavljajoča se organizacijska, stro kovna in statusna vprašanja. Od polo žaja obeh ustanov, kulturnozgodovin skih objektov in predmetov v luči nove zakonodaje (o javnih zavodih, denacio nalizaciji, privatizaciji), kot so vpraša- Predsedniško poročilo o delu Muzejskega društva v Škofji Loki 261 nja o organiziranosti muzejske oziroma arhivske dejavnosti, ustanoviteljstvu, fi nanciranju in strokovnih delavcih, do pojavljajočih se zahtev po vračanju ti stih muzejskih, arhivskih in spomeni ških objektov in gradiva, ki je doslej veljalo za družbeno lastnino. Kar zadeva slednje, smo se opredelili, da mora pote kati po normalnih upravnih in pravnih postopkih, o ustreznosti zahtev in skle pov pa naj odločajo nepristranke stro kovne komisije in ne samo državni urad niki. Od konkretnih tekočih zadev pa je društveni odbor obravnaval obnovo strehe in kapele Loškega gradu, preure janje in dopolnjevanje muzejskih zbirk, oskrbovanje in režim uporabe grajskega parka, pomanjkanje lokalnih oznak za pot v muzej in arhiv itd. Drugo področje društvenega delova nja je segalo na dejavnost spomeniškega varstva in občinskih organov za prenovo starih mestnih in vaških jeder. Pri tem nismo mogli mimo javne polemike med urbanisti, arhitekti in konservatorji kul turne dediščine. Ocenili smo, da je spo- meniškovarstvena dejavnost vse bolj dezorganizirana in degradirana, da še vedno nimamo stalnega mestnega kon- servatorja in da so temu v precejšnji meri vzrok slabosti v ustreznih predpisih glede ohranjanja starih mestnih struk tur, kot je npr. tudi Škofja Loka. Na čelno rešitev tega problema smo videli v obnovljenem dogovorjanju treh občin - Pirana, Ptuja in Škofje Loke - za skupni nastop, da se uveljavi ustrezni družbeni tretman spomeniško zaščitnih mest ozi roma naselij v Sloveniji. Kadar je bilo muzejsko društvo vključeno, smo prispe vali svoja mnenja in predloge ter sodelo vali pri podpisu listine o ustanovitvi delovne skupnosti starih mest (Portorož, oktober 1993) in pri tozadevnem obisku slovenskega ministra za kulturo v Škof j i Loki. S predlogi in kritičnimi pripombami smo spremljali dogovore o novi namem bnosti in obnovo Kašče na Spodnjem trgu in Žigonove hiše na Mestnem trgu, obnovo tamkajšnjega kužnega zname nja, kipa Janeza Nepomuka na Kapucin- ckem mostu in znamenje v Karlovcu, neustrezno vzdrževanje znamenj ob poti v Crngrob, restavriranje fresk Jerneja iz Loke in protestirali ob storjeni kulturni škodi na freskah cerkve v Gostečem. Obravnavali smo zamisel o aleji pomem bnih loških rojakov, ki naj bi se uresni čevala ob urbanističnem urejanju mest nega območja Škofje Loke, spremljali priprave za spominsko obeležje kiparju Tonetu Logondru in sodelovali pri obli kovanju besedila za meddržavno spo minsko obeležje o prispevku nasilno mo biliziranih Luksemburžanov v našem odporniškem gibanju proti nacističnemu okupatorju. Z ustreznimi občinskimi or gani smo aktivno sodelovali pri kritični obravnavi študije o oblikovanju loških emblemov (zlasti grb, zastava) za uradno in profano rabo in pri odobritvi doku mentacije za tehtno odločanje o tem. Bili smo proti nadaljnjemu obstoju vojašnice v mestnem območju Škofje Loke in za njeno uporabo v civilne, tudi kulturne namene.Vključili smo se v javno raz pravo o predlogih za novo upravnoadmi- nistrativno organiziranost sicer zgodo vinsko zaokroženega loškega ozemlja. Spremljali smo aktivnosti za preimeno vanje naselij v občini in zlasti ulic v Škofji Loki ter posredovali najprej na čelna stališča o kriterijih in postopku in ponudili svoje strokovno sodelovanje, ko pa smo prejeli ustrezno gradivo, smo prispevali k zbranim predlogom kon kretne pripombe in dodatne društvene predloge za poimenovanja po zaslužnih rojakih dr. P. Blazniku, prof. Fr. Planini in dr. T. Debeljaku. Povezovanju društvenih članov, so mišljenikov in prijateljev so bile name njene društvene prireditve in publikaci je. Tako Blaznikovi večeri kot Loški razgledi so bili tema razprav skoraj na vsaki društveni seji: ali o pripravah na nje ali o njihovih rezultatih. V letu 1991 je potekalo 270 let od prvega organiziranja škofjeloške pasi- jonske procesije, kar je sprožilo stro kovna in bolj ali manj javna razmišljanja o ponovni uprizoritvi (gledališki, radij ski) tega najstarejšega slovenskega dramskega besedila. Tako je bil v za četku leta 1992 (27. 2.) pripravljen Bla- znikov večer z naslovom Škofjeloški pa- sijon. Na njem je režiser Peter Jamnik s 262 svojo skupino najprej predstavil kon certno izvedbo pasijona, nakar so sledila predavanja univ. prof. dr. Metoda Bene- dika o zgodovinskem okviru njegovega nastanka, univ. prof. dr. Marka Marina o njegovi dramaturgiji in mag. Franca Križnarja o glasbi pri upodobitvi pasijo na, muzejski sodelavci pa so priredili razstavo objav pasijonskega besedila in dokumentarnih fotografij njegove zad nje uprizoritve v Škofji Loki leta 1936. - Spomladi (21. 5. 1992) je sledil Blazni kov večer z aktualno družbeno tematiko Občine na Loškem včeraj in jutri. O zgodovini upravne razdelitve je govoril višji arhivist mag. France Štukl, teze za bodočo lokalno samoupravo je predsta vil univ. prof. dr. Albin Igličar, geograf ske in demografske osnove za novo upravno ureditev škofjeloškega območja pa je ob strokovni dokumentaciji orisal dipl. geograf in sociolog Marjan Potoč nik. - V naslednji sezoni 1992/93 je bila (25. 2.) prva na vrsti tematika Uran v mineralih, v rudah in v Žirovskem vrhu. Ob razstavi uranovih in torijevih mine ralov iz zbirke dipl. inž. ekonomije Franca Branislja in predmetov iz Rud nika urana Žirovski vrh, ki jo je pripra vil Loški muzej, je imel dipl. inž. geolo gije Pavel A. Florijančič uvodno preda vanje o rudarjenju v Žirovskem vrhu in o varovanju tehnične dediščine ter nato vodil razgovor o tej temi in o načrtu in aktivnostih za ureditev montanistične zbirke v Loškem muzeju. - Proti koncu pomladi (9. 6.) pa je bil zadnji Blaznikov večer v tem obdobju s strokovno provo- kativnim naslovom Idrijska, žirovska, selška ali slovenska čipka? Izčrpno uvodno predavanje o razvoju čipkarstva po svetu in posebej v Idriji je ob diapo zitivih imel nekdanji direktor idrijskega muzeja Jurij Bavdaž, zaslužni razisko valec in poznavalec čipkarstva. Dopol njevali so ga vodje obstoječih čipkarskih šol oziroma tečajev v Idriji, Žireh, Škofji Loki in Železnikih ter strokovnjaki iz osrednjih slovenskih etnoloških ustanov, sodelavci Loškega muzeja pa so pripra vili priložnostno razstavo čipk. - Blazni- kovih večerov se je udeležilo 60-80, ti stega o pasijonu ok. 120 društvenih čla nov, povabljenih gostov in drugih zain teresiranih obiskovalcev. Od društvenih domoznanskih publi kacij se je iz finančnih razlogov bilo treba omejiti samo na Loške razglede. Ker tiskarski stroški stalno rastejo, da jih ni moč dohitevati z redno dotacijo iz občinskega proračuna in z dohodki od prodaje, je moralo priti do krčenja ob sega publikacije (od 22 do 18 tiskovnih pol). Vsako leto si prizadevamo pridobiti sponzorje iz gospodarstva, vendar imamo pri tem, zaradi težkega gospo darskega stanja, bolj malo uspeha; zato nam je vsak prispevek (v letniku 1991 npr. Marmor Hotavlje, A-banka d.d. Ljubljana, Ljubljanska banka d.d. Ljub ljana, Arnol Škofja Loka, Šport in re kreacija Škofja Loka) toliko bolj dobro došel. Novi glavni in odgovorni urednik Franc Podnar si je s prenovljenim ured niškim odborom ob vsem tem prizade val, da pa bi vsebina zbornika ostala še naprej pestra in strokovno kvalitetna. Izšla sta letnika 38 (za leto 1991) in 39 (za leto 1992), v pripravi pa je jubilejni 40. letnik (za leto 1993), ki bo izšel na začetku prihodnjega leta. - Od drugih publikacij je izdajanje Vodnikov po lo škem ozemlju zastalo pri načrtovanju 7. zvezka, ki naj predstavi območje Sor skega polja. Tudi nove številke Done skov, ki naj bi vsebovale gradivo stro kovnega simpozija ob 50-letnici poljan ske vstaje (januarja 1992), ni bilo mo goče založniško realizirati. Od sodelovanja z drugimi organiza torji naj omenimo društveno udeležbo na že omenjenem simpoziju o poljanski vstaji, na občinskem seminarju za turi stične vodnike in na strokovnem zboro vanju Zgodovinskega društva za Slove nijo, katerega kolektivni član smo. Po nosni smo tudi na javno sporočilo, da je služila naša organiziranost in delovanje za vzor novemu muzejskemu društvu za območje občine Jesenice. Od udeležbe občinske delegacije na slavnostih ob 100-letnici zgodovinskega društva v Freisingu dalje so po zaslugi škofjelo škega župana Petra Hawline oživeli uradni in prijateljski stiki naše občine z drugimi t. i. freisinškimi mesti, katerih srečanje v prihodnjem letu 1994 naj bi menda bilo v Sloveniji, seveda s poudar- 263 kom na freisinški Škofji Loki. In za zaključek še o društvu samem. Vsako leto smo občini ločeno predložili okvirni društveni delovni program in predračun za izdajanje publikacij, da bi nam v svojem proračunu zagotovila us trezni dotaciji; pri tem pa zlasti znesek za slednjo vedno bolj zaostaja za izkaza nimi stroški, ne moremo pa se tudi stri njati, da v letu 1993 ni več kot doslej prikazana kot samostojna proračunska postavka, kar sicer velja za nekatere druge publikacije. Kar zadeva organizi ranost muzejske dejavnosti v občini, ugotavljamo, da smo lani tiho prešli 55-letnico našega društva in da uspešno dela tudi društvo v Železnikih, medtem ko je dogajanje v Žireh, žal, zastalo. Menimo, da vsi skupaj premalo storimo za aktiviranje našega članstva, za prido bivanje novih in za zasluženo počastitev posebej prizadevnih društvenikov. V tem obdobju nas je zapustil eden društvenih ustanoviteljev prof. France Planina (14. 1. 1992), čigar spomin smo počastili z izredno društveno žalno sejo, z odkri tjem spominskih plošč na njegovi rojstni hiši (Spodnji trg) in na družinskem domu (Blaževa ulica) - oboje ob spon zorstvu podjetja Marmor iz Hotavelj in občine Skofja Loka - ter z uvrstitvijo njegovega doprsnega kipa (avtor Tone Logonder) ob kip pokojnega predsed nika dr. P. Blaznika v muzejski predsta- Že nekajkrat doslej je bilo blagajniško poročilo za občni zbor narejeno za dve leti in izvzeto je bilo tisto leto, v katerem je potekal občni zbor v oktobru. Tako tudi v letu 1993 to leto ni upoštevano, ker ga še ni konec, ker je pred nami še založništvo Loških razgledov kot glavna postavka letošnjega predračuna in fi nančnega plana. Izredno zanimiva pa je struktura stroškov v letih 1991 in 1992 in če se spomnite, smo na občnem zboru leta 1991, ko smo obravnavali leti 1989 in 1990 lahko primerjali inflacijske di narje le skozi odstotke v postavki pri hodki in v postavki odhodki. Nekaj po- vitvi našega društva. Umrla sta tudi delovna društvena odbornika Tone Pire in Ivan Jenko. Na drugi strani pa smo čestitali k 90-letnemu življenjskemu ju bileju društvenemu članu univ. prof. dr. Lojzetu Finžgarju in dolgoletnemu od borniku oziroma blagajniku Jožetu Kra- šovcu ter ob 70-letnici dolgoletnemu in za Loški muzej zaslužnemu odborniku Svetu Kobalu. V letu 1992 je dolgoletna sodelavka (lektorica, avtorica) Loških razgledov prof. Marija Jamar Legatova prejela posebno javno priznanje, srebrni grb občine Škofja Loka, medtem ko v letu 1993 društveni predlog ni bil upo števan. Na sejah smo večkrat govorili o društveni počastitvi nekaterih najbolj zaslužnih članov in pripravili za dana šnji občni zbor predlog za izvolitev petih novih častnih članov. In čisto na koncu se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešnemu delovanju dru štva, zlasti aktivnim odbornikom in med njimi posebej tajniku, blagajniku in uredniku Loških razgledov, in želim nam vsem mnogo volje, dobrih rezulta tov in zadovoljstva pri odgovornem dru štvenem in družbenem delovanju za ohranjanje bogate kulturne dediščine na območju naše ožje domovine, mu zgodo vinsko, gospodarsko, upravno in med človeško povezanem nekdanjem loškem gospostvu. dobnega smo naredili tudi za obravna vani leti od zadnjega občnega zbora in to na veliko bolj trden način ter z bolj jasnimi odstotki, ki kažejo dejansko sliko finančnega poslovanja društva. Številke trdno stojijo in so zapisane kot priloga tega poročila, odstotki pa poka žejo pravo in resnično sliko. Prihodki za obe obravnavani leti so znašali 2,720.761 SIT, kar je 100%. Od tega je članarina prinesla 2,1 %, dotacija 50,4 %, prodaja Loških razgledov 28,5 % in drugi prihodki, kamor štejemo tudi prenesena sredstva iz enega leta v drugo 19%. Blagajniško poročilo za leti 1991 in 1992 264 Odhodki pa so v letih 1991 in 1992 znašali 2,101.588,50 SIT in od tega de narja je za pisarniški material bilo po rabljenih 0,50%, poštni stroški so zna šali 1,2 % (tudi za pošiljanje Loških raz gledov), 0,3 % je bilo bančnih stroškov. Stroški za tisk Loških razgledov so naj večja postavka pri odhodkih s kar krep- Nadzorni odbor je bil izvoljen na obč nem zboru Muzejskega društva Škof j a Loka 11. oktobra v sestavi: Ivan Jenko, predsednik in člana Mihael Loboda in Vladimir Žužek. Zaradi smrti predsed nika nadzornega odbora, prizadevnega gospoda Ivana Jenka v letu 1993, je bilo na pripravljalni seji za občni zbor dne 12. oktobra 1993 dogovorjeno, da poslo vanje društva pregledata in podasta po ročilo člana nadzornega odbora Mihael Loboda in Vladimir Žužek. Dne 25. oktobra 1993 sva pregledala ob prisotnosti društvenega tajnika An dreja Pavlovca v prostorih muzeja finan čno poslovanje za leti 1991 in 1992. V tem koledarskem obdobju, ki se nekako kimi 67,1 %, avtorski honorarji so se povzpeli že na 30,5 %, kar pa še vedno ni zadovoljiva oddolžitev avtorjem, če primerjamo avtorske honorarje z višino honorarjev, ki je predpisana za stro kovne in znanstvene honorarje. Potni stroški pa predstavljajo zanemarljivih 0,4 % od vseh odhodkov. sklada z mandatnim obdobjem, razen za leto 1993, ki še ni zaključeno, sva ugoto vila, da je društvo prešlo na računalni ško obdelavo podatkov, kar delajo priza devni delavci Loškega muzeja. Ugoto vila sva, da vse delo poteka po predpisa nem kontnem planu za društva, da je društvo poslovalo po predpisih da so vknjižbe bile knjižene na podlagi knjigo vodskih temeljnic, ki so overovljene od pooblaščenih društvenih oseb. Vsa do kumentacija je shranjena v muzejskih prostorih v posebnih omarah društva in je s tem dana možnost stalnega vpogleda v društveno dokumentacijo. Posamezni člani nadzornega odbora so redno prisostvovali sejam izvršnega FINANČNO POROČILO ZA 1991 IN 1992 PRIHODKI: 1. Članarina 2. Dotacija občine 3. Prodani LR 4. Drugi prihodki 5. Prenesena sredstva 1991 7.900 329.807 242.555 53.382 1992 43.900 901.799 452.672 464.738 224.008 SKUPAJ 51.800 1,231.606 695.227 464.738 277.390 % 2,1 50,4 28,5 19,0 SKUPAJ: ODHODKI: 1. Pisarniški material 2. Poštni stroški 3. Bančni stroški 4. Tiskanje LR 5. Avtorski honorar 6. Potni stroški 633.644 3.172 2.830 1.640 228.221 143.794 2.087.117 6.572 21.875 5.887,90 1,181.600 497.236,60 8.760 2,720.761 9.744 24.705 7.527,90 1,409.821 641.030,60 8.760 100,0 0,5 1,2 0,3 67,1 30,5 0,4 SKUPAJ: 379.657 1,721.931,50 2,101.588,50 100,0 Poročilo nadzornega odbora 265 odbora in ugotovili, da so bile seje vo dene v skladu z društvenimi pravili in da so bili člani izvršnega odbora redno seznanjeni s tekočo problematiko in de lom Loškega muzeja ter Zgodovinskega arhiva v Škofji Loki. Seje izvršnega odbora so bile vsak mesec, razen ob počitnicah, kar pomeni vsestransko prizadevanje predsednika društva dr. Branka Berčiča in tajnika Andreja Pavlovca za nemoten potek vsake seje, na katerih so ugotavljali izvr- Po končanih poročilih o delu Muzej skega društva Škofja Loka je dosedanji predsednik društva podal predlog za iz- Predlog za izvolitev častnih članov Muzejskega društva V pravilih Muzejskega društva v Ško fji Loki (gl. LR 1979) 10. člen določa: »Društveni člani so redni, ustanovni in častni... Častni člani so lahko fizične osebe, ki imajo izredne zasluge za delo vanje društva ali za znanstveno delo, ki je povezano z namenom društvenega de lovanja. Častne člane voli občni zbor na predlog društvenega izvršnega odbora.« Doslej so bili za častne člane Muzej skega društva v Škofji Loki izvoljeni: dr. Pavle Blaznik, dr. Milko Kos, prof. France Planina, obrtnik Lovro Planina in notar Stevo Šink. Vsi so že pokojni, tako da društvo v tem času nima nobe nega častnega člana. Društveni izvršni odbor predlaga, da se za častne člane Muzejskega društva v Škofji Loki izvolijo: - Jože KRAŠOVEC (roj. 1903): staro sta društvenih članov, po obnovitvi dru štvenega delovanja po vojni nad 30 let aktivni društveni odbornik in nad 16 let njegov marljivi blagajnik - dr. Anton POLENEC (roj. 1910): prvi društveni tajnik od 1937 dalje in ponovno aktivni društveni odbornik v sevanje sklepov, ki so bili tekoče in sprotno izvršeni. Na osnovi podanega poročila predlaga nadzorni odbor občnemu zboru, da sprejme razrešnico predsednika izvrš nega odbora in njegovih organov s po hvalo za prizadevno vodenje poslovanja društva v preteklem mandatnem obdo bju. Člana nadzornega odbora: Mihael Loboda Vladimir Žužek volitev častnih članov muzejskega dru štva. Prisotni so predloge sprejeli z odo bravanjem. letih 1981-1991, znanstveni raziskova lec loškega ozemlja, stalni sodelavec Lo ških razgledov, škofjeloški častni občan - prof. Marija JAMAR LEGATOVA (roj. 1914); društvena ustanovna članica, dolgoletna lektorica Loških razgledov, avtorica številnih raziskovalnih in lepo slovnih prispevkov v Loških razgledih, prejemnica priznanja srebrni grb občine Škofja Loka - Svetko KOBAL (roj. 1921): od 1954 dalje (s presledkom) nad 20 let aktivni društevni odbornik in 12 let njegov pod predsednik, kot predsednik občine eden nosilcev akcije za dodelitev Loškega gradu v uporabo Loškemu muzeju, dol goletni član uredniškega odbora in avtor številnih prispevkov v Loških razgledih - Alfonz ZAJEC (roj. 1932): od 1970 društveni odbornik in vodja društvenega pododbora v Žireh, marljivi organizator muzejske dejavnosti in od 1976 dolgo letni predsednik Muzejskega društva v Žireh. raziskovalec zgodovinskega, dru žbenega in gospodarskega dogajanja na Žirovskem. dr. Branko Berčič 266 Razprava o poročilih K razpravi so se prijavili Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Škof j a Loka, Peter Hawlina, predsednik Skupščine občine Škofja Loka in vsi prejemniki priznanj Častni član Muzejskega društva Škofja Loka. Vincencij Demšar je predstavil napore izvršnega sveta za obnovo loške kašče, Loškega gradu, o denacionaliza- cijskih problemih zlasti zgodovinsko in spomeniško pomembnih objektov v ob čini, o preimenovanju naselij in mestnih ulic itd. Prispevke predsednika občine in Svetka Kobala objavljamo v nadalje vanju poročila o občnem zboru. Na zadnjem občnem zboru sem se udeležil razprave ob poročilu. Moje pri pombe morda niso vse sodile k razpravi o poročilu, povedano pa se mi je porodilo med sestankom in je najbrž pustilo neu rejen celoten vtis. Ker sem sam član društva šele od lanskega leta in nalog, ciljev, zaslug, poslanstva in društva ne poznam v celo ti, imam o vsem tem prosto oblikovan vtis. V muzejskem društvu vidim najbolj kvalitetno profesionalno, voluntersko skupno prizadevanje na poseben način izbranih profesionalcev in odličnikov. Nekajkrat sem že omenil, da bi se o nekaterih občinskih zadevah raje posve toval z muzejskim društvom kot z občin skim aparatom. Sistem tega ne dopušča, muzejsko društvo nima neke formalne vloge v sistemu lokalne samouprave. To pa ne pomeni, da na dogajanje v občini nima vpliva. Ima ga. Prav zato sem se v svoji razpravi dotaknil nekate rih zadev, ki so neposredno ali posredno v skupni domeni občine in muzejskega društva. Pri realizaciji posameznih na log bi bilo več kot dobrodošlo tesnejše sodelovanje. Skušal bom povzeti vsebino mojega razpravljanja: Najprej sem omenil, da nam je Skup nost starih mest že prinesla učinke, v prihodnje pa nam lahko koristi toliko, kolikor smo jo sposobni izkoristiti. Sprejeta kandidatura pri Svetu Evro pe, kjer je bila Škofja Loka izbrana za študijski primer prenove starih mest, je v veliki meri posledica dogovarjanj o ustanovitvi Skupnosti. Morda se muzej sko društvo lahko najde tudi v tej študiji. Pod okriljem Sporazuma o ustanovitvi skupnosti starih mest je vsako od teh mest predvidelo tudi večji prenovitveni projekt. Z naše strani je to restavracija loškega gradu. Zaradi Skupnosti sem bil povabljen na Ptuj na proslavo 100-letnice tamkajš njega muzejskega društva. Prenesel sem čestitke in voščila Muzejskega društva Škofja Loka in obljubil, da bo Muzejsko društvo Ptuj dobivalo Loške razglede. Poročal sem o obisku ministra Peljha- na, ki si je ogledal poštni muzej, kapu cinsko knjižnico, Plač, Martinovo hišo, stari Partizan, Groharjevo hišo na Sori- ci. Dokončanje gradbenih del v Kašči naj bi se po zagotovilih Odbora za prenovo bližalo koncu. V marcu 1994 se pričakuje zaključek del in bi lahko za april načrto vali odprtje toliko pričakovane zbirke del Franceta Miheliča. V letu 1994 bo v mestu Neuhofen, nekoč tudi freisinška posest, celoletna predstavitev Slovenije. Zaradi nekda njih sorodstvenih vezi imamo možnost Škof jo Loko v okviru Slovenije predsta viti prednostno. Z Vincencijem Demšar jem bova v kratkem začela na pripravah s tem, da opraviva razgovor z organiza torji v Neuhofnu. Med freisinškimi mesti in med pobra tenimi bi bilo možno uresničiti številne ideje. Sam sem pri teh dogovorih vse bolj zadržan. Ta zadržanost je posledica občasne kilave realizacije takih dogovo rov. Občina namreč nima odgovorne osebe za izvajanje takih načrtov, zato ostane županu samo še pozivanje na dobro voljo tistih, ki že sicer ne skoparijo s svojimi prispevki. Tako so zamrznili dogovori o izme njavi predavateljev na različne zgodo vinske teme, turneja fotografske raz stave po freisinških mestih, organizira nje izletov z ogledi in še kaj. Ob poročilu me je omenjanje zaslužnih posameznikov spomnilo na to, da zlepa 267 ne slišim, da bi se Ločani ponašali tudi s pokojnim G. Stupico. Prof. Ivanu Do lencu iz Sopotnice je bila sicer posve čena številka Loške medle, tudi predsta vitev pri Sv. Florjanu je bila uspešna in obiskana, vseeno pa menim, da je še vedno premalo poznan. Ob tem se tudi sprašujem, kdo je kriv, da se ne premakne stara pobuda, ki bi ji morda lahko rekli »pot slavnih«. Naj večkrat je bila ideja prikazovana kot doprsni kipi, ki bi se zvrstili ob poti od občine do gradu. Muzejsko društvo najbrž ni potrebno seznanjati z vsemi muzejskimi in dru gačnimi zbirkami. Po naključju pa smo ravno pred občnim zborom obiskali pri vatno zbirko starih inštrumentov v Žele znikih, gasilci pa so tudi napovedali, da pripravljajo gasilski muzej. V spomin sem priklical vsaj 10 let star projekt vitražev za reteško cerkev, ki ga je pripravil Milan Bizovičar. Projekt je nekje obtičal, zdi se mi, da pri Retečanih. Mislim, da bi bilo vredno še enkrat premisliti o realizaciji ideje. Slikar je osnutke pripravil. Vesel bi bil, če bi muzejsko društvo moje razmišljanje komentiralo in pri pravilo predloge za morebitno uresniče vanje. Vsaka iniciativa in podpora ima lahko velik prispevek pri realizaciji na štetih zadev. (Mislim, da sem na seji omenil tudi zastali projekt celovite ure ditve Štralovega gradu in sanje o uredi tvi Slovenskega etnografskega muzeja v kasarni.) Vaše pobude bodo zelo dobro došle. Za pojasnila sem vam vedno na razpo lago. Peter Haivlina Spoštovani! Najlepša hvala za to po zornost in čast. Gospod dr. Berčič vedno nekoliko pretirava, ko govori o mojih zaslugah za muzejsko društvo, muzej in angažiranje okrog gradu. Moram reči, da sem imel izredno življenjsko srečo, da sem bil lahko sopotnik takih oseb, kot je bil dr. Pavle Blaznik in prof. France Planina, kot je dr. Branko Berčič, dr. Franci Leben, Pavlovec, Podnar in drugi, torej delovna skupnost, ki je ne ponovljiva. Moje angažiranje v društvu in okrog gradu je izhajalo iz dveh osnov. Prvič je bila to moja uradna dolžnost, ker sem že bil predsednik takratne obči ne. Občina Škof j a Loka ima namreč tri posebnosti in prednosti, ki jih druge občine nimajo. To so najprej izredne lepote, s katerimi je občino obdarovala priroda. Malo katera občina se lahko v tem pogledu kosa z našo občino. Drugič ima staro mestno jedro z dominantnim gradom in muzejem, katerega ugled sega daleč čez našo državo. In tretjič, v naj usodnejših trenutkih za obstoj našega naroda so prebivalci naše občine našli moč in voljo, da so se uprli agresorju, ki je strahoval že celo Evropo. Poljanska vstaja in dražgoška bitka sta nepozabni dejanji, ki sta pretresli nemški vojaški stroj do samega vrha in ta dejanja obču dujejo vse demokratične protifašistične sile vsega sveta. Vse te tri značilnosti so take, da jih ni mogoče ne kupiti ne prenesti in so nepo novljive. Občina Škof j a Loka ima torej dovolj osnov za svojo promocijo. Kdorkoli od funkcionarjev občine ne bo posvečal do volj pozornosti navedenim trem predno stim, bo tvegal, da bo zgodovina nanj kaj hitro pozabila. Se enkrat najlepša hvala. Obljubim pa, da bom pomagal društvu po svojih močeh tudi v bodoče, vi pa molite, da bi še dolgo živel. Svetko Kobal Volitve novih organov društva Dosedanji predsednik dr. Branko Ber čič je zaprosil za razrešnico, zato so na občnem zboru izvolili novega predsedni ka. V naslednjem dveletnem obdobju bo muzejskemu društvu predsedoval dr. France Leben, ob pomoči izvršilnega odbora v sestavi: Judita Šega, Vincencij Demšar, Pavel A. Florjančič, Ludvik Ka luža, dr. Branko Berčič, Andrej Pavlo vec. Peter Pipp, Franc Podnar. Marta Simonič in mag. France Štukl. Sprejet je bil tudi sklep, da se izvršilni odbor konstituira na prvi seji. 268 Izvoljena sta bila še nadzorni odbor in disciplinska komisija. V prvem bodo člani Svetko Kobal, Mihael Loboda in Vladimir Žužek, v drugem pa Peter Po- Dr. France' Leben se je zahvalil dose danjemu nadvse delovnemu predsed niku društva dr. Berčiču, nato pa podal naslednji program dela: Menim, da moram kot novi predsednik Muzejskega društva Škofja Loka v svo jih programskih izhodiščih zagotoviti ti sto temeljno načelo, ki so ga izpostavili že ustanovitelji muzejskega društva, kot društva brez strankarske pripadnosti. Prav nepripadnost tej ali oni stranki v preteklosti, je društvu omogočila široko delovanje med Ločani in tudi izven same Škofje Loke. Tako kot doslej je prva naloga Muzejskega društva Škofja Loka skrb za redno izhajanje zbornika Loški razgledi, ki so kljub nizkim honorarjem pritegnili v vrste piscev toliko sodelav cev, kot še noben zbornik v Sloveniji. Ni samo priljubljenost Loških razgledov ti sta, ki privablja strokovnjake k pisanju razprav, člankov, poročil, ampak je tudi odraz visokega, kvalitetnega nivoja zbornika za to, da so pripravljeni sode lovati s svojimi prispevki. Po zagotovilih urednika Loških razgledov gospoda Franca Podnarja bo nekaj temeljnih člankov in poročil ali prispevkov moralo počakati objavo šele v naslednji številki. To pa je tisto, kar nas veseli na eni strani, da imamo dovolj avtorjev, ki so pripravljeni sodelovati s svojimi pri spevki v Loških razgledih, na drugi strani pa smo žalostni, ker nam občina še vedno ne priznava te naše veljave in je ne pokriva z dovolj dolgoročno odejo. Ze iz finančnega poročila ste lahko iz- korn, Marjan Potočnik in Janez Jocif. Občni zbor je dal nalogo novemu izvr šilnemu odboru, da oblikuje novo višino članarine društva. luščili več kot zanimivo dejstvo, da pred stavlja v prihodkih delež občine za ce lotno delovanje muzejskega društva, skupaj z Loškimi razgledi 50 % vseh prihodkov, med izdatki pa samo tisk Loških razgledov skupaj s honorarji av torjem zahteva kar 97 % vseh odhodkov. Jasno je, da tu ni pravega razmerja, posebej še, če smo slišali tajnika, da je iz proračuna črtana postavka, ki je dolga leta bila tam - to je tiskovni sklad za Loške razglede. Toda dovolj o tem delu programa de lovanja Muzejskega društva Skofja Lo ka. Še naprej bomo vodili svojo politiko sodelovanja in nadzora nad delovanjem Loškega muzeja, sodelovali bomo na vseh področjih varstva naravne in kul turne dediščine in prenove starih vaških in mestnih jeder. Že doslej nam ni bilo vseeno enostransko spreminjanje imen ulic in sodelovali bomo tudi v širših razpravah o urbanistični ureditvi mesta in krajev. Poleg teh širše zastavljenih nalog pa bo muzejsko društvo prirejalo Blaznikove večere z zanimivimi poljud noznanstvenimi temami, predlagalo vzi- dave spominskih plošč pomembnim ro jakom, tudi spomenikoma dvema najpo membnejšima rojakoma in ustanovite ljema muzejskega društva, dr. Blazniku in prof. Planini, se ne bomo odpovedali. Tako zastavljen program bomo lahko uresničili le s podporo vseh članov mu zejskega društva in pa z večjim razume vanjem za naše delo s strani občinskih organov, ki so za to odgovorni. Dr. France Leben 269 Programska izhodišča novega predsednika