^^^en wbot. ^ * jraxnikor . except Saturdays, ** Holidays * SuadiH«* PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 2857 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwall 4904 ,r*ab xxxviii Cena lieia Ja 18.00 ** *f1?ld;cUMJm'lt*r J«u*ry 11 1SB3. at tha pct-offlc at Chicago. llhnou. under the Act of ConarMt ol March I. 1S7» CHICAGO 13. ILL.. Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in section U03. Act ČETRTEK. 4. APRILA (APRIL 4). 1946 of Oct. 3. 1917, authorized on June 4. 1918. Subecrlpllon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 87 'rancija predlaga konferenco lanjih ministrov v Parizu 5ije o diplomatic- iin ekonomskih odno-iajih t Španijo IESTNIKI SE NE [EJO ZEDINITI » 3. apr.—Doznava se, da ncija predlagala novo kon-, med zunanjimi ministri Velike Britanije in A-pj v PsrUu. Ta naj bi bila I v mirovno konferenco, ki pričela 1. maja. Te konce se bodo udeležili repre-nti 21 zavezniških držav. „,vvski zunanji urad je žo I korake, da pridobi zunanje re treh velesil za sklica-nference. Francija je na-j, da je zainteresirana v nje zapadne nemške meje neovo Španijo. Zunanji naj bi razpravljali o jti Porurja, Porenja in & nemških industrijskih ijin. Ona se je že prej iz-a odrezanje teh provinc čije. .ska vlada je poz valu ;ton, Moskvo in London, jiejo v pretres vprašanje jrtičnih in ekonomskih ijev z režimom španskega »rja Franca, kakor tudi -nje ekonomskih sankcij. 4 prizadevanja, da pride za-lodnoiajev s tem režimom člane varnostnega sveta ' nih narodov, so se izjalo- španskega in nemškega fhAj bi iužiw.lMEl ravljali tudi o mirovnih za Italijo, Rumunijo, I Bolgarijo in Finsko, biv-itih osišča. Namestniki i ministrov štirih velesil morejo zed i ni ti o pogodba je zavzela stališče, da iu dogovora, ki je bil skle-I m sestanku zunanjih mini-^ Moskvi v decembru pre-" leta. morajo biti mirov-ibe za omenjene države rl>ene pred mirovno konfe-1 v Parizu. Možnost je, da Jferenca odložena. Ame-fc Francija in Velika Britani-■»vzele nasprotno stališče. % da se mora mirovna kon-odpreti na določeni da- Japonski general Homma ustreljen Bil je poveljnik japonskih sil na Filipinih Manila« Filipini. 3. apr.—Japonski general Masaharu Homma, osvojitelj Bataana in Corre-gidorja, je bil ustreljen v Los Banosu, 20 milj južno od Manile. Krogle so oddali člani ameriške strelske posadke. Homma je bil obsojen v smrt na obravnavi pred ameriškim vojaškim sodiščem. Obtožnica mu je očitala odgovornost za u-more 17,000 ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov. Homma je bil poveljnik japonskih sil, ki so okupirale Filipinske otoke. Pol ure po eksekuciji Homme je bil obešen drugi japonski general. Ta je bil Hikotaro Taji-ma. Obsojen je bil v smrt, ker je odredil eksekucijo treh ameriških letalcev na Bataanu v maju 1. 1944. Homma in Ta j ima nista hotela podati nobene izjave pred eksekucijo. Homma se je predal ameriški okupacijski sili v Tokiju kmalu potem, ko je general Douglas MacArthur odredil aretacijo na obtožbo, da je vojni zločinec. Homma je bil spoznan za krivega in obsojen v smrt na obravnavi .pred ameriškim vojaškim Zagovorniki so vložili priziv proti obsodbi pri federalnem vrhovnem sodišču, ki pa ga je zavrnilo. w armada mora na straži rotreba zaščite repu-Sovjetake unije n. 3. apr .-Sovjetske obade morajo biti vedno 2 ,n pripravljene na vse fnoBti' P^vi Pravda »muniiUčne stranke, v L Avtor članka je Vasilij naloge čakajo rdečo ar-*ivi članek. "Zavedati jmo dejstva, da je Sovjet-na s sistemom držav in reakcio-bi jo rade uničile, ri/deliti svet in novo voino. no pripravljena za za-pSTT republik Sovjet- ne vrnemo, države vzdržu- ^ »rmade. Vojaška F ^^ Hitrim tem- **vzel za kgunce L,?fcla Afr,k«. 3. p * * * f* V J?** begunca v bntik° **ov v Palestina. Francija prevzame električne železnice Državna kontrola privatnih bank Paris. 3. aprila. — Ustavna skupščina se je odločila za prevzet je električnih železnic in produkcije ter distribucije plina. S tem je rešila enega izmed problemov, ostali pa še čakajo rešitve. Člani skupščine morajo sestaviti novo ustavo za četrto francosko republiko in odobriti načrt kabineta glede podržavlje-nja privatnih bank. V Franciji je sedem velikih privatnih bank i podružnicami v mestih. Voditelji treh strank, ki tvorijo koalicijsko vlado, se bodo morali tediniti o načrtih. Električne železnice bodo pri-ile pod administracijo posebnega odbora. Ta bo injel 18 članov. Sest izmed teh bo repre-zentiralo državo, šest javnost in test uslužbence. • Nsznanilo pravi, da bo nova ustava knialu sestavljena. Sporazum še ni dosežen glede obla-sti predsednika republike, metodah glede izvolitve predsednika in funkcij članov državne zbornice. Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Stephen Gray, star 56 let, doma iz Prekmurja, v Ameriki od 1909. Zapušča šest sinov, dve poročeni hčeri in osem vnukov. —V bolnišnici St. Vincent se nahaja Jennie Hočevar iz Maple Heightsa in srečno prestala operacijo.—Od vojakov so bili odpuščeni s častnim odpustom sledeči člani društva 5 SNPJ: Joseph Janesh, služil od maja 1943, bil na Pacifiku dve leti in stanuje pri starših na 13318 Mann ave.; Frank in Joseph Krancevic, v armadi čez tri leta in se borila na zapadni fronti, zdaj fi>a sta pri starših na 1384 E. 66 st. Dalje sta prišla v civilno življenje Frank L. Wolf iz Collinwooda, v armadi 42 mesecev in bil čez eno leto v zapadni Evropi in Nemčiji; Joseph Habian, služil tri leta—dve leti in pol v Angliji in Franciji. Ribbentrop slepo sledil Hitlerju Bivši nemški |Ejpanji minister ičuie akcije Atomska energija naj sluii miru Washington. D C.. 3. apr.— Philip Morrison, sloviti fizik, ki je sodeloval pri eksperimentih ki so rezultirali v iznajdbi stom-ske bombe, je dejsl, da bi morala atomska energija služiti miru in človeštvu. Ako ne bo svet našel sredstvs za kontrolo atomske energije, bo vedno visela v zraku nevarnost uničenja. "Dosedanje vojne so lahko uničevala mesta, ne pa narodov v celoti." je dejal pred člani posebnega senatnega odseka za a-tomsko energijo. "Atomska bomba je strahovito orožje, zato mora priti pod mednarodno kontrolo." Nuernberg. Nemčija. 3. apr.— Joachim von Ribbentrop, bivši nemški zunanji minister, je kot priča na obravnavi pred zavezniškim vojaškim sodiščem izjavil, da je slepo sledil diktatorju Hitlerju, ker je bil Hitler ne samo simbol nemškega ljudstva, temveč edini vodja v prizadevanjih za zmago Nemčije. Ribbentrop je eden izmed vodilnih nacistov, ki se moralo zagovarjati pred sodiščem kot vojni zločinci. On je priznal, da je podpiral Hitlerja, ko se je odločil za uničenje Židov. Diktator je primerjal Žide bacilom jetike« katere je treba uničiti. "Ta Hitlerjeva primera me je užalostila," je rekel Ribbentrop. "Sodišče prosim, naj upošteva dejstvo, čls je bil Hitler uverjen, da so židje podžgali vojno. To pojasnuje Hitlerjevo fanatično sovraštvo napram Židom." Ribbentrop je dalje rekel, da je prisegel lojslnost Hitlerju in da se je prisege držsl. Zgodovina mora to dejstvo zabeležiti. Ribbentropa je pestil Roman A. Rudenko, sovjetski proaekutor, ker je trdil, da se Nemčija ni nikdar udeležila agresije. Prijeti je morala za orožje in se braniti pred zavezniki, Pogajanja med Anglijo in Egiptom London, 3 apr—Zunanji minister Emest Bevin je naznanil v parlamentu, da bo on vodja delegacije, ki se bo pogajala z egiptsko vlado glede revizije pogodbe. ki Je bila sklenjena med Veliko Britanijo in Egiptom L 1936. Pogajanja se bodo pričela prihodnji teden. Revizija socialne zaščite predlagana Washington. D. C., 3. apr,— Kongreanik Jonkman. republikanec i* Michigana, Je predlagal revizijo za krma socialne zaščite. Predložil je načrt, ds o-sebe, ki dosežejo starost 60 let dobivsjo podporo iz sklada so-cialne zaščite. Ns podlagi sedanje** »krma sa plačuje podpora onim. ki so »Uri 6ft let. Amerika se zavzela za Mihajlovica Vojaški čas tnik i naj bi pričali na obravnavi Washington. D. C- 3. apr.— Amerika se je zavzeta za obrambo generala Mihajliviča, bivšega poveljnika četnikov, ki je bil nedavno ujet v srbskih hribih in bo postavljen pfed jugoslovansko sodišče na obtožbo izdajstva in kolaboracije s sovražnikom. Državni department je naznanil, da je zadnjo soboto poslal noto jugoslovanskemu zunanjemu uradu, v kateri poveličuje Mihajloviča in njegbve aktivnosti v prilog zaveznikom- Nota poziva jugoslovansko vlado, naj ameriški častniki, Jti so imeli zveze z Mihajlovičehv, nastopijo kot priče v prilog generalu na obravnavi. Mihajlovič je poslal begunec, ko je dobil oblast v Jugoslaviji maršal Tito, poveljnik partizanskih sil, ki so se borile proti Nemcem in Italijartom. Radio Belgrad je 24. marca naznanil, da so Titove čete ujele Mihajloviča 13. marca. Dr. Ivan SubašiČ« bivši jugoslovanski zunanji minister, je v teku konference Združenih narodov, ki #se je vršila v San Franciscu, Cal., lansko leto, izjavil, "da bo MihaJloVič ustreljen. Dobil bo pošteno obravnavo, toda mi imamo dovolj legalne e-vidence proti nJemu, da bo spoznan za krivega kot izdajalec." Državni department pravi v noti, da so Mihajlovfčevi četniki rešili več ameriških* letalcev, ki so se morali sPMstiUfca goslaviji. Amerika je imela tudi reprezentante v Mihajlovi-čevem glavnem stanu. Ti so zdaj doma in pripravljeni pričati v prilog generalu na obravnavi pred jugoslovanskim sodiščem. Department v svoji noti priznava, da je Mihajlovič, ko je bil odstavljen kot vojni minister v jugoslovanski ubežni vladi v Londonu v maju 1. 1944, postal politično "kontroverzna osebnost." Nota vsebuje tudi poziv, naj Titova vlada pojasni in izrazi svoje stališče glede Mihajloviča. razgovori med operatorji in lewis0m Federalni posredovalec Fuller se udeležil seje ZAŠČITA 2IVLJENJ RUDARJEV Waahlngton. D. C.. 3. apr.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, in operatorji so se ponovno sestali na konferenci, ki pa ni prinesla nobenega rezultata. Zavrnili so predloge obeh strank o varnostnih ukrepih, da se zaščitijo življenja rudarjev. Naznanilo pravi, da se bodo danetr ponovno sestali in razpravljali o sklenitvi nove pogodbe, da se splošna stavka rudarjev na polju mehkega premoga, ki je nustala v pondeljek, konča. Veljavnost stare pogodbe je potekla 31. marca. Včerajšnje seje med Lewisom ip operatorji se je udeležil Paul W. Fuller, posredovalec federalne vlade. Operatorji so zavrnili Lewisov predlog glede ustanovitve posebnih odborov, katere naj bi tvorili rudarji. Ti naj bi odločali, v katerih prostorih rudarji lahko delajo in v katerih ne v interesu varnosti. Operatorji so pobijali predlog in naglašal[, da bi rudarska unija, če bi sprejeli predlog, odvse-la oblast upravi glede obratovanja premogovnikov. Drugi predlog, da morajo operatorji izvajati priporočila federalnih rudarskih inšpektorjev v Interesu zaščite rudarjev, je bil tudi za Java bo postala republika Zaščita investicij zunanjih kapitalistov London. 3. apr.—Holandija bo priznala Javo kot republiko s pridržki v soglasju z dogovorom, katerega je oklenil z voditelji Indonezov Hubertus J. Van Mook, governor holandske Vzhodne Indije. Glavna provizija se tiče zaščite interesov zunanjih kapitalistov nc Jsvi. Van Mook Je p«) sklenitvi dogovora odpotoval domov. Pričakuje se, da bo dospel v Amsterdam prihodnji pondeljek Dogovor določa m«*d drugim: Java postane republika v in-doneški konfederacij i in bo kot taka kooperirala a holandakimi avtoritetami. Indonezija bo obdržala zvezo s Holandijo, toda lahko bo formirala avojo vlado, katero bo Holandija priznala Sklenjena bo pogodba med Holandijo in Indonezijo, nanašajoča «e na ekonomijo, finance in administrscijo. Za omejeno dobo let bo o-brsmbs Indonezije m HoJandije skupna zadeva. Zunanji kapital mora dobiti neomejene prilike za inveeticije v Indoneziji. Tujci bodo Imeli neverane roke pri izvrševanju svojih poslov Pričakuje ae. da bo Velika BritanHa '*7fc>brila »logovor med Holandijo in !nd ruski trunaporti odpeljali vojake iz Pehlevlja Poročila so v soglasju z naznanilom, ki je bilo objavljeno v Moskvi, da bodo ruske čete kmalu zapustile perzijske kraje. Štirje Poljaki obsojeni v smrt v Bremenu London, 3. apr.—fttirje Poljaki, ki so bili »poznani za krive da so oropali in pobili 12 nemških civilistov v Bremenu, ao bili obsojeni v smrt na obravnavi pred britakim vojaškim sodiščem. Trije drugi so bili obsojeni v doamrtno ječo, eden ps na 40 let zapora. Oba« al bo morajo potrditi višje briUkr vojaške s v tor I tete. Število irtev morskih tokov narastlo Milo. HsvsJI, 3. apr«—fttevilo trtrv morskih lokov, ki so sedeli obrežje Hava)«kih otokov Alanke in Aleutakih otokov. Je narastlo. Najmanj IM ljudi je Izgubilo življenje, mnogo ljudi pa še pogrešajo Povzročena škoda se ceni na več milijonov dolarjev, < člani britske delavske vlade v zagati Izid volitev v Grčiji povzročil nove komplikacije BEVIN IZPOSTAV-LJEN KRITIKI London. 3. apr.—V odgovornih krogih priznavajo, da so člsni delavske vlade v zagati zaradi izida splošnih volitev v Grčiji, ker je ta dežela v bistvu britski protektorat. V Grčiji so brlt-ske čete kot okupacijska sila. Zunanji minister Ernest Bevln, njogovi kolegi v kabinetu In britski zunanji urad so oblikovali politične smernice v Grčiji In v tem posnemali bivšega pre-mlerja Churchilla. Ker je Grčija, dežela pod popolnim britsklm vplivom, dala večino glasov kandidatom desničarskih strank, je to ustvarilo situacijo, ki Je Izpostavila Bevl-na stalni kritiki članov manjšinske, toda aktivne grupe, v njegovi lastni stranki. Očitajo mu že, da je s svojo politiko omogočil zmago ljudski (monarhl-stičnl) stranki v Grčiji. Grški kralj Jurij, ki biva v Londonu, in njegovi pristaši, ne skrlvsjo veselja zaradi isida volitev, Prepričani so, da se bo kraJi'lahko vrnil v Grčijo in zasedel prestol. Dogovor, sklanjan med grško vlado, Veliko Britanijo, Ameriko in Francijo v avgustu prata-As .M Plebiscit gied«* restsvrlranjš mo-nnrhlje v Grčiji ne sme vršiti dve leti po splošnih volitvah. Ljudska stranku ni imela besede pri sklenitvi dogovora in mol-npst je, ds bo zsvzela stališče, ds ta njo ne veljs. Nleni voditelji so se Javno izrekli ss re-stavrlranje monarhija. Nekateri taboriti in člani parlamenta so nspovedsli novo krizo v Grčiji. Nsstsla bo kot po-sledica ekonomskih poteftkoč In političnega vrenja. Grški krogi v Londonu trdijo, da bo britska vlada pritiskala na Grčijo za formiranje koalicijske vlsde. V to naj bi prišli repre-yentanti drugih strank s izjemo komunistične, ki je bojkotirsls splošne volitve.. Senatorja Murray in T aft se sprla Washington, D. C, 3. spr— Senator . Murray, demokrat iz Montane, in senator Taft, republikanec iz Ohla, sta še zapletla v ostro besedno bitko v teku razprave o zdravstvenem programu Trumanove sdmlnlatra-clje Murray je večkrat opozoril Tafta, naj molči, zaeno pa Je za pretil, da ga bo pognal iz dvorane, če se ne bo pokpril. Tsft |e potem demonstrativno odšel in izjavil, da se ne bo udeležil nadaljnjih zaslišanj. Program je naletel na veliko opozicijo in Je dvomljivo, da bi bil sprejet v sedanjem zasedanju kongresa. Petnajst ubitih v izgredih v Indiji Bombej, Indija, JI apr.—Pet-najst oseb je bilo ubitih In čez sto ranjenih v Izgredih v Ran-clju, provinca Bihar. Izgredi ao sledili, ko ao brituke čete razbile shod indijske kongresne strsnk*. Zvišanje plače poštnim usluibencem Waahmgton. D. C., 3. apr.—V nižji kongresni /bornici ja bil sprejet načrt glede zvišanja plače poštnim uatužbencem. Načrt določa zvišanja plača sa 1400 na leto. Po sprejetju v nlftji zbornici ja bil načrt poelan senatu. PROSVITA ČETRTEK, j APTm , r" P R O S V E T A THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publUhod by Slovan« National Bonoftt Sodoty Naročnina m Zdrušono driava (laven Chicago) In bo loto, SSJS m pol lota. SIJ* as četrt loto; a« Chicago in okolico Oook Co* V M m ooio loto, 13.71 ao pol loto; an faiiiiHfi NJO. SnbiorlpH— raiost for Um United Stoto« (except Chicago) and Canada M.00 por year, Chicago and Cook County 1740 por year, foroign countries HJN por yoar. Cono aglasoo po dogovoru^-Rokoplel dopisov in nonaročonih člankov a« no vračajo. Rokopisi lilorarno vaabino (črtico, povoati, dramo, pacal itd.) so rmojo potUJatolJu lo v slučaju. če Jo prikiO Advertising ratoa on agreements—Manuacripttf of communicattona and unaoMcitod articlaa will not bo returned. Othor manuscrlpta. such aa stories. plays, poems, etc« will bo roturnod to aondor only whan accompanied by solf addroaaod and stamped envelope. Noalov na tso, kar Ima stik ■ PROSVETA 2657-59 Sow Lawndalo Avs. Chicago 23. Sfadta premogarjev Na "mehkem" premogovnem polju te debele zopet počiva vse delo. Prošli pondeljek je odložilo orodje oziroma ostalo doma čez 400.000 premogarjev, ker je 31. marca potekla pogodba, nova pa ie nI bila sklenjena. Organizirani premogarji pa ne delajo brez pogodbe! To je pri njih postala tradicija. To se tiče predvsem premogarjev, ki so včlanjeni v United Mine Worker*—»'/Ž. Sicer je iztekla tudi pogodba med Progresivno rudarsko unijo v lllinoisu in operatorji, toda je bila podaljšana za 30 dni. Člani te unije, po številu nekaj čez 20,000, po tem dogovoru torej ostanejo na delu. Ta korak je bil seveda storjen, da voditelji te unije kot tudi operatorji vidijo/do kakšne pogodbe prida mad UMW in operatorji. Ta unija je zdaj neodvisna, ker se ja po Lewisovi vrnitvi v ADF ločila od slednje. 4 * Premogarji so najbrie z veseljem odložili orodje, kajti zadnja leta so delali trdo in imeli zelo dolg delovnik — 54 ur na teden. Daai se je število premogarjev zadnja leta zalo skrčilo — za blizu »% — vsled vpoklica k vojakom in vsled odhoda v druge industrije z boljšo plačo in lažjim delom, so ostali premogarji vseeno v zadnjih letih posekali vse produkcijske rekorde te industrija. V vojnem času so spravili na površje čez 600 milijonov ton premoga na leto. In to kljub temu, da je znašala povprečna starost uposlanih premogarjev okrog 47 let. Ta rekord so seveda dosegli prvič vsled velike mehanizacije premogovne produkcije in drugič vsled podaljšanja delovnika. Pred vojno «p pfcemogarji dosegli 38-umi delovnik na teden, s prihodom vojne pa je bil podaljšan na 54 ur, to je od portala do por-tala. Za nadurno delo so seveda prejemali plačo In pol, kakor na splošna tudi dela vri po vseh drugih industrijah. Med vojno ao si tudi izvojevali plačo za čas, ki ga porabijo s hojo ali vožnjo pod zemljo, ko gredo na delo in z dela — "from portal to portal pay." Izvojevali so si tudi nekatere druge "priboljške"—malo odškodnino za orodje in tudi smodnika jim ni treba vsč plačevati Iz svojega žepe. Ta anahronizem sicer še nI povsod izginil, toda je čas, da izgine in da družbe same zalagajo majnarje s strelivom. • To je prav tako kot |>t na primer moral voznik avtotroka sam kupovati bencin, di lahko delodajalcu grmadi profit. Če so premogarji delali po šest dni na teden, po davet ur na dan, so zaslužili okrog $80 na teden z vsemi "prlboljški" vred. To ja bil zaslužek ob dnevni plači. Kdor je delal na akord, je seveda "lahko" zaslužil tudi več ali manj. (Pri tem naj omenimo, da so imeli progresivni rudarji v lllinoisu krajši delovnik, češ, da danar ni vse . . .) Za tako dolge delovne ure in tako naporno delo to ni velika plača v današnji draginji, toda je večja kot so jo kdaj prej imeli premogarji. Seveda pa mnogi rudarji vsled starosti in iz-garanosti niso mogli delsti po 54 ur iz tedna v teden in tadaj Je bil tudi njih zaslužek precej nižji. * Zdaj je vprašanje, kako si naj premogarji vzdrže dnevni ali tedenski zaslužek in si pribore nove koncesije. V zvezi s tem Lewis Igra povsem novo strategijo. On sploh še ni naznanil vseh unlj-sklh zahtev, marveč so se vsa dosedanja pogajanja sukala okrog zahteve za ustanovitev splošnega bolniškega ali zdravstvenega sklada pod kontrolo unije. Lewis je na svoj tcstralni način trgal in paral operatorja na drobne kosce, češ, da ubijajo majnarje na debelo; da se na zmenijo za varnostna naprave; da jim pobirajo dolarja iz žepa za kompe-nijake zdravnike brez da bi majnarji imeli kakšno korist od tega, marveč jo imsjo le operatorji. V zvezi s tem je navajal močne argumente. - Dajal Je. da Je bilo v zadnjih 14 letih ubitih pri delu 28,000 maj-narjev, 1,400,000 pa resno pohabljenih. Okrog polovica premogarjev ža dolga leta plačuje kompanijam za zdravnika — navadno dolar na mesec — za zelo revno in površno zdravniško oskrbo, kf sploh ni nobena oakrba. Uwis je dejal, da so ti zdravniki sploh orodje kompanij. Kdor količkaj poena razmera v tej industriji, bo priznal, da Lewis ni nič pretiraval. * UMW je že pred par leti zahtevala ustanovitev posebnega sklada za idrsvniško oskrbo majnarjev in njih družin. Ta sklad bi upoaleval svoje zdrsvnike po vseh revirjih in imel svoje bolnišnica. V U sklad naj operatorji prispevajo deset centov od tone premoga in sklad naj upravlja unija. Ta zahteva je sigurno zelo važna in velikega pomena za vse majnarske družine, kakor tudi za unijo. Ustanovitvi takega sklada tudi ne more nihče oporekati, kajti tukaj gre za zdravje majnarjev. • '"vPMi Operatorji so do zda) pristal! na ustanovitev takega sklada, toda I« pod pogojem, da nI pod uprsvo unija, pač pa pod "nepristransko" upravo Pravijo, a ko bi Lew ta razpolagal s tem skladom, katerega bi prišlo ns leto blizu 80 milijonov dolarjev, bi postal — "pravi diktator nad majnarji" V tem Je najbrže precej reenioo. Ampak Lewis je že dartea »diktator", sploh še dolga leta. zato se progresivni majnarji v lllinoisu tudi ne marajo vrniti v UMW Končno bo v zvezi s tem ahladom najbrže prišlo do kakšnega kompromiaa. to je, da bo U sklad pod skupno upravo unije In operatorjev, _ I Ostale unijska zahteve Lewis še skriva sa rokavom Sigurno pa bo zahteval skrajšanje do kovni ka na predvojni čas-- 38 ur na teden — brez znižanja zaslužka To pomeni novo podražitev premoga, kajti operatorji ne bodo pristali na cent poviška na račun pgotliov. Sploh si prt vsaki taki transakciji tudi sami sebi zvišajo profile Ampak ker srno v Ameriki navdušeni za 'free en-terpriz* se na take transakcije ne »memo Jeziti Kadar bo ljudstvo zahtevalo socializem in si ga priborilo, bo tudi odpadlo pro-fitarstvo in tudi stavke ne bodo več potrebo«. PISMO IZ VASI MATENA PRI IGU .. Ely, Minn. — Prejel sem pismo od mojega brata Antona Mavca iz vasi Matena, ki je o-krog tri kilometre severozapad-no od Iga. Pismo, datirano 23. Jan. 194«, se glasi: Drogi brat! — Po dolgem času Vaa vse skupaj najprisrčneje pozdravljam. Sporočam TI, da sem na dan godu naše matere prejel Tvoje tako zaželjeno pismo, ki me je tako razveselilo, da si ne moreš misliti. Takoj sem obvestil vse sestre, da sta še živa. Vprašaš, kako sem preživel vojno. Ako bi hotel opisati vse gorje, ki smo ga preživeli, bi nastala cela velika knjiga, ne navadno pismo, zato Ti bom povedal le na kratko. Bil sem v internaciji na otoku Rabu, tako tudi Stražišarjev Matije in dva sinova, od Neže dva in od Lojze en sin. Na Rabu smo imeli 7 dkg. kruha in pol litra vode dnevno, spoli smo na golih tleh o božiču brez srajce, pokriti s tanko deko, uši pa toliko, da sem Jih ubil po 200 na dan. Ni čuda, da je v takih razmerah od lakote in mraza umrlo 4,000 ljudi! Jaz sem prišel ob palici domov in našel vse izropano; živina, živež in oblaka, tako da bomo še dolgo čutili vojno in njene grozne posledice. Pri nas smo imeli več vrst vojaštva: italijansko in nemško, to je, okupatorsko vojaštvo, ;>otem pa balo gardo, ki so se nazivali domobrance, poleg teh pa partizane, ki so se borili proti tujemu in domačemu sovražniku. Tako smo vedno gledali smrti v oči, po smo vendar ostali živi. NeŽin mož je umrl in enega sina so ubili Italijani, tako tudi Lojskinega moža. Stražišarjevi ne vedo nič za dva sinova, LoJ-ska za dva in Micka za dva. To je hud udarec za sestre. Moja družina je doma; bili so premladi za vojsko. Hčerka je stara 18 let, sin 17, let, drugi pa so mlajši. Sedem je živih, trije pa so umrli. Drugače smo zdravi, e jaz čutim posledice internaci-a, a hvala Bogu, da sem ostal iiv. Naj končam. Pozdravljamo vas vse skupaj in Te prosim, da pozdraviš tudi Franceljna In njegovo družino, ker nimam naslova, da bi mu pisal, kajti vsa ?isma mi Je vzela vojna. — Tvoj >rat Anton Mavec. Pismo mojega brata sem poslal v priobčitev zato, ker je tukaj več rojakov iz omenjene o-kolice, da bodo videli, da so bili tudi naši kraji prizadeti od ne-ci-fašizma. Joseph Maveis. 268. O SHODU. TOVARltlH IN SOPOTNIKIH Cleveland. O. — "No, kako pa kaj vi po Clevelandu?" me bo vprašal Andreje iz Johnstowna, Pa., kadar se sročava. "Well, Drejče, po stari navadi," je odgovor. "Sedaj že več mesecev prebiramo pisma iz store domovine. ki pa so skoro vsa enaka In tako zgubljajo zanimanje in privlačnost. Cc bi listi poročali le zanimivosti, bi že šlo. tako pa aa počutiš kot bi vsak dan jedel aene klobase z zeljem. In če dan za dnevom ješ še tako okusno hrano, ako ja enolična, se je naveličaš. Tako ja tudi s čita-njem enoličnega gradiva. Poleg taca pa dobiš še prekuhane domače vesti iz naših velikih' dnevnikov, Tako bo tudi v tem dopiau elevelandaka prekuha, ki pa ša ni bila servirana tistim, ki rodi čitajo dopise." Pri nas imamo organizacijo "Združenih mame" ali United Mothers Tu Je beaadilo, ki ga ne dobite ne v Kernovem slovarju ne v kakem drugem ln ki opisuje mamce Screwball pro-motets. ker so se prtklopile go-besdaču Geraldu L. K. Smithu. ki aa odlikuje po svojih predsodkih proti nekaterim narodnostnim skupinam in veram, kakor Jih Je imel njegov aobrat Dol te Hitler, ki je mislil, da ga je sam Bo« poslal na svet. da poveri izvoljenemu narodu svetovno |ospodstvo nad drugimi manj vrednimi narodi. Najbolj pa je imel na piki tisti narod, Id je raztrešen po vsem svetu in ki je dal svetu sveto pismo ter odrešenika. Ampak svet se ne ozira na blebetače, temveč se vrti kar naprej in vrže s sebe vse, kar si domišlja, da bo vladalo svetu. Tako so se naše združen« mamice dogovorile, da priredijo shod v našem mestnem avditoriju, na katerem bo raztresel svoj strup sam firarček Gerald, ki se je oborožil s sulico in si nadel čelado, da pokonča vse one, ki niso atoprocentni nacionalisti, torej čisto po Dolfovem načinu. Hail, Gerald Smith, ameriški fi-rar! Resnično vam povem, da se je tak shod vršil v februarju. In kaj? Saj veste, da ni bratske ljubezni ne med nacionald ne med tovariši komunisti, ki so ie precej udinjali pri CIO, pa so Jako podobni plozarjem na ba-zuke. In prmejsvet Matic, pi-ketrrali bomo mi tovariši ta le shod naših mamic ter pokazali Geraldu kdo smo mi! Kdo je bil grešni kozel na shodu in pri piketiranju? Ubogi policaj, ki je postavljen, da čuva red in mir, pe ga oni, ki ga radi kličejo na pomoč, začnejo ldofutati in on se mora braniti, pe mu raztržuje obleko. Sledi aretacija in potem sodišče. Zakaj? Zato, ker ena grupa "trublmekerjev" noče, da bi druga grupa "trublmekerjev" imela iste privilegije svobode govora kot si želi ona. Zato imamo danes tak mišmaš v izvajanju demokracije, ker si jo vsak tolmači po stoje. Naši izbrani prijatelji sovjetske Rusija so prišli tja, da za branijo vstop tistim opicam, ki so želsle slišati riganje o nacionalizmu, o stoprocentnem a-merikanizmu, ki ga sploh ni, razen med Indijanci, ki so edini resnični stpprocentni Američani, drugih ni, kajti ta dežela predstavlja' v kotlu stopljeno zmes vseh Aarodov. Kdor začne mešati to ztnes, da dobi kakšne stoprocentneže, si vsak opeče roka in jezik. In Smitha je naš meščanski dnevnik tako grdo razkrinkal, da je ta would-be Hitler kar smrdel. Nobenega upanja hi; pa bi on mogel na-pumpati združene mamce tako, da bi vzgojile izvoljeni narod. Vsekakor pa jih ja tisto vtikanje v njihov shod od strani naših tovarišev napravilo za mu čenice, tako du je morala poseči vmes s svojim direktorjem R. N. Baldwinom celo unija Civil Libertiea. V pismu županu in odboru za mestne od noša je je u-nija poudarila, če se jim ne dovoli mestne dvorane za shod, da bo to kršenje* svobode govora; če bi delali izjemo za eno grupo, bi jo morali tudi za drugo, tako da bi nihče ne vedel, kdo sme ln ne sme tam zborovati in govoriti. Mi moramo dati svobodo govora tudi onim, s katerimi se ne strinjamo. To je svoboda govora. Benjamin Franklin je baje nekoč rekel, da se zloraba svobode govora mora zatreti, ampak koga naj postavimo in mu zaupamo, da bo to nalogo pravilno izvrševal, je pa drugo vprašanje. Jaz na primer imam na muhi nekatere posameznike, ki bi jim nikoli ne poveril take naloge! Spominjam se dogodka, ko se je v Slovenskem narodnem domu vršil shod in na govorniški liati je bil član ekaekuUve joc. stranke. Pa so pridrvišali tovariši, da rszbijejo shod. Kdo se tega v Clevelandu ne spominja? Navzoč Je bil tudi Joseph Mar-tinek. urednik češkegs delavskega lista, pa jim je dal precej povohati. Sedaj so morali svoje nosove spet vtikati tja. ksmor niti pes ne bi vtaknil svojega Vodje piketiranjs na Smitho-vem shodu, to bili komunista Arnold Johnaon in Elmer Fel-haber ter sopotnika Stevenson In Kress Tiste Matičke. Smi-thove sopotnice, pa bodo sedaj lahko razlivale svojo žolč nad vaemi, ki jih ne lajkajo Zarsdi tega dopisa lahko pridem v nov konflikt s tovariši in sopotniki, ki se vedno jeze. češ, da sem nasprotnik sovjeUL* Rusije. Reči ps moram, da Ru- si mene ne poznajo, ker jim nisem še nikdar delal nobenih o-vir pri njihovem delovanju. Poznajo me pa tukajšnji sopotniki, kajti poskrbel sem, da so naši čitatelji izvedeli že marsikaj, kar jim je bilo prej neznano. Na primer zadnjič o dveh zlorabah imen, ko je šlo za kolekto. Potem pa Še hočejo kameratje kazati name, da sem jaz tisti grešni kozel, ki je potvoril ime in poslal na društva. Kaj aa je bilo treba tovarišem vtikati v shod? Oni hočejo delati konfuzije, potem pa jih ne znajo izravnati in se jočejo. Na primer v Jersey Cityju, kjer je kraljeval Hague, pa so bili preganjani in se niso upali tja, šel pa je socialist Norman Thomas in postal grešni kozel, ker jim je hotel priboriti svobodo govora. Pa mislite, da je za to dobil kredit od sopotnikov? Kaj še! Oni delajo škodo principom, za katere se mora delavstvo boriti. Svoboda govora in tiska je več vredna kot prašiči in zlato dopisnika Browna. listi pa, ki imajo kaj soli v glavi, ne gredo na seje Mick, pa tudi ne piketi-rat po navodilu sopotnikov. Frank Barbič. DELAVCI IN SVETOVNI MIR Walshville. IU. — Kaj pa imajo delavci s svetovnim mirom opraviti? Vse, ker edino le delavci morejo vzpostaviti red in mir na svetu — nihče drugi. Kdor misli drugače, se moti in sanja prazne sanje. Zdaj nas hočejo nablufati, da bo tako zvana organizacija "združenih narodov" prinesla ljudem svetovni mir. Humbug! Pravo ime te organizacije bi moralo biti organised J a sdrušenih lskoriščevalcev. Kdo pa so ti ljudje, ki tvorijo to organizacijo? Mar ne zastopniki kapitalizma, privatnega in državnega? Ta gospoda je združena le takrat, kadar je treba nastopiti proti delavcem. Kadar gre pa za biznes, so si pa V laseh. Dokaz? Zadnja svetovna vojna. Nemški, italijanski in japonski kapitalisti so skušali odvzeti zavezniškim kapitalistom svetovne trge, pa so se spopadli. Kri so pa seveda morali prelivati delavci za kapitaliste na obeh atraneh. V nobeni deželi pa kapitalisti niso povedali ljudem resnice — da gre sa biinos. - V vsaki dežali so imeli razne izgovore — da gre za domovino, za demokracijo in kaj še vse. Tukaj v Ameriki so nam pripovedovali, da gre za "American way of life." Kakšno je to življenje za delavce, menda delavci dobro vedo. Saj je bila vendar liga narodov, zakaj pa ni preprečila vojne? Zdaj naa pa hočejo nablufati z drugo tako organizacijo. Ne! Kapitalizem pomeni vojno! Socializem pomeni miri V današnjem svetu modeme proizvodnje, sta (v ekonomskem smislu) samo dva naroda — delavski narod in kapitalistični narod ali buržvazija. Vsi tisti ljudje, ki delajo in producirajo brez ozira na državne m«j«. države in politične vlade: Sloven-d, Hrvatje, Srbi, Iulijani. Nemci, Angleži, Francozi, Rusi in drugi, spadajo k delavskemu narodu. To so koristni člani Človeške družbe. Obratno pa vsi tisti ljudje, ki ne producirajo, spadajo h kapitalističnemu narodu ali buržvazijl. To so nekoristni člani človeške družbe. Ta dva naroda nimata nič skupnega. Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav v prvi svetovni vojni, je na 5. septembra 1010 v St. Louiau. Mo., v svojem govoru med drugim rekel tudi tole: "Moji sodržavljani, ali je tu kak moški, ali kaka žensks. da rečem, ali je tu kak otrok, ki ne ve. da seme vojne v modernem svetu je industrials in trgovska tekma?** Woodrow Wilson nam je torej povedal kaj je prineslo prvo svetovno vojno. Druga svetovna vojna pe ni bilo nič drugega kakor nadaljevanje prve svetovne vojne. Je li U vojna rešila kake družabne probleme? Vraga! Se poslabšala jih je. ker nt odpravilo kapitalizma. Sem* U katerega zraste vojna, je še zmeraj tu in kdaj bo zopet zrast-lo, tega ne morem povedati. Tako zvana organizacija "združenih narodov" se pa ne briga prav nič, da bi uničila to seme — da bi odpravila kapitalizem. Kdo pa naj uniči to seme in odpravi kapitalizem? Samoumevno je, da morajo to storiti delavd. Vojne v današnjem svetu moderne proizvodnje imamo torej samo zato, ker se producira za prodajo in profit. Ako hočemo imeti mir na svetu, se mora torej prenehati producirati za prodajo in profit in pričeti se mora producirati.za rabo ln potrebo. To pa pomeni, da mora biti današnji družabni red ali sistem, kapltallsom, odpravljen in na njegovo mesto mora biti vzpostavljen novi družabni red — sectaliaam. To pomeni, da mora privatna lastnina paati z njo vred pa tudi driavo in politično vlade. Tukaj v Ameriki obstoja kapitalizem samo zato, ker ga delavci j?odpirajo — ker ga nočejo odpraviti Kdo pa izvoli vse te politikarje v urade, če ne delavci? Kapitalisti bi jih ne mogli, ker jih je samo ena peščica. Pri volitvah se vidi, kako ljudje mislijo. Ako se delavci hočejo otresti mezdne sužno-sti, tedaj morajo misliti druga če, kakor mislijo danes, in tudi drugače voliti. Tukaj v Ameriki je ena politična stranka, ki ima program, po katerem se je mogoče delavcem ekonomsko osvoboditi —-ako se hočejo! To je socialistična delavska stranka. Njen program zahteva, da se morajo ka pitalisti brezpogojno podati. O-na se razlikuje od vseh drugih političnih strank, brez ozira na to, kakšno ime nosijo. Kandidat je vseh drugih političnih strank vprašajo delavce za glasove sa mo zato, da bi jih izvolili na politične stolčke, da bi tam sedeH in in delali postave. Ne pa tako kandidat je sodalistične delavske stranke. Oni govorijo delavcem, da riaj volijo za revolucionarni program te stranke, da se politična vlada odpravi. Če bi bili kandidatje socialistične delavske stranke izvoljeni od de lavcev, oni bi ne sedeli na poli tičnih stolčkih, temveč bi vrgli politično vlado takoj na smeti šče, kamor še davno spada, kapitalistom pa povedali, da niso več lastniki Industrij. To bi bilo konec politične vlade, kapitalizma in tudi socialistične delavske stranke. Političnih stolčkov bi ne b*lo več, ne za kapitalistične, ne za delavske politikarje Od tega trenotka naprej bi in-dustrialno organizirani delavci takoj vzeli v svoje roke vse industrije in vzpostavili avojo in-duairialno vlado — industrialno demokracijo. Delavci bi sami vladali v industrijah, kjer delajo. Izvolili bi vse svoje delovodje in iz vsake industrije bi izvolili svoje zastopnike v vse-industrialni kongres, katerih naloga bi bila voditi produkcijo vseh industrij. Produciralo bi se ne več- za prodajo in profit, tomvoč sa potrebo ljudi in vzroki za vojno bi bili odpravljeni. Mir b! nam bil zagotovljen! Toda predno je kaj takega mogoče, pa morajo ameriški delavci organizirati svojo socialistično industrialno unijo, da bodo na političnem polju glasovali za odpravo politične vlade, potem pa vzeli vse industrije v svoje roke. Ko bodo delavd to storili, bodo sami vladali v industrijah brea kakih politlkar-Jev. kapitalističnih ali delavskih. Današnjih unij delavd ne morejo rabiti za to svrho. ker so kapitalistične, nedalavskel Mogoče mi bo kdo presekal besedo in rekel, da to ni res. To trditev hočem takoj odbiti. Današnje unije priznavajo kapitalizem! Priznavajo, da ao kapitalisti d-previčeni do profita, delavd pa samo do "poštene plače"! Zato so kapitalistične, nedalavskel Delavci so zgradili vse tovarne in vse industrije in produdrajo vse' Zato so upravičeni do vae-ga. kar prodactrašel Kapitalisti niso zgradili nič, ne produci- rajo ničesar! niso up ceni do nioosarl Kaj n. kapitalisti, ko bodo delaVci nazaj svojo lastnino kar kapitalisti ukradli'' Nič fa se jim ne bo zgodilo. Mor do iti na delo in si svoj zaslužiti in postati bodo koristni člani človeške dru Socialistična delavska str torej nudi ameriškim dela program, po katerem se osvobodijo. Ako ga sprej se bodo osvobodili, če pa nt do ostali pa še za naprej kapitalizma! In to po , krivdi! Joaoph Bros Pripomba uredništva. -gram SLP, kot ga je zgor* sal rojak Brown, je na vse utopija in samovaranje. 0 va politične vlade je mogo v teoriji, v sanjah, ne pa v ksi in realnem življenju. ( SLP kdaj prišla na krmilo se pa ne bo zgodilo, kajti brezpomembna sekta, bi m skušati utrditi svojo poli oblast, ali pa bi zletela na tišče po kontrarevoluciji, njegova "industrijalna vlad utopija, in to posebno še, mišljena izven političnega c j a. Faktično je in bo c vsaka vlada politična. To n bena "novost" ali dogma, več dejstvo družabnega ui in družabnega razvoja, i litična vlada", kar je že sai sebi največja kontradikrij mogoča le v vakuumu in sanjah. PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Tronary, Mich, -r V skli jgraditev mladinske bolni v Sloveniji so darovali p Frank Praznik, John Vesel, Žužek, mrs. J. Bartol in n Mikulich, dve osebi pa po e lar, skupaj $17, kar sem članarine podružnice it znesku $24 poslal glavne radu ' SANSa. V imenu podružnice se vsem darovi najlepše zahvaljujem! Najlepša hvala tudi onii nom, ki so darovali obleko i kateri pomagali, da se i -»orje našim bratom in sa v stari domovini. Ako ima še kdo kako o ali karkoli porabnega, {* naj isto pusti v dvorani Trt ill pa naj jo prineseni podpisanega. Frank Prasnlk. tajnik podr. 44 SAN IZ METROPOLE Cleveland. O. - V nasen stu se stavka še vedno n« je, čeravno sta unijs Ci General Motors sklenila j* bo, a lokalne unije pa se k pobotale. Pri tovarni Fisher Body jo še vedno stavkovno i kajti gre za vprašanje del kosa, katero hoče lokalna odpraviti, kompanija pa « upira. Delavci ko te *** črpani, vzlic temu pa vztfl Nekateri imajo še nekaj hrankov, drugi pa dobijoj podpore od zaposlenih in tudi naši trgovci nekolia magajo. To je precej draga šola t lavce. Spregledati bi mor« jim kapitalistični s»«temj dal zadosti kruhs. ker veq pridrže zase, ducira delavec. Ce hocrm bo ves kruh naš. se bomo« politično organizirati in moč v svoje roke. tako dai mo kruh, ki ga sami ustvarj tudi sami delili • V nekaterih evropsk* vah se to že riški delavci b. jim O tem bi se dalo veU^I a kaj pomaga, ko lavec ne čita delsvsk** pisja Človek vidi dela** čT~ delo sli z imajo kapitalistična med njimi jih Je «"» bolj slabo razumev«r stični tisk. ■e branijo. Kaf»ul^( to moč. ker delavce jim tiskom zmeraj tako. da bo aa bo tudi dels** * Pri Amerišk. (Palis as* i APRILA 1M8 iz nove, prerojene in kongresa Zveze kmečkih delavcev V imi tangih delavcev Izvija J« »bran4h J^Jlrto tisoč članov Kavi Sad, 26. nov.—Včeraj je kmečkih delavcev na- 101 val svoje delo. Predsednik Bae kmečkih delavcev Emil je pod«1 poročilo 0 or-Bacijskem stanju kmečkih 'preteklih desetih mesecih , zbralo od ustanovitve Zve-ji ozemlju Jugoslavije 103,-kmečkih delavcev, ki so or-izirani v 583 podružnicah tega števila odpade na Voj-95.799 članov s 362 pod-icami. 1937, ko je bila Zveza kmeč-delavcev najštevilnejša, je v Jugoslaviji komaj 211 sin-llnih podružnic, v katerih je včlanjenih 23,734 kmečkih ircev. Wa mi se s tem uspehom nine moremo zadovoljiti, nami so še velike in težke lizacijske naloge. Povečati ramo število organizacij in nov in tako razvito organi za-o kmečkih delavcev pravilno mzati in vzgojiti v duhu na-našega sindikalnega gibanja, toročevalec je nato omenil ijkljivosti, ki so se poka-v dosedanjem delu sindi-uih organizacij kmečkih ete-eev. Poročevalec je pokazal več primerov rfepravilnege »osa med posameznimi sindi-in ljudskimi oblastmi ter je ožigosal kot škodljiv pojav g* je treba odpraviti. Bili so primeri, da so se posamezni ikati smatrali kot organi ske oblasti. To ni pravilno, w sindikalne podružnice iz-tno gospodarske organizaci-kih delavcev, ki bi moteno sodelovati z ljudskim5! utrni v naporih za izboljša-iivljenjskih pogojev vsega k, predvsem pa poljskih «ev. Poročevalec je pod-nezadostno sodelovanje upravami podružnic in u-tani državnih posestev, popa je kot organizacijsko po-sjkljivost poudaril nabiranje itih kmetov in nekaterih ph elementov, za katere ni v sindikalnih organizaci-kmečkih delavcev, opoldne je bila razprava gle-M podano poročilo. Delega-»eckih delavcev iz vse dr-Vs0 se oglasili k besedi, iz-tli svoje pripombe in mne-- Predlagali itd. koncu razprave so soglas-Jrtjeli pozdravne brzojavke Titu. narodni vladi in ^emu odboru Enotnih sin-ttov delavcev in nameščen-Jugoslavije. Brzojavka mar-' Titu se glasi: delavci JugoalaviJe. pPoiilj.jo. tovariš maršal. ■ poidrtve • svojoga I Icon-fctsvsdsjoč so nalog. Id so POii»vlj,jo. Kmečki da-n " "kujejo, da se bodo s w wlsmi trudili, da no bo ^ P^i našo zemljo ostala Na t, aMiin hodo P* ,v°l deloš sa čim hi-» Portdigo in utrditev moči "°bodne domovino." točka dnevnega re-počilo Lazarja Plav-■**rtnika Pokrajinskega * hotnih .sindikatov de-, ln nameščencev za Voj- * klh ^avcev in o tarifnf T^ rn.ročiU je ZZ 7' Wak »uženj- '^••^vobodrtve je pri-H^ can /a vse nsŠf ln Polti u ' " WkedH.v. »M, ■2*»'« w » ',?k'll|*m >iud»rxtvn v '*1U. so llud-m f da bi sr kmečkih de- ^ idavcev je bi- la v mesecu marcu izdelana odločba o povišanju zaslužka kmečkih delavcev. Odločbo so sestavljali v mesecu februarju, ko se ni vedelo, kakšna bo letošnja žetev, medtem pa so nastopile nova razmere, ki so morale dovesti do tega, da se ta odločba delno spremeni in prila godi nastalemu položaju. Potem je Plavšič govoril o napakah, ki so s0 pokazale v zvezi s to izpromembo in podčrtal kot žalosten pojav, da so nekateri ne le neorganizirani, temveč cc-lo organizirani delavci na prvo mesto postavili vprašanje plač in ureditve delovnega razmerja, zapostavljali pa so vprašanje delovne discipline in povečanje delovnega tempa. Glede na to, da je v naši novi domovini velik del zapuščene imovine v državnih rokah, so morali naši tovariši kmečki delavci v prvi vrsti razumeti kot svojo dolžnost, da to državno i-movino čim lepše obdelajo, da bi tako okrepili državni kmetijski sektor. Na drugi str^i pa le treba upoStevatt, da je mnogo plodne zemlja v rokah maj h oih srednjih kmetov, ki niso sovražniki naše ljudske oblasti« ter je zaradi tega pri opravlja nju kmečkih del neobhodno potrebno upoštevati njihove interese. Niti en delavec ne more zanikati da so se z novimi uredbami nudile možnosti zaslužka v toliki meri, kakršnih doslej ni bilo. A še nekaj moramo vedeti. Tisto staro pojmovanje, po katerem kmečki delavci niso mogli opravljati skoraj nobenih drugih poslov, moramo naposled zavreči. Naša domovina j* pri delu za izgraditev na vseh področjih. Zato se za razliko od Drejšnjih režimov, ki so vedno imeli celo vojsko brezposelnih delavcev, pri nas sedaj Čuti velika potreba po delovni sili. Zato je (Jomovinska dolžnost vsakega kmečkega delavca, da ne teži samo za tem, da bi v teku ene žetve zaslužil toliko, da bi lahko vse leto živel, temveč bi moral v času, ko ni kmečkih del, orijeti tudi za vsako drugo dalo. To zahteva izgraditev naše porušeno in izropane domovine. Po svojem poročilu je Plavšlč prebral zakon o agrarni reformi in ga primerno razložil. Kongres je nadaljeval svoje delo popoldne. Po krajši razpravi o prejšnjem poročilu je bilo na dnevnem redu poročilo o socialnem zavarovanju kmečkih delavcev, ki ga je podal Slavko Brzak, šef odseka za ureditev delovnega razmerja in socialnega zavarovanja. Poročevalec se je dotaknil težkega položaja kmečkih delavcev v bivši Jugoslaviji. V preteklosti so bili edino kmečki delavci brez slehernega socialnega zavarovanja in zaščite. Če so bili bolni in nezmožni za delo, se ni nihče brigal zanje. V vseh dvajsetih letih protiljudskih režimov ni niti en odgovorni člnltelj smatral za potrebno, da bi položaj teh delavcev z zakonom uredil. Naša ljudska oblast je Že prve dni po oavoboditvi navzlic silnim težavam, v katerih je bila naša država; začela delo za so-»oc. skrbstvo kmečkih delsvcev. Takoj se je lotila dela za izdelavo zakona o zavarovanju kmečkih delavcev, s katerim so kmečki delavci dobili polno pravico do socialnega zavarovanja v primeru bolezni, starosti in o-nemoglosti. Vsi kmečki delavci, ki spadajo pod obvezno zavarovanje, imajo zase in za člane *voje družine pravico do vseh lajatev po predpisih, ki veljajo za splošno socialno zavarovanje delavcev. Kongres je nadaljeval svoje delo z razpravo glede na poročilo o socialnem zavarovanju kmečkih delavcev. V tovarni čevljev "Knoh" to prihranili d nogo materiala Vsi oddelki tovarne "Knoh PROSVB* A nalogo. Delavno normo so prekosili za 43 odstotkov. Največje uspehe je dosegel oddelek za obutev. Delavcem je tudi uspelo, da zmanjšajo količino kože, ki je potrebna za izdelavo čevljev. Pri tam se je zlasti izkazal Djuro Petek, ki je na 80 parov čevljev prihranil 272 dc kože. , Najboljši delavec v tovarni pa je Dragutin Cigola, ki je prekoračil normo za 64 odstotkov, čeprav je zaposlen pri najtežjem delu, t. j. obrezovanju podplatov. Po Slov. Poroč. t^oravit V 2tfl,ebu. ki Je prišla pod držav- -to upravo, tekmujejo Celo pod jet je je uapaAnO končalo svojo Agrarna reforma v Sloveniji Priprave sa rasdelltav posestva barona Lasarinlja v Smledniku Ljubljana, 4. jan.—Franc Tr-šan, Član odbora agrarnih interesentov iz vasi Smlednik, je poslal "Ljud. Pravici" v Ljubljani poročilo, kako pri njih delajo in ae pripravljajo za razdelitev vele posesti barona Lazari-nija. Besedilo poročila sledi: Lazarini je bil lastnik smle-škega gradu in velikega dela zemlje v Smledniku, Sv. Val-burgi in Dragočajni. Vaščani teh krajev so vseskozi tlačanili na Lazarinijevi zemlji, kajti svoje zemlje so imeli premalo, da bi mogli od nje živeti. Polovica vaščanov je imela le po približno 3 ha zemlje, mnogi pa so 1-meli komaj hišo in nekaj njivic okoli nje. Do sedaj se ja združilo v odbor agrarnih interesentov že preko 100 interesentov. Na sestankih so podrobno proučili zakon o agrarni raformi.i Zdaj popisujejo, koliko zemlje bo prišlo pod agrarno reformo ln ves mrtvi in živi inventar na tej zemlji. Agrarni interesenti so odločno vzeli izvedbo agrarne reforme v svoje roke. Skupno delajo s krajevnim ljudskim odborom, ki jim daje vso podporo. Sklenili so, da naj smleški grad postane dom za mladino, kjer bodo siromašni otroci dobili svoj dom. V Gornji Savinjski dolini so si agrarni interesenti iz več krajev osnovali skupne' odbore! V okraju bo razdeljeno veliko škofijsko posestvo. Agrarni interesenti so se domenili, da bodo osnovali živinorejsko zadrugo, ki bo prevzela v skupno last tiste gozdne predele, ki so primerni za obdelavo ali za pašnike in ki ne tvorijo strnjena gozdne nasade. Kajti če bi take gozdove razdeljevali, bi bilo v škodo njim in vsej državi. Na drobno razdeljene gozdove namreč ne bi mogli tako oskrbovati in vzgajati, kot eni interesenti zahtevajo, zato naj oltanejo taki gozdovi v skupni lasti, t j. v lasti drŽava. Le manjši gozdni predeli naj bi sa eventualno rsz-delili. Na sestanku v • Marijingradu pri Nazarjih so sa agrarni interesenti skupno z delavci dogovorili, da bodo graščino, ki spada pod agrarno reformo, spremenili v stanovanjsko hišo in na zadružni podlagi obdelovali zemljo, ki spada h graščini. Iz graščinskega parka bodo napravili vrt ter na ta način pridobili zemljo za obdelovanje. Ta primer lepo kaže, s kakšnim navdušenjem je ljudstvo Gornje Savinjske doline pristopilo k izvedbi agrarna reforme. To je tudi dokaz velike povezanosti poljedelcev in delavcev v teh krajih, ki vidijo le v skupnem delu svojo skupno srečo. V Vrblju pri Žalcu so sa agrarni interesenti odločili, da bodo zemljo od konvikta usmiljenih bratov razdelili med kočarja in male kmete, gospodarska poslopja konvikta pa bo upravljala posebne ljudska uprava, ki si jo bodo sami izvolili iz svoja srede. Ljudska uprava bo poleg gospodarskih poslopij uprsvlja-la tudi sadovnjake in vrtove, le zemljo bo obdeloval vsak interesent zase. Tako bodo imeli od gospodarskih poslopij, sadov-njakov in vrtov koriati vsi interesenti. V Skocjanu se Je 18. decembra zbralo na sestanku za agrsrno reformo blizu 90 ljudi Ko so fttudirali zakon o agrarni reformi. so neksteri izrazili mnenje, da bi bilo bolje, da ostane cerkvi njeno posestvo do 50 ha zemlje, ker bi sicer oni morali dajati župnišču biro in druga dajatve. Kočarji, ki so brrz zemlje, so odločilo proti Pismo iz Grčije naslovljeno Ameriki Atene. — (ONA. — Constantino Poulos). — Pišem vam, dragi čitatelji, ker je nastopil eden onih trenotkov, ko je časniške-mu poročevalcu nemogoče, da se omeji le na stvarno poročanje. Pišem vam tudi, ker boste tudi sami prizadeti od razvoja dogodkov na Grškem, ki se pripravljajo. V nedeljo, 24. marca je praznoval grški narod obletnico svoje svobode. Pred 125 leti so se bili Grki uprli Turkom in začeli svojo težko in dolgo borbo za svobodo. Prva grška narodna skupščina se je sestala leta 1821 in je izdelala republikansko u-stavo in izvolila predsednika na čelo svoje nove države. Toda londonski protokol je odločil lata 1829, da naj /'Grčija asimilira monarhistično obliko vlade." Takrat Grki niso imeli mnogo odločati o tem, kdo bo njihov vladar. Velesile Francija, Britanija in carska Rusija so takrat postavljale svoje kandidate in so izbrale tudi Grčiji njenega vladarja. V današnji Gr&ji živi narod, ki se je dolga leta junaško boril proti osišču in boreč se menil, da se bori proti fašizmu vsepovsod. Vsepovsod, tudi na Grškem. In vendar, danes vladajo ta narod še vedno isti ljudje, ki so bili na krmilu za časa Meta-xasove diktature in za časa Nemcem služeče kvizlinške vlade. Ves vladni aparat je v njihovih rokah. Monarhistični teroristi napadajo vse levičarske struje brez razlike in brez strahu pred kaznijo. ' To je položaj na Grškem, kjer so se dne 31. marca vršila volitve, v katerih naj bi bila prišla do izraza "neovirana svobodna ljudska volja." In zopet je va> lik del grških volivcev odklonil glasovanje. Ne la, da ta del gr-škega prebivalstva predata vi ja velik dal naroda — to je tudi edini dinamični in edini zares demokratični del prebivalstva. Navzlic temu pa, ift angleški zunanji minister £evin izjavil pretekli teden, da pe morajo vršiti volitve brez vsakega odloga, češ, da je udeleženih 14 političnih strank. Teden pred voli- 11 tvami je grška vlada objavila seznam teh strank — pri najboljši volji jih /I bilo mogoče našteti le 10 in 3 izmed njih so tako majhne, da so postavile la po enega samega kandidata. ^ Te "volitve" ne zaslužijo tega imena in so ^stavile v sedlo čisto enostransko vlado in par lament. A grški narod je danes organiziran in pripravljen na boj, Preveč je bilo pogrebov v zadnjih letih. Zato sem napisal to pismo. Kajti odgovornost za civilno vojno na Grškem je tudi vaša. Decembra 1944 smo si u-mili roke in rekli, da je to britanska zadeva. Zdaj pa ml tudi "opazujemo" te "volitve". S tem dajemo pečat svojega odo-branja fašistični goljufiji, ki je preprečila svobodno izražanje volje grškega naroda. S težkim srcem se zavedam dejstva, da bi bilo mogoče preprečiti tragedijo, ako bi se Amerika le hotela skloniti in prerezati netilno vrvico . ,. London in pogaja* nja v Indiji London. — ONA. — V Londonu prevladuje optimizem glade pogajanj, ki so se začela zadnji teden v New Delhiju. Politični krogi smatrajo, da morajo biti pogajanja uspešna, ker se vrše na podlagi enakopravnosti ln ker je dana Indiji pravica, du zahteva popolno neodvisnost. Angleški uradni krogi trdijo, da so odgovorni indijski prvaki spoznali, da bodo morali v pogledu narodna obramba sodelovati z obrambnim sistemom Velike Britanije in njene zveze narodov. Znano ja tudi, da so nekateri zunanji politični dogodki globoko vplivali na indijske prvake, Nehru, predsednik indijskega kongresa, je Že ponovno izjavil, da je varnost Indije povezana z varnostjo Perzije in Kine. USTNICA UREDNIŠTVA Metper, Utah. mrs. J. M. — O umrlem rojaku vam na moramo dati nobenih drugih Informacij kot ste jih čitali v Prosveti. Obrnite se na kakega rojaka ali društvenega tajnika iz ista naselbine, iz katere je prišla dotična vest. nau narodi in velke krize 1 Apply ' GITS MOLDING CORPORATION 4S00 W. Huron Strirt APARTMENT HOTEL MA Pleasant working condition« U Scale. Near all transportation. See Resident Mgr. Apt. 100 between 9 AM and 1 6254 Harper Ave IS URADA OKRAJNEGA ELB OKRAJA COOK. ILLINOIS DRŽAVA ILLINOIS ) ) ss. OKRAJ COOK ; ) V smislu določb člena It S4 mamega zakona države IUinoj tem mestu isjavljsm, da * M« bile barve papirja primarnih 1» nic respektiranlh strank is Pn« volitve, ki « s« bodo obdrisvd okraju Cook. Isvaemil mest Chicago. Chicago Heighu in H* mesto Cicero In v mestecih »""J Park, Morton Grove, Skoki«, s mit in Stickney v torek, I 1946, bodo kot sledi: DEMOKRATIČNA . STRANKA REPUBLIKANSKA - STRANKA ™ V SPRIČO TEGA tem lastnoročni podpis m K «" Cook, dne 30 marca. A.DJ (PEČAT) okraja Cook. U ................ SECURE YOUR FUTURE WITH AN^>U> ESTABLISHED ** We have several pomtirtrti Open for FIRST CLASS TRUCK WOODWORKERS and BLACKSMITH FINISHERS M Excellent working conditions. Agroesble co-workers Ask f®r *r ROYAL TRUCK BODY BUILDERS II E. 71st STREET__— MEN NIGHT SWEEPERS Hour* 5 PM to 1 AM DISCOUNT PRIVILEGE ON MERCHANT Apply R. 19 sears roebuck i co HOMAN A ARTHINGTON