Leto LXVI Poštnina plaSans t gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 11. maja 1938 Stev. 107 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVET Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjutraj razeu Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. >9.011, Praga-Dunaj 24.797 i Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nemška manjšina v ČSR in posredovanje velesil Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta Je v soboto, dne 7. maja, torej takoj po svojem povratku iz Sinaje v Romuniji zaporedno sprejel angleškega poslanika Newtona in francoskega poslanika de Lacroixa, ki sta mu, kakor pravi uradno poročilo, ponudila prijateljsko sodelovanje pri reševanju nemškega vprašanja na Češkoslovaškem v smislu angleško - francoskih dogovorov v Londonu dne 2. maja, ter v duhu izjave angleškega ministr. predsednika Chamberlaina dne 25. marca 1938 pred spodnjo zbornico v Londonu. Francoski poslanik je pristavil, da je francoska vlada mnenja, naj se izbere takšna rešitev, ki je v skladu z neodvisnostjo češkoslovaške države, a da naj češkoslovaška vlada podvzame vse napore in izčrpa .vse možnosti iskrene rešitve do tako označene meje. V nedeljo 8. maja pa se je prijavil v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu angleški veleposlanik sir Neville Ilenderson ter je po naročilu svoje vlade obvestil državnega tajnika Woermanna, ki za časa Hitlerjevega bivanja v Italiji upravlja zunanje ministrstvo, o vsebini angleškega koraka pri praški vladi. Angleško uradno poročilo o razgovoru med angleškim veleposlanikom v Berlinu in nemškim državnikom pravi, da je angleška vlada na zelo prijateljski in obziren način hotela obvestiti nemško vlado, da tudi njo zanima način, kako bo Češkoslovaška reševala, vprašanje svojih Nemcev. Tako smo torej doživeli, da sta v preteklih dneh dve veliki zapadni velesili s svojim posredovanjem pri praški vladi pokazali, da se zanimata za rešitev nemškega vprašanja na Češkoslovaškem in da sta celo pripravljeni, nuditi svojo posredovalno pomoč, da se reši na pravičen in za obe strani zadovoljiv način. O vsebini angleško - francoskega posredovalnega koraka na uradnih mestih ni bilo ničesar objavljenega, pač pa je znano, da se nahaja češkoslovaški poslanik v Parizu, Štefan Osuski, že od 3. maja v Pragi, kjer se je udeležil cele .vrste ministrskih sej in posvetov ter bil tudi večkrat v daljših avdiencah pri predsedniku republike. Poslanik Osuski, ki velja za najožjega Beneševega zaupnika, je prinesel s seboj iz Pariza daljšo spomenico, v kateri je obrazloženo stališče francoske vlade glede reševanja vprašanja sudetskih Nemcev. Francija, ki ima že od 1.1926 dalje s Češkoslovaško zavezniško pogodbo, je čisto naravno interesirana na tem, v kakšnih okoliščinah bi morala izpolniti svojo zaveziniško dolžnost, ter skuša storiti vse v svojih močeh, da bi preprečila, da bi se sploh kdaj takšne okoliščine pojavile, marveč, da bi se vse lepo v miru in prijateljstvu uredilo v vsestransko zadovoljnost. Osuskijeva spomenica pravi zelo jasno in nedvoumno, da francoska vlada svetuje praški vladi, naj doprinese žrtve do skrajnih meja možnosti, skrajna meja popustljivosti pa da se neha šele tamkaj, kjer se začenja kršitev neodvisnosti in nedotakljivosti češkoslovaške države kot samostojnega občestva. Francoska vlada je nadalje izrazila svojo željo, naj ostane vprašanje sudetskih Nemcev notranjepolitično vprašanje in naj se rešuje izključno na notranjepolitičnem področju, kjer je najprej treba izčrpati vse možnosti za iskren in zadovoljiv sporazum sudetskih Nemcev in praške vlade. Praška vlada je, če so obvestila točna, francoski in angleški nasvet vzela z veliko pozornostjo na znanje in bo predloge in nasvete zapadnih velesil tudi upoštevala pri novem narodnostnem statutu, ki ga zdaj pripravlja in katerega osnovne črte so že več ali manj izdelane. Praška vlada misli počakati na občinske volitve, nakar bo svoj narodnostni Statut predložila kot osnovo za nadaljnja pogajanja s su-detskimi Nemci. Narodnostni statut bo uvedel čisto nove, do zdaj v češkoslovaški ustavi in zakonih nepoznane rešitve, ki pomenijo resen in iskren napor, da se nastale težave zares rešijo na notranjepolitičnem področju in da ne bo treba več zunanjega posredovanja. Poglavitni predlogi novega narodnostnega statuta se lahko razčlenijo v pet ločenih poglavij, in sicer: 1. Prvo poglavje se tiče uporabe nemškega jezika kot uradnega jezika. Nemški jezik bi postal v nemških in mešanih krajih enakopraven državni jezik s češkim ali slovaškim, in sicer tako, da bi se v čisto nemških naseljih moral izključno uporabljati kot uradni jezik. Ta pravica bi bila uzakonjena s posebnim ustavnim zakonom. 2. Drugo poglavje urejuje kulturna vprašanja. Predvsem pa se tiče preosnove šolske zakonodaje v tem smislu, da bi nemška skupina dobila svoje lastno nemško šolstvo, ki bi v ministrstvu za prosveto imelo svoje lastno nemško vrhovno oblast. Podrobnosti te reforme še niso z.nane, tako da danes še ni mogoče povedali, kakšen obseg naj bi imela začrtana nemška kulturna avtonomija. 3. Na političnem področju namerava novi nurodnostni statut izgraditi krajevno samoupravo v najširšem smislu, v ostalem pa pri nastavitvah državnih uradnikov upoštevati količnik nemškega prebivalstva. Samoupravna telesa na nemškem ozemlju naj bi dobila izključno nemško uradništvo. 4. Četrto poglavje se bavi /. gospodarskimi vprašanji in skuša najti način, kako bi sc uporaba državnih izdatkov uravično ra/.delila na Zasedanje sveta ZN Velik govor lorda Halifaxa in francoskega zunanjega ministra Ženeva, 10. maja. c. Danes v Ženevi še ni bil veliki »abesinski dan«, kakor so včeraj napovedovali. Neguša namreč še ni v Ženevi, na 6nočnji tajni seji sveta ZN pa so zastopnikom Abesinije odrekli pravico, da bi smeli v Ženevi braniti Abesinijo kot članico ZN. Na snočnji seji sveta ZN je bil torej že s postopkom sprejet sklep, da Abesinija ni več članica ZN. Abesinskim zastopnikom bo dovoljeno 6amo to, da lahko kot neguševi zastopniki zagovarjajo njegovo osebno stališče. Neguš pa še ni dal nikomur pooblastil v tem smislu in kakor poročajo v zadnjem trenutku, bo neguš sam prišel tekom jutrišnjega dneva v Ženevo. Toda tudi jutri popoldne še ne bodo govorili o Abesiniji, ampak šele v četrtek. Jutri popoldne bo debata samo o tožbah španske republikanske vlade. Današnja javna seja 101. zasedanja sveta ZN se je začela ob 11. Seji je predsedoval letonski zunanji minister Munters. Prvi je dobil besedo angleški zunanji minister lord Halifax, ki je tokrat govoril samo o pogodbi, ki je bila sklenjena med Italijo in Veliko Britanijo. Uvodoma je poudaril, da bo pogodba poglobila čut varnosti v svetu. Sporazum med obema državama bo krepil mir. Angleška vlada ne more dvomiti o tem, da ta sporazum ne bi bil ugodno sprejet. Angleška vlada je posebno zadovoljna zaradi tega, ker je francoska vlada tako iskreno odobrila to pogodbo. Prav tako se je ugod- no izrekla tudi Balkanska zveza, pa tudi druge države priznavajo veliko važnost te pogodbe. Velika Britanija sodeluje sedaj posebno tesno s Francijo, toda to politiko prijateljstva hoče Velika Britanija razširiti tudi na druge države. Vse ta angleška politika ima za cilj: ohraniti mir v civiliziranem svetu, Hočemo resnični mir v svetu. Dejstvo, da sta se Italija in Velika Britanija sporazumeli, |ima daje pravico misliti, da 6ta res koristili splošnemu miru v svetu. Za njim je govoril francoski zunanji minister Georges Bonnet, ki je ponovil izjavo zadovoljstva, ki sta jo v Londonu podala on in Daladier o pogodbi med Italijo in Anglijo. Francoska vlada je že začela pogajanja z Italijo in upati je, da se bodo pogajanja kmalu uspešno zaključila. Nato je govoril zastopnik Belgije, nato pa v imenu držav Male zveze in Balkanske zveze romunski zunanji minister Petrescu Komnen, ki je opozoril na to, da so države Male zveze v Sinaji opozorile na pomembnost pogodbe med Italijo in Veliko Britanijo. Za njim je govoril poljski zastopnik Komarnicki, ki je rekel, da se iz postopanja italijanske in angleške vlade vidi, kako koristno je dvostransko sklepanje pogodb. Litvinov pa je za njim pobijal načelo dvostranskih pogodb in opozoril na to, da s takimi pogodbami ne bo mogoče rešiti cele vrste vprašanj, ki so pred Zvezo narodov. Nato je predsednik izjavil, da prehaja na drugo točko dnevnega reda in je podal besedo kitajskemu zastopniku Wellingtonu Kou, ki je začel očitati zapadnim velesilam, da oznanjajo tak optimizem tedaj, ko dnevno toliki mro na Kitajskem. Po njegovem govoru pa je bila seja odložena na jutri popoldne, ko bodo govorili o Španiji. Opoldne ie priredil Bonnet veliko kosilo, pred tem pa je sprejel francoskega poslanika v Pragi de Lacroixa, ki je prišel iz Prage ponoči, da poroča Bonnetu o svojem koraku pri vladi. Baje je prinesel precej pesimistična poročila iz Prage. Dopisnik »Joura« poroča iz Ženeve, da jc prihod francoskega poslanika v Ženevo bil v Pragi predmet velike pozornosti. Poslanik bo francoskemu zunanjemu ministru poročal o francosko-angleškem nastopu pri praški vladi. Pričakujejo, da bo na koncu zasedanja sveta ZN vprašanje srednje Evrope glavni predmet številnih razgovorov. »Ma-tin« piše, da gre pri 101. zasedanju sveta ZN za to, da se čimprej odstrani ves sovjetski vpliv. London, 10. maja. AA. (Reuter.) Bivši abesinski cesar Haile Selasi je odpotoval danes zjutraj v Ženevo. Marseille, 10. maja. AA. Zjutraj je v Marseille prispela Mancn, soproga Haile Selasija, s svojim sinom. Pomen rimskih zdravic Političen sad obiska Pariz, 10. maja. TG. Rimski dopisnik »Tempsa« je poslal svojemu listu zelo poučno in tudi utemeljeno poročilo o vsebini zdravic, ki sta si jih izme-najala Hitler in Mussolini ob priliki slavnostne večerje dne 7. maja v Beneški palači. Francoski časnikar piše dobesedno: »V svojih zdravicah v Beneški palači sta oba voditelja, Hitler in Mussolini, hotela podčrtati svojo voljo, da bosta nadaljevala na dosedanji osnovi »osi Rim-Berlin«. Mussolini je pri tej priložnosti razvijal svoje misli o idejni podobnosti fašizma in narodnega socializma in o sorodnosti obeh režimov. Govoril je o sporednem razvoju Italije in Nemčije, ki sta se obe borili zadnjih sto let za svoj narodni obstoj. Poveličeval je tudi politično ravnovesje in s tem podčrtal enakopravnost in enakotežnost obeh zaveznikov »osi Rim-Berlin«. V svoji zdravici Mussolini ni nakazal nobene stvarne podrobnosti o trenutnih mednarodnih vprašanjih. Hitler je bil nekoliko manj rezerviran. Najprej je ponovil iste osnovne ideje, ki jih je razvijal Mussolini, nato pa je dodal slovesne izjave glede nedotakljivosti in meporušljivosti skupnih meja med obema državama ter s tem dal Italiji slovesno jamstvo za njene severne meje. To je storil v obliki 6večane obljube, ki jo je podčrtal že v 6voji knjigi »Mein Kampf«, ki jo je pozneje večkrat ponovil, zadnjič v svojem zgodovinskem pismu Mussoliniju ob priliki priključitve Avstrije k Nemčiji. Politična vsebina zdravic pa je nekoliko bolj obsežna. Kajti oba sta se obvezala, da bosta nadalje sodelovala. Iz tega je treba sklepati, da sta se oba državnika temeljito bavila z vprašanjem srednje Evrope in medsebojne odnose znova točno uredila, kar je postalo neobhodno potrebno po priključitvi Avstrije. Priključitev je povzročila motnjo medsebojnega ravnovesja. Ravnovesje pa je bilo treba obnoviti, če naj »os Rim-Berlin« traja še dalje. Hitlerjeva slovesna obljuba, da je italijanska meja nedotakljiva je tista protiutež, ki jo je Nemčija dala Italiji za vzpostavitev medsebojnega političnega ravnovesja. Italija jc dobila za svoje severne meje najbolj mogočno jamstvo. To je cena, ki jo je Nemčija Italiji plačala za priključitev Avstrije. Zanimivo je, da se nobeden od obeh govornikov ni dotaknil vprašanj v 6Tednji Evropi ali na Balkanu. Tudi Španija in Daljni vzhod nista bila z ničemer omenjena. Iz tega je treba sklepati, da osnova »osi Rim-Berlin« ni bila ne povečana, ne razširjena. Nobena medsebojna vojaška zveza ni bila sklenjena. Te tudi treba ni. Italija in Nemčija sta zadovoljni, da smeta računati na dobrohotno nevtralnost druga druge, ko bosta na mednarodnem področju zasledovali vsaka svoje interese in koristi. Os Rim-Berlin je torej zopet uravnovešena in bo nemoteno nadaljevala svoje delo. nove obveznosti. Ohranil je torej popolno svobodo v gibanju svoje zunanip politike. Na njegovo politiko do Anglije rimski obisk ni vplival in je v ničemer ni omejil. Isto velja za sporazum s Francijo, ki se pripravlja in bo v kratkem podpisan. Človek ima vtis, da je na račun priključitve Avstrije Italija 6edaj dobila popolno svobodo v svoji zun. politiki. Zelo jc odmeval tudi tisti del Hitlerjevega govora, v katerem je proslavljal Rim kot najslavnejši prostor sveta in človeške zgodovine. Spraševali so se, čemu ta poklon, ta spoštljivi poklon pred prestolnico fašističnega imperija. Rim, 10. maja. Rino Alessi objavlja z najmero-dajnejše strani inspiriran članek, iz katerega sc jasno vidi, na kaj polaga Italija v manifestaciji italijansko-nemškega prijateljstva ob velikih slav-nostih v Rimu, Neaplju in Fiorenci glavni politični poudarek. Rino Alessi pravi, da trdnost tega prijateljstva počiva na novem dejstvu, da se germanski svet za vedno prostovoljno odpoveduje težnjam bivšega Viljemovega rajha čez Alpe na jug. Hitler je s svojo tozadevno moško izjavo enkrat za vselej poikopal tisočletne pangermanske sanje nesrečne prošlosti in jc s svojo genialno intuicijo uvidcl, da je prijateljstvo z Italijo mogoče samo v 6vetu dejstva, Oteno nadaljevala SVOje aeio. t piljčneijsivu z. nanju aainu v mcj* Mussolini od svoje strani ni izrekel nobene | da je alpska meja Italije geopolitičen aksiom. Vojna sreča Japoncem prijaznejša, odpornost Kitajcev neztomtjena Šanghaj, 10. maja. Sreča opoteča je prinesla zadnje dni uspeh Japoncem, ki so svojo armado okrepili z močnimi in svežimi silami iz domovine ter začeli ofenzivo, ki je v nedeljo in soboto privedla z naglim in silovitim napadom do rezultata: kitajska armada se je morala kljub najhrabrejše-mu odporu precej umakniti. Japonci so zavzeli važne postojanke, ki jim bodo omogočile, da stro Strašna nesreča v angleškem rudniku 200 ljudi zasutih v globini 650 metrov London, 10. maja b. Iz Derbjshirca poročajo, da je v rudniku Marken nastala huda eksplozija' promogovega prahu, ki je povzročila katastrofalno nesrečo. Eksplozija premogovega prahu sc jc zgodila 650 m globoko v rudniških rovih ravno v trenutku, ko se je 200 rudarjev pripravljalo, da se z dvigalom odpeljejo z dela na prosto. K sreči še ni šlo na ilelo 200 drugih rudarjev, ki so bili pripravljeni, da se spustijo v rove. Reševanje se jc takoj pričelo in že v prvem trenutku po eksploziji so rudarski tovariši izvlekli iz rova 12 hudo ranjenih rudarjev. Ko pa se jo reševalno moštvo pričelo spuščati drugič v globino, je nastala nova huda eksplozija, ki je bila še težja kakor prva. Takoj je bilo mobilizirano vse moštvo iz okolice, da se pospeši reševanje nesrečnih rudarjev, ki jih je zastrupljal plin v globini. Grozi velika nevarnost, da bodo zapisani strašni smrti vsi rudarji — 200 po številu —, kajti doslej šc niso mogli ugotoviti kaj je z njimi, ker se iz rudnika dviga gost strupen plin. Navzlic veliki nevarnosti so tovariši tudi pri drugem naporu po- tegnili iz rudnika šo nekaj rudarjev, ki so bili nevarno zastrupljeni. V vsej okolici je zavladala strašna panika, posebno pri družinah, katerih člani so bili na delu v rovih. Oblasti so storile vse, da nesrečne rudarje šc pravočasno rešijo, vendar pa domnevajo, da bo malokdo ostal živ, ker so se v rudniku razvili strupeni plini, katerim se rudarji ne bodo mogli izogniti. Po dosedanjih podatkih je eksplozija v rudniku v Markhamu zahtevala 8 človeških žrtev. Čeprav še ni ločno ugotovljeno, koliko žrtev je zahtevala eksplozija v Markhamu, se doznava, da je bilo ubitih 8 rudarjev, ranjenih pa 27. Predstavniki oblasti so mogli stopiti v telefonsko zvezo s 23 rudarji, ki so še vedno zasuti. Upravi bolnišnice v Chesterildu je bilo sporočeno, naj pripravi prostora za 100 ranjenih. Amsterdam, 10. maja. A A. DNB: V Luteradu je v tamkajšnjem rudniku eksplozija napravila veliko škodo. Porušena je plinska centrala. Zalo so morali ustaviti delo v rudniku in del pokrajine Limburg je ostal brez razsvetljave. vse narodnosti v državi. Misel o neke vrste soodločevanju vseh narodnostnih skupin v sorazmerju s številčno močjo prebivalstva se je že rodila in izgleda, da jo takšna rešitev izvedljiva. 5. Praška vlada namerava ustanoviti posebno nadzorno oblast, ki bo sodelovanje narodnostnega statuta nadzirala in skrbela, da se bo v polnem obsegu izvajal, a bo imela tudi zakonita sredstva v rokah, dn bo vsako kršitev po najkrajši poti in neposredno popravila. Nekateri navedenih predlogov se nahajajo že v spomenici, ki jo je češkoslovaška vlada poslala na londonski posvet med angleškimi in francoskimi ministri v začetku tega meseca, drugi pa so nastali na osnovi posredovalnih nasvetov, ki sta jih sprožila v soboto, 7. maja angleški in francoski poslanik, ko sta obiskala zunanjega ministra dr. Krofto. Češkoslovaška vlada je potem takem pripravljena na velike napore, da ustrrve nasvetom zapadnih velesil z ozirom na Henlcinove zahteve, izražene na občnem zboru sudetske stranke v Karlovih vurili. Seveda oslaju še vedno odprto vprašanje, kako bo mogoče spraviti v sklad te predloge s karlovariškimi zahtevami, kajti prepadi so še precejšni. Toda z ol>ojestransko dobro voljo, ki se oslanja na razumevanje stvarnega položaja, ni dvoma, da sc bo to vprašanje kmalu in brez kakšnega potresa rešilo nn način, ki bo še bolj utrdil mir v Srednji Evropi. kitajsko črto vzdolž lunghajske železnice, ako Kitajci ne bodo okrepili svojili postojank, ki varujejo pot do Hankova. Kitajsko vrhovno poveljstvo samo priznava, da je položaj za Kitajce zaenkrat težak, so pa prepričani, da mu bodo kos. Ministrski predsednik Kanoje je žurnalistom izjavil, da se Japonska s čankajšekom ne bo pogajala za mir, ker smatra za edino zakonito vlado začasni kitajski vladi v Pekingu in Nankingu. na katere se Cankajšek lahko obrne s pogojeni, da se pridruži novemu Kitaju. Zunanji minister Ilirota pa je izjavil, da bo japonska armada na kitajskem kopnu močno okrepljena in da se bosta obe začasni kitajski, Japoncem prijazni vladi združili v eno šele potem, ko se bosia severna in južna japonska armada združili na lunghajski železnici pri Sučovu. Hirota je tudi dejal, da Anglija ne posreduje med Japonsko in Kitajsko in da sploh ne verjame, da bi angleško-ilalijansko prijateljstvo moglo količkaj oslabiti sodelovanje velesil protikomunistič-ne zveze. Kar se tiče sovjetske Rusije, je izjavil, da bo Japonska z vse odločnostjo nastopila proti pomoči, ki jo sovjeli nujajo Kitajski, smatra pa za zelo neverjetno, da bi se Kusija aktivno vmešala v kitajsko-japonsko vojno. Sangliaj. 10. maja. AA. DNB: Japonsko poveljstvo objavlja, da so japonske čete zavzele Nengčeng, važno križišče na progi Tiencin-Pukeu. Japonske čete so tudi naj>redovale južno od reke Kvej in tako presekale kitajske obrambne postojanke severno oo mnogo spremenilo Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno. Zastopniki tujih tujsho-prometnih organizacij po Sloveniji Kljub slabemu vremenu so gostje ob slovenskih zanimivostih ohranili dobro voljo Kranj, 10. maja. Tujsko-prometna zveza v Mariboru in Zveza za tujski promet v Sloveniji s sedežem v Ljubljani je povabila precejšnje število tujskoprometnih zastopnikov iz tujine k nam v Slovenijo na obisk, da si sami ogledajo lepote Slovenije in tako lahko tudi bolj prepričljivo vabijo svoje stranke na potovanje v Slovenijo. Od 3. maja pa do nedelje so si inozemski gostje ogledali zeleno Štajersko, kjer so doživeli kaj lep sprejem v Slovenskih goricah, na Pohorju in v Mariboru. Nato so v ponedeljek odšli v Ljubljano, v torek pa so se odpeljali na Gorenjsko. Kljub dežju so se peljali dobre volje po lepi cesti do Št. Vida, na kar so seveda z veliko žalostjo opazili, da je dobre ceste konec in se bati, da bo cesta ves čas ostala taka. Cesta se namreč tukaj umakne Št. Vidu, kjer grade novo moderno cesto. Kar oddahnili 60 se, ko so prišli zopet na betonsko cesto. Od vsega, kar 60 do sedaj doživeli v Sloveniji, jim je menda najbolj imponiral originalni in svojevrstni sprejem v Višnji gori, kjer so jim napravili >šrango«, pri kateri so jih obdarili s pozlačenimi polževimi lupinami, simbolom viš-njegorskega grba V opoldanski uri so dospeli v precejšnjem dežju v Škofjo Loko, kjer jih je sprejel mestni župan Ziherl, komandant planinskega polka polkovnik Markulj in zastopniki škofjeloške tujsko-prometne organizacije. Najprej so jih pogostili v oficirskem domu. Kaj hitro je nastalo dobro razpoloženje in gostje so zapeli svojo himno, ki so jo sestavili zato, da ni bilo treba poti himen osmih držav. Zbrani so namreč iz osmih držav in so zaradi tega napravili krajšo in enostavnejšo himno, ki se glasi: »Neobriti in daleč od domovine, neobriti«. Refren se ponavlja ves čas in se poje lahko na melodijo »Volga, Volga« ali pa kakor hočete. Ogledali so si uršulinski samostan in škofjeloške znamenitosti. Opoldne je bilo zanje pripravljeno prijetno kosilo v gostilni župana Ziherla, kjer jim je tudi igrala godba planinskega polka. Pri kosilu so bili navzoči tudi zastopniki domačih oblasti in uradov. Všeč je bila vsem zanimiva sestava vojaške godbe, v kateri sta igrala tudi harmonikar in kitarist. Tuji gostje so na tem kosilu priredili tudi lepo presenečenje obema prirediteljima izleta po Sloveniji. Zastopnik Tujsko-prometne zveze v Haagu na Nizozemskem g. Beurs je v imenu svojih tovarišev s prisrčnim nagovorom podaril ravnatelju g. L006U lep namizni barometer, termometer in hidroskop s šaljivo pripombo, da mu bo zlasti hidroskop dobro služil, kadar bo gledal na vreme ali pa v kozarec. Ravnatelju g. dr. Žižku, ki se je ves čas izleta izkazal kot vesten vodja, ki je gledal na uro in priganjal, da niso nastale zamude, pa je_ v imenu svojih tovarišev podaril lepo budilko z željo, da bi v času izleta šla vsaj malo nazaj. Navzočemu profesorju dr. Bašu, ki jih je tudi spremljal po Štajerskem in ki jih je presenetil z nepričakovanim znanjem zgodovinskih podatkov in številk, zlasti višinskih, kot na lepem Pohorju, pa so tuji gostje podarili lep žepni aneroid, kakor si ga vsak turist le želi. Ker je dokaj hudo deževalo in od lepe Gorenjske in škofjeloškega razgleda ni Dllo kaj videti, eo ostali gostje v prijetni zabavi v gostilni pri Ziherlu, dokler jim niso na koncu za spomin dali škofjeloškega kruhka in prest Po 4. uri so "se odpeljali v Kranj, ker jih je v občinski hiši sprejel župan g. Česen, okrajni glavar Lipovšek in zastopniki kranjskega Tujsko-prometnega društva. V lepi starodavni sejni dvorani jih je pozdravil g. župan s prisrčnimi besedami in jih opozoril na zanimivosti sejne dvorane. Nato so odšli gostje v spremstvu Kranjčanov po mestu ter si ogledali lepo gotsko stolnico, nadalje industrijsko četrt Kranja s Pungarta in novi leseni most čez Kokro. Dež jih je zopet prignal nazaj v hotele, kjer so zvečer ob 20.30 imeli prijeten slavnostni večer v hotelu »Stara pošta«. Večerjo so se udeležili poleg župana in okrajnega načelnika člani občinske uprave in ves odbor Tujsko-prometnega društva v Kranju. Na večerji so bili prav posebno navdušeno sprejeti pevci prosvetnega društva, ki so menda prvič, odkar potujejo gostje po Slovenije, podali nekoliko vzorcev slovenske narodne pesmi, ki so bile vse sprejete z velikanskim navdušenjem. Pevovodja Ciril Mohor je za svoje srečno dirigiranje že! polno priznanje. Na večerji so pozdravili goste v imenu Kranja župan g. Česen v slovenskem jeziku, g. Matevžič v nemškem in g. Klemenčič v francoskem jeziku. Ker je poleg pevcev nastopila tudi škofjeloška vojaška godba, ki je z dovoljenjem komandanta planinskega polka prišla v Kranj, da malo pozabava goste, je bilo ves večer v Kranju med tujimi gosti nad vse prijetno razpoloženje kljub temu, da je bilo vreme tako neugodno. Veseli večer je prijetno minil v upanju, da bo v kratkem ponehalo nagajivo vreme, ki je v tem primeru v resnici škodovalo namenu potovanja. V sredo bodo tujsko-prometni strokovnjaki odšli v Kamnik, kjer si bodo ogledali Sadnikarjev muzej, nato bodo v Kamniški Bistrici v planinskem domu imeli kosilo, popoldne se bodo odpeljali v Radovljico, zvečer pa na Bled. Nova zračna proga t Belgrad - Soiija Slovesnosti ob prvi vožnji Belgrad, 0. maja. AA Danes so svečano odprli redno letalstvo zvezo med Beigradom in Sofijo. Ob 14. je odletelo z zemunskega letališča prvo letalo Aeroputa, s katerim se je peljalo jugoslovansko uradno zastopstvo, ki bo v Sofiji gostovalo dva dni. Letalo Aeroputa je priletelo ua sofijsko letališče točno ob napovedanem času, po krajšem zadržanju pa se Je vrnilo z zastopniki bolgarskega letalstva nazaj v Jugoslavijo ter priletelo ob 15.40 na zemunsko letališče. V bolgarskem zastopstvu so bili zrakoplovni polkovnik Uzunski, šef civilnega letalstva major Rogev, predstavnik zunanjega ministrstva Kuztpov, prvi tajnik sofijske občine Hristo Manojlov, predstavnik bolgarskega Aerokluba polkovnik Krstev ter trije bolgarski časnikarji, od katerih je eden zastopnik tiskovnega oddelka v bolgarskem zunanjem ministrstvu. Že pred prihodom letala na zemunsko letališče so se tam zbrali predstavniki našega vojaškega in civilnega letalstva, med katerimi so bili zrakoplovni general Kovačevič s precejšnjim številom častnikov, zatem predstavniki zunanjega ministrstva, zastopniki civilnega letalstva na čelu z Son-dermajerjem, zastopnik osrednjega tiskovnega urada Jevtič, precejšnje število časnikarjev in nekaj drugih uglednih osebnosti. Ko je letalo pristalo, so izstopili člani bolgarskega zastopstva zelo dobro razpoloženi, vojaška godba pa je zaigrala bolgarsko himno. Po pozdravnih govorih, ki so jih imeli ob tej priliki predstavniki našega in bolgarskega letalstva, so gostje v sprevodu odšli v hotel »Srpski kralj«, kjer so zanje pripravili prostore. Predsednik turške vlade v Belgradu Slovesni sprejemi na dvoru Belgrad, 10. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes ob 12.30 sprejel v Belem dvoru v avdienco turškega predsednika vlade Dželala Bajara in turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa. Ob tej priliki je knez namestnik odlikoval Dželala Bajara z redom Belega orla I. stopnje. Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. kneginja Olga sta danes ob 12.45 sprejeli v avdienco soprogo predsednika turške vlade Dželala Bajara ter soprogo turškega poslanika v Belgradu gospo llajdar Aktaj. * Belgrad, 10. maja. m. Predsednik turške vlade Dželal Bajar, ki je dopotoval snoči v Belgrad s turškim zunanjim ministrom dr. Ruždi Arasom in ostalim spremstvom, se je davi ob 10. skupno z bivšim poslanikom na našem dvoru Ali Hajdar Aktajem odpeljal v maršalat dvora, kjer sta se Dželal Bajar in dr. Ruždi Aras vpisala v dvorno knjigo. Iz maršalata dvora sta turška državnika odšla v zunanje ministrstvo, kjer ju je že pričakoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in ju takoj sprejel. Čeprav je prihod predsednika turške vlade čisto kurtoaznega značaja zaradi vrnitve obiska, ki ga je pred kratkim napravil dr. Stojadinovič v Ankari, bodo odgovorni državniki tudi to priliko porabili za razgovore o vseh vprašanjih, ki se tičejo splošno držav balkanskega sporazuma, posebej pa še o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Turčijo. Z ozirom na dejstvo, da na Balkanu zaradi miroljubne politike, ki jo vodijo vse države, ni važnejših, še nerešenih problemov med posameznimi državami, se države balkanskega sporazuma lahko mirno predajo notranjemu jačenju zveze med svojimi članicami in zaščiti svojih interesov napram ostalim državam. Z vsemi zunanjepolitičnimi vprašanji so se državniki balkanskega sporazuma bavili že na zadnjem sestanku sveta balkanskega sporazuma in zavzeli do njih svoje stališče. Hitler se vrača v Nemčijo Njegova izjava ob odhodu. Dve pomembni brzojavki z Brennerja Rim, 10. maja. AA. Havns: Dopisniku agencije Štefani je podal Hitler o svojem bivanju v Italiji tole izjavo: »Vse to je zelo lepo. Povsod sem opazil izraze res iskrenega prijateljstva. Dokazi simpatij so me silno ganili. Prihajali so od povsod, celo od kmetov, ki so hiteli z v9eh strani, da nas pozdravijo. Navdušen sem nad sijajno organizacijo in odnašam neizbrisne spomine o vaši vojski, mornarici in o vaših vojakih. Čisto preprosto — sploh vam ne morem popisati čustev, ki so me navdajala pred spomeniki starega Rima. Zato mi jc zelo žal, da sem si vse to moral ogledati tako rekoč mimogrede. Bivanje v Italiji sem preživljal ne samo kot politik, ampak tudi kot umetnik. Vsako umetniško galerijo sem zapuščal z obžalovanjem, ker bi hotel v njej še dalj časa ostati. Silno sem vesel, da lahko ugotovim, da vlada med fašizmom in narodnim socializmom popolno razumevanje. Naša dva naroda sta povezana z vezmi, kar je lahko med svojim bivanjem v Nemčiji ugotovil tudi Mussolini. — Prijateljstvo med nami je prijateljstvo, ki sc ne ustvarja z umetnimi sredstvi.« Florenca, 10. maja. AA. Štefani: Točno o polnoči je fiihrer s posebnim vlakom odpotoval v Nemčijo. Z Brennerja Brenner, 10. maja. AA. (DNB.) Ko je Hitler na svojem povratku v Nemčijo prispel na Brenner, je poslal italijanskemu kralju in cesarju Abesinije brzojavko, v kateri izraža svojo hvaležnost nad gostoljubnim sprejemom. »Nikdar ne bom pozabil,« je dejal fiihrer, »sprejema, ki mi ga je pripravil fašistični narod. Ta sprejem me je ganil do srca. Dnevi mojega bivanja v Italiji mi bodo ostali vedno v najdražjem spominu, kajti te dni je bilo ponovno potrjeno nemško-italijansko prijateljstvo. Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje najtoplejše želje za srečo in napredek Vajinih Veličanstev kralja in kraljice Italije. — Hitler.« Predsedniku italijanske vlade Benitu Musso-liniju je Hitler poslal tole brzojavko: »Benitu Mussoliniju, Rim. — Dnevi, ki sem jih preživel z Vami v Vaši deželi, so naredili name neizbrisen vtis. Divim se ogromnemu napredku Vašega cesarstva.Videl sem v duhu fašizma obnovljeno Italijo v sijaju njene obrambne moči, katere se tudi zavedam .Doživel sem izreden prikaz Vaše fašistične sile. Predvsem pa so mi ti dnevi omogočili, da spoznam, duce, Vaš narod. V njegovi mladini vidim najboljše jamstvo za veličino Italije. Idejna povezanost fašističnega in narodnosocialističnega gibanja je zanesljivo jamstvo, da bo zvesto tovarištvo, ki nas veže, vedno ostalo med našima narodoma. Sprejmite še enkrat moje najprisrčnejše pozdrave in mojo hvaležnost. — AdolI Hitler.« Tudi italijanskemu prestolonasledniku Nj. kr. Vis. princu. Umbertu je Hitler poslal brzojavko, v' kateri izraža 6vojo prisrčno zahvalo za sprejem. Innsbruck, 10. maja. AA. (DNB) Vlak, s katerim se je odpeljal nemški kancler Hitler nazaj v domovino, je prispel ob 9.35 na glavno postajo v Innsbrucku. Pred železniško postajo se je zbralo ogromno število prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljalo fUhrerja. Posebni vlak, s katerim se je vmil Hitler iz Italije v Nemčijo, je prispel na glavno postajo v Mitnchen ob 12.10. Kolodvor je bil ves v zastavah in cvetju. Vodjo nemškega rajha so tu sprejeli in pozdravili številni ugledni strankini funkcionarji s predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Hitlerja je pozdravil s krajšim nagovorom pokrajinski vodja minister Adolf Wagner. Vlak je krenil s postaje ob 12.20. V Berlinu pripravljajo velik sprejem Berlin pripravlja veličasten sprejem Hitlerju, ko se vrne iz Rima. Vlak ga pripelje nocoj ob 22. na Lehrterbahnhof, kjer ga bo pozdravil maršal Goring z vsemi člani vlade, višji častniki in voditelji stranke. Listi pišejo, da bo sprejem sedaj tak, kakor takrat, ko se je Hitler vrnil z Dunaja po priključitvi Avstrije V Rimu se prekinjena pogajanja s Franci o nadalfujeio Rim, 10. maja. b. Po odhodu Hitlerja pričakujejo, da bo danes popoldne v Rimu sestanek med italijanskim zun. ministrom grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov Blondelom, da nadaljujeta prekinjena pogajanja za sporazum med Italijo in Francijo. Iz istih krogov poročajo, da bo sporazum med obema državama kmalu sklenjen, postni pn bo veljaven kakor italijnnsko-nngleški sporazum, namreš šele po umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije. Zaradi tega v tem pogledu ni pričakovati od sedanjih razgovorov v Belgradu nikakih novih rezultatov. Jasno pa je, da bodo gg. dr. Stojadinovič, Dželal Bajar in dr. Ruždi Aras posvetili svoje razgovore raznim važnejšim zunanjepolitičnim dogodkom, ki so se odigrali v Evropi, in bodo o svojih razgovorih dali tudi obvestilo domačim in inozemskim časnikarjem. To bo najbrž v četrtek popoldne. Po prvi konferenci, ki sta jo imela turška državnika danes dopoldne v kabinetu zunanjega ministrstva, sta se odpeljala v avdijenco k Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu v Beli dvor. Ob tej priliki je kne« namestnik podelil predsedniku turške vlade visoko odlikovanje Belega orla 1. razr. V času avdience Dželala Bajara in dr. Ruždi Arasa pri knezu namestniku sta kraljica in kneginja Olga sprejeli v avdienci soprogo predsednika turške vlade in soprogo turškega poslanika na našem dvoru. Danes ob 18 je Nj. kr. Vi«, knez namestnik priredil v Belem dvoru slavnostno kosilo na čast predsedniku turške vlade Dželalu Bajarju. Na kosilu so bili mod drugimi tudi Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, turški zunanji minister Ruždi Aras, prometni minister dr. Špaho, vojni minister general Ljubomir Marič s soprogo, predsednik narodne skupščine Stevan Cirič s soprogo, turški poslanik v Belgradu Ali Hajdar Aktaj, minister dvora Milan Antič, belgrajski župan Vlada Ilič, načelnik glavnega generalštaba armijski general Miljutin Nedič, adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Kristič, maršal dvora Bo-ško Colak-Antič, pomočnik zun. ministra Ivo An-drič, ravnatelj političnega oddelka turškega zunanjega ministrstva Dželal Acikalin, jugoslovanski poslanik v Ankari Ačimovič s soprogo, adjutant Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik Pogačnik, šef kabineta turškega predsednika vlade Baki Sedese s soprogo, šef kabineta turškega zunanjega ministrstva Kodzoma, ravnatelj anatolske agencije Me-nemendzoglu, dvorni dami Hadžičeva in Lozani-čeva, turški vojaški odposlanec kapetan Zija Inan, šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Dragan Protič, svetnik turškega poslaništva v Belgradu šef Kati Istinjli, upravnik Belega dvora polkovnik Krušnjak, dežurni adjutant polkovnik Cerarič ter ordonančni častnik Dželala Bajarja major Baki. Popoldne sta Dželal Bajar in dr. Ruždi Aras po krajšem počitku z dr. Stojadinovičem obiskala muzej kneza namestnika, kjer se še nahajajo razstavljene umetnine iz včeraj zaprte razstave italijanskega portreta, Zvečer prireja predsednik vlade dr. Stojadinovič na čast svojim gostom slavnostno večerjo v gardijskem domu. Med večerjo bosta oba predsednika vlad izmenjala zdravice. Po večerji bo v gardijskem domu velik sprejem, združen s koncertnimi in baletnimi točkami. Med drugimi bo nastopila znana slovenska umetnica, pevka new-yorške Metropolitan opere ga. Zinka Kunčeva, balet belgrajske opere pa bo uprizoril nekoliko scen iz znanega baleta »Vrag na vasi«, ki sta ga naštu-dirala slovensko umetnika Pino in Pia Mlakar. Odlikovanja v italijanski prometni službi Belgrad, 10. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov na predlog prometnega ministra so odlikovani: e redom jugosl. krone 1. stopnje Antonio Stefano, svetnik v italijanskem prometnem ministrstvu; z redom sv.Save 1. stopnje: inž. dr. Mario Janelli, državni podtajnik v prometnem mnistrstvu v Rimu; Giovani Ven-tuni, državni podtajnik za trgovsko mornarico v italijanskem prometnem ministrstvu; inž. Karlo Velani, generalni ravnatelj državnega konzorcija v Genovi; markiz Frederiko Negroto, predsednik pristaniškega konzoicija v Genovi; Giovani Battista Marciali, prefekt Neaplja; Vitorio Rafaldi, generalni poveljnik železniške milice v Rimu; Fausto Gambardela, admiral in generalni upravnik beneškega pristanišča, z redom sv. Save 2. stopnje: dr. inž. Jacometto, načelnik strojnega oddelka glavnega ravnateljstva državnih železnic v Firenci; inž. Luiggi Tosti, načelnik glavnega ravnateljstva državnih železnic v Rimu; inž. Mario di Prima, ravnatelj železniškega ravnateljstva v Benetkah; dr. inž. Amelio de Giovani, žel. ravnatelj v Tr3tu; dr. inž. Michelangelo Scarmina, ravnatelj v Turi-nu; inž. Balduino Marsili, železniški ravnatelj v Genovi; inž. Augustino Sicoranca, žel. ravnatelj v Firenci; inž. Nicolo Benedetti, žel. ravnatelj v Rimu; dr. inž. Adolfo Amidei, železniški ravnatelj v Neaplju; z redom sv. Save 3. stopnje: dr. Renato de Zerbi, komisar mestne uprave na Capriju; inž. Giuseppe Mazza, inšpektor državnih železnic v Firenci; dr. Giovani Paolo Benedetti, trgovinski italijanski odposlanec v Belgradu; dr. inž. Armeuo Perego, inšpektor in višji šef odseka v železniškem ravnateljstvu v Milanu; dr. inž. Vittorio Piumati, višji inšpektor železniškega ravnateljstva v Milanu; dr. inž. Mario Fiatchetti, višji inšpektor na žel. ravnateljstvu v Milanu; z redom jugoslovanske krone 4. stopnje: baron Trolo Salvotti, pristav fašističnega instituta v Firenci; z redom sv, Save 4. stopnje: dr. inž. Franco de Majo, tajnik na žel. ravnateljstvu v Firenci; z zlato kolajno za vestno opravljanje službe. Bogeti Armando, vlakovodja v Turinu, in Zakarini Aristide, strojevodja v Bologni. Razstavo „1 tat. portreta" ie obiskalo 82.413 Hudi Belgrad, 10. maja. AA. Razstava italijanskega portreta vseh stoletij, ki je bila odprta od 27. marca, je bila danes ob 5 popoldne končana. To razstavo v Belgradu je obiskalo 82.413 ljudi. Velikih katalogov s portreti je bilo prodanih 2186, malih katalogov pa 11.960. Knjižic, v katerih eo bili opisani razstavljeni predmeti, so na razstavi prodali 2186, zbirk po 35 razglednic, ld predstavljajo razstavljene predrtiete, pa 2477 serij. Raznih opisov vseh umetniških del je bilo prodanih 8938. Danes je veliko italijansko umetniško razstavo obiskalo 5429 ljudi. Med drugimi so si jo ogledali danes prosvetni minister Dimitrije Maga-raševič in druge ugledne osebnosti, kakor tudi mnogo tujcev. Komisije na obrtnih in trgovshih šolah Belgrad, 10. maja. AA. Trgovinsko ministr-stvo Je določilo predsednike komisij za končne izpite na posameznih šolah. Za trgovsko »akademijo v Ljubljani je določen načelnik trg^fnskega ministrstva v p. David Korenič; za dvorazredno trgovsko Šolo v Ljubljaiii dr. Miloeav JUutovac, prof. ekonomsko-kotnercialne visoke šohjj&v Belgradu in za Celje dr. Laza Kostič, proCTIkonom-6ko-komercialne visoke šole v Belgradu; na dr-žavni srednjetehnični šoli v Ljubljani Mihael Pre-želj, inšpektor banske uprave v Ljubljani, na državni moški in ženski obrtni šoli na srednji tehnični šoli v Ljubljani Mihael Preželj, inšpektor! banske uprave v Ljubljani. Posojilo za modernizacij o Rogaške Slatine odobreno Belgrad, 10. maja. m. Finančni minister jo odobril banski upravi v Ljubljani najetje posojila 10,000,000 din pri Državni hipotekami banki zaradi moderniziranja in razširjenja banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. Minister Letica je tozadevni odlok predložil še v končno odobritev ministrskemu svetu. Stirimilvardno posojilo razpisano Belgrad, 10. maja. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba o emisiji 6% štirl-milijardnega posojila za izvajanje javnih del in za državno obrambo, ki jo jo sprejel ministrski svet na svoji seji dne 14. aprila t 1. S tem je ta Hredbn dobila obvezno moč. Konji so se sptašili Ljubljana, 10. maja. Reševalno postajo so okoli poldneva poklicali iz Trebelnega, kjer sta se ponesrečila posestnik Grebene Leopold in organist Zupančič Ferdinand. Vozila sta se s konji, ki so se splašill, ln padla oba pod voz ter dobila hude notranje poškodbe. Z reševalnim avtomobilom sta bila prepeljana v bolnišnico. V Angliji — suša London, 10. maja. A A. DNB: Suša, ki že nekaj mesecev traja v Angliji, je napravila do sedaj že ogromno škodo. V nekaterih pokrajinah je škoda še večja, ker je slana uničila sadovnjake. Zaradi suše v pokrajinah Manchester in Bolton so oblasti opozorilo prebivalstvo, naj čim bolj omeji porabo vode, »Daily Telegraph« piše, da znaša dosedaj škoda že 10 in pol milijona funtov. Schmeling v Ameriki Netepnrk, 10. maja. AA. (DNB) Bivši svetovni prvak v boksu (težka kategorija) Maks Schmeling je snoči prispel z ladjo »Bremen« v Newyork. — Predstavnikom časopisja je izjavil, da je v primeru zmage nad Luisom pripravljen boriti se še s katerimkoli ameriškim boksačem. Pogreb senatoria Luhareviča Belgrad, 10. inaja. m. Na novem pokopališču je bil danes pokopan umrli senator Mihajlo Lu-karevič, član kluba senatorjev JRZ. Pokojnika 60 spremili do groba predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič z ministri Simonovičem, čvrkičem, Djorcijevičem, dr. Vrbaničem, Stanko-vičem in dr. MiletiČem. Pogreba se je udeležilo tudi veliko število senatorjev, med njimi g. Franc. Smodej. V imenu senata se je od svojega tovariša poslovil senator dr. Stepanovič. Nn mesto umrlega senatorja Lukareviča bo prišel v senat njegov namestnik, bivši narodni poslanec Miloš Dra-govič, ki istotako pripada JRZ. Proslava romunshega držav nega praznika v Belgradu Belgrad, 10. maja. m. Tukajšnja romunska kolonija je danes proslavila romunski državni praznik. Dopoldne je bila v saborni cerkvi zahvalna služba božja, ki ji je prisostvovalo osebje romunskega poslaništva na čelu s poslanikom Viktorjem Caderom. Zahvalni službi božji je prisostvovalo tudi višje uredništvo zunanjega ministrstva ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Potem je bil v prostorih romunskega poslaništva velik sprejem. Posvet zastopnikov zbornic TOl Belgrad, 10. maja m. Kakor je »Slovenec« že poročal, se je v prostorih tukajšnje Trgovske zbornice pričela danes konferenca zastopnikov vseh trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz vse države. Konfcrenci prisostvuje v imenu trgovinskega ministrstva načelnik dr. Krpan. Po pozdravnem govoru je dobilo besedo več govornikov, ki so poudarjali potrebo spremembe nekaterih članov obrtnega zakona. Belgrad. 10. maja. m. Na lastno prošnjo Jo upokojen geodetski general Stevan Boškovič in preveden v rezervo. Dunaj, 10. maja. AA. (DNB) Dunajski župan Neubacher jn izdal ukaz, po katerem je prepovedano v vseh dunajskih šolnh, dn bi judovski učitelji učili ari Jop, Istočasno Je Neubacher ukazal, da je treba za judovsko mladino odpreti posebne sole. Ban dr. Marko Natlačen o gasilstva I pred ljudsko šolo. Zborovanje je otvoril ravnatelj Theuerschuh, ki je pozdravil zborovalce, zastopnike osrednjega društva, domačega župana, predstavnike oblasti, župnika svetnika Sokliča in osta-le. Predlagal je vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, vojnemu in notranjemu ministru. Kp je bila prečitana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, je godba zaigrala državno liinino. — Po uvodnih besedah je pozdravil zborovalce mestni župan dr. Picek, ki je posebno naglašal velik pomen, ki ga ima bojevniška organizacija za gojitev tovarištva, za velike socialne naloge in za poča-titev padlih in umrlih vojakov v svetovni vojni. Predsednik /veze M. Katej se je zahvalil za iskrene pozdrave, za veličastni sprejem, za lepo prireditev in za mogočno zborovanje, ki naj tudi v slovenjegraškem okraju pripomore do povzdiga in razmaha bojevniške misli. Nalo je 1. podpredsednik Zveze R. VVagner razložil namen in pomen organizacije ter pojasnil, kaj nas druži in loči od drugih sorodnih bojevniških organizacij. Njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem. Po govorih je bil ustanovni občni zbor skupine bojevnikov za Slovenj Gradec. — Sprejela so se pravila, izvolil odbor in določila članarina. Za predsednika bojevniške organizacije je bil izvoljen g. Ivan Smolčnik, v odbor pa preizkušeni bojevniki iz svetovne vojne in nekat kadrovcev. Lepo uspelo zborovanje je zaključil pevski zbor bojevnikov, ki jo zapel zolo občuteno »Oj Doberdob« in ?Oj ta soldaški boben«. S tem je bilo bojevniško zborovanje na prostem končano. Zborovalci so se zbrali v prostorni šolski sobi ljudske šole, kjer je predaval 1. podpredsednik R. Wagncr o ustroju in zgodovini Zveze bojevnikov, o naših vojnih spomenikih, o vojnih spomenikih drugih držav in o veličastnem spomeniku, ki ga nameravajo postaviti bojevniki na Brezjah vsem v svetovni vojni padlim Slovencem. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike. Prostrana šolska soba je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse zborovalce. Navzoči so pozorno sledili izvajanjem predavatelja in so z navdušenjem odobravali prelepo zamisel postavitve spomenika na Brezjah. Seznanili so se z mnogimi spomeniki, ki jih je poslavil slovenski narod na raznih krajih slovenske domovine. Hkrati so pa tudi spoznali, kako skrbe druge države za svoje junake. Zborovalci so vztrajali pri enournem predavanju do konca in so razšli z zavestjo, da vrši Zveza bojevnikov veliko kulturno nalogo, in « sklepom, da bodo pomagali z vsemi silami za uresničenje prelepih in vzvišenih Zvezinih namenov. Popoldne je priredila Zveza bojevnikov skiop-tično predavanje v Mislinji. V prostrani šolski sobi se je zbralo veliko število mož in fantov iz svelovne vojne pa tudi drugih poslušalcev. Zl>oro-vanje je olvoril predsednik Ratej, ki je pozdravil navzoče in orisal namen bojevniške organizacije. Za njim je predaval I. podpredsednik Ii. VVagner o vojaških grobovih in o spomeniku na Brezjah. Po predavanju se je izvolil pripravljalni odbor za skupino bojevnikov v St. Ilju pod Turjakom. Odboru načeljuje banski svetnik Dovšak Ivan. Takoj ho se podpisala in vložila pravila za novo bojevniško skupino. Tudi zborovanje v št. Ilju pod Turjakom (Mislinji) je pokazalo, da še živi duh skupnosti, ki je bil porojen v težkih dneh svetovnega klanja. Zborovalci so odšli z zborovanja v zavesti, da hočejo z vsemi močmi delali za bojevniške cilje. Po zborovanju eo se zbrali bojevniki ob vojnemu spomeniku, kjer je opravil prof. Ratej molitve za umrle. Obe zborovanji sla pokazali lep razmah bojevniške misli in utrdili zavest medsebojne |>o-nioči, skupnosli, sloge. Dokazali sla -pa tudi, da je v našem narodu veliko iskrenega smisla za počastitev onih, ki so dali najdražje — svoje življenje — v svetovni vojni. Ob priliki blagoslovitve prapora gasilske čete v Škofji Loki v nedeljo, dne 8. maja, je imel ban dr. Marko Natlačen naslednji govor: K lepemu prazniku, ki ga obhajate danes ob blagoslovitvi novega prapora, vam najlepše čestitam. Prav in umestno je, ako si ob tej svečani priliki predočimo, kaj je namen gasilske organizacije, kakšen je njen program in kakšne so ideje, ki so vas v to organizacijo privedle in ki jim b očete kot gasilci služiti. Gasilski praznik v Škofji Loki: Nori prapor v sprevodu. Program vaše organizacije je izražen v vašem pozdravu »Na pomoč!« Zato ste vstopili v gasilsko organizacijo, da boste združeni, s skupnimi močmi hiteli na pomoč onemu, ki vaše pomoči potrebuje, ki mu preti nesreča, ko ogroža ogenj njega, njegovo družino in njegovo imetje. Posameznik je proti pobesnelemu ognjenemu elementu brez moči, pa tudi množica, ki bi hotela pomagati, bi težko uspela, ako ne nastopa smotrno, ako ne razpolaga s potrebnim orodjem in primernimi pripravami. Organizirali ste se, da bi se za gasilsko delo primerno izvežbali, da bi si s sredstvi, ki jih skupno žrtvujete, nabavili orodje in druge priprave, ki so potrebne, da morete uspešno nastopiti proti težko ukrotljivim zubljem ognja, da ei pri tem tudi delo med seboj primerno razdelite, da bi bili vaši skupni napori uspešni in vaša pomoč učinkovita. Lepa in plemenita je misel, ki vas medsebojno druži, saj temelji na veliki Gospodovi zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Da, ljubezen do bližnjega je tista mogočna ideja, ki temelji na njej vaše delo in vaša organizacija. Pravi gasilec ne išče svojih osebnih koristi, ne dela v gasilski organizaciji za denar ali zaradi tega, da bi užival čast. Duh požrtvovalnosti in smisel za skupnost prevevata vrste pravih gasilcev. Koliko žrtev zahteva gasilska organizacija od vsakega posameznega svojega člana! Koliko dragocenega časa je treba za gasilske vaje in kako težko je mnogokrat za člana, ko mora po celodnevnem napornem delu, utrujen in potreben počitka, v gasilski dom k vajam! Koliko dragocenih ur morajo žrtvovati posamezni odborniki, da pretresajo in pravilno rešujejo mnogokrat zamotane društvene zadeve! In vse to delo je treba vršiti brez kakega plačila, brez nagrade, brez odškodnine. In še koliko denarnih žrtev zahteva delo pri gasilstvu od svojih članov! S trdo prislu-ženim denarjem, ki ga v svojem gospodarstvu marsikdo težko utrpi, si nabavlja potrebno gasilsko obleko in prispeva še k potrebam društva samega. Da, prav zato je gasilska organizacija tako lepa, ker budi in goji in vzgaja v 6vojih članih duha nesebičnosti, duha požrtvovalnosti in smisel za žrtvovanje za skupnost, ker kroti in ubija v svojih članih zle lastnosti sebičnosti in lakomnosti. In prav v tem je tudi skrivnost, zakaj se je mogla gasilska organizacija med našim narodom tako mogočno razširiti, da skoraj že ni večje vasi v naši domovini, ki ne bi imela lastne gasilske čete. V tem je ona privlačna sila, ki daje gasilstvu tako mogočno rast in razmah, ki mu daje med našim narodom toliko popularnost, da že skoraj ne bo večjega kraja, kjer se ne bi dvigal simbol gasilstva — gasilski dom. Državna oblast zre na gasilstvo z največjo dobrohotnostjo; nudi mu v vsakem pogledu svojo moralno in materialno pomoč, zavedajoč se ogromne moralne vrednosti dela, ki ga gasilska organizacija med narodom vrši. Ogromne so koristi, ki jih ima od gasilske organizacije narod in država, kajti gasilskim organizacijam se imamo zahvaliti, da se leto za ietom obvarujejo^ milijoni narodnega imetja pred uničenjem po požarih, nič maj pomembna pa ni korist, ki jo ima od gasilstva narod in država z ozirom na vzgojno delo, ki ga gasilstvo vrši med narodom. Slovenci in Slovani vobče smo znani po svoji svojevrstni svo-bodoljubnosti, ki je naši slovenski in slovanski stvari mnogokrat škodljiva, ker gre predaleč, ker premnogokrat bohoti na škodo širše skupnosti. Preradi hočemo povsod in ob vsaki priliki uveljaviti svojo lastno voljo in ne znamo svoje volje podrediti skupni volji, pa smo zato razcepljeni in brez moči. Gasilska organizacija budi in vzgaja v svojem članstvu pravega vojaškega duha, duba discipline, ki je nam, ker smo mal narod, prav posebno potrebna. Vsak član gasilske organizacije mora podrediti svojo voljo volji skupnosti, vel ji svobodno izbranega odbora in poveljnika. Želim škofjeloški četi in vsemu našemu gasilstvu, da bi se v tem duhu širilo in rastlo, da bi naša gasilska organizacija postajala od leta do let mogočnejša in pomembnejša in da bi dosegla čim več za naš narod in za našo državo s tem, da bi uspešno pobijala slabosti, zaradi katerih naš narod trpi in hira, in čim bolj razvila v narodu kreposti, ki naj mu prinesejo lepšo in veselejšo bodočnost. Gasilski praznik v Škofji Loki: Množica ljudstva na Mestnem trgu. Protituberhutozni teden: Botni pripovedujejo Poslušajmo danes, kaj nam je povedal starejši župnik z dežele! Bil sem zdrav do pred 6edmimi leti. Tedaj sem začel postajati občutljiv za prehlade, jel sem pokašlje-vati, zlasti zjutraj. Shujšal nisem, tudi zunanje sem še vedno primerno izgledal. Morda je bilo naporno delo, skromna hrana (jedec nisem bil nikoli navdušen), morda tudi znatna kaja (saj veste, osamljen župnik brez cigarete!) razlog, da sem pred pol leta brez vsakega vidnega povoda začel slabeti; kašelj je postajal obilnejši, čutil sem se primoranega, da me preišče strokovni zdravnik. Evo, preiskava je dognala staro pljučno bolezen, ki je začela zadnje čase kazati hujše znake. Naš bolnik je ime! staro, skoraj bi rekli značilno pritajeno tuberkulozo, ki do nedavnega časa še ni sprožila razkrajanja pljučne tkanine in ki je na prvi pogled deloma nudila vtis naduhe. Zaustavimo se sedaj pri tej zgodbici, ki nikakor ni edina svoje vrste! Zamislimo se v položaj tega župnika! Redna mesečna plača (kongrua) mu mesečno nosi okroglo 270 din. Posestvo, ki spada k župnišču, obsega v prvi vrsti gozde, ki dajo kak dohodek le pri primerni ceni lesa in še tedaj mora za posek in vnovčenje najeti tuje delavske moči ali prodati les za nizko ceno na samem mestu. Lepe zelene smrekice mu torej vsako leto radodarno stresajo le suhe storže, nikakor pa ne tudi duhovniku krvavo potrebnih dinarčkov ali kovačev, da o cekinih niti ne govorimo. Razumljivo jc torej, da je v takih gospodarskih okolnostih daljše redno stanu primerno zdravljenje nemogoče, niti v drugem razredu v bolnišnici, še manj v kakem zdravilišču. Če gre naš župnik v pokoj, bo imel penzije približno 500 din, s katerimi ne more ničesar začeti. Evo, zopet problem boja proti tuberkulozi. Človek dolga leta študira, nato se nesebično udejstvuje v odgovornem duhovniškem poklicu, družine nima, fara mu je velika družina, mnogokrat le malo vdana, včasih nehvaležna; edini telesni užitek mu je kaka cigareta ali kozarec — skopo odmerjen — vina. Pa ga zgrabi nevarna bolezen, ga docela vrže iz tira; potrebno mu je daljše mirno zdravljenje, ki ni mogoče iz finančnih ozi-rov, glava pa mu je polna skrbi za faro, zase, za lastno eksistenco — enačba z mnogimi nerešljivmi neznankami. Tudi duhovnik je človek, velekoristen in aktiven ud človeške družbe. Dolžni smo zanj skrbeti v zdravju in bolezni, vsaj v bolezni; enako tudi v starosti ali invalidnosti. Brigamo se v prvi vrsti za delavstvo, kmete, uradnike; o položaju duhovnika pa čujete le redkokdaj kako bridko, resno besedo. Prej najdete ljudi, ki ga črne in obrekujejo kot premožnega samca ali pa iztiskajo iz njega njemu samemu često najbolj potrebne dinarje. Boj proti jetiki zahteva vsestransko in nepristransko poznavanje takih in podobnih socialnih ran ter jih hkrati na ta ali drug način skuša zaceliti v sedanjosti ali bližnji bodočnosti. Vsak naš človek ima pravico do tako zvanega socialnega minimuma v zdravju in bolezni, to je, imeti možnost obstanka v zdravju, a v bolezni priliko za terapevski minimum, pravico do stanu primernega, dovolj dolgo trajajočega zdravljenja. Duhovnik ima gotovo med prvimi te pravice, saj se žrtvuje za druge. Dr. Debevec. V nedeljo, dne 8. t. m., so prredili slovenje-graški bojevniki zborovanje, ki se ga je udeležila velika množica mož in fantov, ki so prestali gorje svetovne vojne, pa tudi mnogo onih, ki so že v Jugoslaviji odslužili kadrski rok. Pripravljalni odbor za skupino bojevnikov, ki sta mu načelovala slovenjegraški župan dr. Picek in ravnatelj meščanske šole Theuerschuh, je podrobno organizi-j ral vse slavje. Skupno z gasilci, ki so imeli ta dan svoj praznik sv. Florijana, so se bojevniki | zbrali pred gasilnim domom, odkoder so odkora-l kali ob spremljevanju dveh godb v sprevodu po j mestu v župno cerkev. V sprevodu so bili zastop-i niki osrednjega odbora Zveze bojevnikov: predsednik Mirko Ratej, L podpredsednik Rudolf VVagner, odborniki Maksim Rozman, slovenjegraški župan dr. Jože Picej, ravnatelj Ivan Theuerschuh, načelnik gasilcev upravitelj Leopold Kopač in mnogi drugi. V slavnostno razsvetljeni in okrašeni cerkvi je opi*avil predsednik Zveze Miroslav Ralej 6veto mašo za umrle bojevnike. Med za umrle v spomin onim, ki so žrtvovali najdražje sv. mašo je imel prelep govor o potrebi molitve — svoje življenje — na raznih bojnih poljanah. Spomnil se je tudi praznika gasilcev in posrečeno vpletel njih slavje z bojevniško proslavo, saj je večina gasilcev tudi bojevnikov in oboji imajo namen pomagati in služiti človeštvu. Po sv. maši je opravil g. Ratej z domačini župnikom duh. svetnikom Sokličeni molitve za umrle. Pri cerkveni proslavi je dovršeno prepeval domači cerkveni pevski zbor. Nato so se gasilci in bojevniki pred cerkvijo zbrali v čete in v lepem sprevodu odkorakali skozi V6e mesto na zborovalni prostor Veliko bojevniško zborovanje v Slovenjem Gradcu Bojevniki se zbirajo za sprevod. SLOVENEC9' svojim naročnikom in bralcem! Med 152 bogatimi nagradami so tudi prelepi, prvovrstni »Graetzov« super radijski aparati, katerih enega Vam predstavlja gornja slika. »Graetzov« radijske aparate bo dobavila tvrdka A. Verbajs, Ljubljana, Gospdsvetska cesta 10. Vsem Vašim koristnim željam lahko ustreže le »Slovenec« s svojimi dragocenimi nagradami, ki so vredne nad 100.000 din. Sreča Vas čaka pri žrebanju 7. julija t. 1. Zato postanite takoj naročnik »Slovenca« ali pa ga kupujte v prodaji! Le bogatih daril boste deležnil Vi boste pomladili svojo kozo, če uporabljate izredno dobro in blago milo. Kaj pravite? Pri nas smo za marsikatero stvar otopeli. Zalo smo se tem bolj razveselili nesli, ki smo jih iitali pred dnevi v srbskih listih. Novi Sad. Na redni seji novosadske sekcije Jnqoslovanskeqa profesorskega društva je bilo sporočeno, da je dosedanji predsednik le sekcije gosp. dr. Branko Magaraševit odstopil, ker je v rodbinski zvezi z ministrom prosvete g. Magaraševičem. Zato se mu je skupščina lepo zahvalila. Vsekakor lep primer, ki vpije po posnemovalcih! Koledar Sreda, 11. maja: Frančišek Hier., Mamert, škof. Četrtek, 12. maja: Pankracij in tovariši, mučenci; Ne- rej, mučenec. Novi grobovi -f- V BraslovSah je po dolgem in hudem trpljenju v 85. letu starosti v Gospodu zaspala Uršula Robida. Bila je dolga leta gospodinja pri svojem nečaku g. Karlu Virantu, organistu in poslovodji zadruge v Braslovčah. Dobri teti želimo večni miri Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Sprememba pri državnem tožilstvu. V ponedeljek, 9. t. m., je prevzel posle državnega tožilstva iz Maribora v Ljubljano premeščeni namestnik drž. tožilca g. Fran Sever namesto g. dr. Julija Fella-herja, ki je bil premeščen v Celje. = Poroka. V nedeljo 8. 5. sta se poročila v nadžupn. cerkvi v Hočali g. inž. Pavel Ledenik iz Maribora in gdč. Rozika F r a n g e š iz Bohove, priv. uradnica pri g. P. I. Novaku v Mariboru. Pevski zbor je zapel v slovo nevesti, ki se je udejstvovala tudi v naših organizacijah, ljubko majniško pesem. Naj vrla novoporočenca spremlja na njuni novi skupni življenjski poti blagoslov Vsemogočnega! = Poročil se je v nedeljo, dne 8. maja v Prevaljah g. Jože Srebot, poslovodja I. del. konz. društva v Črni pri Prevaljah, sin pok. obč. svetnika Ivana Srebota iz Ljubljane, z gdč. Franico Miiller iz Prevalj. Bilo srečno! — Na podu se jo obesil 9. t. m. ob 2 zjutraj 26-letni samski Jože Rifelj, sin posestnika in lastnika mlina na Lešnici 6, v župniji Št. Peter pri Novem mestu Samomorilec je bil svojeglaven in jčzav človek. — Telefonski promet. Ministrstvo pošte je dovolilo, dn se otvori telefonski promet na progah Ljubljana—Bad Aussee (4.20 zl. fr.) in Murska Sobota, Ptuj ln Rogaška Slatina—Bad Aussee (3.45 zl. fr.). Zneska v oklepaju sta pristojbina za tri-minutni pogovor. — Brez težav deluje DarmoL K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih 6oli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim srdestvom »Darmol«. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 26801/37._ »Naš dom« v vaš dom! Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržali Poizkusite še vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: »N a š do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5. — Dr. Pregelj Ivan, osnovne črtice iz književne teorije. 112 strani, cena vezani knjižici je 24 din, založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. — Knjižica, katero so vsi izobraženci in učeča se mladina željno pričakovali, je sedaj izšla. Saj do sedaj Slovenci še nismo imeli zares priročne in enotne knjige o tem vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovenščine neobhodno potrebuje. Saj pride vsak od časa do časa v položaj, da želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo z izdajo »osnovnih črtic« ustreženo našim profesorjem in dijakom, ki bodo dobili iz drobne knjižicc vsa pojasnila iz književne teorije, katera so sedaj morali iskati po raznih knjigah. Pojmi so jasno razloženi in podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epsko pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Zanimiva in za vsakogar praktično porabna pa so na koncu knjige: Osnovna pregledna vprašanja in odgovori iz epike, lirike, dramatike in proze. V drobnejšcm tisku pa so podani potrebni orisi in pregledi vsake književne vrste po posameznih književnostih 6 posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo zato toplo priporočamo. KINO U**IO*S Tel 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19-15 in 21'15 uri Willy Forstova Serenada | — Katehetski kongres za vse katoliške kate-hete naše države bo letos v Djakovem od 6. do 8 julija. Referati bodo: Stara in nova šola, vred-notoelovje in verskonravna vzgoja, delovna šola in verouk, učni načrt za ljudske, srednje in strokovne šole, verouk in katoliška akcija, ekshorte in duhovne vaje na ljudskih in srednjih šolah, vzgoja katehetove osebnosti in stanovske zadeve. — 150 letnica ljudske šole v Št. Ilju. Ljudska šola v Št. Ilju v Slovenskih goricah proslavi dne 6. junija t. 1. 150 letnico svojega obstoja, 70 letnico, kar je slovenska, in 20 letnico osvoboditve Proslava torej ne bo 12. junija, kakor je bilo najavljeno, marveč že 6. junija. Obmejna društva so že sedaj povabljena, da se te prireditve udeležijo. «VOZNI RED« za 2 D;n Zahtevajte t vsaki trafiki. Tralike ga lahko kupijo v Cirilovi knjigarni v Mariboru. _ Krstna predstava. Za nemško oznako »Ur- auffiihrung« Slovenci dolgo nismo imeli svojega izraza. »Prauprizoritev«, »premiera«, »sploh prva uprizoritev« so se šopirile po lepi naši domovini. Tik pred uprizoritvijo Remčeve drame »Magde« predložijo Valu Bratini, takratnemu direktorju mariborske drame, lepak z označbo »prauprizoritev«. _ »Kakšna prauprizoritev,« se ogorči Bratina, »saj drama je vendar čisto nova, komaj porojena, dete tako Tekoč, ne pa kašna prababica,« — »Priznam, iznaz ni odličen, toda dajte nam boljšega!« — »Zakaj pa ne«, se Tazvname Bratina. »Prosim! Kaj naredimo z otrokom, ko pride na svet? Krstimo ga, kajne? No torej!« — Drugo jutro (24. V. 1924) je prvič zagledal dan lepak z danes uveljavljenim in splošno rabljenim izrazom: »krstna predstava«. Mnogo fe sredstev za pranje, toda PERION je samo eden! Odlično opere. — Štipendije frajtcoske vlade. Francoska vlada razpisuje za leto 1938-39 nekaj štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 21. maja t. 1. na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji so sledeči: i. kandidati za štipendije francoske vlade morajo biti jugoslovanski državljani; 2. imeti morajo opravljen diplomski ali temu enakovreden izpit; 3. dokazati morajo dobro obvladanje francoskega jezika in lo e potrdilom lektorja francoščine na univerzi ali pa francoskega konzulata, ki je najbližji njihovemu bivališču; 4. kompletne vloge je predložiti rektoratu univerze, ki jih pregleda in nato odpošlje francoskemu poslaništvu. Te vloge morajo vsebovati: a) prošnjo, naslovljeno na francoskega ministra v Belgradu, sestavljeno v francoščini in lastnoročno podpisano; b) izpolnjeni in podpisani formular v dveh izvodih, opremljen z dekanatskim pečatom, podpisom fakultetnega profesorja, lektorja ali francoskega konzula; c) prevod diplome, uverjene po pristojnem dekanatu; d) vse dokumente, razprave, brošure ali objavljena dela in vsa druga dokazila, ki lahko služijo komisiji za presojo. Ti dokumenti so takse prosti. Kandidati prejmejo formularje in potrebna pojasnila na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — V ljubljanske zapore pripeljani. Nedeljski »Slovenec« je obširno poročal o tajni tovarni za predelovanje opija, ki 60 jo odkrili orožniki v Domžalah in kjer so delali na poseben kemičen način mamilna sredstva, zlasti opij. Orožniki so aretirali v Domžalah dva Tržačana, in sicer Zanella Amadca in Petra Velikonjo. Odvedli so ju pozneje v Ljubljano ter ju izročili upravi jetnišnice okrožnega sodišča. V nedeljo pa je bil v Mariboru aretiran še tretji tajni kompanjon te družbe, neki Friderik Boji, tudi iz Trsta. Vsi so obdolženi prestopka po § 192-1, da bi bili kmalu zaradi eksplozije povzročili smrt stanovalcev in bi lahko nastal požar. Bojk je bil znanec Avgusta Škofa, s katerim je bil v tesnih poslovnih zvezah, dalje je bil prijatelj znanega mariborskega »ravnatelja« Jožeta Rožeta. Včeraj je prispela na državno tožilstvo od domžalskih orožnikov obširna ovadba, kako ie prišlo do eksplozije. Romantična epizoda iz burno dobe relike francoske revolucije v velefilmu Revoluciiska svatba H~..„„.,> Ob 16, 19.15 in 21.15 uri Premiera Kino Matica 21-24 — Morilec Rekar pripeljan v Ljubljano. Iz zaporov v Kranjski gori so orožniki pripeljali v ljubljanske zapore 61 letnega drvarja Andreja Re-karja, stanujocega v Mojstrani, ki je 2. maja zabodel e kuhinjskim nožem svojo svakinjo, 65 letno Terezijo Kosmačevo, pri kateri je imel dogovorjeno stanovanje. Rekar je bil poročen s sestro Terezije, Heleno roj. Kosmač. Z enim sunkom je zabodel svakinjo naravnost v srce, tako da je izkrvavela. Proti Rekarju je uvedena kazenska preiskava zaradi zločinstva umora. Vzrok — žganje 1 — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josef grenčice«. — Upravnokazenski priročnik« je naslov knjige, ki je ravnokar izšla in ki nam sistematično prikazuje našo upravno kazensko snov. Delo vsebuje tri dele: Splošni del materialnega upravno-kazenskega prava, postopek in specialni del, ki obsega 49 kratko prikazanih in vsak dan rabljivih zakonov in uredb. Na koncu knjige je še pregleden seznam najvažnejših upravnih zakonov. — Knjiga nosi na prvi strani laskavo priznanje našega priznanega jurista-strokovnjaka, generalnega inšpektorja notranje uprave dr. Frana Goršiča. Zelo bo dobrodošla upravnim organom (okrajnim načelstvom, občinam, orožništvu itd.), ravno tako pa tudi ostalim juristom in vsem, ki se zanimajo za upravno stran državnega delovanja. — Cena knjigi je samo 50 din. Naroča se pri avtorju: Penko Alojzij, politično-upravni pripravnik policijskega komisariata na Jesenicah, ki bo cenjenim odjemalcem doslavil knjigo po prejemu denarja kot tiskovino na lastne stroške, ali pa po povzetju, ako prevzamejo poštne stroške, ki znašajo 8 din. Ker je zanimanje veliko, knjig pa ne dosti — pohitite. — Šoferski izpiti za okraje Novo me§to, Brežice, Krško in Črnomelj se vrše v Novem mestu dne 6. julija t. 1. ob 10. Rok za vlaganje prošenj je do 2. julija t, 1. — Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermecki — Celje. Pišite takoj po cenik! Ljubljana V sredo, dne 11. maja 1938. Gledališče Drama: Sreda, 11.: »Nočna služba«. Red Sreda. — Četrtek, 12.: »Pokojnik«. Red A. — Petek, 13.: »Lopovščina«. Premiera. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja g. Vala Bratine. Opera: Sreda, 11.: »Rigoletto«, Red B. — Četrtek, 12.: »Madame Sans Gene«. Red Četrtek. — Petek, 13. ob 15: »Prodana nevesta«, Dijaška predstava. Izven, Cene od 16 do 2 din. Prireditve in zabave Javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo v petek 13. t. m. ob K7 v veliki filharmonični dvorani. Opozarjamo, da je začetek točen in bo občinstvu dana možnost, da spozna razna dela, ki se pri nas običajno ne izvajajo. Koncert bolgarskih pevcev iz Plovdiva bo, kakor že javljeno, v petek 13. t. m. ob '49 v veliki Filharmonični dvorani. Bolgari so sijajni pevci, kar je dokazal še vsak koncertni nastop, ki je bil v Ljubljani izvajan od bratskih gostov. Bolgari se pripeljejo v Ljubljano jutri v četrtek z večernim brzovlakom, nato pa bodo potovali po Sloveniji, kjer priredijo 8 koncertov v raznih krajih. Ljubljansko občinstvo vabimo, da v petek zvečer napolni veliko Filharmonično dvorano in pozdravi brate iz Bolgarije. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Skioptično predavanje bo pod okriljem Ljudske univerze v četrtek ob 20 v gimnazijski telovadnici. Naslov predavanja »10 let 6 fotografsko kamero«. Predava g. K. Kocjančič ia Ljubljane. Sestanki Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob 8 redno sejo, ki se bo vršila v Trnovskem prosvetnem domu, Ka-runova ul. št 4. Seja je za vse odbornike strogo obvezna. Naše dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi točno ob 20 svoj redni sestanek. Pridite vsi! — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. * * * 1 Slovensko zdravniško društvo priredi ob priliki protituberkuloznega tedna naslednja predavanja: Dr. F. Debevec: Tuberkuloza in krvotok. Dr. L. Merčun: Elektrokardiogram pri tuberkuloznih. Dr. B. Savinšek: Leottova blokada, in sicer dne 13. maja t. 1. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. Začetek ob 18. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicin ci. 1 Ljubljanski grb poznajo vsi občani, vendar pa ne vedo vsi, da so grbi prav tako zaščiteni, kakor n. pr. imena, ter se jih zato nihče drug ne sme posluževati razen pravih lastnikov. Uporaba mestnega grba je torej pridržana mestni občini ljubljanski in njenim institucijam ter zato opozarjamo, da je uporaba ljubljanskega grba po društvih, zasebnikih in podobno brez dovoljenja mestne občine nedopustna in bi kršilci te starodavne pravice mestne občine prišli navzkriž z zakonom. Počitnice na gornjem Jadranu - - - m VoMmi&-Qrij& mmgrTriB£te< Velika llriska sezona v počitnicah v Trstu in Poli. Obiščite Postojnsko jamo Pojasnila: ENIT, Petra Kocica broj 6, Beograd 1 Zidarska, težaška in železobetonska dela za napravo podstrešnih stanovanj v mestni hiši na Grudnovem nabrežju 17 je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko v »Službenem listu« k. 38, dne 11. maja 1938. 1 Cvetličarna Bajt se je preselila v Frančiškansko ulico. »Roža«, 1 Vrnitev načrtov za novo trnovsko otroško zavetišče. Mestno poglavarstvo vabi udeležence natečaja za načrte novega otroškega zavetišča v Trnovem, katerih načrti niso bil i nagrajeni ali odkupljeni, da jih prevzemo v mestnem so-oialnopolitičnem uradu v Mestnem domu med uradnimi urami, ali pa sporoče svoje naslove in številko vloženega načrta. 1 Posestne spremembe. Mestna hranilnica ljubljanska je prodala Karolini Pavletičevi, soprogi strojevodje drž. železnic, hišo št. 29 na Viču, vknjiženo pod vi. št. 1136 k. o. Vič zemlji- ške knjige za 100.000 din. — Trgovčeva soproga in posestnica Albina Brkliačičeva je prodala Alfonzu Končanu, drž. uradniku, hišo št. 293 v Zgornji Šiški (Holzapflova ulica) za 130.000 din. — Frank Sakser iz Newyorka, zastopan po svojem pooblaščencu, je prodal Franu Plečniku hišo st. 100 v Stožicah za 75.000 din 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Potujte v ITALIJ O deželo, ki jo je narava obdarovala z neprimernim čarom in ki ji je človeSki genij podaril nesmrtne spomenike. Znatne ugodnosti Vam olajSajo bivanje in potovanje v Italijo, Nakazila za hotele in bencin. Znižanje vožnje po železnici (50-70"/'o) Pojasnila: E. N. I. T., Petra Kocica br. 6, Beograd in pri vseh potniških in prometnih uradih. Maribor m Preimenovanje mariborskih ulic. To važno vprašanje je zopet na dnevnem redu prihodnje občinske seje, na kateri se bo končnoveljavno rešilo. Jutri popoldne bo o njem razpravljal odsek za preimenovanje ulic, ki pa bo to pot razširjen na ta način, da se udeleže seje lahko vsi člani občinskega sveta. V odseku so poleg občinskih svetnikov zgodovinarji in kulturni delavci. V zvezi s preimenovanjem ulic je tudi nabava novih uličnih napisov in hišnih številk. m Umrl je v starosti 60 let upokojeni administrativni kapetan g. Andrej Lupšina. Naj počiva v mirul m Mariborska drama pripravlja v režiji Milana Košiča dobro uspeli utopistični komad srbskega pisatelja Jankoviča »Sreča d. d.« m Meteljkova ulica se bo podaljšala. Mestna občina je kupila od posestnice Josipine Lorber zemljišče v izmeri 2082 kvadr. metrov po 15 din (kupna cena 31.000 din). Občina je to zemljišče kupila zaradi podaljšanja Meteljkove ulice. m Vlomilci in tenis. V Čopovi ulici so obiskali vlomilci paviljon na teniških igriščih ISSK Maribora. Prišli so čez ograjo z otroškega igrišča, vdrli v paviljon ter s sekiro odprli v buffetu razne predale in mizniee. Ko pa so poskušali vdreti še vrata v garderobne prostore, se je ročaj sekire k sreči odlomil, tako da jim namera ni uspela. Odnesli so samo 12 žog za tenis, več kosov peciva, en liter malinovca in steklenico sodavice. Povzročili so 275 dinarjev škode. Policija je aretirala nekega mladega fanta, o katerem sumijo, da je bil v družbi vlomilcev. m Prijet kravji tat. V noči na nedeljo je bila ukradena posestniku Gašperju Bohaltu v Slov. Bistrici 2000 din vredna krava. Kakor so pokazali sledovi, je gnal tat kravo čez celo Pohorje. Tatu so aretirali na Fali, kjer je imel skrito kravo v neki šupi. Tat je Vekoslav Voršič, katerega so orožniki oddali sodišču. m Krošnjar okradel krošnjarja. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal včeraj 80-letni Herman Glaser, na Dunaj pristojni in na Poljskem rojeni krošnjar židovske veroizpovedi. — Glaser se je mudil lansko leto v Mariboru ter se tu seznanil s krošnjarjem Markom Maličem iz Ljubljane. Glaserju je takrat ravno slabo Šlo, pa je sprejel Maličevo ponudbo ter mu je pomagal prodajati manufakturno blago od hiše do hiše. Krošnjarila sta po Mariboru ter delala lepe kupčije. Naenkrat pa je Glaser izginil, z njim vred pa tudi 11 kosov blaga za moške obleke, ki so bili Maličeva last. Glaserja so šele nedavno prijeli v Slavonskem Brodu, kjer se je pečal s krošnjar-stvom, ter so ga pripeljali v Maribor. Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora ter na dve leti izgube častnih pravic, po prestani kazni pa bo najbrž izgnan iz države na Dunaj, kamor je pristojen in česar se gotovo še bolj boji kakor najstrožjega zapora. m Poselska .knjiiica se ne sme potvarjntf! Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem iMpMtfS proti 29 letni Tereziji Zivko iz Ormoža. Po poklicu je služkinja, bila pa je že petkrat kaznovan? zaradi tatvin. Ker so jo že poznali kot tatico ter je težko dobila službo, si je popravila poselsiltffluiji-žico na ta način, da je povsod, kjer je bilo zapisano »odpuščena« — napisala: »Zapustila službo po lastni želji, poštena, zdrava, zanesljiva.« Na ta način si je ustvarila lepo spričevalo, s katerim je lahko dobila zopet novo službo. Poleg tega pa je tudi obtožena, da je ukradla svojemu zadnjemu gospodarju Ivanu Tomaniču iz Dražencev Iz hranilnika 50 din. Obsojena je bila na 4 mesece in 15 dni strogega zapora. m Poceni meso. Danes zjutraj se bo prodalo od 7. naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kg govedine po 5 din, in sicer na osebo največ 2 kg. Gledališče Sreda, 11. maja: Ob 20. »Slavnostna akademija«. Prireditev Trgovske akademije, četrtek, 12. maja: Ob 20. »Dalibor«. Red A. — Kmo SLOGA — Film napetih grozot — primeren le za ljudi izredno mučnih živcev kakor je bil film »Frankenstein« Boris Karton DSH SMRTI odkrije tajinstvene smrtonosne žarke, ki ubijejo z dotikom Zgolj za ljudi močnih živcev! Na sporedu le 2 dni 1 Danes ob 16., 19'15. in 21"15. uri Celje c Predstava v Ljudski posojilnici. V ponedeljek zvečer je bila velika dvorana Ljudske posojilnice nabito polna. Kako pa tudi ne? Klarice in križarji so uprizorili krasno delo, dramo Sv. Ivane D'Are. Drama sama je težka, kljub temu pa ee je posrečilo mladim igralkam in igralcem, da so uspeli s svojim nastopom. Čarobna razsvetljava moderno urejenega odra je dala igri še posebno lepo sliko, čarobni kostumi ter odlično podajanje posebno nekaterih vlog je pa vse v polni meri zadovoljilo Glavno vlogo sv. Ivane je odigrala Zuža Jelica. Je v splošnem svojo vlogo dobro podala, le nekoliko preveč monotona je bila ter ni pokazala zaradi tega dovolj močne osebe sv. Ivane. Odlično so odigrale svojo vlogo Majdič Ivana kot kraljica, Osterman Vilma kot vojvodinja, Marija Langsart v osebi Ste-blovnik Danice ter Šah Jože v osebi škofa. Bratuš Bruna je odlično podala vlogo kuharice. Pogrešno je bilo, da ni imel vloge kralja kak fant, sicer je Bratuš Bruna dobro igrala, vendar ni bila kos vlogi kralja. c Kino Union. Danes »Nedokončani zakon«. c Obiščite likovno ln tiskovno razstavo! Ker bosta likovna in tiskovna razstava v četrtek zaključeni, vabimo občinstvo, da 6e ju še danes in jutri ogleda, c Podmladek Jadranske straže na državni realni gimnaziji bo priredil drevi ob 8 v mestnem gledališču akademijo z lepim in pestrim sporedom. Obiščite akademijo v čim večjem številu in pokažite razumevanje za kulturno delo gimnazijcev in zavoda. c Letošnja skupščina Sloven, planin, društva, ki ima okrog 8000 članov, bo v nedeljo 15, maja v dvorani Narodnega doma v Ceiju. Vabljenil Dohodki ljubljanske carinarnice Ljubljana, 10. maja. V prorni nilskem letu 1930-31 je bilo vseh dohodkov 159,026.629.18 din. To leto je bilo najbogatejše. Prihodnje proračunsko leto 1931-32, ko so se že pojavljali vsi znaki krize, so dohodki padli na 139,311.776.88 din. Od tega leta pa tja do leta 1936-37 so dohodki rapidno padali. Tako je prorač. leto 1932-38 izkazalo le 107,765.757.58 din dohodkov, naslednje prorač. leto 95,675.860.08 din, v letu 1934-35 je bilo dohodkov 93,630.971.60 din. Najnižji dohodki pa so bili v letu 1935-36, namreč le 92,019.877.46 din. Leto nato je bil že zaznamovan povoljen napredek, ko je bilo v letu 1936-37 že 103,440.694.06 din dohodkov. Proračunsko leto Letošnji vetesejem Ljubljanski velesejem stopa letos v 18. leto svojega obstoja, kajti dne 4. junija se začne 18. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki bo odprt do 13. junija. To je že 43. velesejemska prireditev, kar dokazuje lepo tradicijo ljubljanskega velesejma in njegovo mesto v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. , Letos bo prireditev še prav posebno zanimiva, ker ne bo obsegala samo splošnega velesejma m običajne razstave, ampak tudi številne posebne prireditve. Te so v kratkem naštete naslednje: Uradna razstava Francije. Razstava »Cesta«, katero priredi Društvo za ceste. Razstava tobačnih izdelkov monopolske uprave, Posebne razstave v okviru splošne razstave: avtomobilska, pohištvena, ženska domača obrt in mala obrt. V času ljubljanskega velesejma bosta dve veliki prireditvi, ki bosta privabili v Ljubljano na tisoče gostov iz vse države. Predvsem bo dne 4. in 5. junija kongres Društva za ceste, katerega pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, prišli pa bodo na kongres merodajni faktorji. Od 10. do 12. junija pa bo v Ljubljani 3. jugoslovanski vsedržavni trgovski kongres, ki bo privede! v Ljubljano nad 5000 trgovcev iz vse Slovenije ln vse države. Na razstavnih prostorih, ki merijo v celoti 4U tisok kvadr. metrov, obsegajo razstavne zgradbe 8 000 m2 prostora, kar dokazuje, koliko predmetov bo lahko razstavljenih na prireditvi, tako da bo za vsakega nekaj. Drž. fsnaetce 1937-38 Večraj smo že na kratko poročali o velikem dotoku državnih dohodkov v preteklem proračunskem letu. Dohodki so od 1936-1937 na 1938-1938 narasli od 10,252.6 na 11.804.8 milij. din (proračun 10.910 milij.). Po skupinah se razdele dohodki Iv milij. din): neposredni davki monopoli carine trošarine takse državna podjetja 1936-1937 2.340.4 1.916.2 834.0 842.5 1.045.4 3.193.9 1937-1938 2.692.7 2.068.2 1.042.6 915.1 1.207.7 3.794.1 Izdatki so znašali v letu 1937-1938 10.43L7 milijona din, od tega osebni 5.120.9 mili), ali 1(K).64^ morAČmske vsote (5.087.9), materialni pa 5.310.8 3R£*all 91.22% proračunske vsote (5.882.0). izpremembe - pri avstrijskih bankah Dunaj, 11. maja. Poročali smo že o znatnih osebnih izpremem-bah pri nekaterih avstrijskih bankah. Sedaj je pri Avstrijskem kreditnem zavodu Dunajski bančni družbi izbrisan kot upravni svetnik dr. Franz Rottenberg, ki je tudi upravni svetnik Slaveksa v Zagrebu. Nadalje je izbrisana cela vrsta proku- ristov. , , Prišlo pa je tudi že do prve znatne posestne izpremembe: država je odprodala večino svojih delnic pri Avstrijskem kreditnem zavodu za javna podjetja in dela provincialni banki: Salzburger Kredit- und Wechselbank, katere večino delnic (tri četrtine) ima Bavarska hipotekama in menična banka v Monakovem. Nadalje poročajo listi, da se že vodijo pogajanja med Dresdener banko in Banko za srednjeevropske dežele v Parizu, da bi berlinska vele-banka prevzela dunajske posle in podružnico te francoskoavstrijske banke, ki ima interese tudi v našem gospodarstvu. Pogajanja menda potekajo ugodno, ker nimajo Francozi nobenega interesa voditi banko naprej. Sploh so podružnice in afi-liacije inozemskih bank v težavnem položaju, ker ni pričakovati, da se jim bo bančni posel še razvijal kot doslej. Tako se n. pr. tudi govori, da bo Zivnostenska banka opustila svojo staro in obsežno podružnico na Dunaju, katero naj bi prevzela neka berlinska velebanka. 1937-38 prav tako izkazuje povišanje dohodkov na 132,006.931.80 din. V teh dohodkih ljubljanske glavne carinarnice so vpoštevane carine, prav tako pa tudi prometni davek ter državna in banovinska trošarina, ki jih pobira carinarnica za državo in banovino. Nasprotno: mestno trošarino pobirajo organi mestnega trošarinskega urada. Značilno je. da je uvoz manufakturnega blaga zadnja leta padel na najnižji minimum; skoraj nič tega blaga več ne uvažamo, ker krije naše potrebe domača tekstilna industrija. Izredno velik pa je uvoz surovin, tako bombaža in fine volne. Velik je uvoz raznih strojev za tovarne, raznih kemikalij za industrijo, raznih barv in prediva. Sestanek jugoslovansko-italijanskega odbora. Iz Belgrada poročajo, da bo prihodnji sestanek mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora v mesecu juniju na Bledu, kjer bodo razpravljali o nastalem položaju po 12. januarju 1938. To je že tretji sestanek tega odbora. Poštna hranilnica v aprilu. Število vlagateljev se je povečalo za 4628 na 498.869, vloge so znašale na koncu meseca 1354.4 (1314.1) milij., čekovne vloge 1694 (1798) milij. Število čekovnih računov je naraslo za 899 na 25.525. Promet na čekovnih računih 7.73 (7.14) milijarde din. Seja ožjega odbora za gozdne proizvode bo v četrtek v Belgradu. Na dnevnem redu je tole: 1. Predlogi za izboljšanje lesne trgovine z Nemčijo. 2. Podaljšanje sporazuma, ki je bil sklenjen v Eisen-achu. 3. Delegiranje predstavnikov za nemško-jugoslovanski lesni odbor. 4. Pogajanja z Italijo. 5. Predlogi za pogajanja s Švico. 6. Morebitna obnova stikov s Španijo. 7. Izvoz lesa v Argentiniio. 8. Izvoz lesa v Francijo. 9. Razprave pred zasedanjem evropskega sporazuma o izvozu lesa. 10. Ukrepi za izboljčanje izvoza bukovega lesa. 11. Vprašanje izvoza celuloznega lesa. 13. Vprašanje izvoza okroglega lesa listnatega drevja. 13. Cenik za zavarovanje valute. Številke o Borovu. Iz tednika Borov, Bafinega glasila, posnemamo tele podatke o razvoju Borova in Bafinih podjetij v naši državi. Število uslužbencev podjetja je naraslo lani od 3430 na 3899 (1932 1450), plače, mezdo in provizije so znašale 1987 74,870.000 (1936 63,155.000) din, davki in dajatve 42,920.000 (25,922.000) din, izplačila dobaviteljem 234,093.000 (180,205.000), investicije 183,714.000 (154,054.000) din, stanje ob koncu leta: poštnina 1,631.000 (1,427.000) din, prispevki za bolniško zavarovanje 3,800.000 (2,674.000) din, povprečni dnevni zaslužek 68 (63) din, število prebivalcev naselja 4672 (4560), zazidana površina na koncu leta 84.847 (80.783) m2. Carinski oddelek pri zagrebškem velesejmu. Z odlokom finančnega ministra je ustanovljen tudi pri zagrebškem sejmu carinski oddelek, ki ima isti delokrog kot glavna carinarnica v Zagrebu. Podaljšanje olajšav za uvoz sivega železa. Olajšava (V znižani carini 50 par za 100 kg) pri uvozu sivega (livniškega) surovega železa je podaljšana do 31. avgusta doslej do 31. marca) 1938. Znižanje obrestne mere v Romuniji. Romunska Narodna banka je dne 5. maja letos znižala eskontno obrestno mero od 4.5 na 3.5%. Nadalje je objavljena nova uredba, po kateri sme biti obrestna mera za transakcije med netrgovci za 1%, za transakcije med trgovci pa za 2%nad diskontno obrestno mero Narodne banke. Za gotove primere je dovoljeno računati več. obresti, vendar v nobenem primeru obrestna mera ne sme prekašati 7.5%. Borza Oenar 10. maja. Angleški funt je ostal na naših borzah nespremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling se Je v Ljubljani okrepil na 8.68—8.78, v Zagrebu na 8.705—8.805, v Belgradu na 8.6625—8.7625. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 28.15—28.85. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za konec maja 14.39—14.59. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,574.528, v Belgradu 9,605.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,356.000 din pri čvrsti tendenci. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2416.14—2428.76 Berlin 100 mark...... 1750.02-1763.90 Bruselj 100 belg...... 732.95— 738.01 Curih 100 frankov..... 996.45-1008.52 London t funt.......216.61- 218.66 Newyork 100 dolarjev .... 4327.26—4363.57 Pariz 100 frankov..... 121.67— 123.11 Praga 100 krou......151.14— 152.24 Trst 100 lir........ 228.34- 231.42 Curih. Belgrad 10. Pariz 12.245, London 21.7775, New York 437.375, Bruselj 78.625, Milan 22.99, Amsterdam 242.275, Berlin 175.70, Dunaj 49, Stockholm 112.25, Oslo 109.425, Kopenhagen 97.225, Praga 15.17, Varava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.645, Buenos-Aires 114.25. Vrednostni papirji Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—100, agrarji 61—63, vojna škoda prompt-na 482—484, begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96.50—97.50, 7% Blerovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž, hip. banke 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 195—205. Zagreb. Drž. papirji: TA invest. pos. 99 den., agrarji 61.50—62, vojna škoda prompt. 481 do 482.50, begluške obveznice 93 denar, dalm. agrarji 91.25 denar, 4% sev. agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 98—99 (99), 7% Blerovo posojilo 93 do 94.25 (94.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 do 101, 7% stab. posojilo 98.50 denar. Delnice : Narodna banka 7300 denar, Trboveljska 195 do 200 (200), Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 120 blago, Dubrovačka 370 denar, Jadranska plovba 370 denar, Oceania 600 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.75 blago, vojna škoda promptna 482—482.50 (482.50, 482), begluške obveznice 93.75—94, dalm. agrarji 92.25—92.50, 4% sev. agrarji (62.60), 8% Blerovo posojilo 98.25—99 (98.75, 98.50), 7% Blerovo posojilo 94—94.50 (94.50, 94.25), 7% stab. posojilo 99.25 denar. Delnice: Narodna banka 7300 do 7350, Priv. agrarna banka 230.50—231.50 (229.50). Žitni trg Sombor. Pšenica hač., bač. okolica Sombor 238—240, gornja bač. 240—242, srem. 239—241, slav. 240—242, ban. 234—236, gornja ban. 236 do 238, bač. ladja kanal, bač. ladja Begej in ban. Tisa šlep 240—242. Oves bač. 6rem., slav. 170—175. Rž ne notira. Ječmen bač. srem. 63—64 kg 160 do 165, bač. spomlad. 67—68 kg 185—190. baranj-ski detto. Koruza bač. srem. 105—107, hač. srem. za junij 107—108. Moka bač. Og, Ogg 335 do 340, 315-325, 300—310, 275—285, 245—255, 180—135. Otrobi bač. srem. 125—130. Fižol neizprein. Tendenca čvrsta. Promet 69 in pol vag. Novi Sad. Pšenica bač. 233 —235, srem. 232—234, ban. 22^-232, bač. pot. 234—238. Oves bač. srem. 165—167.50, slav. 167.50—170. Ječmen bač. srem. 63—64 kg 162.50—165. Rž ne notira. Koruza neizprem. Moka bač. ban. Og, Ogg 330-340, 310-320, 290—300, 270—280, 240 do 250, 130—135, srem. slav. Og. Ogg 327.50 do 337.50, 307.50—317.50, 287.50—297.50, 267.50 do 277.50, 237.50—247.50, 130—135. Tendenca čvrsta. Promet srednji. » Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridolkov na sejmu v Kranju 9. maja: voli I. vrste 6.25 din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din, telice I. vrste 6 din, II. vrste 5.25, III. vrste 4.75 din, krave I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 4, teleta I. vrste 7.50 din, II. vrste 7 din, prašiči špeharji 10.50 din, prašiči priutarji 8—9.50 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. vrste prednji del 9 din, zadnji del 12 din, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10 din, svinjina I 14—16 din, sladina suha 20—26 din, svinjska mast MONTECflTINI TERME r^S-Z Termalno kopališče za jetra, želodec, presnavljanje in revmatične bolezni. — 200 hotelov in pensionov. — Veliki in moderni termalni zavodi. — Blatne kopeli. — Železniške cene znižane za 50°/o. Pojasnila: ENIT, Petra Kotita br. S, Beograd • Ufficio Propaganda, Montecatinl Terme in v potovalnih pisarnah. . ........_____imeti čist predpasnik!" — wwSaj je bilo v perilu, pa se ne daopratil"" — „Slabo milo umazanije ne izpere nikdar, to si ?apomni! Daj si dopovedati in peri vedno le z res dobrim terpen-tinovim milom Zlotorog, ki s svojo obilno gosto belo peno odpravi vsako Še toko trdovratno umazanijo." TERPENTINOVO MILO 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24 do 26 din, oprana volna 32—36 din, goveje kožo (surove) 12—14, telečje kože 15, svinjske kožo 12 din za 1 kg. — Pšenica 280 din, ječmen 260 din, rž 270 din, oves 220 din, koruza 150 din, fižol 200 din, krompir 150 din, lucerna 2600 din, seno 75 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, III. vrste 350 din. češplje suhe I. vrste 1200 din, II. vrste 1100 din, III. vrste 1000 din, pšenična moka 400—425 din, koruzn» moka 200 din, ržena moka 375 din, ajdova moka 475 din in koruzni zdrob 250 din za 100 kg. Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju 9. maja. Na sejem je bilo prignanih 49 volov, 21 krav, 7 telet, 2 bika in 5 ovac. Pripeljanih je bilo tudi 99 svinj in 83 prašičev. Prodanih je bilo 37 volov, 15 krav, 7 telet. 1 bik, 82 svinj in 41 prašičev, in sicer domačim kupcem. Živinski sejem v Litiji 4. maja. Voli 4.75 do 5.25 din, krave za pleme 4.25 din, krave za meso 2.50 din, telice za pleme 5 din, telice za meso 5.50 din, teleta 6—7 din, prašiči 8—11 din pa 1 kg žive teže. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Laškem 3. maja: Voli 1. 5-5.75, II. 5, III. 4.50— 4.75; telice I. 5.50-5.75, LI. 5. III. 4.50-4.75; krave I. 4.25, II. 4, III. 3—3.75; teleta I. 6, II. 5.50; prašiči špeharji 7—9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10, III. teletina 14—16; svinjina 14—16, slanina 14, svinjska ina6t 15; čisti med 20; surove kože goveje 11, telečje 14, svinjske 6 din za 1 kg. — Fižol 300-jj 850, krompir 100—120, seno 60—75, slama 25— 35, jabolka II. 800—400; moka pšenična 875—400, koruzna 200—220 din za 100 kg. — Vino navadno mešano 10—12, finejše sortirano 14—18 din liter. Redni mesečni sejem v Novein mestu 2. maja. Na sejem je bilo prignanih 124 volov, 55 krav, 39 juncev, 16 telic in 1 bik. Pripeljani »o bili ludi 604 prašiči. Prodanih je bilo 96 volov, 30 krav, 21 juncev in 8 telic. Voli so bili 1550—2400, kravo 600—1900, junci 850—2100, telice 700—1850 in mladi pujski 130—200 din za glavo. Na tehtnico so se plačevali voli 3.50—5, krave 2.50—4, telice in junci 3—5 din za 1 kg žive teže. Cena živini zaradi hudega pomanjkanja krme pada, plemenski prašiči pa imajo dobro ceno. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Brežicah dne 5. maja 1938. Voli I. vrste 5.50 din, voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 4 din, telice I. vrste 5.50 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 3.50 din, krave I. vrste 4.50 din, krave II. vrste 3.50 din, krave III. vrste 2.50 din, teleta 1. vrste 6 do 7 din, teleta II. vrste 5 din, prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, goveje meso II. vrste 10 din, svinjina 14 din, slanina 15 din, svinjska mast 18 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 220 din, ječmen 140 din, rž 180 din, oves 180 din, koruza 125 din, fižol 200 din, krompir 100 din, seno 70 din, slama 30 din. — Navadno mešano vino pri producentih 5 din za liter, finejše sortirano vino pri producentih 7 din za liter. Kulturni obzornik Mara Rusova: „Živa plamenica" Mohorjeva knjižnica 99. Založila Družba sv. Mohorja v Celju 1938. Ilustriral Slavko Pengov. Za ude Mohorjeve družbe stane 21 din, oz. 30 din, za ne-ude 28 din, oz. 40 din. Pred kratkim je izšel v ponatisu roman Mare Husove »Živa plamenica«, ki je lansko leto izhajal v »Mladiki«. Roman je v umetniškem pogledu pomemben kot delo, ki opisuje močno individualno osebnost, osvetliti ga je pa treba tudi s socialno-družabne plati in celo z narodnostnega zrellšča, Pisateljica je očrtala v tem romanu močno osebnost gospe Zale Trdinove, njen življenjski roman. Gospa Zala je namreč tista »živa plamenica«, »goreča plamenica«, ki je »gorela tem svetleje, čim bolj so se vanjo zaletavale sovražne sape«: strašni udarci usode, zlasti ljubezenske tragedije, ki jih je Zala doživela s svojim možen Vranom, inženirjem Kovačem, živinozdravnikom Rudijem in umetnikom-urednikom. Do prvih treh riše pisateljica bolj Za-lino seksualno nagnjenje, do zadnjega pa vse bolj erotično plat njene ljubezni. Posebej je treba poudariti, da je v slikanju razmerja Zale do umetnika posegla pisateljica v nam že iz Zupančiča znano razmerje med umetnikom in žensko. Tem ljubezenskim tragedijam se pridružijo še udarci Zaline usode iz njenega domačega kraja, z zasedenega ozemlja v slovenskem Primorju, posebej pa še smrt prijate-teljice Jožice. V risanju osebnosti junakinje Zale vidim prav za prav dva precej različna, celo bi rekel nalomljena dela, ki sta skoroda vsak zase celota in glede na celotno podobo glavne osebe gotovo preveč različna. V prvem delu vidimo pred sabo močno dekle, veselo, živahno, duševno in telesno skoiro pieveč idealno risano žensko bitje, ki z vedro življenjsko zrelostjo odbija manjše udarce in išče za pravim možem. Uredniku-umetniku se daruje s svojim duševnim izživljanjem tako, da ostane za druge može predvsem le njena telesna plat te močne osebnosti. Ta razklanost Zaline osebnosti se kaže v vsem romanu. Prav ta dvojnost risanja njenega značaja in življenja je vzrok, da se je po razočaranjih nad moškimi končno le prehitro odločila za zakon z Vranom, ki je v njem čutila nekaj pesniškega duha, ki si ga je od moža tako želela. Toda šele pozneje je spoznala, da je tudi Vran eden izmed tistih sodobnih moških, »ki je imel navado meriti vse po želodcu«. To zadnje je vzrok, da je z njim Zala zabredla v strašno razrvano zakonsko življenje. Ta, v romanu psihološko mnogo premalo osnovana prehitra Zalina odločitev za tak zakon, tepe potem Zalo do popolne izmučenosti in obupa. Nadaljnje oblikovanje Zalinega značaja v tej smeri je bilo nemogoče, zato se je v nji drugič prelomilo, ko ji je materina duša iz onega sveta govorila: »Hči moja, za trpljenje smo rojeni«. S tem etičnim načelom o rojstvu za trpljenje vrne pisateljica Zalo zopet njenemu možu, ki jo je tako kruto varal. Tako po-zabljenje vseh moževih pregreh in žrtev istemu možu je morala pisateljica porabiti, da je Zalin značaj zopet uravnovesila in s tem oprala krivdo njenega prejšnjega zgrešenega življenja, zlasti zgrešenega koTaka v zakon. Tako se zgoraj omenjeno na-lomljeno dejanje in neenoten Zalin značaj V6aj za silo zopet popravi, dasi je psihološko zelo problematičnega značaja. Dvojnost psihološkega risanja Zalinega značaja se kaže tudi v zunanjem slogu romana. Prvi del romana je namreč zelo romantičen, v drugem pa je slog realen, mestoma celo naturalističen. Pisateljica je narisala vse značaje tipično žensko: ženske osebe nasploh idealno dobre in vdane in ljubeče, moške pa kol sebične razvratneže. Zala raste tako rekoč iz sebe same v dobro, potem v zlo, pa zopet v dobro, iz česar je nastala zgoraj omenjena razklanost v romanu. Psihološko bi bilo vsekakor razumljiveje in pravilneje, da bi Zala rasla samo v eno cd teh dveh možnosti, in to enotno. Socialno stran v romanu je pisateljica zagrabila s povsem realne strani. Napisala nam je namreč s tem romanom dobršen kos današnjega sveta iz sodobne človeške družbe; zlasti se je lotila »likanja naše povojne razrvane meščanske družbe in posebej še sodobne mladine, »ki so ji odpoved in žrtve malo znani pojmi«. Brez nalomljenosti Zalinega značaja bi bila ta podoba sodobne povojne družbe in posebej še Zalina zgodba v tej družbi mnogo resničnejša, popolnejša in tudi literarno tako kvalitetno kakor tudi stilno boljša. Roman »Živa plamenica« je končno pomemben tudi a slovenskega narodnostnega zrelišča. Zala je namreč slovensko dekle, ki je odšlo iz domovine za službo in jo dobilo »na jugu«. V tej odmaknjenosti Zale od naše narodne celote vidim precejšno opravičilo za Zalino življenje in delo, kakor nam ga je Husova narisala. Njena usoda v ločitvi od slovenske narodne skupnosti je strašna, a življenjski resnična. Tudi v tem vprašanju se moramo Slovenci ob tem romanu globoko zamielitil Saj vemo, da je žrtve, kakršno je pokazala Zala, zmožno samo izredno močno dekle. Kaj pa ee v svetu zgodi z zna-čajno šibkimi našimi dekleti, vemo predobro. — Odlične Pengovove ilustracije prav lepo ponazoruje-jo znamenitejše dogodke v fabuli tega romana. F. J. * Družba svetega Mohorja In Slovenska krajina. I. Škafar je v posebni brošuri sistematično obdelal pomen Mohorjeve knjige za Slovensko krajino od leta 1868 do prevrata in od prevrata do danes. Z natančnimi statističnimi podatki je dokazal, kako je naraščalo število mohorjank v Prekmurju od leta 1868 do 1919 in kako je nato med svetovno vojno padlo, sc potem ob prevratu močno dvignilo, v zadnjih letih pa neverjetno nizko padlo. Dobro je poudaril, da je Mohorjeva k,n|iga edina pred prevratom vzdrževala kulturne stike med Slovenci to-stran Mure in onostran nje, in to ne samo med izobraženstvom, marveč tudi med preprostim ljud- stvom, ker je Mohorjeva knjiga neposredno vplivala na ljudstvo samo, saj je pred prevratom v 52. letih prišlo v Prekmurje 50.000 Mohorjevih knjig. Drugič pa je v brošuri pisec nedvomno izpričal, da so imeli pri prosveti prekmurskega ljudstva največ zaslug duhovniki, zlasti: Žižek, Borovnjak, Ivanocy, Klekl in Baša. Ob ugotovitvi, kako strašno je padlo število naročnikov na Mohorjevke prav v zadnjih letih, pa se moramo vsi Slovenci ne samo zamisliti, marveč tudi spoznati svojo veliko narodno dolžnost, da temu revnemu Ijustvu v Prekmurju ludi dejansko pomagamo do čim večjega razširjenja Mohorjevk med njim. Kauer • Janez Kalan, »Bodi luč«, javna izpoved bivšega brerbožnika. Tretji zvezek Delavske knjižnice, ki jo je izdala in založila ZZD, prinaša piščevo avtobiografijo, kako je iz navdušenega socialnega demokrata postal katoličan. Delce je za sodobno delavsko življenje in vprašnje zelo pomembno, saj nam kaže, kako socialna demokracija po vsem svetu razpada, prehajajoč ali v komunizem ali v kato-ličanstvo. Prevajalec je napisal še dodatek, ki v njem kaže sodobnemu delavcu pravo pot k Bogu, poudarjajoč zlasti ljubezen, ki bo pomagala zatiranim do pravice, vsem ljudem do dostojnega življenja in bo današnji socialni nered preobrnila v pravi red. Veliko delo piše italijanski pesnik in član akademije Lucio d'Ainbra. Te dni bo izšla namreč dru-a knjiga njegove pete trilogije »Trilogia delle Om» re«. Pisatelj jo zamislil sedem trilogij, filozofsko-pesniški pogledi na življenje in v obliki romana. Ta peta »Trilogija senc« se deli kot prejšnje v tri knji-e. Prva je »Ombra delle glorie« (Senca slave), ruga »Ombra dell'amore« (Senca ljubezni), tretja »Ombra della vita« (Senca življenja). Zadnji dve trilogiji bosta »Trilogia sociale e spiritualc« (Socialna in duhovna trilogija) in »Socicta c Dio« (Družba in Bog). Vsebina jc zajeta žc v naslovih. Delo jc obširno zamišljeno, ni pa množice preveč 73'clo. Šola lakirjev pod zemljo Mussolini in Hitler gledata veliko parado. Velika parada pred Hitlerjem v Rimu. Pred častno ložo koraka italijanska pehota v paradnem koraka. Resne papeževe besede: Ali bo Evropa še krščanska ? V začetku meseca majnika je papež sprejel v posebni avdijenci člane osrednjega sveta družbe za razširjenje vere. Pri tej priliki je papeža pozdravil kardinal Fumasoni Biondi, prefekt kongregacije »De propaganda fide«, ki je naglasil, da je lansko leto delo za razširjenje vere mnogo bolj napredovalo kakor prejšnja leta. Papež je na to odgovoril ter dejal: Zahvalil se je za veliko tolažbo, ki eo mu jo s tem napravili ■ ,»- • • • v '• . 4 . 4 I • - - k . • k ■ v - » . »V * * " " ' * "i , J .... '-i . J , , Zato tudi oče krščanstva nima dovolj besedi, da bi se primerno zahvalil za veliko tolažbo. Papež pa, tako je nadaljeval, se sprašuje: Ali bo Evropa čez 50, 100 ali 200 let še krščanska zemlja? Ali bo ta lepi naziv prevzela kaka druga celina? Nato je papež podrobno govoril o .... sliki, ki jo dandanes nudi Evropa. Mnogo je že ljudi, ki več ne poznajo božjih zapovedi ali pa jih nočejo poznati. Mnogo jih je, ki nočejo biti le brez Boga, marveč hočejo biti celo proti Bogu. Ne vemo, kaka bo prihodnost. Tolažilno za nas pa je, da vemo, da je prihodnost v božjih rokah. Ljudje so govorili, da je zadnja velika vojna zadnja vojna na svetu, da je z njo konec vseh sporov. V resnici pa je bila svetovna vojna le povod za peklensko zmedo in razdor v Evropi. Vkljub vsemu temu pa ne gre, da bi sedanjost obžalovali, kakor tudi ne gre, da bi jo hvalili. Papež hvali Boga in se mu zahvaljuje, ker ga je postavil v te ča6e in to dobo. Pa tudi mladini malce zavida, zlasti pa najmlajšim, ki imajo pred seboj še vso veliko prihodnost. Bližnja prihodnost bo morda še trda in grenka. Vendar pa že vidimo, kako se razcveta upapolno misijonstvo, češčenje presv. Rešnjega Telesa in pa mlada Katoliška akcija. K sklepu je sveti oče vsem čestital, da so premagali težave, nakar jim je podelil apostolski blagoslov. Tibet je za Evropca še dandanes dežela polna ugank, saj ni čuda, ko pa le redkokdaj kak Evro-pec pride v to deželo. Kakor poročajo iz Londona, se je pred kratkim posrečilo trem mladim Angležem priti v skoraj neznane kraje južnovzhodnega Tibeta. Prebivali so po večini v šotorih, ki so ji postavljali, kakor je potreba nanesla. Nekega večera so Angleži že postavili svoj šotor in začeli pripravljati prenočišče. Dva sta pripravljala ležišča in večerjo, tretji pa je 6topil na težko dostopno malo višino, odkoder je hotel 6 svojo filmsko kamero napraviti nekaj posnetkov. Ko je ves zatopljen filmal lepe naravne prizore, ga je naenkrat napadla manjša gruča divjih mož, ki so bili videti razbojniki. Ti ljudje so živeli menda le od ropa. Za bakreni drobiž, ki so ga dobili pri mladem Angležu, so se skoraj stepli, medtem ko se za njegove bankovce niti zmenili niso. Mladega Angleža je zabavalo, kaj poreko, če jim pokaže za 2000 funtov bankovcev. Pa se je moral prepričati, da so bili nanj skoraj hudi, češ da jih hoče imeti za norca. Pač pa so mu pobrali posodo s filmsko kamero, ker jim je prav prišla, da bodo v njej hranili moko. Kasete pa so menda mislili porabiti za kako kuhinjsko posodo. Močno so bili veseli, ko so dobili ta plen, ker so mladega Angleža kar pustili, naj gre, kamor hoče. Po tej dogodiščini je mala angleška ekspedi-cija postala bolj previdna. Hoteli so priti v podzemsko tibetansko mesto ter poizvedeti, ali je res kje kako tako mesto. Preoblečenim ee je nazadnje posrečilo res priti v to mesto, katero v kratkem opišejo v svojih poročilih, ki so jih bili poslali v London. Visoko na gori, z razgledom daleč tja čez vso deželo, kakor Tibetanci tako radi grade svoje naselbine, stoji nekako samostanu podobno poslopje, kjer je vhod v tisto podzemsko mesto. V tem podzemskem mestu pa prebiva le 800 ljudi, ki pripadajo neki skrivni družbi. Teh 800 ljudi prebiva v podzemskem mestu ob cestah, ki so narejene skozi notranjost gore. To mesto je staro najmanj 100 let, skrivna družba pa, ki je dala to mesto zgraditi, deluje že najmanj 800 let. Prebivalci tega mesta se prav nič ne brigajo za svoj vsakdanji kruh. To skrb kakor tudi skrb za stanovanja, imajo njihovi sužnji, ki morajo zanje vse delati. Vse mesto pa je v praksi lastnina poglavarja te skrivne družbe. V mestu prebivajo moški, ženske in otroci. Prišli so v to mesto, da bi se izurili za fakirje. Ta šola je težka in je ne prestane vsakdo. Prenašati morajo najhujše telesne muke, pa jih ti ljudje prostovoljno sprejemajo. Kajpada tega ne prenese vsakdo, zaradi česar jih mnogo tudi umrje. Vsako leto pride v to mesto najmanj 300 no- Dvoboj z lokomotivami V mestu Goliad v severnoameriški državi Teksas sta se iz ljubosumnosti sporekla dva strojevodja, ki sta dotlej bila velika prijatelja. Napovedala sta si dvoboj. Domenila sta se, da se bosta dala kar z lokomotivami, ki sta jih imela na razpolago. Vsak na svoji lokomotivi se je odpeljal ven na progo, kjer sta z vso paro začela voziti drug proti drugemu. In še dovoljenja svojih že lezniških družb nista prosila. Tudi prič in se-kundantov nista vabila. Posledica je sedaj ta, da 6ta obe lokomotivi razbiti, ona dva pa sta vsa obvezana v bolnišnici. Če se zgodi, da bi ozdravela, kar pa ni še čisto gotovo, bosta morala še pred sodišče, ki ju bo oba krepko zašilo. Železniška družba, ki ima veliko škodo, menda ne pričakuje, da ji bosta plačala ]x>kvarjeni lokomotivi, še manj pa ju pričakuje nazaj v službo. Morski valovi udarili na Antiohijo Veliko mesto Antiohia v Siriji je postalo žrtev velikih morskih valov, ki so udarili čez bregove in mesto hudo prizadeli. Take nesrečo mesto že več desetletij ni doživelo. Iz Aleksandrije poročajo o tej nesreči tele podrobnosti: Zjutraj je sonce še veselo vzhajalo nad Anti-ohio. V jutranjih urah pa se je nebo malce stemnilo in zamrežilo. Od morja je začel pihati precej močan veter, ki pa je postajal vedno silnejši. Nazadnje je od morske strani začel divjati tak vihar, da človek skoraj ni mogel po cestah po- Št. 125. Pogrebna slovesnost za Athelstanom Od druge strani je medtem prihajal čuden sprevod. V slovesnem sprevodu je šla velika množica klerikov, prepe-vaje pretresljive pogrebne žalostinke, noseč s seboj na nosilih mrtvega Athelstana. Nesli 60 ga mimo izobčencev poko-pat na grad Conings-bourgh. Vsi so se spoštljivo odkrili in gledali za mrtvaškim sprevodom, dokler ni izginil. Nato je Locksley prisrčno spregovoril črnemu vitezu: »Brez vaše pomoči bi ne bili vsega tega dosegli, gospod. Zato sprejmite od našega plena, kar se vam zdi!« »Prav rad,« je odgovoril črni vitez. »Izbral sem si viteza de Bracy. Prosim vas, da mi daste pravico, da smem z njim storiti, kar hočem.« Lockslcy je molče prikimal. Črni vitez pa je nadaljeval ujetemu vitezu: »Dam ti prostost, de Bracy! V prihodnje pa se varuj! Svarim te!« De Bracy sc je molče priklonil in se obrnil, da bi odšel. Izobčenci pa so ga začeli na vse načine psovati in grditi. Ker pa jc de Bracy zasmehljivo in ponosno dvignil glavo, se ie zdelo, da bodo zdaj zdaj planili nanj. Rezek Luckslcyjev ukaz pa je duhove pomiri! in napravit red. konci hoditi. Vihar je vedno bolj naraščal. Z vsakim novim sunkom je bil hujši. Čez kako uro pa je zdivjalo v zraku. Orkan je začel divjati nad mestom. S strašnim truščem je metal strehe s hiš, premetaval vozove in avtomobile, podiral spomenike in jih uničeval. V mestni tržnici je nastala taka zmešnjava, da so žvenketale šipe in se je streha udirala nad tržnico. V tistem hipu pa je začelo strahovito liti. Utrgal se je oblak. Lilo je tako nagosto, da človek niti en meter predse ni videl. Odtočni kanali po ulicah niso mogli več požirati silne vode, ki se je začela razlivati po cestah. Kmalu je 6tala voda na ulicah več ko meter visoko. In vendar je vse skupaj bilo šele začetek mnogo strašnejših prizorov, ki so sledili. Naenkrat je po vsej širini mesta udarila od morja morska voda in morski valovi so pljusknili čez bregove v nesrečno mesto. Močni in visoki valovi so najprej butnili v male hišice, ki so stale na obrežju. Te male zgradbe seveda niso mogle zadržati silnega navala razdivjanih morskih valov. Morski vaiovi so te hišice kar odnesli v morje z vsem, kar je bilo v njih. Nato so valovi znova udarjli na mesto ter razlili nad njim ne le silne množine vode, marveč tudi cele tone zabojev, raz-cefranih desk, tramov in raznega blaga. Vse to je valovje treščilo na ulice nesrečnega mesta ter na hiše. Morje se je tako silno zaganjalo v mesto, da je kmalu izpodjedlo deset velikih stanovanjskih hiš, ki so se kmalu podrle in sesedle ter pokopale v svojih razvalinah vse, kar je v njih prebivalo, in tudi tiste nesrečnike, ki so v teh velikih hišah iskali zavetja. V tem strašnem navalu morskih valov nad mestom je bilo vsakršno človeško reševanje nemogoče. Tudi reševalno društvo ni moglo nič pomagati. Vse je le čakalo, da se elementi umire, da bo potem mogoče začeti reševati, kar bi se še rešiti dalo. Vihra pa je trajala celo uro, nakar se je šele toliko pomirilo, da so mogli začeti misliti na reešvanje. Število ponesrečncev je nenavadno veliko. Silno mnogo ljudi je več ali manj poškodovanih. Vse bolnišnice v mestu so prenapolnjene. Takoj so odprli zasilna zavetišča, ki vanje spravljajo nesrečnike, da jih vsaj za silo oskrbe. Pravijo, da ie najmanj 600 ljudi precej hudo poškodovanih. Med njimi jih je 10, ki svojih poškodb ne bodo prenesli. Ko je to poročilo bilo 8. t. m. oddajano, je bilo poročano, da so do tistega časa izpod razvalin izvlekli 24 mrličev. Kajpada je jasno, da je pod razvalinami razdejanih hiš še mnogo več mrtvih, ki jih še niso mogli odkopati. Veliko je ljudi, ki jih svojci pogrešajo. Premnogo jih je brez dvoma vzelo 9 seboj morsko valovje, ki je poplavilo mesto in se nato divje zagnalo zopet nazaj. Šele čez dalj časa se bo vsaj približno dalo dognati, koliko je človeških žrtev in katere so. Oblasti so takoj organizirale veliko skrbstveno akcijo za pomoč nesrečnemu prebivalstvu. vih prebivalcev, ki žele obiskovati fakirsko šolo, pa vendar mesto nič ne zraste. To pomeni, da jih vsako leto najmanj 300 pomrje, ker ne zmorejo vseh naporov. Vkljub vsem tem žrtvam je marsikaj tega, kar se ljudje tukaj uče, navadna gola sleparija. Navadno se uče tukaj tudi trikov, ki so precej podobni navadnim »čarovnijam« kakega evropskega »čarovnika«. Seveda se uče tudi »pravih fakirskih« trikov. Za to pa je treba mnogo po. guma, odločnosti in pa tudi samosugestije. Če med izvajanjem kakega trika človek izgubi 6amo eno teh treh lastnosti, je navadno mrtev. To pa se dogaja le začetnikom, katerih toliko pomrje. Ko pa so učenci dovolj sposobni za samostojne nastope, jih poglavar skrivne družbe razpošlje po svetu, nekateri morajo iti celo daleč tja v notranjo Indijo in Kitajsko. Tam zunaj ti fakirji na javnih cestah razkazujejo svoje umetnije in pobirajo denar. Marsikdo tem tibetanskim fakirjem daje velike vrednosti, katere pa zvesto prineso domov svojemu poglavarju. Ta s tem nabranim denarjem skrbi za preživljanje in potrebščine svojega podzemskega mesta, nekaj pa mu ostane. Nihče pa ne ve, kje ima te zaklade skrite. Zlogovna križanka Vodoravno: 1. svetopisemsko mesto, 4. del poslopja, 6. pomembnejše mesto v srednji Evropi, 9. vodna žival, 10. druga beseda za smeš-nico, 11. vzrok bolečine, 12. skrajšano moško krstno ime, 13. druga beseda za cunjo, 15. ^dr<8Milna vrtna rastlina, 16. vrsta pokrivala, 18. pomembnejše vseučiliško mesto v Nemčiji, 19. večja utežna enota, 20. druga beseda za okence, 22. tuja beseda za vodno vršino, 23. važnejše pristanišče v Kvarnerskem zalivu, 25. enako se glaseči konci posameznih vrstic v pesmi, 26. druga beseda za veter, 27. del telesa, 28. turški sodnik, 29. pomembnejši kraj pri Zidanem mostu, 31. druga beseda za leseno mlinsko korito, 32. druga beseda za upanje, 34. preprosto prometno sredstvo, 35. domača žival, 36. skrajšano ime za važen jugoslovanski zaliv, 38. naslovna oseba iz Svensono-vih mladinskih povesti, 30. živalska noga, 4)1. vrsta maščobe, 42. pomembnejše jezero v Abesiniji, 43. del človeka, 44 pogosta trebušna poškodba, 45. del roke, 47. sodobni slovenski književnik, 48. skrajšano moško krstno ime, 50. vrsta padavine, 51. manjše slovansko božanstvo, 52. tuja beseda za veliko azijsko državo, 54. delavec za sramotno nizko plačo na Kitajskem, 55. svetopisemski kraj, 57. tuja beseda za zvezo, 58. pomemb-i nejši pritok reke Drine, 59. del obraza, 60. ribiška potrebščina, 61. druga beseda za vrednost, 63. najdaljša reka v Jugoslaviji, 64. pomembnejša Finžgarjeva povest, 66. manjši kraj v občini Radomlje pri Kamniku, 67. stopljena in strnjena ruda iz ognjenikov, 68. kartažanska vladarica, 70. del nekdanje Bosne, 71. tuja beseda za pisarno, 73. čistilni pripomoček, 74. skrajšano žensko krstno ime, 75. obvodna žival, 76. tuja beseda za gospo. Navpično: 1. važnejši potok in istoimen-i ska vas v Selški dolini, 2. druga beseda za raz-i dobje, 3. duhovniško opravilo, 4. kuhinjska zelenjava, 5. druga beseda za preprosto leseno zg»adj bo, 6. druga beseda za soprogo, 7. važnejša reka v zahodni Rusiji, 8. pomembnejše mesto v Albaniji, 14. pomembnejša država v srednji Ameriki, 15. zdravilna vrtna rastlina, 17. druga beseda za drevesno volno, 18. manjši kraj pri Bohinjski Bistrici, 19. leseno korito, 21. druga beseda za pomoto, 22. druga beseda za nižavo, 24. vrsta eksotičnih dišav, 30. druga beseda za seznam vsebine, 31. tuja beseda za težko delo, 33. skrajšano moško krstno ime, 34. pomembnejši kraj pri Mariboru, 35. ženska oseba iz Svetčeve zgodovinske povesti, 37. tuja beseda za naslanjač, 38. važnejši kraj pri Igu, 40. velika zgradba, 46. pomembnejše mesto v Španiji, 47. obvodno grmičje, 49. druga beseda za sobico, 50. druga beseda za grapo, 51. del jedilnega orodja, 53. druga beseda za pri-rodo, 54. tuja beseda za premično steno na gledališkem odru, 56. druga beseda za nakup, 62. druga beseda za običaj, 63. druga beseda za mlado rastlino, 65. popoldanska jed, 66. gozdna rastlina, 67. indijanska lovilna priprava, 69. nevestin delež, 70. pomembnejša reka na Gorenjskem, 72. prestolno mesto italijanskega imperija. REŠITEV KRIŽANKE: MAJ. Vodoravno: 1. Veliki Gaber, 10. oda, 12. Uda, 14. Uri, 15. gib, 16. maj, 17. liv. 18. Aca, 19. la, 21. Ak. 22. Ana, 23. li,' 24. mit, 25. dar, 27. il, 28. oj, 29. anatema, 30. je, 32. Ra, 33. kol, 35. led, 36. al, 37. Sava. 38. Arij, 40. ure, 41. bar, 43. Oka, 44. Koc, 45. Izo, 46. nag, 47. Jan, 48. olika, 50. loj, 51. ali, 52. pilot, 53. Ida, 54. re, 55. Mani, 56. bon, 57a. Ig, 59. I(van) C(ankar), 60. atej, 61. Osa, 62. Ču, 63. Apače, 67. remi, 71. borec, 73. etan, 74. roka, 75. pac, 76. Avar. Navpično: 1. vogal, 2. edicija, 3. Laba, 4. Kuni, 5. Idaho, 6. gaj, 7. bula, 8. Erinija, 9. ri-val, 11. pelinovec, 13. Dekameron, 20. Atala, 21. Adela, 24. makaroni, 26. radikali, 28. Oranija, 31. elizija, 34. Brazilijec, 37. sukalec, 39. Jagodič, 41. biline, 42. rokoborec, 48. opat, 49. Atos, 54. Ri-har, 55. ma, 57. na, 58. gusar, 63. Abo, 64. pok, 65. ara, 66. čep, 68. eta, 60. Mav, 70. Ina. Češitoslov. Orli pridejo v Ljubljano V dneh od 26. do 29. junija bo v Ljubljani veliki mednarodni mladinski tabor, ki ga bo priredila naša največja organizacija, Zveza fantovskih odsekov, Za ta mladinski tabor se je prijavilo veliko število udeležencev iz raznih tujih držav. Prijavili pa so se tudi naši slovanski bratje. Ze pretekli mesec so češkoslovaški katoliški listi objavili v svojih rubrikah povabilo, naj se češkoslovaški Orli udeleže izleta v Jugoslavijo v čim častnejšem številu. Člankarji poudarjajo, da Čehoslovake dandanašnji vežejo a slovenskimi brati najožje vezi. Češkoslovaški Orli so vedno z bratovskim sočustvovanjem spremljali boj jugoslovanskih bratov za samostojno življenje. Poudarjajo, da so jugoslovanski Orli trdno vztrajali pri svoji nezlomljivi volji, » katero so si bili odločeni ohraniti samostojne katoliške telovadne formacije, samostojno, katliško javno življenje. Razen tega , .'.'. ... .'."•...«,'' ' , . ki morajo češko- slovaške in jugoslovanske katolike čim tesneje povezati med seboj, prav posebno pa še s slovenskimi katoličani, s katerimi so Čehi že od nekdaj vezani z najbolj vročo in gorečo bratovsko ljubeznijo. Češkoslovaški katoliki naj zato na mednarodnem mladinskem taboru Zveze fantovskih odsekov dokažejo z nedvomno in prepričljivo manifestacijo, kako zelo so vdani narodu, ki se jim je bil že vsa leta razodeval kot najmilejši in najbližji Član slovanske družine, s katerim so vselej občutevali skupno usodo, skupne žalosti in skupno veselje, radosti, boj in bridkosti. Češkoslovaški Orel bo poslal na mladinski tabor nekaj posebnih vlakov. Ob tej priliki bodo udeleženci mednarodnega mladinskega tabora lahko preživeLi v Jugoslaviji, ki je — kakor pravijo češkoslovaški listi — ena najkra6nejših dežela v Evropi — nekaj nepozabnih dni. Poskrbljeno bo tudi za razne izlete, tako na Bled ter na Sušak k morju. Bratje Čehoslovaki, s katerimi tudi nas vežejo drage spone vzajemne vdanosti, ljubezni in spoštovanja, bodo med nami te dni preživeli v enaki gostoljubnosti, kot so preživljali taborne dni naši slovenski katoliški telovadci, Orli, v časih, ko so bili gostje češkoslovaškega Orla, zlasti ob času nepozabne veličastne prireditve v zlati Pragi. Druži nas ista katoliška miselnost, druži nas ista slovanska kri, družijo nas čustva, za katera vemo, da so obojestranska. Sprejeli jih bomo z veseljem in jim pokazali, da nas ne loči nič drugega kakor samo zemeljske meje in razdalje. Po srcu in po mislih pa smo vselej skupaj, mi med njimi in oni med nami. Mednarodni mladinski tabor mora postati v nekem smislu tudi najjasnejša manifestacija češko-slovašlko-jugoslovanskega bratstva, vzajemnosti, ki jo še bolj plemenitijo najboljša skupna katoliška načela in miselnost, ki dviga človeškega duha ter zemeljske simpatije potrjuje s pečatom duhovnega občestva. Celjski kulturni teden Razstava likovne umetnosti Brošura, ki so jo izdali organizatorji celjskega kulturnega tedna za boljše razumevanje teh lepih prireditev, vsebuje tudi zgoščen članek prof. dri šijanca o celjskih umetnostni spomenikih iz minulih dob. Njegovo naštevanje umetnin, ki pričenja z artefakti Brodarjevega pračloveka z Olševe, končuje že z rokokojem druge polovice 18. stol. Kar omeni mimogrede še iz naslednjih desetletij, so le še nepomembni izdelki zidarske in kamnoseške obrti. Celje je v dobi, ko so se prebujale nacionalne sile m merile politične moči narodnih nasprotnikov, umetniško usihalo, da šele z osvobojenjem požene kali umetniške rasti. Umetniško življenje je sicer tudi drugod po naših krajih v 19. stol. propadalo, toda vpričo Langusa in Wolfa na Kranjskem, Tominca na Goriškem, Pernharda im Progarja na Koroškem je mizerija na juž-nem Štajerskem le še večja. Tudi nemška gospoda ni bila nič na boljšem in ni čutila potrebe po lepoti v umetniško izdelanem liku; vsaj v zadnji Zanggerjevi knjigi, ki tako vneto išče vrednot v življenju nemških sorojakov, ne najdemo o tem nasprotnega sporočila. Nekateri boljši meščani so pač zbrali kaj starejših umetnin, toda sožitja s sodobno umetnostjo ni bilo in potrebe po takem sožitju ni nihče izpričeval. Zadostoval je izdelek diletanta in kakoT so se muziku Zanggerju zaradi njegove privrženosti Wagnerju posmihali, tako je zadostoval za okras "salona> akvarelček dobro vzgojene gospodične ^tteefrkfc. Na slovenski strani ni bilo boljše, in šele v zadnjih letih pred vojno (romanje na 1. slov. um. razstavo!) je polagoma, prav pola-»''RVfln^' začela iskati umetnina vstopa v hišo slo-'"'ttehi/kega prvaka. Oba velika umetnika iz celjske okolice, Berneker in Tratnik, sta iskala obstanka drugod po tujini in domovini. Danes pa je slovenski celjski meščan že dober odjemalec slovenskega umetnika in celjska posest sodobnih umetnin je kar znatna. Kako zelo si želi Celjan vpogleda v umetniški svet, kaže pa najbolj razstava na kulturnem tednu, ki jo je že do četrtka opoldne, tedaj do poldneva petega dne, kar je bila odprta, obiskalo nad 1600 ljudi. Zelo natančna žirija pro. Kosa, dr. šijanca in upravnika Zormana je izbrala izmed predloženih 55 slik in kipov, ki jih našteva katalog v brošuri »Celjski kulturni teden«. Ko je žirija svoje delo opravila, so pa razstavijalci dodali še druge stvari, kar je morda v škodo kvaliteti cele razstave — pri tem gotovo ne mislim na Didkovo kolekcijo, ki je za žirijo prepozno dospela —, pa dela razstavo zato po-nčnejšo. Razstavili 90 umetniki, ki so doma iz Celja in okolice, pa najsi sedaj snujejo in delajo drugod, potem pa taki, ki so prišli iz drugih krajev in si izbrali (ali jim je bilo izbrano) Celje za bivališče. Razstava je pomembna, ker France Tratnik in Ivan Napotnik že dolgo nista pokazala tako številnega opusa, ker so bogato zastopani Zoran Didek, Dore Klemenčič in Albert Sirk, ker nudi vpogled v splošnosti manj znane celjske delavnice Mirka Modica, Cvetka Ščuke, J. Grašerja in gospe Pristovšek-Fišer-jeve, potem pa, ker odkriva mladega nadarjenega kiparja Edvarda Salezina, ki je doma lz trboveljskih revirjev in je ravno dobro prišel z zagrebške akademije. Fran Tratnik je pokazal Celjanom že v Ljubljani in Rimu razstavljene stvari: sedeči polakt, risbo V livarni in Doječo mater, potem več spominov na svoji lanskoletni veliki figuralni kompoziciji za bežigrajsko šolo, nekaj odličnih novih portretov in idealizirano poprsje celjske grofice Katarine po nekem starejšem (ne sodobnem) bakrorezu. Delo, materinstvo ln ljubezen so še vedno snovi Tratnikovega upodabljanja, interes za plastično oblikovanje telesa ter premišljeno kompozicijo predmeta in barvnih ploskev njegova formalna izpoved, v vsem pa se kaže tisto odkritosrčno čustvovanje, ki je lastno štajerskim Gorenjcem; Tratnik je iz zgornje Savinjske doline. Ivan Napotnik, doma iz okolice Šoštanja, kjer stalno biva, je naš najljubeznivejši kipar, med umetniki pa eden utemeljiteljev povojnega stila; čeprav ga uvrščamo med prve glasnike ekspresioniste, je ostal Napotnik vedno izrazit kipar-plastik, ki pa ljubi na vzboklinah svojih izdelkov naravno barvitost materiala in zdaj včasih svoje kipe tudi rahlo polihromira. Trdno je zasidran v svojem umetnostnem nazoru, ki je danes isti kot pred 20 leti, in vedno znova se vrača tudi k priljubljenim motivom matere in otrok Prav zato je Napotnik vedno pristen in nikoli narejen. Didek in Klemenčič sta gotovo s svojimi olji zelo dvignila kvalitetni nivo te razstave. Razstavljata največ krajino, tudi portret, Didek ima nekaj grnfičnih likov. Klemenčič pa štiri perorisbe. Didek ima široko barvno potezo, s katero modelira, osenčnje in poudarjn linijo. Klemenčič ljubi širše ploskve in pro-zornejše ozračje. Sirk, ki deluje zdaj v Celju, je v svojih marinah še stari kolorist. prav tako spada v to vrsto portret gospe v gorenjski noši. Zelo dobri st« kompoziciji Kraške Madono. in V ateljeju, kjer je glavni poudarek v liniji, pa bi vendar radi spoznali tudi obraze teh likov. V krajinah njegove nove celjske domovine je našel Sirk novo snov, polno topline. Modic, ki je Celju najbolj zvest, je zelo skromno zastopan z dvema slikama. V ščuki in Grašerju ima mladina solidna umetnostna vzgojitelja. Mnogim obiskovalcem pa gotovo ugajajo nežne poteze izpod roke edine žene na razstavi, gospe Pristovškove. Kipar Salezin razstavlja poleg ICoporčevega portreta in ženskega akta še dve otroški glavici. Mislim, da se ne motim, če sodim, da se bo Salezin dostojno uvrstil v skupino naših mlajših kiparjev, ki razstavljajo v zadnjem času pri neodvisnih in ki toliko dobrega obetajo. Celje ni več slovenska umetnostna provinca, postalo je eno središče. M. M. Mednar. zastopniki tuj- ^ skega prometa v Ljubljani Ljubljana, 10. maja. Poročali smo že o obisku mednarodnih potniških ravnateljev ter zastopnikov tujsko-prometnlh ustanov v Sloveniji, ki so prišli v naše kraje na povabilo tukajšnje Zveze za tujski promet ter mariborske Tujsko-prometne zveze. Gostje, 23 po številu, 60 si najprej ogledali krajevne zanimivosti na slovenskem Štajerskem, v nedeljo pa so obiskali Dolenjske toplice, kjer so se tudi kopali, nato so si ogledali Žužemberk, Stično in Višnjo goro, kjer so jim fantje pripravili pravo »šrango«, dekleta pa so jim poklonila cvetja. Na »šrangi« so fantje zahtevali nič manj in nič več, kakor da Višnja gora čimprej dobi Zdravstveni dom. Ko so jim domači predstavniki obljubili, da bo Višnja-nom ta želja čimprej uresničena, so mogli tuji tujsko-prometni predstavniki odpotovati. V Ljubljano so dospeli v ponedeljek malo po 2 popoldne. Ogledali so 3i najprej mesto, ob 8 zvečer pa jim je bil prirejen v srebrni dvorani hotela »Union« banket, na katerega jih je povabila mestna občina. Na tem banketu je goste^ toplo pozdravil v slovenščini, francoščini in nemščini g. podžupan dr. Ravnihar, v slovenščini in nemščini predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Marn, za goste pa se je zahvalil g. Beurs, predsednik nizozemske potovalne družbe (Nieve Reise-vereinigung), ki se je, slaveč lepote slovenske zemlje, zahvalil za prisrčen sprejem v Sloveniji Mednarodni predstavniki tujskega prometa so obiskali danes Škofjo Loko in Poljansko dolino, jutri pa obiščejo Kranj, Kamnik, Kamniško Bistrico in Jezersko, za tem pa Bled, Bohinj, Kranjsko goro, Mojstrano in morda še druge tujskoprometne točke Gorenjske. Lep uspeh dobrodelne akade-mi e na bežigrajski gimnaziji Akademija, ki jo v proslavo »materinskega dne« prireja vsako leto društvo »Dom in šola« na III. realni gimnaziji, je tudi letos v moralnem in gmotnem oziru popolnoma uspela pod spretnim vodstvom g. prof. Stoparja. šolska telovadnica je bila polna odličnih gostov, med katerimi moramo posebej omeniti agil-no društveno predsednico podbanovo soprogo go. Klaro Ma j c e n. Vse točke primerno izbranega sporeda so bile izvajane lepo, hitro, brez zamude. Odličen je bil govor o materi, ki ga je imela ga. prof. Olga Sterletova, zelo dobri nastopi solistov in gimnazijskega pevskega zbora, ki ga je g. prof. Schweiger izuril že za težje skladbe, posrečeno izbrane tudi zborne deklamacije in recitacije. Materam posvečena dobrodelna akademija na gimnaziji je res najlepša prilika, da tudi dijaštvo skupno proslavlja svoje največje dobrotnice, za dobre in premožne starše pa možnost, da od svojega prispevajo za podporo revnih in pridnih dijakov, ki so vsega zelo, zelo potrebni. Smrtna nesreča v Kranju V torek zjutraj je izmetaval 47 letni hlapec Lojze Fende pri posestniku Rebolju na Klancu seno iz skednja. Okrog 9 dopoldne se mu je deska pod nogami nagnila, Fende je izgubil ravnotežje in padel na cementni obok. Prebil si je lobanjo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli domači, ki so videli na glavi nezavestnega Fendeta veliko zevajočo rano, zato so poklicali duhovnika iz Kranja, da mu je podelil sv. poslednje olje. Kmalu nato je ponesrečenec izdihnil. Fende je bil priden in pošten hlapec, zato je njegova nenadna smrt zbudila mnogo pomilovanja. Kroni Bolgarski pevski zbor v Kranju. V soboto, dno 14. maja ob pol 9 zvečer priredi Plovdivskl moški zbor v telovadnici v Narodnem domu koncert. Zbor je ustanovil pred 42. leti skupno s slovečim skladateljem Angelom BukoreStljijevom naš ožji rojak pok. prof. Anton BezenŠek in je zbor dane« med najboljšimi v bolgarski pevski zvezi. Plovdiv-sko pevsko društvo jc poleg glasbenega udejstvo-vanja med prvimi holgarpkimi društvi globoko zasadilo plug v ledino jugoslovnnsko-bolgnrskega zbližanja Brntski pevci zaslužijo čim prisrčneiši sprejem in čim prijetnejše bivanje med nami. Uboj na Javorshem Pita Litija, 10. maja. V nedeljo v mraku se ',e vračal z nekega žeg-nanja v okolici Sv. Križa pri Litiji 26 letni posestnikov sin Pograjc Franc iz Lubeža v družbi svojega prijatelja Čoža proti domu. Na tako zvanem »Pilu«, kjer se pota razcepijo proti Javorju in Cerovici, sta se oglasila pri »Kamničarjevih«, kjer včasih točijo domačo pijačo. Tam sta že naletela na družbo pijanih fantov iz okolice, ki so se takoj lotili obeh ter najprvo pošteno pretepli Čoža, ki jim pa je srečno pobegnil na prosto. Nato so se lotili Pograjca, katerega je 26 letni Baje Tone, doma iz Cerovce, z nožem vbodel v prsi tako hudo, da mu je zazijala globoka rana. V nepopisni besnosti mu je potem ta surovež še dobesedno »preštihal« vso levo roko od rame do zapestja, tako da se je Pograjc takoj onesvestil. Ves pretep so uprizorili Bajčevi prijatelji zaradi nekih deklet. — Upravitelj gozdnega vele-posestva »Reka« g. Žitko je nato z motornim kolesom šel v Litijo po zdravnika g. dr. VI. Orla, ki se je pripeljal z avtom na Javorski Pil, kjer je smrtno ranjenega Pograjca za silo obvezal ter odredil njegov prevoz v bolnišnico, kamor so Pograjca v ponedeljek zjutraj prepeljali. V ljubljanski bolnišnici pa je Pograjc podlegel ranam. Pijani razgrajači so po pretepu izginili iz hiše ter so baje zažgali v Štorovju neko s slamo krito bajto, katero so na 4 straneh podžgali s predivom, tako da je vsa bajta do tal pogorela. Svetokriški orožniki so takoj pričeli iskati pretepače. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Otroci v prepira izbili sošolcu oho Litija, 10. marca. Ko so se v ponedeljek popoldne vračali iz šole učesici 2. razreda, so se pričeli pred sokolskim domom prepirati. V prepiru je 9 letni Rudi Učakar vrgel koničasto preklo proti 8 letnemu učencu Frickotu Premku iz Grada. Konica prekle pa je tako nesrečno zadela malega Frickota, da mu je ranila levo oko. Zdravnik dr. Orel je nesrečnega fantka za silo obvezal ter odredil prevoz v bolnišnico. Toda že na litijski postaji je fantku levo oko izteklo. Zdravi se sedaj v ljubljanski bolnišnici St. Peter pri Novem mestu V nedeljo, dne 15. maja bosta tukajšnji Fantovski odsek in Dekliški krožek priredila v Mač-kovcu javno telovadbo, združeno z vrtno veselico. Pri telovadbi in zabavi bo sodelovala novomeška godba. Vabimo k tej prireditvi člane in članice sosednih društev in vse prijatelje. Bog živil Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Silvikrlna na svoj amivalnlk. Sllvlkrln, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Wetdnerja. je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast VaSlh las. VaSi koži glave je treba Silvikrina! Y-401-H Teniško prvenstvo za Davisov pokal Jugoslavija:Češkoslovaška 3:2 Zagreb, 8. maja. Danes se je tukaj dokončalo tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Igrali sta ee zadnji igri posameznikov. Vkljub delnemu uspehu prvega dne in neuspehu v igri parov drugi dan, se je zanimanje za izid tekmovanja še povečalo. Današnjim tekmam je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Vse tribune in stojišča stadiona na »šalati«, ki morejo sprejeti 4000 gledalcev so bili nabito polni. Izven stadiona na višinah Šalate pa je gledala tudi velika množica ljudi, ki ni mogla dobiti več vstopnic. Punčec (Jug.) : Menzel (Češkoslovaška) 8:6, 6:1, 6:1, 6:2. Kot prvi par sta nastopila oba državna prvaka. Pred pričetkom tekme je prečital glavni sodnik dr. Krnic izjavo jugoslovanske teniške zveze, v kateri ista razlaga gledalcem, da se je češkoslovaški igralec Menzel za svoj napad prejšnji dan na sodnika opravičil In Hi je le zaradi velike nervoznosti pozabil po kom., .t igri parov podati roko obema jugoslovanskima igralcema. Publika pa s tem nikakor ni bila zadovoljna ter je Menzla zaradi njegovega nešportnega ponašanja ponovno In tudi med igro večkrat izžvlzgala. To je nanj delovalo tako, da ni mogel pokazati vseli svojih sposobnosti, posebno še, ker je bil jugoslovanski prvak odlično razpoložen in prekosil v tej igri samega sebe. Poleg vsega svojega tehničnega znanja se je pa pokazal še sijajnega borca. Pričel je Menzel, toda Punčec mu je prvo igro odvzel. Vendar se Menzel ni dal zmesti ter je z veliko odločnostjo ostal miren. Kmalu je izenačil in povišal celo na 1:5. Šele sedaj je uspelo Punčecu dobiti dve igri zaporedoma in znižati na 3:5. V naslednji igri pa že pripade prvi set Menzlu. — Vse je sedaj pričakovalo gladko zmago Češkoslovaškega mojstra, ki je tako lepo pričel. Nihče ni več računal, da bi se mogel Punčec tako hitro popraviti ter nadvladati četrtega igralca s svetovne tablice v premočni igri. Prekašal ga je odslej za cel razred in mu odvzel v prekrasni igri, ki je navdušila do skrajnih mej vse prisotne športnifte, naslednje tri sete zaporedoma ter s tem stanje v dvoboju izenačil. Borba je trajala cele tri ure in je bila polna krasnih in vzbud-ijivih momentov, ki so gledalce nemalokrat spravljali iz ravnotežja. Gledalci so pozdravljali vsak uspeh Jugoslovana, pa tudi vsak neuspeli nasprotnika, z urnobesnim vzklikanjem, kar je na slednjega neugodno delovalo. Tako so gledalci tudi ttoprineeli svoj delež k tej lepi zmagi. Danes je Punčec prvič premagal Menzla. Vse dosedanje borbe z njim. vedno le na tujih igriščih, je izgubil Zalo je ta uspeh še toliko več vreden, ker kaže napredek tega našega igralca. Milic (Jug.) : Cejnar (Češkoslovaška) 3:6. 7:5, 4:6, 6:2, 2:1 w. o. Kot naslednji par sla nastopila tretji jugoslovanski igralec Mitič, proti Čehoslovaku Cejliaru, kateri je lansko leto premagal dvakrat znamenitega nemškega igralca von Crammn. Oba igralca sta se zavedala, da je njuna borba odločilna za nadaljnje sodelovanje v tekmovanju za Davisov pokal Jugoslavije odnosno Češkoslovaške. Ta težka in odgovorna naloga je doletela ravno oba najmlajša zastopnika obeh držav. Pričel je Mitič, toda z igro ob mreži, kjer jo mnogo grešil, je izgubil važne točke in kmalu je bil Cejnar v vodstvu z 1:3. Mitiču je sicer uspelo še izenačiti na 3:3, vendar dalje ni šlo in je moral prepustiti prvi set odličnemu čehoslovaku. — Tudi v drugem setu je pričel Mitič in vodil že z 3:1, ko je uspelo Cejnarju v ostri borbi z menjn-jočo se srečo izenačiti nn 3:3 in pozneje še 5:5. Tedaj pa je moral prepustiti inciativo uspešnejšemu Mitiču, kateremu je pripadel zasluženo drugi set. Tretji set je pričel Cejnar. Kmalu je prešel v vodstvo proti nekoliko izmučenemu Mitiču in z ostrimi rezanimi udarci ob mreži postavil že 2:5. Mitič je sicer popravil na 4:5, vendar je pri odločilnih udarcih omagal ponovno ter moral tretji set prepustiti nasprotniku. Po kratkem odmoru sta nastopila igralca osvežena. To se je poznalo prav posebno Mitiču. Gledalci so bili v začetku četrtega seta zelo mirni. Očividno so že vsi obupali, da bi še Mitič mogel rešiti čast Jugoslavije v tenisu ter so nekaj časa spremljali nadaljevanje igre v nemali otopelosti. Posebno še, ko je prva igra zopet pripadla Cejnarju. Toda Mitič se je od udarca do udarca boljšal. Nič več ni silil k mreži, kar mu je prej zelo škodovalo, ampak je čakal, da je nasprotnik udaril mehkeje in ga je nato z dobro plasira-nimi žogami presenečal. Kmalu je izenačil stanje na 2:2 in jioteiii v silnem zamahu, ki je zopet spravil gledalce iz mrtvila, dobil zaporedoma točke in ta set. S tem je zopet popolnoma izenačil stanje v dvoboju, tako po igrah in selili. Vsi prisotni, posebno pa še češkoslovaški zastopniki eo bili zelo vznemirjeni, ko sta nastopila igralca v petem in odločilnem setu. Zopet je kot nalašč dobil gladko prvo igro Cejnar Toda poleni jo mahoma popustil in Mitič je z neverjetno sigurnostjo izenačil in povišal na 2:1. To je bilo ločno ob sedmi uri. Tedaj je pri menjanju prostorov češkoslovaški kapetan potegnil iz igre svojega igralca, češ da bo nastala tema in da naj se borba nadaljuje drugi dan. Proti temu so energično protestirali predvsem vsi gledalci, ker je bilo očividno, da so storili to Čehoslovaki Se zadnji tre-niitek pred |>orazo!ii. ki jih je ob vedno boljši igri Mitiča čakal. Vrhovni sodnik in zastopniki jugoslovanske teniške zveze pa so po kratkem posvetovanju odločili, da do konca igre, ki itak ne more trajali več dolgo, še ne more nastopiti mrak. Ker se Cejnar, ki je medtem odšel v slačilnico, ni pravočasno vrnii, je sodnik proglasil MitiČa za zmagovalca. Končni rezultat je torej 3:2 točke za Jugoslavijo, ki se je s tem po težkih in napetih borbah zasluženo priborila vstop v drugo kolo tekniovanin za Davisov pokal. Tako bo v nadaljnjih 14 dneh v Zagrebu drugo tekmovanje, takrat proli reprezentanci Anglije, ki je v prvem kolu premagala Romunijo. Vsi izgie-di so |k> prestopu svetovnega prvaka 1'errvia med profesionale tu zmago Jugoslavije, ker igralci, ki bodo branili barve otočnega kraljestva niso enako vredni našim, ter so liili ponovno f.r i«! njih premagani. L. cf. GLAVNA KOLEKTVRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG GajevaS ZAGREB Illca 15 ' obvešča neobvezno, da so v II. razredu 36. kola drž. razredne loterije dne 10. maja 1938, izžrebani sledeči večji dobitki: 100.000 din št. 80.151 50.000 din št. 42.484 25.000 din št. 84.755 10.000 din št. 31.763, 76.278 6000 din: 19.701 25.228, 37.897, 41.496, 62.179 81.136, 90.805, 99.335. 3000 din: 11.027, 43679, 45.403, 49.302, 52.263 57.594, 66.677, 67.962, 70.579, 73.514 74.903, 76.592, 77.411. 1000 din: 1.129, 5.794, 10.374, 11.084, 11.571 15.295, 38.211, 42.942, 50.245, 51.292 54.794 56.115, 57.724, 61.815, 69.896 71.006, 76.946, 96.310, 98.714. 99.259 Radio ■MBnv/i*-'^ -i*ticami3cae* Programi Radio Ljubljana t Sreda, U. maja: 1ž Vojaške godbe igrajo (plošče) f— 1-2.45 Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Sramel kvartet »fikrjanček« - 14 Napovedi - 18 Mladinska ura: Maj v naravi (g. Miroslav Zor) - 18.-JI Pomlad v glasbi (plošče) — 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jožo Gregorič) - 19 Napovodi, poročila. - 10.30 Nac. Tira: Življenje in delo prvega jugoslovanskega tiskarja Božidara Vukoviča (Lilažo Djurovič) - 19.a0 Iroti-tuberkulozna propaganda (g. dr. 'loma?, 1' ur lan)I —■ J) Narodne ob spremljovanju harmonike pojo gdč. Poldka Zupanova, spremlja g. Avgust Stanko, vmes plošče — •'1 Večer v i«>častitev siiomilia skladateljev Itavola in Tiousseda. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. Klavir prof. L. M. Skerjanc — 22 Napovedi, poročila — 2L\16 Audran: La Masootte, opereta (plošč«). Četrtek, 12. maja: 12 Valčki, polke in koračnice (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2« Koncert oporne glasbe (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 V proslavo materinskega dne (Recitacije ge. Mihaele šaričeve, članice Nor. gled. v Ljublj. iu koncert Kad. orkestra) — 18.4 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rncloll Kolarič) — 1.1 Napovedi, poročila - 19.30 Nac. ura: Športno predavanje — IS..*) Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč (g dr. Fr. Tlobevec) - 2« Klavirski koncert g. Panča Vladigerova - 21 Smetana: Wallenstelnov tabor (plošče) — Ul.30 Pevski jazz-kvartet — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Oragi programit Sreda, u. maja: Belgrad: 30 Nar. pesmi, 20.30 Humor 31.3(1 Operne arije, 32.30 Zab. kone. — Zagreb: 20 Ijiubljana — Vraga: 19.30 Majniški program, 21 Izmenjava programa s Parizom — Varšava: 20 Poljska nar gl.. 21 Chopinove skladbe, 21.45 Rapsodija, '32 0,) Pokrajinski zbori, 22.30 Nar. gl. — Sofija: 20 Bellinl-teva opera uNorma« — Budimpeita: 19.1(0 Opera — Trst-\litan: 21.30 Rieeorova igra '.laz in ti« — Rim-Bari: 17 15 Klavir. 21 Opera — Dunaj: 19.10 Zab. kone., 30.30 Krueknerjcva Vil. simf., 22.20 Zab. kone. — Berlin: 19.10 Zab. kone., 21 Bruoknerjeva IX. simf. — Konigs-berg: 20.30 Simf. kone. — Vratislava: 20.10 Zab. gl. — TApsko: 19.10 Italijanska, španska in grška glasba — Koln: 19.10 Ork. kone., 20 Mandoline, 21 Plos. gl. — Strasbourg: 19.30 Alzaški vočer, 20.30 Simf. koncert. Četrtek, 12. maja: Belgrad: 20 Nnr. pesmi, 20.30 Kit n; nta »Stabat Mater — Zagreb: 20 Prenos, 21.15 Plošče, 22.30 Lahka gl. - Praga: 19.25 PU«. gl., 19.50 Moravski vokalni kvartet, 20.30 (Vike simf. skladbe, 22.20 Bachove skladbe — Varšava: 20 Simf. kone., 21.Oo Ork. konic., 21.45 Igra, 22.30 Plošče — Sofija: 19.30 Ork. kone., 30.45 Bariton. 21.15 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.15 Slovaški večer, 20.20 Zbor, 21.20 Plošče, 32.05 Cig. ork., '33.10 Jazz — Trst-Milan: 31 Plannuot-tova opereta Kornevilski zvonovi — Rim-Bari: 21 Simf. kone. — Dunaj: 1.1.10 Glasba s petjem, 20 Pesmi in koračnice, 21 Zab. iu nar. gl. — Berlin-Lipsko: 20 Ples. večer — Kdnigsberg: 19.10 Orkester, mandoline, kitare in solisti — Vratislava: 20.30 Madžarska gl. — Monakovo: 19.10 Operetna in filmska gl., 20.15 Angl. nar., 20.40 Prenos iz Solnograške — Strasbourg: 20.30 Nar. pesmi, 21.30 Chopinove skladbo. Gradbeno gibanje v Ljubljani Muhasto aprilsko vreme je močno oviralo stavbena dela, zdaj pa se je vreme nekoliko ustalilo, tako da bo delo na stavbah hitreje napredovalo. Nove palače v središču mesta bodo kmalu dobile svoje dokončno lice, razen stavbe banke Slavije, ki je še pri tleh. Kmalu se bodo pričela tudi prva dela za impozantno stavbo tvrdke Bafa. Omeniti pa moramo še lepo štirinadstropno hišo v Pražakovi ulici, ki jo gradi inž. Schell za gospo Mauševo. V bližnji ljubljanski okolici je zanimivo, da rastejo hiše v nekaterih delih mesta precej na gosto, v drugih pa sploh ne opazimo nobenega novega gradbenega dela. Tako n. pr. se je letos popolnoma ustavil zunanji razvoj Kožne doline, Mirja in Prul, na Dolenjski cesti pa je gradbeno gibanje zelo živahno tja do Rudnika. Takoj pri cesti na Rakovnik stoji lepa nova vila, ki jo je Zidarska zadruga zidala za trgovca An-djelovca iz Škofljice. Notranji omet je že skoraj gotov in bo v najkrajšem času sprejela stanovalce. Nekoliko naprej adaptira in dozidava hišo g. Pokovca zidarski mojster Elikon. še malo dalje pa opaziš dve novi hiši oz. vili, vsako na drugi strani ceste, in sicer zida na levi za železničarja Škerjanca prav tako zid. mojster Elikon, na desni pa stavbenik Ivan Žigon za učiteljico Troho Obe sta že pod streho. Na drugem koncu mesta, za Bežigradom, se tudi zelo mnogo gradi in nastajajo kar nove ulice. Naj omenimo le nekaj stavb ob Tyrševi cesti. Stavbeno podjetje Mavric zida za brata podjetnika, g. banskega inšpektorja, lepo hišo, na kateri je pritrjena že smrečica. Stavbenik Gabrijelčič zida za tvrdko Cihlaf lepo trinad-stropno vogalno stavbo, ki bo v enem mesecu že gotova. Manjkajo le še parketi in soboslikar-ska dola. Dalje proti Jezici pa raste še več ličnih vil. V mestu se izvršujejo tudi številne adaptacije. Kmečka posojilnica prenavlja zunanjost in notranjost bivše Žiličeve hiše, kamor se vseli Putnik V Šelenburgovi ulici prenavljajo fasado zav. družbe Croatie, postavljeni so že tudi odri ob hotelu Štrukelj, kmalu pa bodo gotova tudi dela na Bregu pri hiši štev. 2. Na Sv. Jakoba trgu so postavili okoli spomenika ograjo, sneli so vse štiri svetnike in bo spomenik prenovljen po načrtu g. arh. Plečnika. _ MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Avtobusno podjetje dobro tdoče, v letoviškem kraju v Sloveniji, brez konkurence, bo ugodno proda. Intoresenti naj se javijo v upravo »Slov.« pod St. 7081 Služkinja. 40 letna sposobna za vsa liišna dela, išče službe v Mariboru ali okolici. Naslov v upravi »Slovenca« — Maribor št. 801 (a) Ii Fant jI let star, s prakso v trgovini in gostilni, izu-čen elektrotehnik - tščo temu primerne službe — tudi na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv in spreten« 797. (a) Službodobe Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7516 (b) IŠČEJO: Trisobno stanovanje s trgovskim lokalom ln skladiščem, sredi Ljubljane - ali večje pritlično stanovanje za preureditev ene sobe za lokal, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« št. 7512 j fnH Čebele - več panjev (kranjlčev), kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj«, št. 7513. (1) ttanoianjaUlLEJOUlSCFl Kamnoseškega pomočnika ki zna obdelovati granit in marmor, takoj sprejmem. Matija Rozman — kamnoseško podjetje — Pobrežje pri Mariboru Iščemo financerje za dobro idočo veletrgovino pod ugodnimi pogoji Sigurnost naložbe zajamčena. V po štev prideio zneski od 100.000" Din dalje. - Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Dobro obreslovanje 7498«. Razpis Mestna občina Tržič razpisuje javno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni za izdelavo regulacijskega načrta za mesto Tržič in najbližjo okolico. Izvršiti bo vsa geometrska dela, kakor tudi regulacijski načrt z vsemi potrebnimi kartami, vse po predpisih pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov v smislu § 3., odst. 3, gradbenega zakona od 1. oktobra 1932. Ponudbe je poslati najkasneje do 28. maja 1938 na občino Tržič. Uprava občine Tržič, dne 8. maja 1938. Dva krojaška pomočnika za boljša dela, sprejmem takoj. Enega za velike, enega za male kose — Maks Smolnikar, kroja-štvo — Domžale. (b) I V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna atavbišfta, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. Stavbišče novo sajen sadonosnik -okrog 1 oral, pri Mariboru naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 799 (P) Razpis Občina Spodnja Polskava, okraj Maribor desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodja Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa, to je do 31. maja 1938 pri tej občini. Uprava občine Spodnja Polskava, 8. maja 1938 PARKETE (hrastove, bukove, javorjeve) mizarske plošče (Panelplate) -vezane plošče (Sperrplate) izdeluje in dobavlja po nizki ceni PoZta: Straia pri Novemmestu - Telefon: Straia 2 g trt D AIII lil Železniška postaja: Straža-Toplice LEV rHUUIl pama žaga, tovarna parket in (umirja Vilo za počitnice v Sloveniji (ne na Ble du) v kraju z železniško postajo, 500 m nad morjem, prilika za kopanje na prostem, za mes. jullj-avgust s 5 sobami in kuhinjsko opravo, Iščem. Pogoje in fotografijo poslati nujno na: »Benz«, Zagreb, Dvornleičeva 39. iiJTOrfttFi IleEBHMRMMBnB Najboljši kraški teran dobite v restavraciji »Slamtč«. (1) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta št. 40 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3'/• obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO vnovčuje po najvišji ceni in prot takojšnjemu izplačilu Koncesijonirana trgovska agontura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 - Tel. 35-10 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Cvetlični med domač, nudi najceneje J. Menart, Domžale. (1) Športni otroški voziček malo rabljen po ugodni cent naprodaj. Naslov: Marija šilar, Ljubljana 7 Frankopanska 11. (1) POSTELJNE MREŽE Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC Gregorčičeva ulica 6, prt Napoleonovem spomeniku la apno iz poljskih peč z drvmi žgano, debelo-komadno, prodam nekaj vagonov. Cena zelo nizka, dobava okrog 15. maja. Apnenlca Dobrepolje »BRENNABOR« dvokolesa so svetovnega slovesa 1 Modelov odličnih izbira bogata pri KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44 KOLESA najnovejši letošnji modeli f največji izberi že od Din 550-- naprej. Nova trgovina LJubljana • TrrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske ivese) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Lfnblfani te priporoča bledim im slabotnim osebam. VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 NAUMANN Brzojav! Prispele so originalne »Deerlngc kosilnice najnovejšega modela in rezervni deli zanje. — Fr. Stupica, železni na, Ljubljana, Go-sposvetska 1. (1) Kolesa Motorji nadomestni deli S. Rebolj & drug Ljubljana. V juniju se preselimo na MlRIoSICevo cesto I Razno Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemitno čistiti ali barvati v tovarni JOS. RElCH Ljubljana Poljanski nasi^M Pralnica — Svetlolikalnica ODDAJO: Dva večja trg. lokala na Tyrševi cesti nasproti »Figovca«, oddam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Center« št 7356. (n) Skladiščne prostore obsežne, nahajajoče se v sredini mesta, oddam takoj v najem. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Skladišče« št. 7355. (n) Hotel »Hubertus« nahajajoč se v sredini mesta Celje, takoj prodam ali oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hubertus« 7354. (n) Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice nudi najceneje trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 _ Telet • 40-01 Hugo Wast: 43 Zlato večjega Juda Od tam je prišel duhovnik in se obrnil proti spovednici. Berta se je približala okencu. Izpovedala se je, da bi poznal malo njeno dušo, potem pa ga je vsa rdeča in v strahu vprašala: >Pater, ali je mogoče, da se Jud spreobrne?« >Da, saj vsak dan vidimo. Kaj vam je kdo rekefl, da ne? « »Povedala vam bom, pater. Imam rada Juda, ki se trdovratno drži 6voje vere. Ponosen je na svoj rod in sovraži Kristusa. Zato se mi zdi, da bi samo čudež mogel predrugačiti njegovo srce. In prijema se me obupna misel.< »Kakšna misel?« »Da je dosti težje, da bi se spreobrnil Jud, kakor da bi se zgodil čudež.« >Ne. Tega katoličan ne more verjeli. Ce bi bil to rekel on ...« »Potem ni tako?< »Ne, ni tako. Vsi čudeži so po božji vsemogočnosti enaki. Prav tak čudež je napolniti vrč vdove, ki je dajal jesti Eiiizeju, kakor obuditi Lazarja.« Berta je odgovorila: »Mislim, da je spreobrniti Juda težje kakor obuditi mrtveca.« »Zakaj ste vi v svojem občevanju s tistim človekom čutili ponos plemena, o katerem je Bog sam dejal, da je trde glave. Trdo, trmasto, svojevoljno. Bog, ki nas je ustvaril svobodne, ee zdi, da včasih |k>mišilja, kadar zadene ob SloveSko voljo ob tisto, kar dela iz človeka in iz njegove ne-znatnosti bitje po božji podobi in podobnosti.« »Potem ne smem nič upati?« »Poslušajte. Če govorimo po domače, lahko rečem, da je čudež, ki ga želite vi, eden najtežjih za Boga.« »Ubogi moj Jud!« je vzkliknila Berta žalostno in potrto. Spovednik je nadaljeval: »Božja milost se odbija od njegovega belega kamna ošabnosti kakor solnčni žarek od zrcala. Zdi se, da ji je usojeno, da ga ne bo nikdar prešinila. Ali me poslušate?« »Da, pater, poslušam s tesnobo « »Ni ga kamena, ki bi ne imel razpok, po katerih lahko prodre vanj ta milost in ga razsvetli. Milost pa je kri našega Gospoda Jezusa.« Potrto srce dekletovo se je vzradostilo. Duhovnik je nadaljeval: »Človek, ki ga ljubite, gotovo ni bolj Jud, kakor je bil Savel potomec Abrahamove rodbine in član ošabnih farizejev, strastni preganjalec prvih kristjanov. Nekega dne pa ga je na poti v Damask udarila in oslepila prva svetloba milosti. In zaslišal je Gospodov glas: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Zastonj je tvoje prizadevanje, ko brcaš proti ostrogi.« »Kaj je hotel reči Gospod s tem?« »Te besedo pomenijo: jaz sem tisti, ki te kličem in ne kličeš ti mene. Zato nič ne pomaga, da hočeš bežati pred mano, če sem te jaz izbral. Svoje milosti ne dajem ljudem zaradi njihovih zaslug, marveč po svoji izbiri. In ljudje bodo po tej ali po drugi poti prišli do mene ... zakaj te reči ne zavise od tistega, ki prosi, ne od tistega, ki beži, marveč od Boga, ki deli usmiljenje...« »Pater, komaj razumem I« »Vem Te stvari so velike in globoke. Za zdaj prosite Boga za spreobrnitev tega človeka in se ne brigajte za njegove besede.« »Pravi mi, da je judovstvo neizbrisno znamenje in ga ne uničijo niti muke.« »To so predsodki in napuh. Znamenja, ki jih rišejo ljudje, jih Bog briše prav tako lahko, kakor morje uniči risbe, ki jih je v pesek začrtala otroška roka. Ta človek ni tx>lj Jud kakor Savel. In Savel je po spreobrnitvi bil sv. Pavefl. Ne pozabite, da je trdoglavo ljudstvo bilo izvoljeno ljudstvo. Kristus sam je iz rodu Davidovega in sam sv. Pavel je dejal: Ali mislite, da je Bog zavrgel svoje ljudstvo? Ne, saj 6em jaz potomec Abrahamov iz rodu Benjaminovega. In če so Judje zaradi Evangelija vaši sovražniki, ne pozabite, da jih Gospod močno ljubi zaradi njihovih očetov in zaradi obljub, ki jih jim je dal. ..« »To mi je v tolažbo, pater.« »Pojdite in zaupajte. Zakaj v Izaiju je zapisano in to ponavlja tudi sv. Pavel: da bo s Siona prišel rešitelj, ki bo razpršil Jakobovo brezboštvo in ves Izrael se bo rešil... V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha ...« Berta je komaj mogla odgovoriti: amen: Imela je oči polne solza in prsi so ji utripale. V barvitem steklu so že ugasnili zadnji solnčni žarki Malo svetlobe je prihajalo skozi vrata in tam tik poleg kropilnega kamna je čakal nekdo. Zdelo se je, da je žalosten. Berta je šla mimo njega, ne da bi kaj spregovorila, ter ga komaj pozdravila z očmi. Počakala ga je na trgu, ki je bil včasih pokopališče pri cerkvi. Se bolj kakor žalosten je bil nejevoljen nanjo, ker se je zakasnila v spovednici za celo uro. Čudna katoliška navada. »Ali lahko veni, o čem ste tako dolgo govorili?« »Govorila sva o vas,*, je odgovorila Berta in mu stisnila roko z ljubečim zaupanjem. »Ste veseli?« >Da.< »Zato, ker ste govorili s tistim ... farjem?« »Da.« »Ali mi poveste, o čem sta govoriila?« »Saj sem že povedala: govorila sva o vas. Podrobnosti vam bom povedala drugič. Zdaj mi povejte vi, zakaj ste me klicali.« »Jaz sem pa žalosten.« Dekle ga je dolgo gledalo. En sam udaarec iz Kahala je uničil njegovo veličino med rojaki. Iti ona je bila tega kriva, saj je ona izzvala maščevanje druge ženske. Oh, če bi ta udarec iz Kahala povzročil tisto, kar se je zgodilo Savlu na poti v Damask, če bi zatemnil njegove oči in razsvetlil njegovo dušo!« To je mislila Berta, ko ga je gledala. On je uganil njene misli, kakor če bi bile zapisane na čistem čelu, ki ga je rdečica rožnato barvala. »Ali ste uganili, kaj mieflim?« »Da!« »Povejte mi, in rekla bom, če je res.« »Ne. Povedal vam bom, zakaj eem vas klical eem.« Stopila sta s ceste in sedla na klop v vznožje črnega evkalipta, ki se je ostro odražal na bledem dnevu. »Ali je re6, da je vaš oče doumel skrivnost za izdelovanje zlata?« »Da. Res je.« »In kako da sta še kar naprej...« »Še kar naprej siromaka?« je reklo dekle in dopolnilo njegov stavek. »Da.« »Oče vam bo to bolje razložil kakor jaz.« »Ali ne skriva svoje tajne?« »Da. Toda, če pridete vi z menoj, za vas ne bo skrivnosti. Ali poznate Dona Fernanda Ada-lida? Dobro. Oče zdaj dela zanj.« »Slišal sem, da je tako, vendar nisem hotel verjeli. To govorico je razširila Marta Blumenova.t »Da, zaradi navala v Južnoamerikaneko banko, ki 6e je rešila po zaslugi mojega očeta.« »Berta 1« Mauricio Kohen je pogledal svojo mlado prijateljico z zavistjo. »Torej to ni... sleparija?« »Ne. ker eem slišala na lastna ušesa, kako je to pripovedoval Adalidu.« »Adalidu ne verjamem niti besedice. Vašemu očetu bi verjeil. Ali ste 6lišali, da je izdelal za dve sto milijonov pesosov zlata?« Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čec izdajatelj: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič Gasilski praznik t Škof ji Loki: Množica ljudstva na Mestnem trgu. Protituberhulozni teden: Bolni pripovedujejo Poslušajmo danes, kaj nam je povedal starejši župnik z dežele! Bil sem zdrav do pred sedmimi leti. Tedaj sem začel postajati občutljiv za prehlade, jel sem pokašlje-vati, zlasti zjutraj. Shujšal nisem, tudi zunanje sem še vedno primerno izgledal. Morda je bilo naporno delo, skromna hrana (jedec nisem bil nikoli uavdušen), morda tudi znatna kaja (saj veste, osamljen župnik brez cigarete!) razlog, da sem pred pol leta brez vsakega vidnega povoda začel slabeti; kašelj je postajal obilnejši, čutil sem se primoranega, da me preišče strokovni zdravnik. Evo, preiskava je dognala staro pljučno bolezen, ki je začela zadnje čase kazati hujše znake. Naš bolnik je imel staro, skoraj bi rekli značilno pritajeno tuberkulozo, ki do nedavnega časa še ni sprožila razkrajanja pljučne tkanine in ki je na prvi pogled deloma nudila vtis naduhe. Zaustavimo se sedaj pri tej zgodbici, ki nikakor ni edina svoje vrste! Zamislimo se v položaj tega župnika! Redna mesečna plača (kongrua) mu mesečno nosi okroglo 270 din. Posestvo, ki spada k župnišču, obsega v prvi vrsti gozde, ki dajo kak dohodek le pri primerni ceni lesa in še tedaj mora za posek in vnovčenje najeti tuje delavske moči. ali prodati les za nizko ceno na samem mestu. Lepe zelene smrekice mu torej vsako leto radodarno stresajo le suhe storže, nikakor pa ne tudi duhovniku krvavo potrebnih dinarčkov ali kovačev, da o cekinih niti ne govorimo. Razumljivo je torej, da je v takih gospodarskih okolnostih daljše redno stanu primerno zdravljenje nemogoče, niti v drugem razredu v bolnišnici, še manj v kakem zdravilišču. Če gre naš župnik v pokoj, bo imel penzije približno 500 din, s katerimi ne more ničesar začeti. Evo, zopet problem boja proti tuberkulozi. Človek dolga leta študira, nato se nesebično udejstvuje v odgovornem duhovniškem poklicu, družine nima, fara mu je velika družina, mnogokrat le malo vdana, včasih nehvaležna; edini telesni užitek mu je kaka cigareta ali kozarec — skopo odmerjen — vina. Pa ga zgrabi nevarna bolezen, ga docela vrže iz tira; potrebno mu je daljše mirno zdravljenje, ki ni mogoče iz finančnih ozi-rov, glava pa mu je polna skrbi za faro, zase, za lastno eksistenco — enačba z mnogimi nerešljivmi neznankami. Tudi duhovnik je človek, velekoristen in aktiven ud človeške družbe. Dolžni smo zanj skrbeti v zdravju in bolezni, vsaj v bolezni; enako tudi v starosti ali invalidnosti. Brigamo se v prvi vrsti za delavstvo, kmete, uradnike; o položaju duhovnika pa čujete le redkokdaj kako bridko, resno besedo. Prej najdete ljudi, ki ga črne in obrekujejo kot premožnega samca ali pa iztiskajo iz njega njemu samemu često najbolj potrebne dinarje. Boj proti jetiki zahteva vsestransko in nepristransko poznavanje takih in podobnih socialnih ran ter jih hkrati na ta ali drug način skuša zacelili v sedanjosti ali bližnji bodočnosti. Vsak naš človek ima pravico do tako zvanega socialnega minimuma v zdravju in bolezni, to je, imeti možnost obstanka v zdravju, a v bolezni priliko za terapevski minimum, pravico do stanu primernega, dovolj dolgo trajajočega zdravljenja. Duhovnik ima gotovo med prvimi te pravice, saj se žrtvuje za druge. Dr. Debevec. V nedeljo, dne 8. t. m., so prredili elovenje-graški bojevniki zborovanje, ki se ga je udeležila velika množica mož iu fantov, ki so prestali gorje svetovne vojne, pa tudi mnogo onih, ki eo že v Jugoslaviji odslužili kadrski rok. Pripravljalni odbor za skupino bojevnikov, ki sta mu načelovala slovenjegraški župan dr. Picek in ravnatelj meščanske šole Theuerschuh, je podrobno organiziral vse slavje. Skupno z gasilci, ki so imeli ta dan svoj praznik sv. Florijana, so se bojevniki zbrali pred gasilnim domom, odkoder so odkorakali ob spremljevanju dveh godb v sprevodu po j mestu v župno cerkev. V sprevodu so bili zastopniki osrednjega odbora Zveze bojevnikov: predsednik Mirko Ratej, I. podpredsednik Rudolf Wagner, odborniki Maksint Rožman, slovenjegra-ški župan dr. Jože Picej, ravnatelj Ivan Theuerschuh, načelnik gasilcev upravitelj Leopold Kopač in mnogi drugi. V slavnostno razsvetljeni in okrašeni cerkvi je opravil predsednik Zveze Miroslav Ralej sveto mašo za umrlo bojevnike. Med za umrle v spomin onim, ki so žrtvovali najdražje sv. mašo je imel prelep govor o potrebi molitve — svoje življenje — na raznih bojnih poljanah. Spomni! se je tudi praznika gasilcev in [>osrečeno vpletel njih slavje z bojevniško proslavo, saj je večina gasilcev tudi bojevnikov in oboji imajo namen pomagati in služiti človeštvu. Po sv. maši je opravil g. Ratej z domačim župnikom duh. svetnikom Sokličem molitve za umrle. Pri cerkveni proslavi je dovršeno prepeval domači cerkveni pevski zbor. Nato 60 se gasilci in bojevniki pred cerkvijo zbrali v čete in v lepem sprevodu odkorakali skozi vse mesto na zborovalni prostor Med 152 bogatimi nagradami so tudi prelepi, prvovrstni »Graetzov« super radijski aparati, katerih enega Vam predstavlja gornja slika. »Graetzov« radijske aparate bo dobavila tvrdka A. Verbajs, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Vsem Vašim koristnim željam lahko ustreže le »Slovenec« s svojimi dragocenimi nagradami, ki so vredne nad 100.000 din. Sreča Vas čaka pri žrebanju 7. julija t. 1. Zato postanite takoj naročnik »Slovenca« ali pa ga kupujte v prodaji! Le bogatih daril boste deležni! Ban dr. Marko Natlačen o gasilstvu Ob priliki blagoslovitve prapora gasilske čete v škofji Loki v nedeljo, dne 8. maja, je imel ban dr. Marko Natlačen naslednji govor: K lepemu prazniku, ki ga obhajate danes ob blagoslovitvi novega prapora, vam najlepše čestitam. Prav in umestno je, ako si ob tej svečani priliki predočimo, kaj je namen gasilske organizacije, kakšen je njen program in kakšne so ideje, ki so vas v to organizacijo privedle in ki jim hočete kot gasilci služiti. Gasilski praznik v Škofji Loki: Novi prapor v sprevodu. Program vaše organizacije je izražen v vašem pozdravu »Na pomoč!« Zato ste vstopili v gasilsko organizacijo, da boste združeni, s skupnimi močmi hiteli na pomoč onemu, ki vaše pomoči potrebuje, ki mu preti nesreča, ko ogroža ogenj njega, njegovo družino in njegovo imetje. Posameznik je proti pobesnelemu ognjenemu elementu brez moči, pa tudi množica, ki bi hotela pomagati, bi težko uspela, ako ne nastopa smotrno, ako ne razpolaga s potrebnim orodjem in primernimi pripravami. Organizirali ste se, da bi se za gasilsko delo primerno izvežbali, da bi si s sredstvi, ki jih skupno žrtvujete, nabavili orodje in druge priprave, ki so potrebne, da morete uspešno nastopiti proti težko ukrotljivim zubljem ognja, da si pri tem tudi delo med seboj primerno razdelite, da bi bili vaši 6kupni napori uspešni in vaša pomoč učinkovita. Lepa in plemenita je misel, ki vas medsebojno druži, saj temelji na veliki Gospodovi zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Da, ljubezen do bližnjega je tista mogočna ideja, ki temelji na njej vaše delo in vaša organizacija. Pravi gasilec ne išče svojih osebnih koristi, ne dela v gasilski organizaciji za denar ali zaradi tega, da bi užival čast. Duh požrtvovalnosti in smisel za skupnost prevevata vrste pravih gasilcev. Koliko žrtev zahteva gasilska organizacija od vsakega posameznega svojega člana! Koliko dragocenega časa je treba za gasilske vaje in kako težko je mnogokrat za člana, ko mora po celodnevnem napornem delu, utrujen in potreben počitka, v gasilski dom k vajam! Koliko dragocenih ur morajo žrtvovati jiosamezni odborniki, da pretresajo in pravilno rešujejo mnogokrat zamotane društvene zadeve! In v6e to delo je treba vršiti brez kakega plačila, brez nagrade, brez odškodnine. In še koliko denarnih žrtev zahteva delo pri gasilstvu od svojih članov! S trdo prislu-ženim denarjem, ki ga v svojem gospodarstvu marsikdo težko utrpi, si nabavlja potrebno gasilsko obleko in prisjieva še k potrebam društva samega. Da, prav zato je gasilska organizacija tako lepa, ker budi in goji in vzgaja v 6vojih članih duha nesebičnosti, duha požrtvovalnosti in smisel za žrtvovanje za skupnost, ker kroti in ubija v svojih članih zle lastnosti sebičnosti in lakomnosti. In prav v tem je tudi skrivnost, zakaj 6e je mogla gasilska organizacija med našim narodom tako mogočno razširiti, da skoraj že ni večje vasi v naši domovini, ki ne bi imela lastne gasilske čete. V tem je ona privlačna sila, ki daje gasilstvu tako mogočno rast in razmah, ki mu daje med našim narodom toliko popularnost, da že skoraj ne bo večjega kraja, kjer se ne bi dvigal simbol gasilstva — gasilski dom. Državna oblast zre na gasilstvo z največjo dobrohotnostjo; nudi mu v vsakem pogledu svojo moralno in materialno pomoč, zavedajoč se ogromne moralne vrednosti dela, ki ga gasilska organizacija med narodom vrši. Ogromne so koristi, ki jih ima od gasilske organizacije narod in država, kajti gasilskim organizacijam ee imamo zahvaliti, da se leto za letom obvarujejo milijoni narodnega imetja pred uničenjem po požarih, nič maj pomembna pa ni korist, ki jo ima od gasilstva narod in država z ozirom na vzgojno delo, ki ga gasilstvo vrši med narodom. Slovenci in Slovani vobče smo znani po svoji svojevrstni svo-bodoljubnosti, ki je naši slovenski in slovanski stvari mnogokrat škodljiva, ker gre predaleč, ker premnogokrat bohoti na škodo širše skupnosti. Preradi hočemo povsod in ob vsaki priliki uveljaviti svojo lastno voljo in ne znamo svoje volje jjodrediti skupni volji, pa smo zato razcepljeni in brez moči. Gasilska organizacija budi in vzgaja v svojem članstvu pravega vojaškega duha, duha discipline, ki je nam, ker smo mal narod, prav posebno potrebna. Vsak član gasilske organizacije mora podrediti svojo voljo volji skupnosti, volji svobodno izbranega odbora in poveljnika. Želim škofjeloški četi in vsemu našemu gasilstvu, da bi se v tem duhu širilo in rastlo, da bi naša gasilska organizacija postajala od leta do let mogočnejša in pomembnejša in da bi dosegla čim več za naš narod in za našo državo s tem, da bi uspešno pobijala slabosti, zaradi katerih naš narod trpi in hira, in čim bolj razvila v narodu kreposti, ki naj mu prinesejo lepšo in veselejšo bodočnost. Tud udi Vi boste pomladili svojo kožo, če uporabljate izredno dobro in blago milo, Veliko bojevniško zborovanje v Slovenjem Gradcu Bojevniki se zbirajo za sprevod. pred ljudsko šolo. Zborovanje je otvoril ravnatelj Theuerschuh, ki je pozdravil zborovalce, zastopnike osrednjega društva, domačega župana, predstavnike oblasti, župnika svetnika Sokliča in ostale. Predlagal je vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, vojnemu in notranjemu ministru. Ko je bila prečitana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, je godba zaigrala državno himno. — Po uvodnih besedah je pozdravil zborovalce mestni župan dr. Picek, ki je posebno naglašal velik pomen, ki ga ima bojevniška organizacija za gojitev tovarištva, za velike socialne naloge in za poča-titev padlih in umrlih vojakov v svetovni vojni. Predsednik Zveze M. Ratej se je zahvalil za iskrene pozdrave, za veličastni sprejem, za lepo prireditev in za mogočno zborovanje, ki naj tudi v slovenjegraškem okraju pripomore do fiovzdiga in razmaha bojevniške misli. Nato je I. podpredsednik Zveze R. Wagner razložil namen in pomen organizacije ter pojasnil, kaj nas druži in loči od drugih sorodnih bojevniških organizacij. Njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem. Po govorih je bil ustanovni občni zbor skupine bojevnikov za Slovenj Gradec. — Sprejela so se pravila, izvolil odbor in določila Članarina. Za predsednika bojevniške organizacije je bil izvoljen g. Ivan Smolčnik, v odbor pa preizkušeni bojevniki iz svetovne vojne in nekaj kadrovcev. Lepo usf>elo zborovanjo je zaključil pevski zbor bojevnikov, ki je zapel zelo občuteno »Oj Doberdob« in »Oj la soldaški boben«. S tem je bilo bojevniško zborovanje na prostem končano. Zborovalci eo se zbrali v prostorni šolski 6obi ljudske šole, kjer je predaval I. podpredsednik R. Wagner o ustroju in zgodovini Zveze bojevnikov, o naših vojnih spomenikih, o vojnih spomenikih drugih držav in o veličastnem spomeniku, ki ga nameravajo postaviti bojevniki na Brezjah vsem v svetovni vojni padlim Slovencem. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike. Prostrana šolska soba je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse zliorovalce. Navzoči so pozorno sledili izvajanjem predavatelja in so z. navdušenjem odobravali prelejio zamisel postavitve spomenika na Brezjah. Seznanili so se z mnogimi sjionieniki, ki jih je jioslavil slovenski narod na raznih krajih slovenske domovine. Hkrati so pa tudi spoznali, kako skrbe druge države za svoje junake. Zborovalci so vztrajali pri enotirnem predavanju do konca in se razšli z zavestjo, da vrši Zveza bojevnikov veliko kulturno nalogo, in s sklepom, da bodo pomagali z vsemi silami za uresničenje prelepih in vzvišenih Zvezinih namenov. Popoldne je priredila Zveza bojevnikov skiop-tično predavanje v Mislinji. V prostrani šolski sobi se je zbralo veliko število mož in fantov Iz svetovne vojne pa tudi drugih poslušalcev. Zborovanje je otvoril predsednik Ratej, ki jo pozdravil navzoče in orisal namen bojevniške organizacije. Za njim je predaval 1. podpredsednik R. VVagner o vojaških grobovih in o spomeniku na Brezjah. Po predavanju se je izvolil pripravljalni odbor za skupino bojevnikov v Št. llju pod Turjakom. Odboru načeljuje banski svetnik Dovšak Ivan. Takoj so se podpisala in vložila pravila za novo bojevniško skupino. Tudi zborovanje v Št. llju pod Turjakom (Mislinji) je pokazalo, dn še živi duh skupnosti, ki je bil |>orojen v težkih dneh svetovnega klanja. Zborovalci so odšli z zborovanja v zavesti, da hočejo z vsemi močmi delati za bojevniške cilje. Po zborovanju so se zbrali Ih>-jevniki ob vojnemu spomeniku, kjer je opravil prof. Ratej molitve za umrle. Obe zborovanji sla pokazali lep razmah bojevniške misli in utrdili zavest medsebojne pomoči, skupnosti, sloge. Dokazali sla pa ludi, da je v našem narodu veliko iskrenega smisla za počastitev onih, ki so dali najdražje — svoje življenje — v svetovni vojni. Kaj pravite ? Pri nas smo zu marsikatero stvar otopeli. Zato smo se tem bolj razveselili vesti, ki smo jih čitali pred dnevi v srbskih listih. Novi Sad. Na redni seji novosadske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva je bilo sporočeno, du je dosedanji predsednik te sekcije gosp. dr. Branko Magaraievič odstopil, ker je v rodbinski zvezi z ministrom prosvete g. Magaraševiiem. Zato se mu je skupifina lepo zahvalila. Vsekakor lep primer, ki vpije po posnemovalcih ! Koledar Sreda, 11. maja: Frančišek Hier., Mamert, škof. Četrtek, 12. maja: Pankracij in tovariši, mučenci; Ne-rej, mučenec. Osebne vesli — Sprememba pri državnem tožilstvu. V ponedeljek, 9. t. m., je prevzel posle državnega tožilstva iz Maribora v Ljubljano premeščeni namestnik drž. tožilca g. Fran Sever namesto g. dr, Julija Fella-herja, ki je bil premeščen v Celje. nila iz književne teorije, katera so sedaj morali iskati po raznih knjigah. Pojmi so iasno razloženi in podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epsko pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Zanimiva in za vsakogar praktično porabna pa so na koncu knjige: Osnovna pregledna vprašanja in odgovori iz epike, lirike, dramatike ia proze, V drobnejšem tisku pa so podani potrebni orisi in pregledi vsake književne vrste po posameznih književnostih s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko, Delo zato toplo priporočamo. »Naš dom« v vaš dom! Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržal! Poizkusite še vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: »N a š do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermecki — Celje. Pišite takoj po ceniki — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj se vrše v Novem mestu dne 6. julija 1.1. ob 10. Rok za vlaganje prošenj je do 2. julija t. 1. >*»m KINO UMIOM Tel.22-21 Danes neprililleno zadnjikrat ob 16., 19-15 in 21*15 uri Willy Forstova Serenada j — Katchetski kongres za vse katoliške kate-hete naše države bo letos v Djaltovem od 6. do 8 julija Referati bodo: Stara in nova sola, vred-notoelovje in verskonravna vzgoja, delovna šola in verouk, učni načrt za ljudske, srednje in strokovne šole, verouk in katoliška akcija, ekshorte in duhovne vaje na ljudskih in srednjih šolah, vzgoja katehetove osebnosti in stanovske zadeve. — Krstna predstava. Za nemško oznako »Ur-auffuhrung« Slovenci dolgo nismo imeli svojega izraza. »Prauprizoritev«, »premiera«, »sploh prva uprizoritev« so se šopirile po lepi naši domovini. Tik pred uprizoritvijo Rcmčeve drame »Magde« predložijo Valu Bratini, takratnemu direktorju mariborske drame, lepak z označbo »prauprizoritev«. — »Kakšna prauprizoritev,« se ogorči Bratina, »Baj drama ie vendar čisto nova, komaj porojena, dete tako rekoč, ne pa kašna prababica.« — »Priznam, iznaz ni odličen, toda dajte nam boljšegal« — »Zakaj pa ne«, se razvname Bratina. »Prosiml K.a| naredimo z otrokom, ko pride na svet? Krstimo ga, kajne? No torej!« — Drugo jutro (24. V. 1924) je prvič zagledal dan lepak z danes uveljavljenim in splošno rabljenim izrazom: »krstna predstava«. «VOZNI RED« za 2 Din Zahtevajte v vsaki trafiki. Trafike ga lahko kupijo v Cirilovi knjigarni v Mariboru. — Štipendije francosko vlade. Francoska vlada razpisuje za leto 1938-30 nekaj štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 21. maja t. 1. na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji so sledeči: i kandidati za štipendije francoske vlade morajo biti jugoslovanski državljani; 2. imeti morajo opravljen diplomski ali temu enakovreden izpit; 3 dokazati morajo dobro obvladanje francoskega jezika in to s potrdilom lektorja francošcine na univerzi ali pa francoskega konzulata, ki je najbližji njihovemu bivališču; 4. kompletne vloge je predložiti rektoratu univerze, ki jih pregleda in nato odpošlje francoskemu poslaništvu. Te vloge morajo vsebovati: a) prošnjo, naslovljeno na francoskega ministra v Belgradu, sestavljeno v francoščini in lastnoročno podpisano; b) izpolnjeni in podpisani formular v dveh izvodih, opremljen z dekanatskim pečatom, podpisom fakultetnega profesorja, lektorja ali francoskega konzula; c) prevod diplome, uverjene po pristojnem dekanatu; d) vse dokumente, razprave, brošure ali objavljena dela in vsa druga dokazila, ki lahko služijo komisiji 7,a presojo. Ti dokumenti so takse prosti. Kandidati prejmejo formularje in potrebna pojasnila na rektoratu univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani__. Mnogo Je sredstev za pranje, toda PERIO\ Je samo edenl Odlično opere. — Morilce Rekar pripeljan v Ljubljano. Iz zaporov v Kranjski gori so orožniki pripeljali v ljubljanske zapore 01 letnega drvarja Andreja Re-karja, stanujočega v Mojstrani, ki je 2. maja zabodel s kuhinjskim nožem svojo svakinjo, 65 letno Terezijo Koemačevo, pri kateri je imel dogovorjeno stanovanje. Rekar je bil poročen s sestro Terezije, Ileleno roj. Kosmač. Z enim sunkom je zabodel svakinjo naravnost v srce, tako da je izkrvavela. Proti Rekarju je uvedena kazenska preiskava zaradi zločinstva umora. Vzrok — žganje! — Uprnvnokazenski priročnik« je naslov knjige, ki je ravnokar izšla in ki nam sistematično prikazuje našo upravno kazensko snov. Delo vsebuje tri dele: Splošni del materialnega upravno-kazenskega prava, postopek in specialni del, ki obsega 49 kratko prikazanih in vsak dan rabljivih zakonov in uredb. Na koncu knjige je še pregleden seznam najvažnejših upravnih zakonov. — Knjiga nosi na prvi strani laskavo priznanje našega priznanega jurista-strokovnjaka, generalnega inšpektorja notranje uprave dr. Frana Goršiča. Zelo bo dobrodošla upravnim organom (okrajnim načelstvom, občinam, orožništvu itd.), ravno tako pa tudi ostalim juristom in vsem, ki se zanimajo za upravno stran državnega delovanja. — Cena knjigi je samo 50 din. Naroča se pri avtorju: Penko Alojzij, politično-upravni pripravnik policijskega komisariata ua Jesenicah, ki bo cenjenim odjemalcem dostavil knjigo po prejemu denarja kot tiskovino na lastne stroške, ali pa po povzetju, ako prevzamejo poštne stroške, ki znašajo 8 din. Ker je zanimanje veliko, knjig pa ne dosti — pohitite. — KINO SLOGA IV.V6 Film napetih grozot — primeren le za ljudi izredno močnih živcev kakor je bil film >Frankenstein< Boris Karloff DIH SMRTI odkrije tajinstvene smr tonosne žarko, ki ubijejo z dotikom Zgolj za ljudi močnih živcev! Na sporedu le 2 dni 1 Danes ob 16., 19'15. in 21-15. uri _ V ljubljanske zapore pripeljani. Nedeljski »Slovenec« je obširno poročal o tajni tovarni za predelovanje opija, ki so jo odkrili orožniki v Domžalah in kjer so delali na poseben kemičen način mamilna sredstva, zlasti opij. Orožniki so aretirali v Domžalah dva Tržačana, in sicer Zanella Amadea in Petra Velikonjo. Odvedli so ju pozneje v l^ub-ljano ter ju izročili upravi jetnišnice okrožnega sodišča. V nedeljo pa je bil v Mariboru aretiran še tretji tajni kompanjon te družbe, neki Friderik Bojk, tudi iz Trsta. Vsi so obdolženi prestopka po § 192-1, da bi bili kmalu zaradi eksplozije povzročili smrt stanovalcev in bi lahko nastal požar. Bojk je bil znanec Avgusta Škofa, s katerim je bil v tesnih poslovnih zvezah, dalje je bil prijatelj znanega mariborskega »ravnatelja« Jožeta Rožeta. Včeraj jc prispela na državno tožilstvo od domžalskih orožnikov obširna ovadba, kako je prišlo do eksplozije. , . — Na podu sc jo obesil 9. t. m. ob 2 zjutraj 26-letni samski Jože Rifelj, sin posestnika in lastnika mlina na Lešnici 6, v župniji Št. Peter pri Novem mestu. Samomorilec je bil svojeglaven in jčzav človek. — Telefonski promet. Ministrstvo pošto je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Ljubljana—Bad Aussee (4.20 zl. fr.) in Murska Sobota. Ptuj in Rogaška Slatina—Bad Aussee (3.415 zl. fr.). Zneska v oklepaju sta pristojbina za tri-minutni pogovor. — Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredile svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim srdestvom »Darmol«. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 26801/37. . _ Dr< Pregelj Ivan, osnovne crtice iz književne teorije. 112 strani, cena vezani knjižici je 24 drn, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižica, katero so vsi izobraženci in učeča se mladina željno pričakovali, je sedaj izSla. Saj do seda] Slovenci še nismo imeli zares priročne in enotne knjige o tem vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovensčine neob-hcar.o potrebuje. Saj p"de vsak od časa do časa v po-ložafda želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo 7. izdajo »osnovnih črtic« ustreženo našim profesorjem in diiakom, ki bodo dobili iz drobne knjižice vsa pojas- ' Romantična epizoda Iz burne dobe velike francoske revolucije v velefilmu Revoluciiska svatba Pau H~ le Premiera Kino Matica 21*24 Ob 16 , 19.15 in 21.15 uri Predavanja Skioptično predavanje bo pod okriljem Ljudske univerze v četrtek ob 20 v gimnazijski telovadnici. Naslov predavanja »10 let s fotografsko kamero«. Predava g. K. Kocjančič iz Ljubljane, Sestanki Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob 8 redno sejo, ki se bo vršila v Trnovskem prosvetnem domu, Ka-runova ul. št. 4. Seja je za vse odbornike strogo obvezna. Naše dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi točno ob 20 6voj redni sestanek. Pridite V6il — Prefekt. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c, 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. » « » 1 Slovensko zdravniško društvo priredi ob priliki protituberkuloznega tedna naslednja predavanja: Dr. F. Debeveci Tuberkuloza in krvotok. Dr, L, Merčunl Elektrokardiogram pri tuberkuloznih. Dr. B. Savinšek: Leottova blokada, in sicer dne 13. maja t. 1. v predavalnici Internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. Začetek ob 18. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci. 1 Ljubljanski grb poznajo vsi občani, vendar pa ne vedo vsi, da so grbi prav tako zaščiteni, kakor n. pr. imena, ter se jih zato nihče drug ne sme posluževati razen pravih lastnikov. Iporaba mestnega grba je torej j>ridržana mestni občini ljubljanski in njenim institucijam ter zato opozarjamo. da je uporaba ljubljanskega grba po društvih, zasebnikih in podobno brez dovoljenja mestne občine nedopustna in bi kršilci te starodavne pravice mestne občine prišli navzkriž z zakonom. 1 Zidarska, težaška in železobetonska dela za napravo podstrešnih stanovanj v mestni hiši na Grudnovem nabrežju 17 je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko v »Službenem listuc k. 88, dne 11. maja 1938. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmternih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 1 Cvetličarna Bajt se je preselila v Frančiškansko ulico. »Roža«. 1 Vrnitev načrtov za novo trnovsko otroško zavetišče. Mestno poglavarstvo vabi udeležence natečaja za načrte novega otroškega zavetišča v Trnovem, katerih načrti niso bili nagrajeni ali odkupljeni, da jih prevzemo v mestnem so-cialnopolitičnem uradu v Mestnem domu med uradnimi urami, ali pa sporoče svoje naslove in številko vloženega načrta. 1 Posestne spremembe. Mestna hranilnica ljubljanska je produla Karolini Pavletičevi. soprogi strojevodje drž. železnic, hišo št. 29 na Viču, vknjiženo pod vi. št. 1136 k. o. Vič zemljiške knjige za 100.000 din. — Trgovčeva soproga in posestnica Albina Brkljačičeva je prodala Alfonzu Končanu, drž. uradniku, hišo št 293 v Zgornji Šiški (Ilolzapflova ulica) za 130.000 din. — Frank Sakser iz Newyorka, zastopan po svojem pooblaščencu, je prodal Franu Plečniku hišo št. 100 v Stožicah za 75.000 din Počitnice na gornjem Jadranu -v Poštami2W Vrišite j, JII fiun» Velika liriska sezona v počitnicah v Trstu in Poli. Obiščite Postojnsko jamo Pojasnila: ENIT, Petra Kocica broj C, Beograd Obisk turškega ministrskega predsednika v Belgradu Ljubljana V sredo, dne 11. maja 1938. Gledališče Drama: Sreda, 11.: »Nočna služba«. Red Sreda. — Četrtek, 12.: »Pokojnik«. Red A. — Petek, 13.: »Lopovščina«. Premiera. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja g. Vala Bratine. Opera: Sreda, 11.: »Rigoletto«, Red B. — Četrtek, 12.: »Madame Sans Gene«. Red Četrtek. — Petek, 13. ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Izven. Cene od 16 do 2 din. Prireditve in zabave Javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo v petek 13. t. m. ob v veliki filharmonični dvorani. Opozarjamo, da je začetek točen in bo občinstvu dana možnost, da spozna razna dela, ki se pri nas običajno ne izvajajo. Koncert bolgarskih pevcev iz Plovdiva bo, kakor že javljeno, v petek 13. t. m. ob K9 v veliki Filharmonični dvorani. Bolgari eo sijajni pevci, kar je dokazal še vsak koncertni nastop, ki je bil v Ljubljani izvajan od bratskih gostov. Bolgari se pripeljejo v Ljubljano jutri v četrtek z večernim brzovlakom, nato pa bodo potovali po Sloveniji, kjer priredijo 8 koncertov v raznih krajih. Ljubljansko občinstvo vabimo, da v petek zvečer napolni veliko Filharmonično dvorano in pozdravi brate iz Bolgarije. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice. Belgrad, 10. maja. AA. Dr. Stojadinovič in njegova gospa, sta priredila nocoj v Gardnem domu na čast Dželal Bajaru in njegovi gospe gala-večerjo s koncertnim delom. Večerje 60 se udeležili predsednik turške vlade Dželal Bajar in njegova gospa, zunanji minister Ruždi Aras, g. Cirič in njegova gospa, ministri dr. Spaho, Simo-novič z gos[x>, Šefkija Behinen z gospo, Svetozar Stankovič, B. Kujundjič z gospo, Milan Vrbanič z gospo, Dobrivoje Stošovič, D. Detica z gospo, dr. Miha Krek, Ljubomir Marič z gospo, Voja Djordjevič z gospo, Niko Novakovič, V. Miletič z gospo, Vojko Cvrkič z gospo, turški poslanik Hajdar Aktaj z gospo, grški poslanik Bibiča Ro-seti z gospo, romunski poslanik Cadere, ravnatelj kabineta turškega zunanjega ministra, ravnatelj anatolske agencije, tajnik turškega poslaništva, turški vojaški odposlanec, tajnik grškega poslaništva z gospo, romunski vojaški odposlanec, in mnogo drugih turških, romunskih in grških od-ličnikov. Dalje so bili navzočni ugledni dopisniki turških in tujih listov, g. Nedič, član vrhovnega vojaškega sveta, general Peter Kosič, poveljnik Belgrada z gosjx>, general Miljutin Nedič, načelnik generalnega štaba, admiral Polič, načelnik mornarice z gospo, general, Golubovič, pomočnik poveljnika kraljeve garde, Djura Kotur, podpredsednik senata z gospo, dr. Ivo Andrič, pomočnik zunanjega ministra, Vlada Ilič, belgrajski župan z gospo, naš poslanik v Ankari Branko Adzemo-vič z gosjK), naš poslanik v Belgiji Branko Lazn-revič in drugi. Napitnica dr. Stojadinoviča Gospod predsedniki V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da morem nocoj pozdraviti v prestolnici Jugoslavije kot ugledna in draga gosta predsednika turške vlade in turškega zunanjega ministra. Kraljevska vlada in jugoslovanski narod iskreno in z zadovoljstvom pozdravljata ta visoki obisk, izraz visoke pozornosti, ki nam ga izkazujeta s svojim jjrihodom. Vajin obisfc v Belgradu in Jugoslaviji je za nas ne samo dokaj prisrčnega in dobrega razmerja, ki vlada med našima dvema državama, ne samo priložnost za koristno izmenjavo misli v vseh vprašanjih, ki se nas tičejo, temveč tudi nova priložnost za manifestacijo tistega konstruktivnega in miroljubnega duha, ki navdaja Balkansko zvezo, to dragoceno mednarodno organizacijo, ki druži in čvrsto veže naši dve državi s sosedno in prijateljsko Romunijo in Grčijo. Turško-jugoslovansko prijateljstvo v okviru Balkanske zveze ima že svojo tradicijo in zagotovljeno mesto v čustvih solidarnosti obeh narodov in v sklepih naših vlad, Naša dva naroda, združena na svojem nacionalnem ozemlju, vodita danes isto Potujte v ITAE.IJO deželo, ki jo je narava obdarovala z neprimernim čarom in ki ji je človeški genij podaril nesmrtne spomenike. realno in široko pojmovano politiko mednarodnega miru in sodelovanja, Na obeh straneh dopolnjujejo prijateljski odnosi z vsemi sosedi poroštva, izvirajoča iz naših medsebojnih pogodb, in jamčijo ohranitev obstoječega reda v tem delu Evrope. V svesti si popolne varnosti in z vso vero v bodočnost lahko naša naroda posvetita največji del svojega prizadevanja zboljšanju svojega blagostanja in ustvarjanju trajnih kulturnih pridobitev, O priložnosti svojega nedavnega obiska, v vaši lepi in gostoljubni domovini sem se mogel prepričati, kakšne in kolikšne uspehe je dosegel turški narod pod odličnim in modrim vodstvom predsednika republike in pod upravo vlade, ki ji načeljuje vaša ekscelenca. Pri tej priložnosti sem prav tako vnovič občutil, kako navdajajo turški narod čustva prijateljstva do jugoslovanskega naroda in želja po konstruktivnem miru in medsebojnem sodelovanju na Balkanu. Jugoslavija in jugoslovanski narod vidita v tem nov dokaz, da vodijo obe državi iste težnje, katerih uresničenja si iskreno želita v blagodejnem sodelovanju z drugimi zavezniki in v interesu vseh balkanskih narodov. Dvignem čašo na čast Nj. eksc. g. Kemalu Ataturku, predsedniku turške republike; na vaše zdravje, dragi predsednik in prijatelj, na zdravje ge. Bajar in na zdravje mojemu prijatelju Arasu ter za napredek in velično prijateljske in zavezniške turške republike, Napitnica g. Baiarja Gospod predsednik! Dovolite uii, da se vam globoko zahvalim za tako prijateljska čustva, katerih tako zvesti tolmač ste bili. Zelo prijetna dolžnost mi je, da se preko osebe njenega znamenitega šefa zahvalim kraljevski vladi za široko gostoljubnost, ki jo je izvolila izkazati nam v tako obilni meri, in da izrazim plemenitemu jugoslovanskemu narodu vso našo zahvalo za vse dokaze prijateljstva, ki nant jih je dal s toliko toploto. Navdušila nas je nepremagljiva prisrčnost, s katero nas je plemeniti jugoslovanski narod sprejel na svojih gostoljubnih tleh. Nimam potrebe, da bi na tem mestu posebno poudarjal globoko veselje, ki ga čutim, da se danes mudim v naši veliki deželi kot tolmač čustev zvestega prijateljstva vsega turškega naroda, čigar najdražja želja je, da more videti, da čedalje bolj narašča ta sreča in blagostanje vašega bratskega naroda. Dvignem čašo na čast kralju Petru ln na zdravje knezu namestniku in Članom namestništva ter nazdravljam veličini in blagostanju plemenitega, prijateljskega in znvezniškega jugoslovanskega naroda in pijem na vašo osebno srečo, gospod predsednik, in v srečo naše čudovite doma-čice ge. StojadinoviČeve. Vesfi o turškem obisku v Belgradu Belgrad, 10. maja. AA. Kraljevska namestnika dr Radeuko Stankovič in dr. Ivo Perovič sta izvolila danes sprejeti predsednika turške vlade Dželala Bajarja. Belgrad, 10. maja AA. Gg. Dželal Bajar in dr. Stojadinovič sta si danes ogledala v družbi svojih gospa v muzeju kneza Pavla razstavo italijansKega portreta Belgrad, 10. maja. AA. G Dželal Bajar je danes popoldne obiskal g. dr. Stojadinoviča v svojem kabinetu v predsedstvu vlade. Nato se je odpeljal v vilo, ki mu je nn razpolago za njegovega bivanja v Belgrudu in kjer mu bo dr. Stojadinovič v kratkem vrnil obisk. Belgrad, 10. moja. AA. Turški novinarji, ki se mude v Belgradu o priliki obiska Dželala Bajarja in Ruždija Arasa, so danes popoldne obiskoli agencijo Avnlo. Ravnatelj agencije Avnle Milan Stoimirovič-Jovanovič je priredil zakusko na čast turškim novinarjem, ki so se nekaj časa pomudili v prijateljskem razgovoru s svojimi tovariši i/ agcncijc Avalc, nato so si pa ogledali prostore agencije in radijsko postajo.