Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 4. junuaria 1938 MARIBORSKI Štev. 2. leto m (XVIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izliaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA’ 99 Vansittart Romunske, egiptske. španske in druge zadeve so premaknile pozornost širše javnosti od pomembnih sprememb, ki so bik' nenadno izvršene v Foreign Officu. Tu ne gre le za spremembe osebnega značaja, ampak je v vsem tem globlji smisel nečesa, kar ni več osebno, ampak kar že sega v sistem. Te spremembe so veren odraz silne prilagodljivosti in prožnosti angleške diplomacije in politike, ki ie znova krepko podkrepila ta svoj sloves. Včeraj smo poročali o imenovanju Roberta Vansittarta za diplomati&nega svetovalca britanske vlade v dejanskem svojstvu drugega zunanjega ministra. -V zvezi s tem imenovanjem je vzvalovaia množica najraznovrstuejših ugibanj in kalkulacij, ki se tičejo preusmeritve britanske zunanje politike v smislu večjega zbližanjn med Anglijo in Nemčijo. Prav ničesar ni mogoče v diplomaciji ali politiki zatrdno ugotavljati ali fiksirati, vendar pa bi moglo vsekakor zanimivo ozadje te spremembe marsikaj osvetliti in pojasniti. Dosedanji stalni in dejanski šef britanskega zunanjega ministrstva ter istočasni vodja angleškega Intelligence Service sir 'Robert Vansittart je namreč znan eksponent »f r a ti c o s k e s m e r i« v Angliji. V zadnjih mesecih pa se je pojavil v gotovih konservativnih krogih odpor proti tej brezpogojni »francoski smeri«. Ta odpor se je zrcalil v konkretni zahtevi teh krogov, da se morata germano- in italo-To-bskj F d c n ter Vansittart izločiti, da se Potem lahko prione uveljavljati iz Foreign Offici nova smer zbližanja ter pobotanja z Nemčijo. Zaenkrat beležijo ti berlino-filsiki krogi edini uspeh v Halifaxovem potovanju v Berlin, ki pa je ob Halifaxovi vrnitvi ter obisku predsednika francoske vlade Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa v Londonu precej vidno skopnel. Ni pa računati, oa bi ti Nemčiji naklonje-ni krogi v svojih težnjah popustili, četudi pomeni pritegnitev Roberta Vansittarta v vlado ,lov teža>k udarec germainofilski sredini v Londonu, kar priča tudi okol-nost. da ni poslov v zunanjem ministrstvu kakor običajno prevzel !ia!ifax, ampak Chamberlain sani. Vansitturtovo imenovanje pa ima tudi svoje povsem jast^ stvarne, tehtne razloge. V Chamberlainovi bližini zatrjujejo namreč, da sta sc Chamberlain in Fden sporazumela k tema sklepu radi vse bolj naraščajočih nalog Foreign Offica. ter iadi množečega se dela, tako da sta bila Fden in Vansittart nemalokrat oba izven angleških meja, Vansittartovo ime ni bilo sicer široki evropski javnosti se dobro znano. Danes je njegov sloves prodrl v ves' širni svet, Pozornost je zbudil že kot član britanskega zastopstva v Versaillesu. Stan-ley Baldvvin jc bil, ki ga je dvignil, kj Hrušč in trušč v egiptskem parlamentu LONDON, 4. januarja. Iz Kaira poročajo, da je nastal v egiptskem parlamentu velik hrušč in trušč, ko se je bivši ministrski predsednik Nahas paša prijavil k besedi. Predsednik parlamenta ni hotel dati Nahas paši besede, nakar so se dvignili poslanci vafdovci, ki niso pustili predsedniku parlamenta govoriti. Nato je predsednik parlamenta pozval parlamentarne straže, da izpraznijo galerijo in da pogasijo luči. Navzlic temi se .ie v parlamentu hrušč in trušč nadaljeval ter je prišlo do fizičnih spopadov. Vsi dohodi k parlamentu so bili zasedeni, v bližnjih ulicah so bili stražniki z jeklenimi čeladami. Še b000 UeiifakskiU v&iokov - U0.000 H&dUk... LONDON. 4. januarja. »Daily Herad« poroča iz Gibraltarja, da je prispelo v Puerto Del Santa Maria pri Cadix;i 40C-0 italijanskih vojakov, ki so bili takoj transportirani na teruelsko fronto, kjer je na obeh straneh padlo 40.000 vojakov. V Ceuto je prispelo 100 italijanskih letal. ki bodo vršila službo v Maroku. PARIZ. 4. januarja. Po poročilih iz Španije se borbe za Teruel srdito nadaljujejo. Po poročilih iz Barcelone sS republikanske čete obkolile del Francove posadke, dočirr. mudi drugi de! posadke še odpor. Hmd II. v Jtmdon! BUKAREŠTA, 4. januarja. Senzacijo je zbudila v tukajšnjih diplomatičnih krogih vest. da bo kralj Karol v kratkem odpotoval v- London. Istočasno je predsednik vlade Octavijan (loga izjavil pred novinarji, da bo njegova vlada poglobila ter izboljšala odnošaje med Romunijo'in Veliko Britanijo. V dokaz tega bo kralj Karol romunski v kratkem odpotoval v London. fHeUdktmdia foUattske i/ejslce homm teta 19SB p&ma! LONDON. 4. januarja. »Daily Herald« poroča, da bo angleški vojni minister v kratkem objavil dalekosežuo odredbo, ki se tiče mehanizacije angleške vojske. Vse priprave so že končane, tako da se bo do konca 1938 lahko izvedlo nameravano oboroževanje. Novi načrt predvideva: 1. Polovica vseh bataljonov bo oborožena z lahkimi strojnicami. 2. Gradnja stotin novih tainkovnih topov. ,3. Motorizacija topništva. 4. Oborožitev kop-nenili annij z najnoveišiini protiletalskimi topovi. PARIZ, 4. januarja. V tukajšnjih*krogih ponovno razpravljajo o »evropskih pogajanjih«, ki naj bi se znova pričela ob začetku novega leta. Pariški listi objavljajo navodili angleški mirovni načrt, ki ide(t se ie sesiai e Dei&os&m PARIZ, 4. januarja. Semkaj je prispel britanski zunanji minister A. Fdou. ki je konferiral s francoskim zunanjim ministrom Dclbosom. Fden je nadaljeval pot v Cannes, kjer bo na počitnicah, in se bo Podestom v sa&atažuetH valu IFRUZALI.M. 4. januarja. Sabotažni 1 stanjško delavstvo v lelavive je demon-val je udaril zopet na plan in je bilo iz- striralo proti najemanju tujih delavcev, vršenili več napadov na železnice. Pri-1 pa je policija demonstrante razgnala. ga je sestavil predsednik britanske vlade Chamberlain in ki vsebuje pet točk: Potreba splošnega gospodarskega dogovora vseh evropskih držav na podlagi ugotovitev, ki jih je napravil bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. 2. Formiranje posebnega »evropskega direktorija« pod vodstvom predstavnikov vlad Francije, Anglije, Nemčije ter Italije. 3. Popolna izločitev političnih določb versajske mirovne pogodbe ter reforma pakta Društva narodov. 4. Sestanek kolonialne konference v svrho proučitve nemških kolonijalnih zahtev. 5. Omejitev oboroževanja v najpozneje petih letih, to je do končanega oboroževalnega programa Velike Britanije. ob vrnitvi v London sestal v Parizu s predsednikom francoske vlade Cliau-tempsom in zunanjim ministrom Delbo-soin. ga je napravil za svojega prvega tajnika. i požarniška tromba je zatrobila. »Pst! Pst! Med ljud stvom sikanje in nemir. Vihar je stresel sadno drevje. Ne slišite in ne vidite* kaj im? In še vedno nič. Hune veti! Ko je že vse grabila od nepočakanosti jeza in je neki gospod kar zamahnil, češ v r.. me pište, je udaril moški glas: »Številka devet in šestdeset! • S kredo so jo napisali na desko, ki je bila dvignjena na stojalu. Človeške oči so iskale po številkah in roke so jih prečrtavale. Ciin hitreje so izklicevali številko za številko, tem bolj je pretila huda ura. Repatičasti bliski in bobneč grom. Nebo se je črno zaveznik). Preko tern, kvirutern tik tja do prve tombole k izklicevalec še užel. 'Tisti čas se je pa ulila takšna ploha in vlišč, da se je vse razletelo. Kamor je kdo mogel: v šotore. skednje in bližnje hiše. Dežniki niso držali. Ponjave na šotorih so prema- Piuisko (ustna j i nnim««" na m V torek je bila po Kranjčevem »Skednju < druga krstna predstava v letošnji sezoni. Ptujski diletantje ^o naštudirali dramo »Domačija«, ki je prvenec učitelja na Polenšaku. Zmaga Švajgerja, ki ga je življenje in zemlja slovenjegoriških obronkov od tam. kjer se najlepše še vidi po stegnjenih njivah Ptujskega polja, izzvalo v težnjo po ustvarjanju in dramskem oblikovanju kmetskega življenja. Osnovna misel te Švajgerjeve drame je zemlja, ki je tu kakor temno ozadje človeka v borbi z njo in za njo in ki zmaguje v njem že dosti prej, kakor pa se zave vseh duševnih konfliktov, vseli posledic svoje zakoreninjenosti v njej. Mogoče je to tisto, kar ga je vodilo, mogoče ga je ta prirodna nujnost in že neke vrste prav usodnostim utripanje zemlje zbu dilo k sodoživljanju kmetskega življenja kot neposredni stvarnosti brez romantičnih primesi in programatske tendenčuo-sti. To mu je gotovo bila zavestna Ti podzavestna motivacija 'njegovih »zemlje-strastnežev«, ki tako organski rastejo s svojim okoljem, da zaživijo kakor bi bili zgneteni iz težke ilovice-zaradi česa nam postanejo domači m tako naši, da na mah najdejo v nas istočasno opravičilo svoji pohotnosti gladu in ljubezni do grude. S to snovjo učinkuje avtor nedvomno, saj so ljudje kakor direktno iz realnosti vstopili na oder. kar ima za posledico, da niso odnosi med njimi izmišljeni, narejeni in pozerski. pač pa dovolj izoblikovali v prirodnem dialogu. kL je logičen, četudi ne od začetka do konca po zahtevah dramske umetnosti. Posebno kompozicija drante, tehnika igranja im enotna, saj prvo dejanje, ki je še dovolj medlo, daje nekoliko vtis mihelske drame, oziroma le neko osnovo za predstavljanje oseb. ki so tu še preveč shematizirane in brez dovoljne rasti in začrtanosti karakterjev. Mislim tpko. da bi že imeli svoj potrebni razvoj, brez katerega drama ne sme biti. ako naj da v pravem času razpoloženje in potrebno slutnjo nastopajočih konfliktov, znpletlja-jev in zavor. Zato je v prvem dejanju njegova dramatika nekoliko ekspresionistična in je morda ravno doživetje motiva preveč uplivalo na kompozicijo. Njegova dramska dikcija ne naglaša dovolj jasno konfliktnega stržena, to pa zato, ker še ni kakor v drugem dejanju osredotočena v dramskem dialogu, kar ima nujno za posledico zabrisanost in notranjo neuravnovešenost. Nekoliko pa je morda tudi posledica vezanosti epike s čutnim dogajanjem. Zato pa v M. dejanju naravnost z zaletom in ognjem vžge tragični konflikt in spreten zaplet, kj ga stopnjuje s sugestivnim, celo tragičnim stilom do razgaljenja človekove notranjosti z menjavo fino začrtanih karakterjev in pestrih ter psiholoških situacij, ki ravno tu. — ko bi teti Mica in Kata lahko rešili svojega nečaka osmošolca s formalnim prepisom domačije na njega stopnjujejo napetost prav v neko usodnost. kale. Pecivo se je razplavalo, steklenice, ki jih niso izpraznili, so se napolnile z deževnico. Nekje je treščilo v hrast. Toča je odskakovala od opečnih streh n čeglestila koruzna polja. Vrhovčakova babica so metali v zrak lmrklie in srp po dvorišču, da bi se nevihta unesla. Njena čarodejstva so učinkovala. Ne dolgo potem so se oblaki razkadili in pod noge se nam je vrgla barvita sončna zarja. Tombola se je nadaljevala. Brozgah srno po blatu. Izžrebali so številko tri in devetdeset. Ljudje so se prerivali in stegovali vratove. Čez časek je oznanil glasnik,-da je zadela prvo tombolo Škr-getova Uršula, tista ki je pripovedovala dopoldne Paničevemu hlapcu in tudi drugim. da se ji je sanjalo, katere številke si naj potegne. In sanje so se ji obnesle. »Kaj boš pa s telico, Urška?« so jo spraševali. Od sreče ni vedela, kaj bi rekla: »Kdor me vzame za ženo, tistemu jo bom dala zapisati!« Sami se ji je smejalo. Naslednja številka je potegnila pet tombol. Zanje so morali srečkati. Zensko kolo je žreb prisodil šmigotovi stari vdo vici. Norca so sc delali, češ da ho se / njim vozila k litanijam. Vino se je namerilo gostilničarjevemu fantku. Marsikomu je upanje splahnelo. Številki dvanajst ter ki diha iz zemlje in ki z rajo zraste pred nami vsa zamisel in jedro motiva tako, da stopi celo nekoliko preveč in prehitro v ospredje razplet, ki bi naj še le bil v začetku tretjega dejanja. Režiser Borko je dramo skrbno naštudiral in je v njem našel avtor dobrega interpreta, ki je posebno kontrastom >n psihološkim reakcijam v nekaterih situacijah dal izrazit povdarek. da so se učinkovito zapletale in razpletale v nove v skrbni povezanosti s tekstom. Psihološko realistični igri je dal sporedno in sočno scenerijo, s katero je podčrtal svojo in avtorjevo zamisel, tako da so izstopili igralci kot tipi raa ozadju našega kolorita, kar je imelo za posledico, da smo dihali slovenjegoriški vonj; saj je v vprizoritev vnesel različen material iz Polenšaka, kar je povezalo oder in publiko v domačnost, likom pa dalo več resničnosti ter prepričevalnosti. tako da ni iz njih zmrcvaril kmetskih kreatur, kar se tolikokrat dogaja celo na naših poklicnih odrih. V kmetici Kati je D r o b i n o v a zrasla iz svojega notranjega doživetja, ki je bilo večinoma skladno s človeškim čustvovanjem in mišljenjem. Zadržani ogenj njene igre jo večkrat zadel ob tiste strune. ki so zatrepetale v duševrao razgibanost, po kateri je odkrila v nekaterih trenutkih, posebno kadar je šlo za zemljo. tiste poteze in predstave v publiki, ki so jo edine mogle spraviti v pravo na-s troj e nje. Kakor vse ostale igralce, tako je tudi njo nekoliko zavira) svojevrsten ambient, v katerem se je večkrat občutila nesigurnost, kar jc seveda popolnoma razumljivo. Njeno sestro Mico je podala Koroščeva v govorici in mimiki, ki je vplivala s čustveno akcijo na tiste predstave, ki so poživljale v nas potrebno čustveno barvo v utemeljenih izmenjavah notranje in vnanje igre. Priznanje, da je v njej skrito hotenje igralskega talenta, naj ji da vzpodbudo k nadaljnjemu udejstvovanju na odru. Mihala Žura-na, bivšega bogoslovca in poznejšega učitelja, brata Mice in Kate, jc S t o ž e r popolnoma pravilno doumel in rešil kot izrazito karakterno vlogo, saj je avtorjevo prikazovanje ratmel preliti v svoje izoblikovanje, i/, katerega je postavil s psihološko igro tip vaškega inteligenta v vsej nazorni istiraitosti. Le pretiho je ponekod govoril in s preveč stisnjenim, goltnim. zato nerazumljivim glasom. Povolti Ferjanu. kmetu in cerkvenemu ključarju, jc Kostanjšek dal toliko resničnih potez, da je tudi z vnanjo, izrazno-tehnično obliko igranja ter z mimiko in posebno s svojim organom dal različne stopnje doživetja, s katerim je zbujal čustveno reakcijo in pa dosledno usmerjanje iz resničnosti v umetniško izoblikovanje. lokrat so debitirali kar štirje igralci iz dramskega tečaja in to vsi v karakternih vlogah, kar je za Ptuj mnogo. Lenko, rejenko pri Puranovih, je Prosnikova s svojo ponekod plaho, drugod tako toplo igro ob sodoživljanju Metodovih konfliktov kreirala s skopimi vnanjimi izrazi, kolikor pa jih je bilo, so bili ie odzivi čuvsfvpne vsebine, ki se je v njej preii- osem in sedemdeset sta izčrpali vse tombole. Sreča hodi pravzaprav čudna svoja pota. Škrge to v a je imela vsekako več sreče ko pameti. A tudi tukaj iti pregovora brez izjeme. Zakaj jc pa tedaj tisti hempasti pastir druzgal svoj ničvredni listek z nogami v mlakužo? Mar bi si rajši kupil zato cigarete. Drugi razočaranci so metali svoje listke kvišku, jih česali in mečkali. Nekateri zopet so gnjavili sebe in druge, kako jim je manjkala samo ena bora številka, pa bi zadeli tombolo. Skolibrova Julika se jc kesala, da si ni šla na svoj a m bo po dobitek, in se je zanašala dalje na tombolo. Ftičar, čeprav ni potegnil vina. e vendar z vinskimi bratci lumpal do ranega jutra in še drugi dan. Neki majhen gruntar jo robantil, ker je imel karto polno, preden je bila izkli-cana tombola. Ni bilo človeka, ki bi kai ue imel oponesti. Mnogo jih je svojo dobljeno robo nosilo po veseličnem prostoru: senene rasolu zobače, nahrbtne koše, pute, valčke, kose, zavitke sladkorja in platna, lonce, krtače in kar je komu naneslo. I amburaši so igrali in cigomigali. Z vinom so se ljudje hoteli ogreti in si popraviti slabo voljo. Mladina je zaplesala po trati. Teletine je bilo veliko premalo. Aj- vala in nazunaj pokazala le kot znak trenutnih čustvenih prehodov. Najtežjo vlogo. nosilca avtorjeve v nekaj stavkov zavite ideje, študenta Metoda, Zurano-vega Mihe sina. je Sok kreiral ponekod preveč improvizirano in patetično, kar je popolnoma razumljivo, saj ga v to potegne že njegova mladost, ki v njegovih letih še ne more nositi v sebi tiste psihološke zrelosti, s katero bi v tej vlogi morala razpolagati. Kot debitant pa je pokazal mnogo volje in resnosti, s katero bo kaj kmalu lahko zmagal vse začetniške težave, katerim se ogniti nihče ne more. V drugem dejanju je nekajkrat naravnost ogrel s svojim doživetjem in je tudi v gestah nakazal, da se v njem prebuja smisel za oder. Glavnik je izoblikova' Mesarca. viničarja pri Žuranovih v enega vnanje najmočnejših likov, tako v igri kakor v maski. Vedno ponižen in z vsem zadovoljen, toda z rahlim uporom potlačene krvi... Trunk, vaški pot, je bil po Bagarju zelo zadovoljiv, ravno tako Š p a t v vlogi orožnika. Oba sta v manjših vlogah vsak s svoje strani doprinesla k celokupnemu vtisu in potrdila načelo, da je vsaka, tudi najmanjša vloga važna za neko skupno hotenje igralske družine. To in skupno zavest pa ptujski diletantje imajo. Če še omenim, da posvečajo veliko pažnjo književnemu jeziku in artikula-ciji. potem ni pretirano, če povdarimo. da so nudili večer, ko je naša beseda izzvala užitek, kakršnega si v Ptuju še želimo. — A. Debenak. hjHidtejske doline Ogromen požar v Slovenjgradcu. V noči od Silvestrovega na Novo leto je Slovenjgradčane razburil velik požar. Sredi noči so iz poslopja parne žage g. Marčiča švignili proti nebu ogromni ognjeni zublji, ki so hipoma zajeli žago in strojnico. Kmalu se je na gorišču zbralo mnogo ljudi, ki so prihiteli z raznih silvestrskih zabav, gasilci pa so pričeli takoj z gašenjem in reševanjem. Gašenje je bilo zelo otežkočenoi ker so zaradi hudega mraza morali prebijati led na vodi in ker so cevi sproti primrzovale na zonilio. Vendar se je požrtvovalnosti gasilcev posrečilo, da so požar vsaj deloma omejili. Škoda, ki je nastala zaradi ognja še ni ugotovljena točno, največ škode je v strojnici, kjer je ogenj docela uničil stroje. Škode bo mnogo nad 150.000 dinarjev. VH>m*lci napravili pet jurjev škode. ‘Priložnost, ko so se Slovenjgradčani zabavali in pričakovali Novo leto, je izkoristil še doslej neizsleden vlomilec ter vlomil v delavnico krojaškega mojstra Unterbergerja v Slovenjgradcu. Nemoteno si je natovoril razraega manufakturne-ga blaga in je g. Unterbcrger oškodovan za nad 5000 dinarjev. Preteklo nedeljo ie bil v Slovenjgradcu ustanovni občni zbor Fantovskega odseka Prosvetne zveze za Slovenjgra-dec-tnesto. Na občnem zboru je bil obisk zelo pičel. dinske pogače so šle v slast celo meščanom. Razvila se je veselica, donašajoč društvu dobiček, /tal jim je bilo, da je neurje toliko zabave željnega ljudstva pretiralo. 7. vej jc kapljalo na prepevajoče vaške fante. Svetilke so prižgali. V temi sta se dva kahjaka spoprijela zaradi dekleta. Komaj soju razpravHi. Tisti izVo-draneev je žugal vitanjskemu, da mu bo že spstil prevročo kri, samo naj ga kje dobi. Ženske brez vere in mere so se opotekale. Nekega moškega je vrglo vin<> celo v grabo. Izza Koračicc jc pokuka! zadnji krajec. Žabe so regljale. Štamparjev Jožko sc ie ž.c naveličal plesati. S svojo Rozinko je zginil za Vrhovčakovim skednjem, kjer sta poslušala cvrčanje murnov. Nočnemu Požarniku, ki bedi v vasi zaradi morebitnega ognja, se ure od vraga dolgo vlečejo, zaljubljencem je pa noč tisočero prekratka... Tudi Vaš dopisnik, gospod urednik, ni mogel mimo te gasilske tombole na Vitanu. V igri mu ni prislužila sreča kakor še nikoli. Več >c ima v ljubezni, a največ pri otrocih. Z neko mlado in brhko šiviljo je preplesal skoraj vso noč. V rožnati dečvi je bila in z mehkimi rokami. Spozabil se je celo do poljuba in na uho ji ,ic čebljal: G sladka moja ti Milena! Drugi in kje jc bil, da ima tako blatne hlače... V Mariboru, dne 1 T. 193S. M 3 r ! K o r s k» »V e č e r n ‘ V« T n t r a Stran 3. Somkd efatctkik Skrbstvo za brezposelne delavce Ministrski svet je na svoji seji 25. novembra 1. leta odobril uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce, ki je stopila v veljavo 1. t. m. Ta uredba združuje razne predpise o skrbstvu za brezposelne delavce in o posredovanju dela. S to na-redbo so izmenjani dosedanji predpisi o zaščiti delavcev. Celotni ustroj javine službe posredovanja dela in skrbstva za brezposelne delavce je naslednji: upravo javnega posredovanja dela tvorijo osrednja uprava in njene oblastne uprave to je javne borze dela s krajevnimi organi in krajevnimi upravami (podružnicami, ekspoziturami in poverjeništvi). Uredba citira delokrog in pravice teh uprav, iz katere uredbe posnemamo sledeče; Oblastne 'n krajevne uprave za posredovanje dela imajo pravico izdajati nezaposlenim delavcem potrdila za ugodnostno voznino s 50% popusta na vseh državnih in od države pooblaščenih prometnih ustanovah. V krhjih pa. kjer ni uprav za posredovanje dela, preide ta pravica na mesta in občine Občine, v katerih bi se osnovale uprave za posredovanje dela, so dolžne na lastne stroške staviti na razpolago potrebne prostore za urade, delavska prenočišča, zavetišča, ogreval-nice in delavske kuhinje. Člani samoupravnih organov so voljeni in postavljeni, Predstavniki delavcev in delodajalcev so voljeni člani samoupravnih organov. ki jih volijo pristojne delavske iti delodajalske zbornice. Centralni odbor, ki ga tvorijo predsednik in po en, predstavnik delojemalcev in delodajalcev odreja višino pomoči za brezposelne. Za pomorce in rudarske ter topilniške delavce se ustanovi posebna strokovna borza. Dosedanje podpore, ki so jih prejemali nezaposleni od borz dela (10 din na dan za dobo 42 dni) je nova uredba zvišala in obenem razširila, krog upravičencev. K izvedbi tega novega skrbstva za brezposelne bodo pritegnjene borze dela 'n slične ustanove. Nova uredba predvideva sledeče podpore za brezposelne: redno podaljšane, potne in izredne podpore v gotovini ali naravi, Redne podpore prejemajo delavci v slučaju brezposelnosti. podaljšane podpore v primeru splošne brezposelnosti in pa oni delavci, ki so sc izčrpali ter si pridobili pravico do rednih podpor. Polne podpore pa Ih -do dobivali delavci, ki bodo iskali zaposlitve izven svojih domačih mej. Izredne podpore bodo prejemali delavci v primerih skrajne bede. Pravico do rednih podpor bo imel vsak brezposeln deia-\ ec. iti bo izpolnil predpise uredbe. Podpora bo osebno za delavca in za druži-ih/. Pravico slo podpore bodo imeli družinski člani, kakor pastorki in drugi ki jih vzdržuje nezaposleni delavec. Ljudje, ki so vdani pijači, so Od podpor izključen’, pač pa bodo iste prejemale njihove žene ali družhisk; elanč Prejemanje podpor je vezano na gotove pogoje: brezposelni delavec mora biti za delo sposoben in tudi pripravljen da istega sprejme in mora biti najmanj 14 let star. Tuji državljani naše narodnosti so izenačeni z našimi državljani v pogledu Prejemanja podpor. Pravice do podpore Pa nimajo oni delavci, ki so bili po svoji lastni krivdi odpuščeni iz dela ali ki so .delo sami zapustit ali celo odklonili. Uredba navaja vse potankosti in se v tej omenjajo tud■ oni delavci, ki imajo sicer st nekaj prihrankov in katerim pripada podpora p(( izčrpamo teh sredstev. Fna-ko velja tudi pravilo, da preneha podpora za družinsko člane, k: /e imajo tli ki dobe ^ hoVc zaposlitve in dohodke Mladoletni delavci pod 1S leti morejo dobivati podporo, če, doka/po. da nimaio družine, ki bi iil, iill)ko ,)0tfpr|a mladoletne m za žensko Se morejo predpi. sati posebu načini podpor namreč da se dajatve v gotovim zamenjajo / dajatvami \ uara\i le \i>tc podpo: more.o prevzeti od države tudi razne samoupravne delavske delodajalske m zasebne dobrodelne ustanove. V primeru, da se izvršujejo javna dela. je delavec dolžan sprejeti delo. ki odgovarja njegovim zmožnostim Pravico do redne pbdptJre dobi delavec 7 dni po tem, ko jo prijavil HUui&mke is* &kaWske Movke Proračunska s cesSnega od Koroško in Pobreško cesto naj vzdržuje banovina mm Danes dopoldne se je vršila 3. redna skupščina sreskega cestnega odbora za Maribor desni in levi breg, in sicer v sejni dvorani na Koroški costi 26. Skupščino je otvoril in vodil načelnik sreskega odbora g. Žebot. ki je po uvodnih formalnostih otvoril debato glede proračuna sreskega cestnega odbora Maribor za leto 1938/39. Izdatki proračuna znašajo, kakor smo že izčrpno poročali, 5,873.909 •dinarjev, dohodki pa 3,245.743 dinarjev, tako da znaša primanjkljaj 2.628.166 dinarjev. Pri debati so se oglasili skoro vsi odborniki ter zahtevali manjše in večje dotacije za vzdrževanje občinskih cest. Zastopnik mesta Maribora g. dr. Juvan je v imenu mestne občine mariborske izrazil mnenje, naj banovina vzdržuje Pobreško i.i Koroško cesto in to radi tega. ker plačuje Maribor na cestnih dokladah itak 1,200.000 dinarjev. Zahtevi dr. Juvana se je soglasno pridružila tudi skupščina in se bo banovini poslala primerna predstavka, v kateri se podpira zahteva mestne občine mariborske. Načelnik g. F. Žebot je nato vsem, ki so zahtevali v imenu svojih občin povečanje dotacije iz sredstev sreskega odbora, odgovoril v tem smislu, da ni mogoče vsem zahtevam ustreči in da se morajo poprej« dokončati vse začete ceste. V bodoče pa bodo tudi občine morale prispevat- svoj delež k novim cestam. Glede nagramozenja starih cest, ki so skoro povsod v zelo slabem stanju, je načelnik g. Žebot poročal, da pride v smislu proračuna na kilometer ceste okoli 50 m", nap raju 36 v lanskem proračunu. Na ta način bo mogoče ceste popraviti, tako da ne bo večnih pritožb s strani avtomobilistov. Nova cesta Sv. Peter—L°žane sc bo na svečan način o tvorila prve dni meseca maja 1938 in se je v to svrho sestavil poseben pripravljalni odbor. Sreski cestni odbor bo v koroškem predmestju kupil primerno parcelo, kjer bo zgradil skladišče za motorna vozila ja je v to svrho vneseno v proračunu 100.000 dinarjev. Dogradile oz. pričele graditi se bodo ceste med BrC-sternico—Sv. Križ, Sv. Ana Žice, Oplotnica—Slovenska Bistrica ter Ruše—-Fala. Razen tega se bo preuredila banovinska cesta Sv. Lenart Sv. Benedikt, ki bo bodoča transverzalka na črti Maribor Murska Sobota. Omenjena cesta bo Vsem sokolskim pripadnikom! Sokolske pripadnike, ki nameravajo obiskati sokolski ples v soboto dne 8. t. m. v unionski dvorani, ponovno opozarjamo, da jim bodo znižane vstopnice na razpolago edino-le v predprodaji, ki se vrši v Putrakovi poslovalnici na Trgu svobode ;(grad). Pri večerni blagajni bodo tudi člani morali plačati normalno vstopnino. — Ob tej priložnosti opozarjamo članstvo in vse ljubitelje naših narodnih plesov, da se vršijo v četrtek ob 17. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma vaje za razna kola, ki bodo tudi v plesnem sporedu letošnjega sokolskega plesa. Vstop prost. — Meddruštveni odbor. vezala Maribor s Prekmurjem. Na novi avtocesti bo baje mestna občina mariborska uredila avtobusni promet, razen tega bo najbrže uvedla tudi tovorni promet in to radi tega, ker na direktno zvezo Prekmurja z Mariborom po železnici zaenkrat' ni misliti. V smislu proračuna za leto 1938/39 se bo gradil tudi nov most čez Lozidco v Pečkah pri Poljčanah. Sreski cestni odbor ne bo v bodoče dajal nobenih podpor občinam za blatne jarke, ampak le za gradnjo novih cest in mostov. Končno je predsedujoči predlagal, naj se v svrho kritja primanjkljaja v znesku 2,628.166 dinarjev pobira 18% doklade na neposredne državne davke (lani so znašale doklade 15%). Proračun je bil soglasno sprejet. Občina Umbaš je zaprosila za odpis |Torekf 4 januarja o5 20. uri: »Cvrček dolga v znesku 53.151 din. Prošnji je j za pečjo«. Red A bilo soglasno ugodeno in sicer v tem smi-I Sreda, 5. janUarja ob 20. uri: »Pod to slu, da votira cestni odbor ta znesek kot goro ze|eno« £> Kino Union. »Ciganska princesa«, ve- letilm v naravnih barvah v nemškem jeziku. V glavni vlogi Annabella. podporo občini Limbuš, ki pa pet let ne bo smela zaprositi za podporo za vzdrževanje cest. • Subvencionirana cesta Zg. Kungota Svečina se proglasi za banovinsko cesto II. reda. Precej debate je povzročil predlog glede najetja posojila Četrtek, 6. januarj'51 ob 15. uri: Marija' Stuart«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cejie. Petek, 7. januarja: Zaprto. Sv. Trije kralji v mariborskem gleda- dovine »Marija Stuart«. Za dijake v predprodaji vstopnic pri dnevni blagajni globoko znižane cene. — Zvečer ponovitev prisrčne, zabavne socijalne komedije »Pesem s ceste«. Gledališki abonenti reda A dobijo svojo prvo predstavo po novem letu danes, v torek. Vprizori se priljubljena božična bajka »Cvrček za pečjo«. V sredo pa dobi abonma D letošnji operetni šlager »Pod to goro zeleno«. «=<»<> Jr, a m T z',efku ^inihsču. Popoldne (najbrže zadnjič v sezo 1 500.000 za dograditev ceste Reka_Sv nj) pretresljiva tragedija iz angleške zgo Areh in pričetek del na cesti Sv. Lenart —Sv. Benedikt. Od posojila, ki bi ga cestni odbor najel pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani ali pa pri Mestni hranilnici mariborski ali pri banovinski hranilnici, 'ni uporabilo 750.000 pri delih na novi pohorski cesti, drugo polovico pa pri rekonstrukciji ceste Sv. Lenart-—Sv. Benedikt. Odbornik in banski svetnik g. Šerbhiek je dejal, da je pohorska cesta luksuz in da nimajo od te ceste kmetje nobene koristi. Dejal je. naj se popreje dokončajo pričete ceste, ki so važnega gospodarskega pomena. Debate so sc udeležili odbornik} gg. dr. Černe, Gomilšek. Špindler in Petrun, ki so predočili ogromen pomen nove pohorske ceste za pohorsko prebivalstvo. Doslej je šlo za gradnjo nove pohorske ceste nad 4 milijone din in morajo dela brezpogojno dokončati. Končno se je predlog glede najetja posojila v znesku 1.500.000 din so-' glasno sprejel. Sledile so še nekatere druge manj važne, zgolj pisarniško uprav ne zadeve. Sokolski pies v Mariboru! Samo še 5 kratkih dni nas loči do velikega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto, dne 8. t. m. v iiidonski dvorani in ki si ie že s svojo lanskoletno prireditvijo utrdil sloves shajališča vsega narodnega občinstva iz Maribora in njega bližje in daljne okoFce. Slikovite narodne noše bodo tudi letos vtisnile pestro in živahno obeležje vsej prireditvi, prvovrstna godba bo razgibala staro in mlado, pristna kapljica in dober prigrizek tudi ne Ivosta manjkala, razvilo se bo prijetno d«inače razpoloženje, kakor ga pač najbolje poznamo le z naših sokolskih prireditev. Zato vsi, brez pomisleka, na sokolski ples v Unionski dvoran’ v soboto, dne 8. t. 111.! Vremenske zadeve, v smislu dunajske vremenske napovedi za iutri v sredo 3. januarja se napoveduje nadaljevanje sedanjega mraza, razen tega pa se napoveduje tudi nov Sneg, na vrbovih celo Snežni meteži iz severne smeri. Smrtna kosa. V Dajnkovi ulici 'Je preminila v častitljivi starosti 79 let zasebnica Vračko Ana, Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje! Iz sodne službe, Sodnik sreskega sodišča v Mariboru dr. Boris Mihalič je dodeljen ministrstvu pravde kot inštruktor za uvajanje novega izvršilnega postopka pri sodiščih na teritoriju bivše Srbije. Sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Jože čemer je dodeljen kazenskemu senatu. sodnik okrožnega sodišča Josip Kolšek pa je premeščen kot sodnik poedmec na civilni'oddelek mariborskega okrožnega sodišča. Na Pohorje do odcepa vozi mestni avtobus dne b. in 9. jan. 1938. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri. Vožnja se vrši samo v slučaju zadostnega števila prijav, ki jih sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu, tel. 22-75. Iz poštne službe. Za dnevničarja služi-tclja pri pošti Maribor 1. je imenovan Ivan Šuster. V Budimpešto s posebnim brzovlakom Putnika od 25. do 30. maja 1938 na 34. evharistični svetovni kongres. Cena vožnje le Din 190.—. Za cenena stanovanja, prehrano itd. je preskrbljeno. Prijave, potrebne informacije pri vseh župnih uradih lavantinske škofije ter pri »Putniku« Maribor, Celje, Ptuj. Gornja Radgona. Št. Il.i. Dravograd. Izkoristite izredno ugodno priliko za poset enega najlepših mest F v rope. Prijavite sc takoj! , Pravoslavne božične praznike in Silvestrovo praznujete najlepše v Veliki kavarn«. Jutri Akademski ples v Unionu. Za užitek plesalcev bo skrbel priznani Adamičev jazz iz Ljubljane. Pa tudi za ne-plesalce je vsestransko poskrbljeno. Točila se bodo odlična vina iz Vinarske šole in Vetrinjskega dvora. Tako ho tudi letos nudi! Akademski ples vsem cenjenim obiskovalcem nad vse prijetno zabavo. Radi cigaret ga je pretepel do neza-vesti. Ko se Je vračal sinoči okrog pol- Bachova ge zažgala zadolžnih pisem za 40.000 din. n 9. t. m„ na vse tri božične praznike se vrši v vojaški kapeli (kasarna Kralja Aleksandra L Ujedinitelja) liturgija, vselej ob 9„30. ur,. Za potovanje v Graz izkoristite izlet Putnika Maribor z udobnim kurjenim avtokarom v četrtek 1.3. januarja -1938. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Puti>iku Maribor - Celje -Ptuj. Ljudska univerza. Francoski klavirski! večer klasične in romantične glasbe pri-1 fedi v petek 7. januarja naš skladatelj, i priznani glasbeni pedagog g. L. M. Šker-1 janc, profesor na konservatoriju v Ljubljani. Med francoskimi klasiki bo tolmačili Loeillyja. Couperina. Ramsauja in Mehu-la; med romantiki pa C. Francka, G’ Paniča, V. d Indyja. Gospod- profesor zdru-, žuj. reefek sloves izbornega pijanista in piedavatelja, ki zna v par ostrili potezah podati označbo komponista ali dobe. Radi tega bo gotovo večer prvovrstni estetski užitek! — V ponedeljek 10. januarja pre-; dava o pomenu vitami n o v na podlagi! kulturnega filma k. docent dr. I. Matko iz Ljubljane. Dvajset let,,Obrtnega Vestnika" , S prvim januarjem stopa v tretji dece-nij svojega obstoja glasnik slovenskega obrtništva »Obrtni Vestnik«. Nastal je iz nujne potrebe v dobi naše narodne in državne osamosvojitve, ko se je slovensko obrtništvo, osvobojno dotakratnega odločilnega vpliva in vodstva iz Celovca, Gradca, Dunaja in Budimpešte, postavilo na lastne noge in se znašlo nenadoma pred velikimi doslej večinoma nepoznanimi nalogami. Pripadniki samostojnega obrtništva iz osvobojenega slovenskega ozemlja so ob povratku iz bojnih poljan poleg epustošenih delavnic našli doma ruševine bivših stanovskih organizacij. Nikdar ni našemu obrtništvu bil potreb-nejši dober svetovalec in vodnik nego v tem trenutku, to še prav posebno na Spodnjem Štajerskem in v Prekr urju, kjer se je obrtništvo razen s strokovnimi interesi moralo boriti tudi še za svojo nacionalno osamosvojitev. lakrat so podjetni in požrtvovalni možje kakor ljubljanski Franchetti. središki Zadravec.'celjski Rebek ju drugi s pomočjo uvidevnih prijateljev obrtništva ustanovili »0'brtni Vestnik« kot stanovsko glasilo slovenskega obrtništva. Slovenskim obrtniškim društvom, med njimi posebno ljubljanskemu, celjskemu in mariborskemu, ki so uvedli list kot obvezno glasilo za svoje članstvo, sre zasluga, da se je list v kratkem času udomačil med zavednim obrtništvom in razpolaga trajno z nekim kadrom naročnikov, ki ga ne morejo pogrešati. Kdor pozna razmere v obrtništvu, lahko razume, da se je moral list od svojega rojstva naprej stalno boriti z ogromnimi težavami, med katerimi finančne ne-prilike niso najveoje. Konkurenčna zavist. osebne ambicije in strankarska strast so mnogo neprijetnejši sovražniki glasilu, katero je vendarle vkljub vsem oviram umelo do danes ohraniti svoj go- spodarski, nestrankarski značaj in si ne le razširiti krog svojih zvestih prijateljev, marveč se tudi izpopolniti vsebinsko in v obsegu ter iz prvotnega mesečnika razviti v Mdnevnik. Zavedno slovensko obrtništvo se veseli razvoja svojega edinega strokovnega glasila in zvestega zagovornika, ki je vedno um el o pravem času in v pravi obliki zastaviti učinkovito besedo za zboljšanje obrtniških gospodarskih, socialnih, kulturnih n nacionalnih razmer. — Z, Radio - Ljubljana Sreda, dne i. jan. 12: Citre, balalajke in mandoline (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, — 13.20: Orgelski koncert (plošče). — 14.15: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (prof. Fr. Vodnik). 18.20: K tretjemu božičnemu večeru (plošče). — 18.40: Načrtno gospodarstvo današnje Nemčiji (inž. arh. Rado Kregar). — 19: Cas. vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zvonjenje. 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani; v L odmoru: Glasbeno predavanje, v 11. odmoru: Čas. vreme, poročila. JfatimeesHe Mvue Napredovanje. V višjo položajno skupino je napredoval banovinski zdravnik g., dr. Pavel Sokolov. S sreskega sodišča v Ljutomeru je premeščen k sreskemu sodišču v Radovljico sodnik g. Josip Fister. Ljutomerčani ga bodo ohranili v dobrem spominu. Ideal. Vojak (kuharici svoji ljubici): »Glej, Katrica, to ti je klobasa, da jo je veselje pogledati, in ljudje še trdijo, da ni več idealov na svetu!« Volilni sliod. A.: 'Katerega ste si izvolili pri zadnjem volilnem shodu za kandidata?« B.: »Nobenega! A ven smo jih vrgli pet!« Razno PORTRETE legitimacije, povečanja izdeluje foto Elza Heric. Studenci. Dr. Krekova 8-1. 2 SPREJMEM DIJAKA Glavni tri; 4 desno. TOPLE PERNICE IN ODEJE od tvrdke »Obnova« omogočijo udobno spanie. F. Novak. Jurčičeva 6. 7563 DENT. TEI1N. HERIC LUDVIK za zobno zdravilstvo in zobno tehniko Studenci pri Mariboru dr. Krekova 8-I, or-dinira od 8.- 12, iu od 14.— 18. ure. 9 Prodam OTO,M ANA omara, postelja, stenska ura, rjuhe in drugo naprodaj Ob jarku (vi. Ki AVTOMATIČNO TEHTNICO prodam. Nova vas Prečna lil. 10. ’ 19 Skorai nov. pogrezliiv ŠIVALNI STROJ »ostelji z medenimi okraski madraee in dve omari naprodaj. Koroška (i. trgovina. 25 Sobo odda Sobico oddam GOSPODU Delavska 5.3. 57 Stanovanje Oddam SOBO IN KUHINJO Koroška cr 75. 21 NA STANOVANJE IN HRANO poceni sprejmem dva da v lepo sobo sredi Strossinajerjcva .? h. SOBO IN KUHINJO čedno. Magdalenska ulica, blizu nove šole. oddam stalnemu nameSČencu s 1. iebr. Din . Dopisi s številom družine pod »Visoko pritličje na upravo -Večernika«. is Službo i&ie IŠČEM POSTREŽBO imam lepa izpričevala, grem tudi koi privatna strežnica k bolniku. Slomškov trg 12. 5 Službo dobi gospo- mesta 24 Oddam 2 SOBI S KUHINJO s I. februarjem mesečna najemnina Din 45().— Vprašali rtotel »Mariborski dvor . 20 POTNIKE za Maribor in okolico iščemo. Obisk trgovcev in privatnikov. Dopise nod »Agilen« na upravo lista. 22 Širita „Večernik M (tiestdz serije 7823 svileno perilo, nogavice, rokavice, umetni nakit plesne cvetlice C.BODEFELDT Gosposka ul. Žena Sicer tudi lastna mati tepe in kaznuje, toda tako brez vzroka. Za to je treba res nečloveškega, trdega srca mačehe. Toda, čudno, otroci imajo mačeho radi. Tudi zvečer jim je skrivaj dala kruha in šele potem žganjice ... Ko bi bila zlobna, tega gotovo ne bi storila! Čimbolj je premišljeval, tem bolj se mu je jasnila ma-čehina »brezsrčnost«. Ni moglo biti drugače, nego. da je Iva z bodečim trnjem budila otroke, da so jokali, ga je bilo sram. du ... Ko si jc to pojasnil, ga je bilo sram. Ko bi on zvečer ne mislil na popivanje, bj Žana skuhala juho. Toda on ui mislil na lačne otroke... Ti si oče!..- je čul očitanje v duši, kakor bi mu to zaklicala pokojna Žena. Sram ga je bilo ob misli, da se jc pokazal takega pred ženo, S po- kojnico sta se večkrat sprla radi malomarnosti; večkrat mu je očitala lenobo. Iva mu ili zinila še niti besede V Stefanu se je zganila vest. Iva je. prinesla zajutrk. Kje je vzela, kdo ve,‘skuhala je juhe, ne da bi možu kaj. očitala. Stefanu ni dišalo čeprav ie vstal lačen. Zamišljen je parkrat prekoračil sobo in začel iskati toplejše obuvalo. Začudeni Ivi je dejal, da gre nekam na delo. Ko ga jo vesela začela opravljati, se je pokazalo, da so bili škornji za nič. V takih ui mogel iti lomit ledu, niti stat pod zid- kakor postrešček v mestu bil žalosten, čeprav bi ga ta včeraj razveselila. Ves kaj? st kmalu oglu .si 1\ nes ne idi nikamor, raje pazi na laz pa stečem domov: pri nas se najdejo kaki čevlji po očetu... < Stefan ie ovira še va. !Ja-otroke. gotovo Hipoma je’ bila pripravljena za odhod. Štefan jc opazil, da tudi ona nima bog ve kako trdnih čevljev. Prazniških čev-liev. ki jih je imela za poroko, vendar ni mogla obuti. Štefan se ie oženil v sposojenih. Imela pa jc dober kožuh in mraza se ni bala. Štefan, ki se je spomnil, da bo morala žena hoditi i:o pustem polju in gorovju tri ure tja in tri ure nazaj, jo je v duhu pomiloval. Zato pa bo on sedel ves dan na toplem. A Iva prinese gotovo tudi kaj za pod zob. Bilo je še precej do večera, ko se je žena vrnila. Res. Ni prišla prazna. Prinesla je gralia in zabele. Razveseljeni mož je. ko je videl hrano, ki bo zadoščala za nekoliko dni, s kor o obžaloval, da ie prinesla tudi škornje..Ko pa jih je zvečer pomeril, jc bil vesel tudi škornjev. Že dolgo j ni imel tako dobrih! Niso bili sicer novi, j toda dosti veliki in dobri. Hote ali nclto- lidaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovornj urednik M A K S O |al sem jih napraviti pri Šilu v ir.estu. toda bili sp premajhni, in tudi napako imajo, torej sem mu jih vrnil. Raje sem izgubil goldinar... Lahko bi 'fam jih dal ceneje...« (Dalje.) Spomnite se CMDI Tiska Mariborska tiskarna d. d.