UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, rraneiBitansKfl mn*. « itiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. oopoldue in od 5. do 0. poj oldne vsak dan razen nedelj in braznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . sprejemajo : : i bAROCNINA: celoletna 'po pošti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21 "60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 2C’40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3e-—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov •* •* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ •.* DPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nMci Stev. 8, n., In' niaduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zveiei Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan* ::: in reklame 40 vin. — Jr.senite sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lislu so poštnine proste. Stev. 709. V Ljubljani, v sredo dne 15. oktobra 1913. Leto III. Decembra so volitve. Počasni niso. kadar jim je treba naglice, včeraj smo zjutraj napovedali, da bodo volitve razpisane, popoldne je bila naša vest že potrjena. Takozvana splošna kurija voli dne 1. decembra, kmečke občine 9. decembra, mesta in trgi ter trgovska in obrtniška zbornica 16 decembra, veleposestvo 22. decembra. Ta razpis je treba pogledati, pa bo vsak človek, ki ima kai zmisla za ljudske pravice, razumel, da imamo deželni zbor, ki zastopa preležane privilegije in trhlo preteklost, ne pa prebivalstva te dežele in enakih pravic. Dvaindvajset dni trajalo volitve za deželni parlamenta. ki šteje vsega skupaj petdeset članov! Kar bi bilo v enem dnevu igraje opravljeno, bo je^ malo ri tedne sapo volilcem in po nepotrebnem dražilo njih živce. In kako lepo se to stopnjuje! Prvega decembra voli splošna kurija. To je tisti »locus a non licendo«, s katerimi so hoteli klerikalni mogotci široke delavske mase žejne prepeljati preko reke. To je tisti razred, v katerem so dali delavstvu »volilno« pravico zato in na Jak način, da ne more voliti. Glasovnico so dali ljudstvu v roke. pa naj si domišljuje, da je tisti košček papirja res kaj vreden: delavec naj verjame. da s tem listkom res vpliva na upravo in na zakonod.ajstvo dežele. Toda ko bodo delavci dne 1- decembra oddali svoje glasove v tako velikih volilnih okrajih, da povsod izginjajo med ,boljšimi« volilci, bodo pometani med staro Saro. in potem do 22. decembra lehko gledajo, kako si privilegiranci dele plen. Potem pridejo na vrsto volilci po socialni lestvici: Kmetje, potem meščan, naposled gospodje baroni, grofi in knezi kot krona vsega stvarstva, valjajočega se v prahu svoje ničevosti in dvigajočega ponižne poglede v višave Bornov, Barbotov in Windischgraetzov. Splošna kurija začenja z volitvami. In če bi bili kranjski deželani pred obličjem našega vo-Bnega reda enakovredni, bi se morale volitve s tem tudi končati. Seveda bi moralo biti vseh petdeset mandatov kranjskega deželnega zbora dodeljenih tei splošni »kuriji«. In da bi bile zavarovane tudi pravice v deželi živečih manjšin, bi se splošnost in enakost lehko spopolnila s proporčnim sistemom, ki bi omogočil, da bi se zbrala vsak skupina prebivalstva po svojih interesih in postavila svoje kandidate brez straha. da jo brutalna sila večine enostavno uniči. Alt sptoSni razred ne voli kot celota kranjskih voli'Icev- temveč le kot »kurija«. Njene volitve so prazna manifestacija brez stvarnega nnmena Ona ne odločuje, kako bo sestavljen kranjski deželni zbor. To je odvisno od uspeha volitev v »boljših«, »višjih« kurijah, v katerih nimajo široki sloji prebivalstva nobene besede več. In cela vrsta mandatov, nič manj kot deset, se odda v resnici brez volitve; zakaj v kurji veleposestnikov, v kateri »volt« približno petdeset gospodov volilcev deset poslancev. je »volitev« gola komedija, ker je vsak volilni bol izključen in je vseeno, če se peščica fevdalcev domeni, komu odda mandate, ali pa če lih razdeli s kocko ali pa z dolgimi in kratkimi slanicami. Kadar so volitve v državni zbor, velja glas tovarniškega delavca ali pa kmečkega hlapca toliko kolikor glas barona Apfalterna ali pa grofa Margherija. Za kranjski deželni zbor zadostuje gospodu Schojlmayerju pet glasov, da je izvoljen; petdeset pretveznih veleposestnikov dobi deset zastopnikov, vse organizirano delavstvo te dežele pa naj b bilo po volji političnih modrijanov, ki so sklepali ta prekrasni volilni red popolnoma izključeno iz deželne zbor- nice in naj bi ne imelo v njej niti enega poslanca. Taka je politična pravičnost vladajočih deželnih kristjanov. In ko je bil v pravkar zaključenem deželnozborskem zasedanju podan predlog za reformo volilne pravice, ga je klerikalna večina pokopala brez zvonenja in škropljenja. Češ kaj nam je treba splošne in enake volilne pravice, ko se nam ob volilni krivičnosti tako dobro godi! Po volilnem redu. ki velja v kranjski deželi, so delavci brezpripravna masa, kateri kaže običajna sestava deželnega zbora, da je ustvarjena za hlapčevanje in za to. da drži v deželni politiki jezik za zobmi. Tlačaniti sme. S svojim suženjskim delom sme ustvarjati vrednosti, ki se zbirajo v skladiščih drugih in pretvarjajo v blagajnah drugih v denar. Od svojega bornega zaslužka sme plačevati indirektne davke in doklade. ki mu podražujejo življenje, da še komaj diha. Ali kadar se kujejo zakoni, kadar se razpolaga z deželnim denarjem, ki prihaja ponajveč od delavskega truda, morajo ostati pred durmi, kajti dolžnosti so ntjihove, pravice pa so si pridržali gospodje, kiv ladajo v deželi, kakor da Jim je dal gospod Bog že pri stvarjenju sveta patent za to. Da se izpremeni politična brezpravnost v popolno farso, so pa bogaboječi deželni poveljniki vpeljali še volilno obveznost, s katero izročajo delavsko ljudstvo naravnost zasmehovanju. Dolžan si, da glasuješ, prijatelj delavec, ker pojdeš sicer v luknjo; pa se norčuj sam iz sebe. ko neseš glasovnico k volilni komisiji, ko veš. da zaleže prav toliko kakor če bi si z njo zapaliil pipo. Glasuj, pa glej, kako si drugi dele mandate, do katerih ti zapira pot krivični volilni red! Slabotneži bi lehko obupali vpričo tega izumetničenega položaja, ki si ga je ustvarila klerikalna družba, da si zagotovi politično moč v deželi. Ta volilni red razlaga, da gredo klerikalni mogotci kljub tovoru svojih grehov s tako drznostjo v volilni boj in mislijo, da jim bodo mandj.ti zopet kakor zrele hruške padali v naročje. Ali delavstvo, ki je ljudstvo bodočnosti ne obupava. Velikost zaprek ga mora vzpodbujati, da podvoji in potroji svojo eneržijo; čim drznejši ie nasprotnik, tem pogumnejši mora biti naš boj. Pri volitvah, ki so pravkar razpisane, se ne bojuie delavsko ljudstvo le za to. da si pribori kakšen mandat in da pride v deželnem zboru do besede. Še važnejši je njegov boj zoper volilno krivičnost, za splošno in enako volilno pravico. Nekdaj so jo klerikalci razbobnavali kot svoje geslo: danes nočejo ničesar slišati o njej. Če jih kdo spomni, da so včasi obstruirali pod* njenim plaščem, da so jo pridigali, da so zanjo demonstrirali, se napravijo gluhe. Danes jim je splošna in enaka volilna pravica Hekuba. Ljudstvo, ki hoče politčno živeti, pa ne more mirovati, dokler ne doseže te pravice, ki je pogoj in vir vseh drugih pravic. In zato se bo v tej volilni borbi na ves glas razlegal klic po splošni in enaki volilni pravici. In kdor spoznava, da je ta temeljna pravica dragocena politična last ljudstva, katero si mora priboriti, da se reši politične brezpravnosti, političnega tlačanstva, bo glasoval in deloval in agitiral proti nasprotnikom splošne in enake volilne pravice, proti Izdajalcem ljudske enakopravnosti, proti absolutizmu klerikalne stranke. Geslo tega velikega boja je splošna in enaka volilna pravica, če smo zanjo zreli kot državljani, ne moremo biti nezreli kot deželani. In kdor bo delal, bo zmagal! Doslej '1'im priglašeni sledeči? V _ TO, DNE 18. T. M.: NA GLINCAH. v gostilni pri Travnu, ob 8. zvečer* NA SAVI PRI JESENICAH, v gostilni pri »Jelenu«, ob 8. zvečer. V IDRIJI, v pivarm pri »Črnem orlu«, ob 9. zvečer. V NEDELJO, DNE 19. T. M.: V TRŽIČU, v gostilni pri Pellerju, ob 3. popoldne. , V SPODNJI IDRIJI, ob 11. dopoldne v prostorih g. Štefana Lapajneta. V ZIREH, v kozolcu g. Kavčiča na Dobra- čavi. ob 11. dopoldne. V ZAGORJU OB SAVI, v Mihelčičevl dvorani, ob 3. popoldne. Sodruge v omenjenih krajin pozivamo, da pridno agitirajo za čim večjo udeležbo. Sodrugll Volitve za dežehri zbor bodo v riajkrajšem času razpisane. Volilna doba bo kratka. Komaj dobrih šest tednov bo časa do prve voHlne bitke. Ves uspeh bo odvisen od tega, da se pravočasno začne z delom in da se Angleška vlada proti veleposestnikom. Za deželnozborske volitve. Z dnevnim redom: »Kranjski deželni zbor“ bo v bližnji dtobi več volilnih shodov po deželi. izvrši vse, kar zahteva položaj. Iz tega sledi, da se ne sme zamuditi noben trenotek. Z nedeljskim impozantnim shodom v Ljubljani Je Jugoslovanska socialno demokratična stranka otvorila volilno kampanjo, ki jo bo tudi po deželi nadaljevala in dovršila z vso odločnostjo. Od vseh sodrugov pričakujemo, da bodo v tem boju na mestu. Delavstvo ne sme dopustiti, da bi se še enkrat sešel deželni zbor, v katerem bi ostalo brez zastopstva. Delavstvo pa mora tudi napeti vse sile in dokazati, da Je tudi sedanja klerikalna strahovlada na Kranjskem premagljiva. Terorizem zmaguje le tam. kjer se ga bole. Stopite mu pogumno nasproti, pa se bo pokazalo, da se ga ni treba bati. USPEH V TEM BOJU JE MOGOČ. Treba pa je. da je od prvega do zadnjega vsakdo bojevnik. Prišel je čas, ko se ne sme nihče izgovarjati, da pojde tudi brez njega. Brez nikogar ne gre. Vsakdo mora biti na svojem mestu. Predvsem mora biti vsakdo agitator. Ljubljanski sodrugi so dali v nedeljo sijajen zgled. Skrbite, da bodo tudi shodi po deželi povsod manifestacija ljudske volje. Mislite na to. da gre za zmago, pa Vam bo delo lahko I Angleška vlada je napovedala bol veleposestnikom in finančni minister te vlade. Lloyd-George. je pričel boj z dvema govoroma v soboto in* nedeljo v Bedfordu. Če čiovek prebere te govore, se mu zde vsi »ekspt e ji« naših ministrov, ki jih prinašajo potem buržvazni listi s tako glorijo kakor najglobokejše razodetje, kakor če bi govoril očak Abraham. Preden bi eden naših ministrov samo postrani pogledal veleposestnika, rajši odloži svoj portfelj. Lloyd-George je dejal: Vlada ima željo dvigniti ljudstvo iz bede in prišel je čas, da nastopimo proti veliki premoči veleposestnikov. Razmere poljedelskih delavcev so neznosne in treba bo poskrbeti, da bodo ravnali gospodarji z njimi dostojno, da bodo imeli dobra stanovanja in da se jim odpre pot k napredku. Veleposestvo je največji monopol in uživa najmanjšo kontrolo. Največji del angleške zemlje je v rokah peščice ljudi, ki iz-preminjajo zemljo v drvlo pustinjo in ki bi jo tudi najrajše ohranili v tem stanju in bi gospodarili po mej strašnejše. če bi smeli, kakor tuji nasilnež v osvojenem ozemlju. Unionisti zahtevajo, da bi pokupila država vso zemljo, ali ljudstvu se ne sme naprtiti tako ogromen dolg, s katerim bi se le slabe razmere kapitalizirale. Vse evropske države so edine v tem, da je za obrambne namene najvažnejše, če živi na domači grudi mnogoštevilno in krepko prebivalstvo. Statistika pa kaže, da ie na Angleškem mnogo mani obdelane zemlje kakor v kateri koli drugi evropski državi. Nizke mezde in skrajno slabe razmere poljedelskega delavstva so srniota za bogato in mogočno Angleško. Vpraf; '„;e o rmopolu zemlje je treba krepko in temeljito obuvn&vati. Vse razmere bo treba urediti nanovo in ricer tako. da pridejo najboljše delovne moči na kmetije in zagotoviti jim bo treba dovoljne mezde in boljši splošni položaj. Prometne zveze potrebujejo izpopolnitve in zlomiti bo treba sistem, kakršnega se poslužujejo nekatere železniške družbe, ki dajejo prednost tujim deželam. Zemljo bo treba pokupiti na podlagi takih pogojev, ki ne bodo oškodovali ne družbe, ne lastnikov. Mogočna pomoč države pa mora prihajati v obliki zakonodaje, uprave in financielne sile, potem dosežemo cilj. V drugem govoru je dejal Lloyd-George, da zahtevajo nasprotniki vlade, naj se uredi vprašanje zemljiške posesti s sporazumom. Ali vlada noče sklepati kompromisov. Ves delavski razred je nezadovoljen; mezde obrtniških delavcev so padle, ker so poljedelski delavci preslabo plačani. Predlog, da bi pokupila država vso zemljiško posest, je neizvedljiv, ker bi preteklo 500 let. preden bi bilo pokupljeno vse. Sedaj ko je začela vlada boj proti veleposestnikom, ne bo odjenjala prej, dokler ne bo zemlja svobodna. — Kako se morajo zgražati naši ministri nad svojim angleškim tovarišem! Minister, ki javno prizna, da je ljudstvo v bedi. da so delavske mezde prenizke, da je treba odpreti delavcem pot do napredka, saj ta mož ni nič boljši kakor kak socialističen agitator. Delavstvo bo pa poskrbelo. da bodo tudi naši ministri govorih drugače. Dnevne beležke. — Deželno zastopstvo jugoslov. soc. dem. stranke ima nocoj važno sejo v društvenih prostorih. Začetek ob 8. Ker so na dnevnem redu tudi deželnozborske volitve, so vsi člani na-prošeni, da se ie zanesljivo udeleže. — Razpust deželnega zbora Je nedvomna usluga, ki jo je vlada storila klerikalni stranki. Zaradi sebe ni imela vlada prav nobenega povoda, da predčasno zapre duri v deželnem dvorcu in da razpisuje volitve, ki bi bile normalno meseca maja 1914. že decembra 1913. Samo prijateljstvo med dr. Šušteršičem in baronom Schwarzem pa tudi ne zadostuje, da bi se z njim razlagala ta uslužnost vlade. Če je vrhutega še znano, da se vedejo klerikalci vedno tako. kakor da so na Dunaju opozicio-nalci. bi moral človek naravnost obstrmeti. kako da ie vlada tako naklonjena željam opo-zicionalne stranke. Nobena tajnost ni. da so se simpatije grofa Stiirgkha za gospoda Šušteršiča neznansko ohladile in so postale popolnoma ledene. Kljub vsemu temu ie grof Stiirgkh tako pohitel, da je dva dni po ŠusterSičevi napoyedi že razpustil deželni zbor. To ie šlo kakor električno. V Ljubljani pritisne Šušteršič na gumb, na Dunaju pa podpisuje grof Stiirgkh dekret. Kako je mogla nastati ta čudna zveza? . . . Grofu Stiirgkhu prede slaba. Češke stranke si je odtujil s komisariatom v Pragi. V nemškem Nationalverbandu poka; podgane zapuščajo ladjo. Rusini žugajo zaradi galiških razmer. Državni uradniki in uslužbenci so se naveličali praznih obljub; člani vladnih strank prihajajo na njihovih shodih komaj do besede. Grof Stiirgkh pa nujno potrebuje večino, ki bi mu v teh težkih dneh pomagala, da spravi pod streho branrbno reformo in navali ljudstvu tisoč mi-ljonov novih izdatkov za militarizem. Šušteršič in njegova garda je opozicionalna stranka. Ali roka roko umiva. Stiirgkh razpušča na Šuster-šičevo željo deželni zbor. Šusteršičeva četa pa bo v parlamentu glasovala za nove militaristične zahteve. V tem grmu leži zajec. Ako volilci dobro potipajo, bodo videli, kako bo skočil vun. — Med najvažnejše naloge volilne agitacije spada skrb za dobre volilske imenike. Poteklo bo sicer še nekaj časa. preden bodo sestavljeni in razgrnjeni; toda volilce ie treba že do tistega časa dobro poučiti o njih pravicah in nalogah, da bodo že dobro pripravljeni, kadar pride čas za reklamacije. Klerikalci računajo vedno z neznanjem ljudstva, in res jim prihaja to pri vsakih volitvah v prid. Objavili bomo v »Zarji« vse določbe o reklamacijskem postopanju. Ali izkušnja nam kaže, da te objave v časopisju vse premalo zaležejo. Pri vsakih volitvah se oglasijo cele trume volilcev, kadar je že prepozno, pa se jeze. da niso vpisani. Seveda jim ne more takrat nihče pomagati. Treba je torej, da se pravočasno ukrenejo vsi primerni koraki. Nihče se ne sme zanašati na to. da je že tako dolgo v občini, da ga pozna vsak otrok, da je gotovo vpisan; ampak vsakdo se mora prepričati. Če ie prav zares vpisan in če je tudi popolnoma pravilno vpisan. To pa se doseže le z dobro organizacijo in z agitacijo od moža do moža, ki se mora takoj pričeti, da bo takrat, ko bodo imeniki razgrnjeni, že vse pripravljeno. — Volilni imeniki za deželnozborske volitve. Vlada je ukazala, da moralo biti volilni imeniki za deželnozborske volitve sestavljen^ do sobote 2. novembra. — Modri In pobožni »Slovenec« je pričel volilni bol z dovtipi, ki so pa tako duhoviti, da človeka ščipa. če jih bere. in še psi tulilo ob njih tako. da se smilijo krščanski duši. Dober dovtip ie hvalevredna zabela puste politike; al) »Slovenčeva« duhovitost Je občenevarna prikazen, zoper katero bi morala nastopiti zdravstvena oblast. In’ pri tem je taktika zgrešena. Če bi Čitali »Slovenca« brezbožni nasprotniki svete katoliško-klerikalne stranke, bi razumeli ta načrt; kajti ako bi dolgo uživali to duhovitost. bi morali vsi poginiti. Kaj pa pomaga, ko ga bero pretežno njegovi zvesti oprode, katerim bi moral v sedanji nevarni dobi antikristovskih bojev vendar prizanašati? Res je, da ie nekoliko nesrečnih socialistov in liberalcev po poklicu zavezanih, da se ukvarjajo tudi s teni tečnim berilom; ali njim ne more to škodovati, ker so si že utrdili želodce po dolgoletnem prebavljanju duševne hrane, ki jo prodaja »Katoliška Tiskarna«. Škode, ki jo želi katoliško glasilo s krščansko ljubeznijo, torej ne bo. — Vsem onim sodrugom, ki so naznanili . svoj pristop k »Svobodi« naznanjamo, da dobe legitimacijo pri sodrugu Zoretu. Šelenburgova ulica 6. II. — Izredna odborova seja podružnice lesnih delavcev bo v četrtek 16. oktobra točno ob 6, zvečer v društvenem lokalu. Polna udeležba potrebna! — Kandidatinjo za deželni zbor bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na češkem imeli zopet v okTaju Mlada Boleslava. Kakor znano, je kandidirala lansko leto v tem okraju pisateljica Božena Kuneticka, a njene izvolitvi ni potrdila deželna vlada. »Čas« poroča, da bodo letos kandidirali zastopnico čeških ženskih društev pl. Purkyniejevo. — Stavkokaz, morilec — oproščen. Pred porotnim sodiščem v Stettinu je bil 9. t. m. obtožen stavkokaz Brandenburger umora. Bran-denburger je bil zabodel ob priliki stavke v tovarni za cikorijo v Stettinu brez vsakega povoda delavca Kuhna. Tudi orožnik je izpovedal, da umorjeni delavec ni hotel stavkokazu pravi ničesar. Kljub temu Je predlagal državni pravd* nik obsodbo le zaradi prekoračenja v silobranu. Porotniki, sami tovarnarji in fabrikantje, so pa popolnoma oprostili morilca. Stavkokazi so nedotakljivi in lehko more. kolikor se jim zljubi. — Kaj smatrajo avstrijski sodniki za Izsiljevanje. Pred kratkim je bila pred dunajskinf okrajnim sodiščem razprava proti dvema stav-binskima delavcema, ki je zopet prav jasno pokazala, da so pred avstrijskimi sodišči tudi delavci toliko vredni, kakor recimo podjetniki. Ta dva stavbinska delavca sta se trudila, da bi pripravila podjetnika do izpolnitve tega. kar Je V delovni pogodbi, namreč, da velja deveturni delovni čas tudi za neorganizirane. Oba sva se pa seveda tudi marljivo zavzemala za to, da bi spravila neorganizirane tovariše v organizacijo. To je bilo pa po mnenju sodnikov izsiljevanje in obsojena sta bila eden na šesttedensko. drugi na šestmesečno ječo! Ker nista pustila, da bi kršil podjetnik pogodbo in ker sta agitirala za svojo organizacijo, zato morata v ječo. — V prvem letniku 6brtno nadaljevalne šole na Grabnu muči s svojim »poukom« ut «'ce tudi pater Ernest. Mož se je sicer že zdavnaj odrekel vsem posvetnim rečern :n se pef.a sedaj izključno s tem. da utrjuje ugled matere cerkve. Pri svojem poslu je, vsa čast mu, mož na svo» jem mestu. Namesto, da bi poučeval to. za kr.i le plačan, pa sc z vso silo zaganja v socialiste. Bog se nas usmili, že v prvem letniku sami socialisti. kal še le bo. P. !!rnest se nam v resnici smili, da mora opravljati tako nehvaležno delo in govoriti o stvareh, ki niso m nobenih. sve*jh bukvah. Ali naj bo temu že kakorkoli, s službenimi predpisi se to ne vjema, da se p. Ernest zaletava v ljudi, ki njega čisto nič ne brigajo. Svetujemo gorečemu bojevniku svete katoliške cerkve, da naj prepušča reševanje socialistov drugim ljudem, sam pa naj razlaga katekizem in zgodbe, ker si s tem zagotovi tudi bolj mirno življenje. — Na koncertu »Glasbene Matice« v torek d#e 21. oktobra t. 1. bo koncertna pevka g. Pavla Lovšetova pela sledeče pesmi: O. Dev: Kanglica; Prochazka: Poslednja noč; Dr. O, Krek: Ali veš?; A. Lajovic: Kaj bi le gledal?; Štraus: Pomladni glasi; Cornelius: Pojdi z mano!; Dr. Ci. Krek: Zaprta so njena okenca; .los. Pavčič: Padale so cvetne sanje; A. Lajovic: Pesem o tkalcu; in E. Adamič: Jezdec. Iz tega se razvidi, kako bogata je njena izbera točk in da so zastopani po večini najmodernejši slovenski skladatelji s skladbami naiiepše in najresnejše vrednosti. Pesnii bo na klavirju spremljal naš odlični koncertni pianist Anton Trost. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja. da v četrtek dne 16. t. m. zaradi popravil v uradu ne bo poslovala. — Iz Šiške. Bliža se zima; z ozirom na to opozarjamo našega gospoda župana in druge gg. občinske odbornike, nai si ob prvem dežju ogledajo šišenske ulice ter križpota in jih naj posujejo z gramozom — da bodo prihajali šolski otroci s suhimi nogami v šolo. Pa tudi odrasli neradi gazijo po lužah. Ne bomo navajali ulic, ker so vse brez izjeme potrebne vsaj malo pozornosti! Preden postanemo Ljubljančani — saj malo dobrega spomina .skušajte nase ohraniti! Torej — prosimo kar najuljudnejše! — Jesenlce-Sava-Javornik. V soboto zvečer bo pri Jelenu javen ljudski javen ljudski shod z dnevnim redom: »Kranjski deželni zbor.« Poročevalec iz Ljubljane. Agitirajte za obilno udeležbo. — O rednem poslovanju šentviške bolniške blagajne sc je že marsikateri delavec lehko prepričal na svoji lastni koži. Od članov zahteva blagajna strogo izpolnjevanje določb, da bi se na odbor sam ravnal po pravilih, zato se ne briga. Perd nekaj tedni je famozni odbor šentviške bolniške blagajne poslal okrožnice vsem svojim članom, v katerih jim naznanja nek sklep ki pravi, da morajo člani vsak teden sproti dvi-sratLbolniščino. sicer jim zapade. Znani so nam pa slučaji, ko se obolelim članom še ni izplačala podpora kljub temu, da leže že 14 dni v blagajni vsa potrebna dokazila. To se nam zdi vsekakor čudno. Čemu potein okrožnice in sklep, če se niti blagajna sama po tem ne ravna? Sicer pa povemo, da so vse tiste okrožnice brez vsake veljave in se nobenemu članu ni treba ravnati po njih. Kajti tozadevni zakon jasno pravi, da bolnišcrna tiikdar ne zapade. Zato so vsi ti fermami g. Klanfarja od muh. Čudno se nam le zdi. kako da se slavna politična oblast, ki zna drugače tako lepo ščititi zakone, kadar gre namreč proti delavcem, ne zgane v svoji pravici, in tako mimo gleda, kako Klanfar iz nje norce brije. — Tržič. V nedeljo popoldne je bilo v Tržiču izredno zborovanje članov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« za okrožje Tržič. Zborovanje, ki je bilo povoljno obiskano, je vodil sodrug Joža Bukovnik. K dnevnemu redu je poročal s. Anton Kristan, ki je orisal vrednost organizacije konsumentov. V daljšem govoru je razpravljal o predlogih, ki jih bo načelstvo predložilo prihodnji mesec rednim članskim zborovanjem in občnemu zboru v potrdilo. Uvede se posmrtnina za člane konsumnega društva ter začne se zbirati za bolniški fond. iz katerega bodo člani dobivali podporo v bolezni — brez kakšnih prispevkov! Uvedejo se tudi hranilni Hsti po vzoru poštne hranilnice. Poročevalec je razpravljal o agitaciji za organizacijo konsumentov ter poživljal zbrane, naj sj urede dva agitacijska odseka: moškega (delegati, zaupniki ter agilni sodrugi) in ženskega. Zlasti ženske naj se shajajo večkrat skupaj, da se bodo še z večjo vnemo lotile agitacije med tovarišicami. Omeniti je pohvalno, da prodajalna v Tržiču konstantno napreduje. V letu 1912/1913 je napredek prav lep! Le tako dalje! — Po govoru s. poročevalca se je razvila živahna debata, koje uspeh ne bo izostal. Le čvrsto na delo! Brez ozira na levo in desno! — Iz Tržiča. Čevljarski mojster in trgovec z usnjem P. Gregorc — seve klerikalec! — v Tržiču je minuli teden zarubil vse mojstru Le- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalle.) XII. V Prago se vrnivši je precel prve dni poiskal Soumarja. Lahko pa ni bilo najti Soumarjevo stanovanje. Stanoval je na Žižkovu in Ivan je vprašal več stražnikov, preden je dospel v pravo ulico in do hiše. katera je bila cilj njegove poti. Vstopil je na teman hodnik in gledal po hišnikovi tablici. Rdeča pušica ie kazala na stopnice, vodeče v suteren. Sel je doli. Našel je hišnico, katera ie v raztrgani jopici prišla z dojenčkom proti vratom. Pokazala mu je sosednje duri. Ivan je potrkal in vstopil v umazano, podol-gasto sobo. kamor je prihajala svetloba z dvorišča. V sobi je kakih štiriintrideset let stara ženska likala na deski, položeni Čez naslanjali dveh stolov. Pri oknu je sedel bled, slabokrven fant s knjigo v rokah. Zenska je postavila likalo proč in uprla oči v Ivana. »Ali ne stanuje tu gospod Soumar?« je vprašal Ivan. »Da«, je pritrdila žena. »Pa ga ni doma. Pač iščete gospoda redaktorja?« Sedaj je zopet Ivan pritrdil, čudeč se temu Vprašanju. Takoj je pa zvedel, da Soumar sta-huje z bratom, tipografom. Pobaral je, kdaj da skovarju. pomočnikom (S) "vzel 'delo h rok in" zarubil. Sedaj so pomočniki brez dela in tudi brez zaslužka. Minolo soboto jim ni Leskovar nič dal — ker mu jc Gregorc vse vzel. Sedaj teče o vsem tem pravda. — Ali niso lepe razmere v Tržiču? In — vprašamo sc: delavci pri tem ne delajo z vso silo nato. da bi se organizirali! Edino organizacija jim je v vsakem oziru pomočnica. Da jim podporo ob brezposelnosti, da jim sveta in pomoči v vseh kritičnih časih itd. Tržiške delavci — čevljarji! V organizacijo! Vsak bodi strokovno organiziran! Posnemajte svoje tovariše po drugih krajih, kjer je sramota za vsakega, kdor ni v organizaciji. Ne poslušajte klerikalnih zapeljivcev, ki vas hočejo Ie imeti podjarmljene v temi! — Kinematograf »Ideal«. »Protea«, senza-cijska detektivska, komedija z gospico Andriot moderno pustolovko v glavni vlogi kakor tudi velekomična veseloigra »Ferdinand ubežnik« (Prince) sta dosegli velikanski uspeh. Kdor se hoče res imenitno zabavati, naj si ogleda danes in jutri v Kino »Idealu« te krasne filme. V petek »Poslednji dnevi Pompejev«. Velika senzacija. — »Poslednji dnevi Pompejev« v Kino Idealu. O tem filmu piše dunajska »Kino-Rund-schau« med drugim: Film sam je učinkoval izborno. ne samo kar se tiče izvrstnega igranja, nego tudi glede na takisto lepo kakor impozantno Jono gdč. Evgenije Fiore ter izbrano dobrega Glauka. Pohvaliti je tudi odlično in popolnoma na višku stoječo režijo. Izrabljenje ogromnega materiala, dekorativnih sredstev, pokrajinske karakterizacije in zgodovine je prav v tem filmu posebno uspelo. In to pomeni uspeli. Občinstvo in časopisje'oba sta bila polna priznanja in hvale. Najodličnejši listi so temu filmu posvetili izredno pažnjo. Ta film se bo predvajal od 17. (petek) do četrtka 23. 2 uri predvajanja. Predstave vsak dan ob 3, 5, 7, 9, nedeljo pol 11, 2, 4, 6. 8 in 10. Zvišane cene! Poslednji dnevi Pompeja. 7 dni od petka 17. do četrtka 28. okt. največja katastrofa človeštva, po rorranu Edvarda Bulverja. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladiatorske borbe, rimski bakanali, izbruh vtzuva. Predstave ob 3, 5, 7, 9, v nedeljo ob pol 11, 2, 4, 6, 8, 10. Zvišane cene K 190, 1-60. 1 30' 1,-, in K —60, Kino Ideal. Goriški deželni zbor. Gorica, 13. oktobra 1913. Goriški deželni zbor je imel danes svojo četrto javno sejo. Preden se ie prešlo na dnevni red. so bili vloženi razni predlogi, o katerih se je deloma razpravljalo po izčrpanem dnevnem redu današnje seje, deloma pa bodo uvrščeni na dnevni red prihodnje seje. — Volitev štirih poslancev za odobritev stenografiških zapiskov v zmislu § 48. notr. opr. se odloži. Ustanove se jubilejne nagrade za pospeševanje kmetijstva ob priliki 60letnice cesarjevega vladanja. — Volitev kura torja deželnega hipotečnega zavoda se odloži za prihodnjo sejo. — Sprejme se resolucija glede čim prejšnje zgradbe mostu čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino. Odobri se povišanje štirih deželnih uradnikov in enega docenta na slov. oddelku deželne kmetijske šole. Proračuni za leto 1914. in obračuni za leto 1912. raznih zalogov in ustanov se odkažejo finančnemu odseku. Na poročilo in predlog kmetijskega odseka se izroče razne prošnje za podpore deželnemu odboru. Ravno tako se izroče dež. odboru prošnje županstev Tolmina in Šmarii zaradi kanalizacije v Ljubinu, zgradbe kapnice v Stogovcih hi zgradbe vodovoda v Potokih. Prošnja Franca Mikulin iz Medane zaradi stroškov za njegovega sina v Rimskih toplicah se odkaže dež. odboru. — Slede prošnje osrednjega urada za varstvo zemljedelskih in gozdarskih^ interesov na Dunaju. Marije vdove Braz iz Zage in Batič Elizabete iz Medane, preko katerih — na predlog poročevalca peticijskega odseka se preide na dnevni red. Nato sprejme deželni odbor v vseh treh či-tanjili svol prvi zakonski načrt, s katerim se uvrsti cesta, kj veže skladovno cesto Komen-Rihenberg z dovozno cesto na postajo v Rihen-bergu, med skladovne ceste. bi bilo najbolje priti, in se je odpravljal. Pa naenkrat se je premislil. »Sicer pa«, le dejal, »je tu moja posetnica. Oddajte jo gospodu Soumarju in mu recite, naj me obišče.« Zena je obljubila, da stori to rada. na kar je Ivan odšel. Ko je stopil na sveži zrak, si je dejal: »Soumarju se gotovo ne godi sijajno, ko si le poiskal tako stanovanje. Ne, to ni nič veselega, živeti pod zemljo, dihati v takem zraku in gibati se v taki okolici. Seve. on se ie privadil - —- toda vendar!« In Ivan se je sedaj oziral po celi ulici in vidci vrsto hiš. na katerih je že zunaj visela umazanost. Ulica se je vlekla navkreber. Baš je šel mimo prekajalske prodajal-nice. kjer so v oknu viseli kosovi začrnelega mesa in venec posušenih klobasic. Nekdo — delavec — je stopil iz prodajalne, s klobasico v roki. In Ivan je v tem hipu pomislil, češ. kaj ko bi on moral tako vstopiti v tako prodajalnico, kupiti si baš take klobasice in tešiti glad. In si je dejal, da bi on tudi moral živeti v takem podzemeljskem stanovanju kakor Soumar! Znova se je oziral in obotavljaje se korakal po ulici. In prečudne misli so se mu rodile v glavi, misli o dveh svetovih, živečih tu na eni zemlji, da v enem mestu, živečih poleg sebe — in vendar kakšna neskončna oddaljenost! Kakšna neskončna oddaljenost tam od njih hiše ■sem do Žižkova! »Ali bi hotel oče ali mati zamenjati svoje sobe za podobne prostore pod zemljo v kakšni izmed teh hiš? Ali bi mogel Pri zacfnji točki dnevnega reda o predlogu glede podaljšanja roka za vračanje brezobrestnih posojil se razvije daljša debata, pri kateri je novi deželni glavar Faidutti pokazal vso svojo »sposobnost«, o kateri bomo še izprego-vorili in povedali svoje mnenje. Predlog ie bil odkazan dež. odboru. Med razpravo tega predloga je poslanec Fon kritiziral postopanje političnih oblastev pri reševanju prošeni za brezobrestna posojila. Povedal jc. da nekemu okrajnemu glavarstvu niso mogli odpošiljati dalje takih prošenj, ker ie bil uradnik, ki je imel ta posel v rokah, odpoklican na orožne vaje. kjer ie bil pridržan osem mesecev. pa niso imeli drugih uradnikov, da bi ga mogli nadomeščati! Seveda, prosilci potemtakem lahko čakajo na rešitev svojih prošenj. Poslanec Mikuž utemeljuje svoj predlog glede odkupa ribolova na reki Idrijci. Predlog se odkaže dež. odboru. Poslanca Domingo in Gregorin priporočata, da naj se pri oddaji brezobrestnih posojil deželni odbor ozira tudi na kraške prosilce. Po nekaterih nadaljnih predlogih manjšega pomena je deželni glavar zaključil sejo. Goriško. — Delavsko izobraževalno društvo v Solkanu bo imelo v soboto 18. t. m. v dvorani gospoda Alojzija Mozetiča svoj redni občni zbor. Dnevni red je: a) Pozdrav predsednika, b) poročilo odbora, c) volitev novega odbora, d) razprava. Začetek ob pol devetih zvečer. Cenjene društvenike prosimo, da pridejo točno ob naznačeni uri. Še o ponesrečenem zvezar-skem shodu. V Trstu. 12. oktobra. Zvezarje je spravil njihov zadnji shod. o katerem je »Zarja« poročala, v tako jezo proti socialistom, da se prav bojimo, da jim ne bi ta jeza povzročila kakšne bolezni, i>osebno neozdravljive. zlasti še. ker so voditelji »Zveze« odšli v velikanski razburjenosti od shoda v gostilno in potem v kavarno »Mlrama-r«, kjer so se tako razburjali nad rdečkarji. da ie morala posredovati policija. Pravijo, da se ie dr. Johann rotil, da mora socialiste končno vzeti hudič, češ da niso njih voditelji obiskovali visokih šol. Tako 5e n. pr. dejal sodr. Čepinu: Kaj ste Vi socialist? Koliko šol pa imate? In kai je Bahun socialist? Saj ga lahko primem in pobašem v žep in potem je PO socializmu! Ubogi Johann! Če ne bi vedeli, da ie bil takrat zelo razburjen in da ga je vrhutega imel še precel pod kapo, bi mu zelo zamerili, tako pa mu nai Bog grehe odpusti, sai ni vedel, kaj je govoril. Ampak nekaj drugega smo pozabili v zadnjem poročilu omeniti namreč kar se tiče gosp. Johanna kot predsednika ponesrečenega shoda. Med Bahu-novim govorom je prišlo več sodrugov v bližino predsedniške mize in so odobravali govornikova izvajanja s ploskanjem. Tega pa Johann ni mogel prenašati in ko mu ie sveta jeza pri-kipela do vrhunca, je skočil po koncu in s povzdignjenim glasom pozval g. komisarja z besedami: Gospod komisar, opozarjam vas na tega-le (kazal ie na sodr. železničarja, ki ie slučajno bolj živahno ploskal), da si ga zapišete, ta je nevaren. Komisar je res vstal in začel neka! pisati, kar je povzročilo ne malo ogorčenja nad Johannovim policiotstvom. Za to pa ip slišal nekaj prav gorkih. Vprašali bi le gg. narodnjake, kaj bi na primer pisala, kako bi imenovala tako početje »Edinost«, če bi tako denunciantstvo zakrivil socialist nasproti narodnjaku? Kako bi že »Edinost« imenovala tako početje?? In kaj nai mislijo n. pr. vaši pristaši o resničnosti vašega poročanja. da so bili tisti sodrugi. ki ste lih po krivici denuncirali, »regnikoli«? Znano Vam je vendar, da na železnici ni nobenega regnikola in da osebe, ki ste jih označili in denuncirali z regnikoli bile vašim pristašem, kolikor je bilo železničarjev, kakor tudi našim, somi znani sodrugi. in sicer slovenski. Ako Pa Vam je »Edinost« že tako zmešala možgane z regnikoli, da vidite samo regnikole okolo sebe ter sploh vsakogar smatrate za regnikola. kdor ne trobi v Vaš rog. tedai pa morate že v lastnem interesu iti k psihiatru. Povrnimo se k poročilu, ki ga je napravil najbrže g. tajnik Mrak. risto po- ročilo je taKo konfuzno kakor je konfuzetj Mrak. Pravi, da so socialisti bežali, a ne da bj se bili bali tistih 20 tudi-železnčarjev in oniij' par karbonerjev, ampak čujte in strmite: Mrakovih in Škerjančevih argumentov, s kater^ sta ona dva hotela uničiti socialiste. Ker baje niso hoteli čakati, sta jih po odhodu t>^ vrgh uničujoči kritiki! Škerjanc je baje dejal, da je vse. kar poročali socialisti o izboljšanju pri južnih želez, ničarjih v Trstu gola in brezvestna farbariju Jaz. pravi Škerjanc, sem se informiral pri gospodu postajeuačelniku in on mi je povedal, da to ni res. da bi bilo kaj dobljeno, pač pa ie naša koalicija oddala pri južni železnici že nekai resolucij. oziror.va svomenic za zvišanje plač ter minimalne mezc-e r>ri južni železnici. Konštatinvmo, da je bil akt o izboljšanju že dne 30. septembra od ravnateljstva podpisan, kjer je bilo od 11 točk. ki se tičejo skladiščnih delavcev v Trstu. 8 v polnem obsegu odobrenih natančno tako kakor so se zastopniki delavcev sami brez vsakega sodelovanja »Zveze« z zastopniki ravnateljstva sporazumeli. Od ostalih treh točk sta bili dve odklonjeni in ena predložena g. generalnemu ravnatelju v odobrenje, ki bo pa tudi gotovo ugodno rešena. Torej 30. septembra je bilo pri ravnateljstvu že podpisano, kaj vse dobe železničarji A 3. oktobra ie »Zveza« sklicala shod. da bo še le sestavila spomenico. Ampak bilo je prekasno. Gospod Johan torej. kdo je »farbal« železničarje? In ali so kompetentni tisti karbonerji v imenu tako ogromnega števila delavcev sklepati spomenico? Nadalje. kdo daje Škerjancu pravico, da sklepa v imenu tržaškega delavstva na južni železnici spomenice? Ali |e Johan izvoljen za to? Uprava južne železnice je dala na legalen način izvoliti delavske zastopnike, toliko akordnih zastopnikov kolikor zastopnikov centralnega delavskega odbora. In ta uprava dobro ve. v katerem taboru je delavstvo, in je samo skrajno brezvestno to. če hodi nepoklican vohat za sledovi pravih delavskih zastopnikov. Gosp. Johan se seveda jezi. on bi rad svoje kraljestvo povečal, ampak tržaški Turki so preveč trdi. Ako hoče Škerjanc že na vsak način svojo armado povečati, tedaj si mora že kakšno drugo stroko poiskati, morda tam v Ajdovščini »Zveza« sklicuje drug shod, a ne več »•Javen železničarski shod«, temveč samo »Javen shod«, kjer misli torej z »neučenimi« obraču-niti. Izjavljamo, da se »Zvezinih« shodov ne bojimo ter smo pripravljeni iste posetiti pod sledečimi pogoji: Prvič mora biti shod v dostojnem i« ?rl' mernem lokalu, in ne pri zaklenjenih vratih« ker tako zborujejo roparji m tatovi. Drugič nWfa kontrolirati iz socialistov in narodnjakov sestavljena komisija pri vratih, pri kateri se njo™ legitimirati vsakdo, da je res železničar. Torej gospod Johan, na svidenje! Trst. — Afera »Madame Butterlly« o kateri smo svoj čas na kratko poročali ‘in povedali svoje mnenje, postaja čezdalje bolj nelep« V& Od vsega začetka je bilo jasno, da je bila Kotova klika v italijansko nacionalistični stranki, ki je preprečila uprizoritev te opere v tržaškem slovenskem gledališču. Kljub temu so mnogi še dvomili, da bi bilo narodno sovraštvo sposobno zapeljati gotove elemente do takega ne* kulturnega čina. I oda način, po katerem sta opisala zadevo tržaška italijansko nac dnevnika »Indipendente« in »II Piccolo«. pa odgovor, ki ga je poslala založba Riccordi intendantu zagrebškega gledališča, je razpršil vsak dvom. Gospod Treščec intendant zagrebškega gledališča. ie telegrafično predlagal založbi Riccordi. da se obveže uprizoriti v Zagrebu opero Tra' vata« v italijanskem jeziku, ako dovoli založba da se uprizori »Madame Butterfly« v Trstu v, slovenskem jeziku. Založba Riccordi je odgovorila: Zabranjujem ponovno uprizoritev opere »Madame Butterflv« v slovenskem jeziku. O predlogu intendanta zagrebškega gledalca obstoje lahko različna mnenja in morda imajo tudi nekaj prav oni. ki vidijo v tem koraku gospoda Treščeca netaktno potezo, ki je pospe-šila razvoj afere v popolnoma politično in nacionalno zadevo. O odgovoru založbe Riccordi je pa eno samo mnenje, ki nikakor ne dela čast tej stari in bogati italijanski založbi. V slučaju, da bi bili drugi vzroki narekovali založbi prepo-■*—— — — - ^ 'e. ?e slo a! !V( ai /e; lai lal >: Kai ?i: Ssl tri dir to s« ita XV «5i sle ral tol k vo jaz?«-----------In Ivan je potresel z glavo. Za- mahnil je z roko. kakor bi hotel odgnati misli, kakor bi ne bilo pomoči. Mudilo se mu je. Voda je v potočkih tekla po ulicah. Po zjutranjem dežju je bilo blato. Kmalu je zagledal plinarno ter se potem že bolj brzo bližal Pragi. Mračilo se je. ko je prišel do državnega kolodvora. Svetilničar ie baš prižigal svetilke. In Prekopi so se že lesketali v plinovi zarji in Ivan je naglo stopal med promenirajočo množico. Dame v spomladanskih toaletah, tako sijajne in krasne, gospodje v površnikih živahno korakajoč! Svežost, jarost. radost je govorila z umitih in nalikanih obrazov. Ivan je stopal mimo slaščičarjeve prodajalnice. Obstal je. Naenkrat se mu je pred očmi pojavila prekajalmca z Žižkova. In ogledoval je to prodajalnico, v katere velikem izložbenem oknu so bile estetično nrejene najdragocenejše slaščice, rastlinske in živalske. Ol-dal je žolte ananase. z®''®ne banane, artičoke in rdeče jagode v mali košarici. In si ie mislil, kdo — kdo so tisti ljudje, kateri jedo te ananase, banane, iagode. ki vendar niso bile brez namena tu lazstavljene? In zopet sta si v njegovih mislih stala nasproti dva svetova: eden. katerega delež je bilo ono začrnelo meso--------------drugi-------- Ivan je prišel domov in sedel v svoji sobi na zofo. Ni se mogel iznebiti misli. Neprijetne so mu že začenjale postajati. Stopil je k pianu, da bi se razvedril, a jedva je sedel, se mu je prikazal pred očmi mal. bos deček, zelenega obličja, deček, ki ga je tudi videl ondi na ulici. kateri je tekel po blatu in kateremu se je čudil, češ. da je v sušcu bos. Zagledal se je v Mozartovo sonato. Kar mogel ni! Vstal je, vrnil se v svojo sobo in znova se* del na zofo. Ugovarjal si je. češ. deček vzraste, navadi se od mladih let-----------------da se živali tudi navadijo — — toda po tem argumentu se je takoj zmračil in začel hoditi po sobi. In umiril se je šele. ko si je rekel, da je to grizenje vesti, da se oglaša v njem vest in kliče, naj se vrne na boljše, delavno življenje. XIII. Drugega dne je bil sicer zopet bolj trezen* priznaval je. da je bila to trenotna vznetnirje« nost. a vendar je željno pričakoval Soumarja, ker mu je hotel zaupati svoj vtisek. Pa Soumarja ni bilo tega dne. Zato se je pa zvečeti Ivan sešel v gledišču z Mikyško. Dobila sta se na koridorju po drugem dejanju. Mikyška je tel Ivanu naproti. Kukalo je imel obešeno čred ramo na jermencu in oddaleč migal z roko. »Hruby. na zdravje! V Slaviji so mi pove* dali. da ste že tu in sedaj sem vas videl na se^ dežu, pa niste se ozrl. Ali Je to vaša sestra zr» ven vas?« »Da.« »Razkošno dete!« In Mikyška Se je mhntf* grede ozrl v veliko zrcalo, mimo katerega st^ baš šla po koridorju. »Pač ugibljete«. Je izpr&j govoril, »kje sem staknil to-le kukalo. Pa m moje. Hruby. Laškovo je, sedaj stanujeva skupaj.« IB. Gotzl Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. = Ure* lio^knrence! —— —- Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnižfe cene. Ived uprizoritve večkrat imenovane opere v lilovenskeni jeziku v Trstu, se jih založba goto-pne bi bila bala povedati. Dostojna, zahtevam tladatelja odgovarjajoča uprizoritev take opere, kakršna je »Madame Butterfly, zahteva pač teliko. Morda več kakor je to. kar more nuditi lovensko gledališče v Trstu. O nalogah tr-iaškega slovenskega gledališča imamo tudi mi roje mnenje, ki ni v skladu z nazori, ki vla-Jajo pri sedanjem vodstvu gledališča. Poštena, testna uprizoritev lepega števila umetniško bo-katih slovenskih dram. bi nas zadovoljila bolj jiakor uprizoritev vseh italjanskh oper in bolj pi take uprizoritve služile pravemu namenu trpkega slovenskega gledališča. Toda založbi Riccordi so prepoved narekovali čisto nacionalistični oziri, ki jih ie vrgla v kulturno vprašanje tržaška nacionalistična klika. Boj. ki ga mi vodimo s slovenskimi narodnjaki ne more nikakor ovirati, da se ne bi tudi mi pridružili obsodbi taJcega nekulturnega postopanja umazane italijansko nacionalistične bande. Ampak ta aferi ki le nastala iz čisto kulturnega vprašanja, »ve mnogo, in kdor se ne bo iz nje ničesar na-Liil, je slep. Afera pokazuje degeneracijo sredstev, ki se jih poslužuje v bojni tržaški nacionalizem. Dokod se bo ta degeneracija razvila in koliko časa bo trajalo tako abnormalno stanje, pa stvar, o kateri bi bilo mnogo, mnogo go-Ivorlta. Zadnje vesti. VOLITEV NA DUNAJU. I Matafa ob velikanskih sleparijah »Izvoljen«. Dunaj, 14. Pri današnji ožji volitvi v dru-km okraju je dobil krščansko socialni kandidat ir IHataia 9015, socialistični kandidat sodrug fldersch pa 8455 glasov. Za izvoljenega je raz-Itlašen Mataja. Brezprlmerno sleparstvo. Dunaj. 15. Krščanski socialci so »zmagali« uri včerajšnji volitvi edino s pomočjo neznanskega sleparstva, ki ie v neštetih slučajih očitno Dokazano. Nekateri sleparji so pred komisijo sami priznali, da niso tisti volilci. katerih legitimacije imajo v rokah, toda predsedniki komisi! so dali enostavno glasovati in krščansko socialna večina le odločila, da smejo dotičniki voliti. Poslanca Olockel in Winter sta se zaradi I nekaterih posebno kričečih slučajev pritožila pri namestnikovem zastopniku grofu LamezTnif»e vloge i 2. popoldne n« ooitf*, kajti Sli 'Ca t k'-., • Mf H ri Družinski kruh iaaaaaa iz pekarne 5 JKonsumnega društva S za Ljubljano in okolico* S je najboljši in najcenejši. ■ Hlebi po 1'75 kg veljajo J| samo 56 vin. J| Dobi se v vseh prodajalnah a »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — člani, segajte po ujemi Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani F. Z. Z O. Z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri n Ljubljani. s Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča n dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-u šem času. :: T* Bil Konsumno društvo za Ljubljano ========= in okolico = registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej od dne vloge 0 do dne dviga. Dosedanje stanje hranilni!! vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.. 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški’, Kolodvorska cesta- Prodajalne: v Ljubljani t Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasin • v Šiški t Kolodvorska cesta, Celovška cesta, na Viču, v Iržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. . Nadzorstvo. Načelstvo. hranilne vloge članov po § . •> ij.: i 'i iPTri/ifsiii^iiiii^ r' r •'"'-“Si ~s —-