PoStnina plačana v gotovlnl Ishaja vsak petck ob 17. Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celju po raznaSalcih dostavlje- na5'50Din,za InozemstvolODIn fcadun pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in uprava i Celj», Strossmayerjeva ulica St 1 pritličje, desno. Telefon interurban §tev. 65, Rokoplsl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 72. Celje, petek 23. novembra 1934. Leto XVI. Pred visokim povišanjem pridobnine v Celju CELJE. 23. novembra. Vse dnevno časopisje se bavi z le- tosujo previsoko oceno dohodkov za odmcro pridobnine v času, ko pro- met, nazaduje. Tudi v Celju se čuje- jo vesti, da se je nekaterim trgov- ceni in obrtnikom zvišal dohodek ce-. lo do 300%. Ker so bili daveni sez.na- mi razgrnjeni na mestnem poglavar- stvu šele danes, teh vesti se nismo mogli točno kontrolirati, po naših in- formacijah pa žalibog odgovarjajo resnici. Povišanjo pridobnine ni v skladu z döjanskini stanjem, saj je bilo za- radi krizo v enem letu pri nas uki- njenih več tisoe trgovinskih in obrt- nih obratovalnic. Doloeba nove davč- iio novele, da se rnora odmcra pri- dohnine izvesti na osnovi stanovanj- ske najemnine, bo mnoge zelo hudo prizadela, ker bodo dvakrat udarje- ni, saj bodo morali plačovati visoko najcmnino in višjo pridobnino. Vse leto sino že slutili, da se bo to zgodilo, saj so ljuclje pravili o pogo- stih revizijah iz Beograda in Ljub- ljane pri davcni upravi v Celju in o nckem avtomobilu, ki se pripelje vsak teden pred to poslopje. O tej važni gospodarski zadevi bo- lno še podrobnejše poroeali. Kakor je vazvidno i/ dosedaiijili davčnih sc- znainov, so oec-ne dohodkov odločno j previxoke. Davkoplačevalci Tiaj kljub ! temu ne obupajo, ker to ni zadnja i beseda, marvee naj skušajo na so- I jah davčnih odborov ovreči pretira- j no osnovo dohodka. Prepričani sino, ! da bodo člani davčnih odborov j opravljali svojo dolžnost po svojem najboljšeni prepričanju. Celjski mestni svet Zgraditev Zavetišča kralja Aleksandra Uedinitclja — Preimenovanje tr- ga, ceste in dveh ulic — Posojilo pri SUZOR-ju — Nakup bivšega Reb8- kovega posestva — Ustanovitev gramozne postaje pri Levcu — Pomem- ben predlog narodnega poslanca g. Ivana Prekorška glede sistematične- ga trebljenja in čiščenja Savinje Celjski mestni svet je imel v petek 16. t m. od 18.30 do 20.30 redno sejo. Predsednik občine je v svojem. poro- cilu omenil, da se je zastopstvo mest- ne občine udeležilo pogreba blagopo- kojnega kralja in položilo venec na kraljev grob na Oplencu. Predsednik občine in banovinski odbor za žalne svočanosti sta izrekla prebivalstvu zahvalo za izredno lepo poeastitev sy>n-,viiua. "blngopokojiioira kralja. Nn- »-¦» st; je predseduik. spoimnjal fired (iiiovi v Celju umrlega odliCnega zgo- dovinarja kurata v p. g. Matija Ljub- še, v iinenu niestnega sveta pa je če- stital mestnemu svetniku direktorju g. Josipu Brinarju k njegovi 60-1 et- nici. Druga licitacija za oddajo del za regulacijo Savinje bo 26. t. m. v Celju. Tehnični oddelek je sestavil obširno poročilo o veliki poplavi, ki je 12. t. m. obiskala Celje in celjsko kotlino. To poroCilo je bilo poslano banski upravi. Mestna občina bo re- zervirala pri SUZOR-ju v Zagrebu posojilo v ztiesku 4,500.000 Din za gradnjo javnih ustanov. Predsednik občine bo odslej na vsaki seji mest- nega sveta poročal o izvršenih skle- pih prejšnje seje. V tajni seji so bile nato rešenc nekatere personal no za- deve. Kulturni odsek (referent gosp. upr. V o g 1 a r). Mestni svet je soglasno sklenil preiinenovati najlepši trg v Celju, t. j. Krekov trg pred kolodvo- rom, v počastitev spornina blagopo- kojnega kralja v Trg kralja Aleksan- dra, nadalje najprometnejšo ulico, 1 j. Aleksandrovo uliro v spomin na pokojnoga velikega Jugoslovena dr. Žerjava v Ulieo dr. Gregorja Zerja- va, Ljubljansko ccsto v počastitev spomina dr. Janeza Kreka v Krekovo cesto, (Josposko ulico pa po pokoj- nem voditelju celjskih Slovencev di-. Štefanu Kočevarju v Kočevarjevo ulico. Finančni odsck (referent gosp. dr. V i1 e f k o). Mestna občiiia bo kupila bivše Rebekovo posestvo na Maribor- ski cesti, ki je last banske uprav«\ Kupnino bo plačala s hranilno vlogo, ki jo ima Celjska mestna hranilnica pri Hranilnici dravske banovine. To posojilo pri Celjski mestni hranilni- v\ se bo amortiziralo v 12 letih. V zvezi z regulacijo Savinje je delegi- i-an k sreskemu načelstvu v Celju ,u. inž. Josip Mursa, ki je invalid in se mora voziti iz Celja v Tremerje. kjer se bodo pričela regulacijska de- la. Za stroäke teh voženj mil je mest- >)i svet dovolil od 1. novembra do preklica mesečni prispevek v znesku 'r)00 Din. Gosp. inž. Mursi, ki je letos 21 dni izdeloval regnlarijske naci'tc; za mesttio občino, je bila odobrona. nagrada 2.500 Din. Mestna občina no bo 7-nižala letne najemnine v znesku 25.000 Diu, ki jo plafuje sresko so- disče za prostore v poslopju niestno- ga poglavarstA^a, pač pa je prepusti- la sreskemu sodišču še dve sobi. SK Celju se odpišejo stroški v znesku 3.853.50 Din za napeljavo vodovoda. na. Cjlazijo. V porastitev spomina bla- gopokojnega kralja bo mestna ol)tv;i- na zgradila mestno ubožnico Zave- tiSCe kralja Aloksandra Uedinitolja in čeli, da bi se tej akciji pridružil tudi odbor za postavitev spomenika kralja Aleksandra I. v Celju. Za po- stavitev spomenika v Celju bi mest- na občina ne mogla prispevati večje vsote, pač pa bi prispevala za spo- menik v Beogradu. Občina je znižala mestni plinarni vodarino na 0.50 Din za kubični meter in odpisala del lan- ske vodarine. Vprašanje kanalizacije pri vojašnici kralja Aleksandra, ki bi stala okrog 4(5.000 Din, se bo ob- ravnavalo pri proračunu za 1. 1935- 36. Občina je prejela iz banovinske- ga bednostnega sklada z,opet 12.500 Din in jih bo porabila za mezde pri regulaciji potoka Sušnice. Mestna občina bo uredila pešpot ob sevei-nem delu bivšega Diehlovega posestva med Mariborsko cesto in Komenske- ga ulico. Jamstvo mestne občine za posojilo niestnega avtobusnega pod- jetja se podaljša do nadaljnjega. Prošnja Narodnega gledališča v Ljubljani zaradi črtanja občinske takse za gledališke predstave v Ce- lju je bila odklonjena, pač pa bo ob- čina dobavila celjskemu gledališču premog po nabavni ceni. Ker so se v Savinji pri Levcu nad Kristininim dvorcein v teku let na- brale ogromne množine gramoza, za- radi katerih se že ob srednji povod- nji razlije voda čez brcgove, bo mest- na občina na levem bregu nad Kri- stininim dvorcem ustanovila gra- nisi/iin pnst;i jsi Drnhilor ha drobil grarnoz, ki ga bodo uporabljali za po- sipanje cest. Pri delu bodo /aposieni brezposeini. Za posipanje državnih, banovinskib, subvencioniranih in ob- činskih cest se porabi vsako leto okrog 6000 kubičnih metrov gramo- za. Za ustanovitev gramozne posta- je bo občina kupila okrog 7000 kva- clratnib metrov sveta in dala na raz- polago 70.000 Din obratnega kapita- la, ki se bo moral.po likvidacij,i gra- mozne postaje vrniti občini z 9% obrestini. : Za vsak . i/vožen kubični meter grainoza se naj odobrijo obči- ni 4 Din na račun prispevka za regu- lacijo .Savinje. Delo se b.o akordiralo ua juxllagi 25 Din za osem ur. V re- /.ijski odbor so bili izvoljeni obč. odb. di". Vi'ecko, Brinar in Voglar tor me- stni inženjer Pristovšek. Naroiliii poslanec mestni sveti\ik g. Ivan Frekoxsek je nato izvajal u.i- r loclnjo: »Ko se po vcčdesetletnib pri/ado- vanjib že nekoliko približujemo tež- ko pričakovani regulaciji Savinje, nn smemo pozabiti, da bo pretekio do dneva, ko bo Celje končno v glavnem rešeno vsakoletnih povodnji, še mno- go, innogo let, V teh desetih, moi'da petnajstih letih liam bo prizadejala Savinja s svojimi pritoki še toliko iškode, da bi bilo od nas nekoliko labkomiselno in neodgovorno, ako bi reaignirauo čakali na uspehe regu- lacije ter se ob vedno se ponavljajo- čih popiavah povzpeli do obtožb in do neplodne kritike. Pri vseh razgo- vorih s strokovnjaki se je povdarja- lo, da jc struga Savinje v Celju pre- komerno zasuta z gramozom. Pa tu- di vsakemu nestrokovnjaku je jasno, da za Celje ni vseeno, ako pustimo, da kopiči Savinja v svoji strugi tik nad Celjem še dalje gramozne bari- jere, ki mestoma že skoro dosegajo višino obrambnega nasipa in ki bo- do inorda že v prihodnjih letih zasn- le strugo Savinje v Celju. Obstoji ka- tegoricna potreba, da se struga Sa- vinje v območju Celja in tik nail Ce- ljem vsaj delonui očisti naplavijene- ga materijala. Po nnienju tehnikov so da to delo uspešno in v kratki do- bi izvrJSiti le s pomočjo strojne trc- bilnice. Ročno trebljenje struge pod vodo bi bilo nemogoče. Taka trebil- nica bi se dala z velikim uspehom uporabiti tudi pri projektiranih re- guJacijskih clelih. Že pri sedanjem prvem razpisu regulacijskih del, ki obstoje v glavnem delu iz trebljenja struge, so nastale težkoče, ker veči- na podjetij nc razpolaga s potrebno strojno trebilnico. Glavno delo regu- lacije v celjskem ovinku so pa brez trebilnice sploh ne da zamisliti, ker bi se zelo kočljiva dela v območju železnice vsled ogroženja po visokih vodah ne dala pravočasno izvršiti. Nadalje pravijo tehniki, da bo po iz- vršeni regulaciji Savinje pri Celju obstojala še naprej poti'eba, da se struga Savinje v prvih letih od časa do fasa očisti naplavin, ki jih bo vo- da donašala iz gornjega toka Savinje tako dolgo, dokler ne bo končno do- seženo v strugi ravnovesje metl nmo- žino donešenega in odplavljenega prodca. Vsi ti momenti govore za to, da je v življenjskem interesu Celja treba misliti na nabavo trebilnice za očiščenje struge kakor tudi na uspešno izvrševanje projektiranih regulacijskih del. To trebljenje in čiščenje struge Savinje, ki bi se naj vršilo paralelno s sistematično regn- lacijo Savinje, ki je predvidena. v žo odobrenih generalnih načrtih, ne bo Sladko prebivalstvu Ce- lja in celjske kotline prihranili mar» sikatoro težko uro, ki nani sicer ne- i'shevAxo grozi v prihodnjem deset- letju.« Preillog gosp. narodnega poslanca Prekorška je bit sprejet soglasno in z živalinini odobravanjem. Gospodarski odsek (referent gosp. direktor M r a v 1 j a k). Prošnja strok. učitelja g. Reichnianna za dokup parcele na hribu sv. Jožefa je bila odklonjena. Občina bo dala namesti- ti na uličnih frontah svojih hiš snež- iie prestreznike, ki bodo stali okrog 14.800 Din. Občina bo tudi letos brez- plaCno dobavila kurivo za gasilski. dom v Celju. Gradbeni odsek (referent g. inspek- tor inž. Marok). Stavbni načrt za neko hišico na hribu sv. Jožefa je toil- odklonjen. ObCina bo i>ri sestavi re- gulacijskega načrta določila prostor za gradnjo hišic z malimi stanovanji. Zadeva ureditve ulice pri novi tovar- ni kvasa in sladu pri Sp. Lanovžu je bila izročena finančnemu in gospo- darskemu odseku. Obrtni odsek (referent g. Dobo- v i č n i k). V odbor za obrtno razsta- vo 1. 1935. v Celju sta bila kot zastop- nika mestne občine delegirana mest- na svetnika dr. Vrečko in Krainar. Mestni svet je izrekel krajevno po- ti-ebo za točilni.ško koncesijo g. Roka Meštrova Za kresijo. Preimenovanje celjskih ulic Sklep mestnega sveta celjskega, storjen na seji 16. t. m. glede preime- novanja dosedanjega Krekovega trga in nekaterih ulic »S'ovencevemu« do- pisniku ne da miru. Že v poročilu o seji je naglaSa), da je bil dr. Krek potisnjen na per ferijo mesta, dopisnik pa je pri tem zarnolča!, da je dosecianja Ljubljanska cesta, ki je z navedenim sklepom dobila ime po dr. Kreku, ena največjih cest v Celju, saj sega prav do Butejevega mosta, torej daleč ven ravno na onem kraju, kjer se bo mesto najlepše razvilo. Povsem jasno je bilo, da je nemo- gočfc pustiti še naprej nevzdržno situ- acijo, da je po kralju Aleksandru ime- novana razmeroma mala, četudi ie\o pro- metna ulica, dočim je največji in naj- lepši trg jmenovan po dr. Kreku. S smrtjo blagopokojnej?a kralja Aleksan- dra je zadevna remedura postala abso- lutno nujna. Ta zahteva se je spon- tano pojavljala iz kluba občinskih od- bornikov JNS, ki obsega pretežno ve- čino mestnega sveta, pa tudi iz širo- kih krogov mestnega prebivalstva. Rav- notako je bilo vsem nacionalnim Iju- dem jasno, da je skrajni čas, da se imenuje kak trg ali kaka ulica v Celju po že več kakor 5 let pokojnem ve- likem Jugoslovenskem borcu, nepo- zabnem dr. Gregorju Žerjavu. Zaradi tega je bila ideja, sprožena od občin- skih svetnikov JNS, da se imenuje do- sedanji Krekov trg po kralju Aleksandru, dosedanja Aleksandrova ulica pa po dr. Gregorju Žerjavu, dočim se da dr. Janezu Kreku druga velika cesta, spre- ieta z veliko sirnpatijo in soglasno. Med občinstvom ni glede preimeno- vanja ulic sliSati prav nič ogorčenja in nezadovoljstva. Nezadovoljstvo se je pojavilo le zaradi preimenovanja Go- Stran 2. »Nova I)ol)a« 23. XL 1934. Štev. 72. sposke ulice, ki je pri tej priliki dobila ime po zaslužnem voditelju celjskih Slovencev v 2. polovici 19. stoletja, dr. Štefanu Kočevarju. Ker pa je po seji iz vrst trgovcev in obrtnikov, katerih je v Gosposki ulici res zelo mnogo, bila iznešena želja, da bi naj ta ulica obdržala svoje ime, se je iz kroga kluba občinskih svetnikov JNS ukrenilo potrebno, da se ta del sklepa zaenkrat ne izvrši. O tern so bili interesenti takoj obveščeni, kar je brez dvoma znano tudi dopis- niku »Slovenca«. Zato je njegova graja preimenovanja Gosposke ulice nepotrebna in obsoletna. Ali mi gospode okoli »Slovenca« ra- zumemo. Ne gre jim v račun, da je dosedanja Aleksandrova ulica dobila ime dr. Gregorja Žerjava. Ker se pa tega ne upajo naravnost povedati, se lovijo okoli stvari z raznimi grajami. Sedaj je Ljubljanska cesta naenkrat postala »starodavna« in je nevarnost, d,a bi Ijudje iz Celja ne našli v Ljub- Ijano, ako se ta cesta ne imenuje več Ljubljanska. Prepričani smo, da bi ne bilo prav nič »zmešnjave« in bi se gospodje nič ne bali »za tujsko-pro- metne ozire« in »v tej ulici razvijajočo se obrt«, ako bi bil ostal Krekov trg in bi Ljubljanska cesta bila imenovana po kaki veličini iz bivše SLS. Po sta- lišču »Slovenca« bi se sploh ne smelo nikdarpreimenovati.kervednonastanejo za kako prehodno dobo »zmešnjave«. Prepričani smo, da se bo, če se res pojavijo iz na Ljubljanski cesti »se razvijajoče obrti« tehtni pomislekl, mestni svet na to oziral in ukrenil, da se opusti tudi preimenovanje te ceste. PoroČilo »Slovenca« je pa tudi ne- točno, ko »resnici na Ijubo« sporoča, da je edini mestni svetnik g. Dobo- vičnik pri slučajnostih protestiral proti takernu sklepu »posebno« zaradi preimenovanja Gosposke ulice. Resnica je ta, da je g. Dobovičnik tako kakor ves občinski svet glasoval za preime- | novanje, kakor je bilo predlagano in tudi ni zahteval, da bi se glasovalo o vsaki ulici posebej, da je pa ob koncu seje, pri slučajnostih pro si I, da se naj naknadno zapiše, da sklep ni bil sojrlasen in da se naj spis vrne odseku. Graja »Slovenčevega« doptsnika, da važni predlogi poročevalca glede pre- imenovanja niso utemeljeni z arguments je neutemeljena, ker je celo po »Slo- venčevem« stališču nad vsak dvom vzvišena potreba preimenovanja naj- lepšega trga po blagopokojnem kralju Aleksandru. Da pa je pravilno, da je tudi dr. Gregor Žerjav končno že do- bil ulico v Celju, je jasno vsakemu poštenemu in nacionalnemu Jugoslo- venu tudi brez utemeljitve, ravnotako kakor je večini občinskih svetnikov bilo jasno, da naj tudi dr. Krek dobi takoj drugo cesto. Večina je zavzela povsem iskreno in lojalno ter objek- tivno stališče na vse strani, gospodje od bivše SLS pa kvitirajo to s tern, da bi radi v Celju samo Krekovo cesto, in ne morejo skriti svojega srda, ker je dobil svoio ulico tudi prezaslužni Jugosloven dr. Gregor Žerjav. Politični pregled p Plenarna seja Drnštva narodov se je začela v torek z otvoritvenim govorom predsednika dr. Beneša. Med grobno tišino delegatov in nabito polnih \ galerij se je dr. Bene5 v krasnem go- voru spominjal velikih zaslug viteškega kralja Aleksandra in ministra Barthouja za mir in za srečo njunih narodov. S triminutnim molkom je počastila skup- Ščina spomin obeh velikih mož, nakar j sta se zahvalila predsedniku zunanji minister Jevtič in zunanji minister Francije Laval. Nato je bila v znak žalosti seja odgodena. p Jugoslavia obtožuje in zahteva razčlŠČenje. Zunanji minister g. Bogo- Ijub Jevtič je v četrtek popoldne v spremstvu g. Fotiča, jugoslovenskega stalnega delegata pri Društvu narodov in v navzočnosti predsednika sveta Društva narodov dr. Beneša izročil generalnemu tajniku Društva narodov Avenolu noto jugoslovenske vlade, v kateri zahteva, da se vpraSanje mar- j sejskega zločina stavi na dnevni red prvega prihodnjega sestanka sveta Dru- štva narodov. V spremnem pismu motivira jugoslovenski zunanji minister zahtevo Jugoslavije s tern, da je bil : 1. atentator tuj državljan; 2. da je bil atentator poklicni morilec; 3. da je bil član teroristične organizacije, organi- Popolen tjcinek dosežeš samo tedaj,~ če razfopiš' Peril I I v mrdi vodi irerm: mmi*- peril © Za namalcanj« perilo vat«ml Henlco! zirane na tujem ozemlju; 4. da je bilo ogroženo jugoslovensko pravo na tujem ozemlju. Jugoslavia stavlja svojo zahtevo v smislu čl. 2 in 11 pakta Društva narodov. Spremno pismo dalje navaja, da bo jugoslovenski zunanji minister v soboto ali ponedeljek pred- ložil Društvu narodov obširno spome- nico o marsejskem zločinu terobrazložil pri tej priliki tudi vso dokumentacijo o teroristični organizaciji. Čehoslovaška in Rumunija sta izročili slični noti, v kateri se pridružujeta željam in zahte- vam Jugoslavije. p Hitler je pred dnevi sprcjel za- stopnike srancoskih bojevnikov in jim izjavil, da ne more biti nobenih stvarnih nesoglasij med Francijo in Nemčijo. Poudaril je, da se bo Nemčija pod- redila izidu posaarskega plebiscita. p Avstrijski kancelar Schuschnigg se je mudil te dni v Rimu, kjer se je sestal z Mussolinijem. O sestanku je bil izdan uradni komunike, v katerem se zlasti poudarja italijansko delo za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Ko- munike pravi, da se morejo rimskemu sporazumu priključiti tudi vse druge države. Mišljena je predvsem Mala antanta. p Tudi dr, Beneša so hotell umorlti. To je priznal terorist Ladislav Kiss, ki so ga te dni prijeli v Nici. p Vprašanje izročltve terorlstov. Vse kaže, da Italija, Madžarska In Avstrija ne bodo hotele izročiti fero- ristov. Gotovo imajo za to tehtne vzroke . .. p Za francosko-italijansko zbližanje je stavila francoska vlada pogoj, da se uredijo tudi odnoSaji med Jugoslavijo in ltalijo. p Avstrijski hitlerjevcf, ki so po letošnjem puču v Avstriji pobegnili v Jugoslavijo in bili prepeljani v tabo- riSče v Varaždinu, bodo v nedeljo 25. t. m. odpotovali iz Varaždina na Sušak, kjer jih bo čakal parnik, ki jih bo prepeljal v Nemčijo. p Sledove taborišč teroristov v Italiji je dala vlada zabrisati. Domače vesti (1 Novi državni proračun. FinanČni minister dr. Djordjevič je prcdložil Naroiliii skupščini predlog državnega ]>i-c»i-fi4.1(> milijoiiov nižji o.l sedanjega. Proračun državnih pod- jetij pa znaSa 3.137.(i milijonov, za 119.2 miJijonov manj ko letošnji. No- vi prorarun je najnižji proraČun, knr jih je iinola Jugoslavia v zadnjib 11 loti!i. Skoro vse postavke so v prorn- cHinu znižane razen naslednjih: po- kojniuc in invalidske podpore so po- višane za. 11, mlatki za pravosodje za za (3.8, za vojsko in mornarieo za 5(5.7 in za socialuo politiko za 0.5 mi- lijonov Din. Znižani pa so tudi pro- računjeni dohodki. Posredni davki so znižani za 134 milijonov. Novih davkov ali poviškov starih davkov novi prorafc'un ne predvideva. Fi- nannii zakon ninia nikakih novi!) določb. d Mesta oböinskih delovodij v ob- činah Petrovčah, (Irižah in skoi'ji vasi so bila odnosno bodo te dni raz- ]>isana. d Zgraditev univerzittetne knjiž- nice v Ljubljani zagotovljena. Vlada je že pristula na to, da se zgradi no- va knjižnica po osnutku arh. Pleč- nika za znesek 7 in pol milijona Pin. V novi proraeun je tudi že vneSena potrebna auuiteta v višini pol :niii- jona dinai'jev. d Belavci niso dolžni place vali enoodstotnega izrednega prispevka. Ul>i-avno sodi.šče v Celju je izdaio važno razsodbo, po kateri delavci ni- so dolžni plačevati enoodstotncga iz- rednega prispevka in zato delodajal- ci od njih uiso upravičeni pobiiati tega - čine, šol, društev in korporanj, ofi- (.¦irski zboi1 in mnogo obcinst.va tej1 vojaška četa s polkovno zastavo. Vo rerkvenem obredu se je prota g. M. Čudii' v le]>em govoru spominja! smrti volikeg-a vladarja. Odvetnik dr. Karlovšek Josip vljudno naznanja, da je preselil svojo pisarno v ulico PRED GROFIJO St. 7 poleg okrožnega sodišča v CELJU. c Proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1935/36. Mestno poglavarsivo \ Ceiju razgiaša: Na podlagi S LI 7. zakona o mestnih obCinah se objavlja, ila so od niestnega poglavarstva reijskega izdelani })roračuni mestne občine eeljske in njenih podjetij za upravuo leto 1935/3(3 razgrnjcni obcinstvu n;\ oboni vpogled za fas 5 dni in siccr od ponedeljka 2(3. t. in. naprej. V.sak clan mesta kakoi- tudi vsaka oseba, ki plačuje v niestu nep.osredni da- vek, ima pravico staviti k pi'cdlogu pi'oi'at'une svoje pripombe. c Na Ljudskcm vseučilišču bo \ ponedeljek 2(3. t. in. ob 20. predavaia /nana vzgojiteljica, gdč. J. Mlinati- čeva, nastavniea na dekliški nirščan- ski šoli v Mariboru, o »Dekliški v/> goji«. Vabimo starše in v/gojitclje, da se ndoleže predavanja v čim več- j<• 111 sl((vilu. ( 0 noviii pcüh roditeljske vzgoje je pi-edaval v ponedeljek na Ljud- skem vseučilišču g. prof. Gustav Si- lib iz Maribora. Izvajal je, kako je clanes poleg obnove sole zlasti po- trebna boljša vzgoja sedanjib in bo- dorib roiliteljev. lzsledko mladiuo- slovja naj upoštevajo tudi starši in iz njcga izvajajo vzgojne smernice, ki zabtevajo refonno dose dan je vz- gojc. Veliko je poslanstvo rodbine, /ajeduiee kraja, krvi in duha, v njcj je otrok najvažnejSi kot nosilec bo- dočnosti. rI'a rodbina je zlasti na in- dustrijskein zapadu deloma v razkro- ju. Rodbinska vzgoja (lanes ne nioi-e nalikovati prejžnji., težiti mora za čim boljšim razvojein svobodne vo- Ije doraščajočega človeka. I-'omof do- bi'i vzgoji v rodbini priliaja. iz lodbi- ne same, iz življonske sile naroda, iz rodlbinskega skrbstva ter sole oziro- ma učiteijev. Potrebno je dobro raz- inerjc med šolo in domom, delujoči- ma po onotnih v/gojnih smernicab. Bodoči roditelji ])otrebujejo pouka v mladino- in vzgojeslovju, ki se pri nas uvaja v nadaljevalnili šolab. Po- s]>esevalna je v tern pogledu samoiz- obrazba, izdajajo naj se časopisi za roditelje, redni naj bodo sestanki ro- diteljev in učiteljev, prirejajo naj se sole, tečaji za starše, kjer naj se te- orija veže z živim življenjem. V teni prednjačijo napori Francije, pii nas smo v počotkih. V Mariboru je za pe- dagoške prircditve te vrst(^ obilo za- nimanja, toda dobre pobude se v praksi Je deloma izvajajo. Pokret za ohnovo jftdbjine. jjo VKouaii roditeÜPV je niednarodnega znaCaja. Usta- novljena je mednarodna liga, ki je na kongresu 1. 1930. izpregovorila svetu v tehtuih besedah, zakaj in ka- ko je treba z ljubeznijo in odloeno priCeti z delom za obnovo rodbine, da se ta vrne sebi in svojemu naiiienn ni bo sposobna ustvariti človeštvu dobro, zd.ravo bodočnost. Globoko za- snovano predavanje in temeljita ob- ravnava aktualnega predmeta v zxe- zi s potrebami sodobnega življenja. je v dokaj dobro zasedeni predaval- nici našla livaležno jtoslušalstvo. <• Ciroški vrtec v mestni soli .se otvoii v jtonedeljek 2(5. t. m. oh 9. do- poldne. Starsi, ki so vpisali svoje malčke v ta razi'ed, jih naj pripol jejo tega due v šolo, kjei1 bodo dobili vso potrebne inforinacije. — Uprava mo- st ne deške Soli•-. c Davčni seztiami za. odmero pri- dobnine so od polka 2:-5. I. m. dalje osem dni razgrnjeni na vpogled na ni.estn.em poglavarstvu, soba št. 2. c Obrlniki bodo praznovali 1. de- cember kakoi* običajno vsako leto tako, da se bodo ob 8. zjutraj korj>o- rativno udeležili bogoslužja v cerkvi, zatem pa l)o ob 9. v spodnjih jiroslo- rih Narodnega doma slavnostno /bo- rovauje, ua katerem bo prečitana / i vso državo enotna poslanica. Obrtni- ke ])ozivamo, ila se ravnajo po gor- njem sporedn. Podružnica DJO v (lelju. ( Obrtniško zborovanje. Podiužni- cii Diuslva jugosl. obrtnikov v Celju bo priredila v nedeljo 9. decembra ob 9. dopoldne obrtni.ško zborovanje v inali dvorani Narodnega doma. Dnev- ni red je naslednji: Vprašanje Okrož- nih odborov in obrtno-gospodarske zadrve. Kei* ])o to zborovanje zelo važno za vse obrtništvo, pozivaino obrtnike, da se ga udeležijo v čint veC'jeni štovilu. — Podiužnioa DJO v Celjii. c Porcka. V nedeijo 25. t. m. se bo poročil v Celju g. Leopold Weixler, uradnik in podpredsednik celjskega pododbora Društva absolventov di"ž. trgovskib Sol, '/. gdč. Kandido Zava- dlavovo, uradnico v Celju. Naše is- krene čcstitke! .-¦tfv. 72. »Nova J)ol>a« 23. XI. 1934. Stran 3 i- Samarjanski tečaji. Sroski odbor društva Rdečega križa v Celju bo zo- pet otvoril samarjanske tečajo in si- cer začetnega za novinee in nadalje- valuega za one, ki so že lani obisko- vali začetni točaj. \' lečaj vabinio vsakega, ki ima resno voljo redno obiskovati predavanja, Tečaja imata nanion, da izobrazita udeleženee v tomeljuib uaukih zdravoslovja ter prvo. pomoči v nezgodab. Predavala bosta gg. di1. Fišer in dr. Podpečan. Prijave za oba tečaja se bodo spiv- jeinale prihodnji teden vsak dan od S. do 12. tot- od 1(5. do 18. v Zdravstve- noiii (loniu, 1. nadstr., soba St. 13. Tain so bo tudi doloeil začotok in ra- j)i'oilavanj. c Miklavževo obdaritev bo prirodil otj-oški vrtec okoliško deške šolo v Gaberju s pomočjo Podpomega drn- stva za revno otroko občine Celje- okolica v nedeljo 2. deoenibra ob 15 v telovadnici okoliško deške uarodno šolo. Prijatelji mladine so vljudno vabJjeni. Darila za zasebne stranko se bodo sprejemala la dan od 14. do In. Odbor. t Pasji kontumac ukinjen. Kor v zadnjib treb mesecih ni bilo nobeno- ga novega primera pasjc steklino, sta mestno poglavarstvo in sretsko načel- stvo popolnoma ukinila pasji kon- lumae v (leljn in eeljskoin srezu. <• Vsi frizerski saloni v Colju in okolici bodo mi jiraznik nodinjonja ves dan zaprR <• Predavanje za mojstrske izpile so bo nadaljcvalo v soboto 24. t. in. oli 10. v inali dvorani Obrtnega. do- ma. r Andrejev sejem. V potek 30. t. m. bo v Celju običajni lolni živinski in kraTnarski sejoni. Zopet Vam se nudi izr»edno lahek b e n c i n po znatno znižani ceni, edin iizvenkartelni, pri črpalkah pred veletrgovino ^fv« RsawniJca**, Celje, Kratlja Petra o» ^ ..in Job. Delakorda, Gaberje r Žeiev smrti. V nodoljo je umrl v Colju (Glavni trg 7) v starosti 71 lot, g. Ivan Bračič, dolgoletni solicitator v odvetniški pisarni g. di1. Jura Hra- šovca. Pokojnik je bil odločno naro- ilon, inarljiv in skrom-en mož tor -ploišno /.nan v Celju, kjer je živoi nad 50 lot. V Novem Celju jo umrla v nodoljo 32-letna žena železostru- garja ga. Antonija Urabičeva, roj. Vollinayoi'jova, iz Colja. V eeljski bolnisnici jo untrl \' nodeljo 77-lotni občinski revož Franc Gračner iz (''ro- ta pri (Iclju, v četrt.ek pa 74-letni brezposelni deavco Mibaol Frai^gež iz Zagreb«. I'okojnim l)odi obranjon |)lag spomin, svojeoin nase iskrono -oz.al.jo! i- Dolovni try. Pri ekspozituri jav- no borze dela v Celju se je od 11. do VI). t. in. na novo prijaviio 58 brezpo- sc!nih (45 inoškib in 13 žensk), delo jo bilo ponujeno za 22 oseb (14 mos- kill in 8 žensk), posredovanj je bilo izvršenib 8 (za 3 inoske in 5 žensk), odpotovalo je 14 oseb (9 moSkih in 5 žensk^, odpadlo jo (i oseb (5 inosliili in 1 ženska). Due 20. t. ni. je ostalo v ovidonci 298 brezposelnih (200 moš- kib in 38 žensk) iiasproli 2(18 (232 moSkim in 3(5 žen.skam) d«ie 10. t. in. Delo ilobijo: po 1 železostrugar, spo- cialist za ])i*oizvodnjo ogljikovo kis- iino, s])ooiali;st za proizvodnjo ok.-i- j;ona, pečar, 2 hlapoa, 2 služkinji tor po 1 kuharica, })ostiio/,nioa in kmeč- ka dokla. ( Restavraoija Lisce (Petričck) pr- vovr'stno doinaoo koline. i Parižke novcsti v frizurah, tiaj ni in vodni ondulaciji, bni'vanju las, masaži obraza in o razni kosnietiki jo pi'inesel tnkajšnji fnzer R. CJrobel- nik iz Pariza in se oonj. danuun to plo ])i'ipoi'ooa. v Geljski frizerji jtriporooajo cenj. sti-ankani, da bi poŠiljale svoje otro- ko. nekoliko dni pred prazniki k sti'i- ženju, kor jo treba za to več Casa, da ¦¦<• dc^lo lahko zadovoljivo izvrši. <• žalni papir in kuverte za urade, '•iivai'nisko potrebščine, svilen in kivp-papir j)i'i])oi'ofa po ugodniii oo- nab K. G-oricar vdv., Celje, Ki-Ujm Petra cesta 7. Knjigarna in veletrgo- vina s papirjem. c Kot prispevek za božičnico ubo- gim otrokom sta darovala di-ž. kra- jevni zašriti dooo in lnladine v Celju g. .). Kaufmann iz Bruslja 300 Din in g. dr. K. Türkischer 50 Din. Iskiv- na bvala! — Odbor. c Nočno lekarniško službo inia od 24. do 30. t. in. lekarna »Pri orlu« na Glavnoni Irgu. c sirasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 25. t. in. do 1. decembra IV. vod, reševaino II. skupina, insjickcijsko pa naniostnik poveljnika g. Kališnik. c Kino Union. Petok 23., sobota 24. in nedelja 25. t. m.: »Mala Dorrit«. Izvrsten zvočni film po slovilem ro- inanu Cbarlpsa Dickensa. V glavnib ulogah Anny Ondra in Matija Wie- mann. I'i'edigra: zvočni tednik. — Ponedeljek 2(i., torek 27. in sj-eda 28. lioveinbra: »žolti pekel«. Izredno lop y.vocni film. V glavnib ulogah Jean Harlow in Clark Gable. Predigia: zvočni tednik. Gornji grad Seja sreskega odbora JNS v Gornjem gradu. Tu je bila v nedeljo 18. t. m. popoldne seja sreskega odbora JNS, kateri so odborniki prisostvovali skoro polnoštovilno. Navzoč.a sta bi- la tudi g. sreski načelnik Kandrič in narodni poslanec Rasto Pustoslem- šek. Gosp. dr. Hak je kot poslevodori potlpi'edsednik podal poročilo ekse- kutivo, zlasti se je dotaknil davr-nib zadov, za katere vlada v srezu naj- večje zaninianjo. Obrnvnavalo so so tudi razne organizacijske zadeve. I'o tern poročilu je bil rapfgovor gledo. vo- litev senatorjev. Za delegate ozir. na- mestnike za zadevno konferenco so bili določoni gg. dr. Janko Rak, Von- česlav Znidej'sic in dr. ](]rvin Mejak, tei- so dobili potrebna navodila. Na- rodni poslanec g. Rastv> Pnstosloin- šek jc ob živahneni odobravanju oli- širno poroCal o notranjem in zuna- njem političnem položnju. Po tob |-,a- ročilih se je razvila živalina debala in so se obravnnvale tudi nekaloro slučajnosti, tako n. pr. postavitfv spomeuika blagopokojnemu kralju, postavitev sreske bolnišnice, propa- ganda za naše nacionalno časopisje itd. Občni zbor sreske organizacije bo v jamiarju. Zborovanje je trajalo skoro štii-i ure in je dalo našim jav- nim delavcem novib jiobud pi'i dolu ined Ijudstvom. Gledališče „Velika noč" Mestno gledaliSče v Celju ie otvotilo novo sezono v torek 20. t. m. z goslo- vanjem Ijubljanske drame, ki je upri- 1 zorila Strindbergovo »Veliko noč«, i^ro o pasijonu človeka, ki po za'.onu spo- vračanja doživija po trpljenju zaradi krivice končno vstajenje, ko se srce očisti napuha- in !aži. Delo je natura- listično in prepleteno z lahno simboliko. Številni motivi trpljenja se zlijejo ob koncu v sclnčno harmonijo poveliiüanja. Igra se je sicer že nekoliko preživela, vendar pa ob dobri interpretaciji 3e vedno globoko učinkuie. Režiser g. Ciril Debevec je snov globoko zajel in jo krepko izoblikoval v Strindbergovem stilu. Ubranosti do- gajanja so dale hartnonije orgel nčin- kovit povdarek. Blazno Eleonoro, ki v svoji čudoviti naivnosti izpoveduje globoko, pravo resnico, je podala t- cembra ves dan. Ob tej priliki bi i uprava gledališfa rada obdarovala tudi tiste pridne, a i'ovno otroko, ka- lorim starši no morejo pripraviti to- ga veselja. Zato apolira ua vse do- bre ljudi, da bi po možnosti vsaj s skromnirn prispevkom v denarjn a II blagu podprli njeno nabiralno ak«'i- ,io in no odklanjali požrtvovalnib na- biralcev. Sport Celjski nogomet Jugoslavija : Šoštanj 1:1 (1:0) V nedeljo popoldne je bila na igrišču SK Olimpa v Gaberju ob prisotnosti 200 gledalcev odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavüo in SK Šoštanjem. Tekma se je končala neodločeno z 1:1. Igra je bila odprta in živahna. ŠoStanjČani so nudili raz- meroma dobro kombinacijsko igro in so lahno prevladovali, bili pa so ne- odločni pred golom. MoStvo Jugoslavije je igralo požrtvovalno, a neenotno. Gol za Jugoslavijo je padel v 5. minuti prvega, gol za Šoštanj pa v 37. min. drugega polčasa. Koti 6:2 za ŠoStanj. Sodnik g. Veble, ki je sodil objektivno in točno, je dve minuti pred zaključkom tekme izključil enega igrača SK Jugo- slavije. Na Glaziji je bila dopoldne trening tekma med prvim mladinskim moštvom SK Celja in drugo rezervo SK Celja. Zrnagalo je mladinsko moštvo v raz- merju 6:1 (3:0). Popoldne je prvo moštvo SK Celja v trening tekmi po- razilo prvo rezervo SK Celja v razmerju 5:1 (3:0). t Olimp : Atletik. V nedeljo 25. t. m. ob 14.30 se bo pričela pri »Skal- ni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med Slv Olimpoin in SK At!o- tiko. To bo gotovo ena najživalinej- šib lokein zadnjega casa, ker sta n.i- spi'olnika približuo enako močna. lz- gJoda, da bo igra od])rla in zanimi- va. V predtekmi, ki se bo pričela ob 13., so bosta pornorili rezervi oboli klubov. 1 Službeno iz Okrožnega odbora liNP v Celju. Za nedeljsko jji"von- stveno teknio Oliinji : Atletik določi- ta klnba po 4 zanesljive, starejse w- diteljo, ki se inorajo pred tekiuo in po tekmi bi'ezpogojno javiti službu- jočemu odborniku. Nastop reditelj- sko službe ob 12.30. Službnjoči odbor- nik OO: g. Albin Jegrisnik. Nadzoc- stvo nad blagajno: odbornik OO g. Rudolf Soničar. Dovoli so prodtok- ma rozerv. Kluba so opozarjata, da določita primerni osebi za stranska soduika, ki bosta svoj posel tudi ra/- umela. Reditolji niorajo vsako nedo- stoj.no kriCänje in žaljenje ig)'ačev v kali zatroti in l'azgrajace s ponmrjo policije odstraniti z igrišra. Gospodarstvo g Svin]s!d sejem v Celju. Na zadnji svinjski sejem so pripeljali 112 praSičf-v, prodanih pa je bilo 55. Cene so bile naslednje: Do 2 meseca starj prašiči 60 do 80F 2 do 3 mesece stari 80 do 120, 3 do 4 mesece stari 120 do 210, 4 do 5 mesecev stari 210 do 310, 5 do 6 mesecev stari 310 do 400. 7 do 8 mesecev stari 400 do 500, 8 do 10 mesecev stari 500 do 640, 10 do 12 mesev stari 640 do 920 Din. AM ste že poravnali f naročnino * Po svetu s Matuška obsojen na smrt. Pred nabito polno sodno dvorano v Bu- dhnpešti jo v torek razglasil pred- sednik budimpeštanskega okrožnega sodj^ča dr. Albin Marton sodbo v razpravi zoper atentatoi'ja Silvestra Matuško. Matuška je bil obtožen za- radi y.uanega atentata na železniški most pri Bia Torbagyju, zaradi ka- terega je izgubilo življenje jnnogo ljudi. Sodisče ga je spoznalo za kri- vega 22 umorov in 14 poizkušenib uiuorpv ter ga je po madžarskem ka- zenskein zakonu obsodilo na snu't. Matuska je sprejel obtožbo docela niinio. Vse pa kaže, da. Matuška ni zdrave pameti. s češnje so drugič dozorele. Kakor poročujo iz Burgasa v Bolgai'iji, so tainkaj imeli letos nenavaden nara- ven pi-izor. fttevilue češnje, ki :o za- fele pred poldrugim niesecem cvete- ti, so zaradi solnčnega in milega je- senskega vrciuena obrodilo tudi sad, ki je zdaj j)o večini tudi dozorel in ga že obirajo. Tudi najstai-ejši ljiul- je v Burgasu se ne spominjajo slič- no igre v naravi. Smešnice Na. letaJišču prii'ojajo polete nad inestoin. Neki Skot v)>raiša pri bla- gajni: »Koliko stane vozni Jistek?« ¦-- »Šest šilingov.« — «kot: »Ali ni- rnate voznih listkov po tri šiHuge1.1« — »Pač, toda sanio za vožnjo tja, [)i>- tem inorate izstopiti.« Škot: »Koliko .sianc soba v Va.šeni botelu?« — »V prvem nadstropju 10, v di'iigem S, v ti'etjem (5 šilingov.« — fskot: »ilvala, Vaš bolol mi jo pro- nizok « »Tako sein zaspan, kakoi' bi iniol svinec v kosteh«. — »In zato inoras sosti ravno na nioj klobuk?« Vstopitc kot član v »jadransko stražo«, ki jc edina pomorska organizacija v državi. Javite svoj pristop z dopisnico! Književnost k Fran Levstik: Martin Krpan. Priredil dr. A. Slodnjak. Cvetje iz domačih in tujih logov. 2. zvezek. — Drobna kujižica, (4S strani), a uaši javnosti ))otrebna. Saj je bila t.a ve- lika umetnina našega slovslva lo tož- ko dosto]>na, ooprav je iiapisana ta- ko, da bi jo inogel in moral brati vsftk Slovouec vsaj onkrat na leto. V odlonikib sino jo brali v šolskib'be- lilib, a dolo je v coloti i/.šlo lo po Zbrnnib sj)isib in mod vojno v ve- liki ilustrirani . Siurekarjevi izdaji. Sodaj pa nam jo }v ponudila ^lobor- jeva družba v prirooni obliki za nia- I-Mikoston don-'ir, opremljeno z uvo- doin in vsem, kar nam more razume- vanjo tega dola poglobiti in olajšati. k »Pes II. čete«, povest češkega pi- satelja Frautiška Langerja v prevo- du prof. Pavla HoleCka,- je najnovej- ša knjiga Tiskovno zadi'iige v Ljub- Ijani. Knjiga je vredna, da. si jo vsakdo nabavi. Je za mladiuo in za odrasle, za ljubitelje živali, za biv- šo udeležence svetovno vojne, kukoi- za r)ne, ki niso bili v vojni; vsi, prav vsi braloi bodo našli v uji prav /a- nimivib in lepi'u poglavij. Povest jo visoko etifne in domoljubne vsebino; oetudi so o])isujejo boji, je vendar polna Ijubezni do ljudi in do živali in jo izraz koprnenja in Ijubezni do domovine. Na ljubok način so prople- Stran 4. »Nova Doha« 23. XI. 1934. Štev. ;¦„'. Šofske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki «Franc LeskovšeK Celfe, Glavnl trg 16 4 sobno stanovanje v Celju s solnčno lego in pritiklinami se vzame v najcm s 1. I. 1935. Ponudbe naj se poSIjcjo upravi »Nove Dobe« pod značko »Stanovanje 1935«. Velika izbira zimskih rokavic pri rokavičarjn Ivanu Fr ic u* Celje, Glavni trg. Uradniška efoužina tričlanska, išče t ali 2'r'sobno zdravo stano- vanje. Ponudbe na upravo lists pod značko »Solidno«.^ " Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica in reserve nad Din 14,000000*- Kupixje Inpro- «tojai devlzeln valute: Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejeraa h ran Hue vloge na knjižice in tekoči račim ter niidJ za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Otoa mož in žena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufokturno blago poceni v Trgovskem domu Stermecki.— Oglejte si brezobvezno ogromno zalogo platna, ctfirja, sukna, kamgarna, volne, gradla, svile, klota, poplina, kretona, tisko- vine in drugega matiufakturnega blaga. m dT* ^™ dom, ^^^^OWlA-PEBiLA- in • OBLEK CELJE Nizke cene! Ogromna izbira ! ta povest o sibirskem psu, ki Uobi v PsiSkem legijonarjn Sohorjn dobrega &ospo Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem prernože- njem invsodavčno močjo Nov im hranilnim vlogarnjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamcena Urejuje Rado PeSnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.