PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 2. novembra 1921. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj, — Cen« mn je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K Posamezne iteviike se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Proti pravicam staršev in Cerkve. Listi poročajo o novem zakonu, ki se pripravlja za ljudske šole. Ta zakon pomeni popoln monopol brezverskega učiteljstva in države na vzgo jo otrok. Dva glavna činitelja, ki imata po božjem pravu dolžnost in pravico soodloče-vati pri vzgoji, sta popolnoma odrinjena v stran. To so starši in Cerkev. Starši imajo pri vzgoji otrok samo toliko še govoriti, da imajo dolžnost plačevati vse stroške za šolo — in ti stroški naraščajo neizmerno. Novi zakon določuje, da je učitelj državni uradnik in nič drugega. To je prva osnovna in usodepolna zmota, ki globoko sega v pravice staršev. Starši imajo dolžnost otroke vzgajati, in ta dolžnost je tako naravna, da je nikdo odvzeti ne more. Starši so za vzgojo otrok tudi Bogu odgovorni. Starši nosijo poleg otroka tudi posledice, le so slabo vzgajali. Zakaj ni je hujše šibe za starše, hišo in njeno gospodarstvo kot slabo vzgojeni otroci. Starši morajo tudi z ogromnimi žrtvami nositi stroške vzgoje. Iz vsega tega je razvidno, da staršem ne more in ne sme biti vseeno, kdo vzgaja njihove otroke in kako se vzgajajo. Kako starši, ki dobro vzgajajo svoje otroke in hočejo imeti dobre, pametne in verne naslednike v družini in v gospodarstvu, pridejo do tega, da morajo izročati svoje otroke v vzgojo človeku, ki mu ne zaupajo, človeku, o katerem so prepričani, da vzgaja otroke v svobodomiselnem duhu, ki je vir in začetek moralne propalosti, podivjanosti, brezvernega življenja in nesrečne smrti. In — kar dela krivico še večjo — starši morajo tako »vzgojo« celo plačevati s svojimi trdo pri-služenimi groši! Po novem zakonu torej starši nimajo nobene pravice govoriti pri izbiranju vzgojiteljev svojih otrok, temveč jih nastavlja minister potom svojih podrejenih uradov, "o je najogromnejša kršitev osnovnih človeških pravic. Kaj bi rekel svobodomiseln oce, ko bi prišel k njemu katoliški vzgojitelj m z grožnjo zahteval, da izroči ta oče otroka njemu v vzgojo, katero bi moral seveda povrhu še drago plačevati. Tako dela svobodomiseln minister. Pride k verni materi in pravi: otroka bom vzgajal jaz po svobodomiselno, ti pa plačuj, in poleg otroka nosi tudi vse posledice te vzgoje. To je nezaslišano. In kljub temu vlada to hoče narediti. Krajni šolski sveti kot zastopniki staršev nimajo pri zbiranju učiteljev nobene besede, pač pa morajo plačevati. šolski nadzornik, ki ga po zakonu nastavlja — strmite — svobodomiselna učiteljska organizacija ima celo pravico kaznovati župana, predsednike in odbornike krajnih šolskih svetov, če ne bodo plačevali tako, kot se jim bo naložilo. Novi zakon ne ve nič o — verski vzgoji, dasi jo 90 odstotkov staršev zahteva. Svobodomiseln učitelj hoče katoliške ali pravoslavne otroke brezverno vzgajati, in to ministru zadostuje. Čeljo par sto ljudi, ki so vrgli Boga iz duše in življenja, naredi svobodomiseln minister kot zakon, zahtevo več milijonov staršev, ki imajo dolžnost in pravico zahtevati, vrže med staro šaro. To je udarec v obraz, ki ga katoliško ljudstvo ne more in ne sme zaradi časne in večne sreče svojih otrok prenesti. 0 verski vzgoji torej ni govora. Pač pa jo milostno dopuščen za kakšno uro na teden verski pouk. Toda čudite se: ta verski pouk ne bo podajal tisti, ki to zna, se je za to učil in ki je poklican za to, namreč dušni pastir otrok, temveč — učitelj. Torej brezveren učitelj naj daje pouk o veri. Eden naj nekaj daje, česar sam nima. Ker pa to ni mogoče — ker iz nič samo Bog more kaj narediti — bo brezveren učitelj otrokom to dajal, kar ima: versko mlač-nost, nevednost o verskih in cerkvenih stvareh, versko brezbrižnost. Kaj ve svobodomiseln učitelj o sv. spovedi, sv. obhajilu, sv. maši, o cerkvenih in božjih zapovedih, če se za vse to ne briga in marsikdo naravnost sovraži. Ta nesmisel je tako velika, obenem ta napad na katoliško vzgojo tako satanski, da ga je moglo roditi le brezmejno in slepo sovraštvo do Boga in Cerkve. Starši, zgenite sel Gre za vaše otroke, za bodočnost vaših družin in bodočnost vsega slovenskega naroda, ki se je vzdržal samo po svoji vernosti in poštenosti. Zdravniki ugotavljajo, da je slovenski rod začel vsled spolne razbrzdanosti že propadati. Ce pustite še to, da se bodo otroci še bolj brezverno vzgajali kot se zdaj, potem je to začetek konca. Zakaj brezvera in spolna raz-brzdanost gresta vedno z roko v roki. Čim bolj prva dviga svojo glavo, tem bolj podira druga mlada življenja, zastruplja družine in koplje narodu grob. Starši, zgenite se! Brez sramote ne gre. Karlov povratek na Mažarsko se je tu-di to pot ponesrečil, dasi ne rečemo s tem, da je s tem že zadeva končana. Zakaj noben človek ne ve, kakšne načrte ima mažarska vlada. Gotovo je dosedaj to-le. Karla so ujeli ter ga zaenkrat zaprli v neki samostan ob Blatnem jezeru. Velesile in mala antanta zahtevajo od Mažarske, da mora postavno določiti, da Habsburžani nimajo nobene pravice do ogrskega prestola, in da se Kari izžene. Mažarska vlada je voljna vsem tem zahtevam ustreči. Kljub temu je naša vlada sklenila mobilizacijo, dasi ji je celo Pašič poslal iz Pariza svarilo, naj se ne prenagli. Ravno tako je našo vlado opomnila velika antanta, da so oboroženi koraki odveč, ker da je Mažarska zaenkrat itak voljna vse zahteve izvršiti. Vlada je še povrhu stavila zahtevo, da Mažarska plača vse mobilizacijske stroške, ki so seveda precej visoki. Skrajna neprevidnost in prenagljenost vlade, pri kateri so imeli sedaj, ko ni bilo Pašiča, prvo besedo demokrati (liberalci), nam je zopet zadala sramoten poraz na zunaj, Rumunija, ki se je preje izjavila, da je z nami istih misli, je sporočila, da ne bo mobilizirala, ker se ji to ne zdi potrebno, velika antanta pa je sporočila, da se Mažarski ne morejo naložiti naši mobilizacijski stroški, ker je le-ta voljna vsem našim zahtevam tudi brez orožja zadostiti. Tako smo po zaslugi liberalne vlade zopet za eno sramoto bogatejši. Vlada je itak dobro vedela, da do vojske ne pride — že zato ne, ker je velika antanta proti; zato bi tudi z mobilizacijo lahko počakala, kaj poreče velika antanta, od katere smo. popolnoma odvisni po zaslugi naših »iz-bornih« državnikov. Poleg tega smo si nakopali velikanske stroške, ki bodo naše davkoplačevalce še bolj obtežili. Naše ljudstvo pa opozarjamo, da se pozivom točno odzove, ker mora biti v državi red, sicer imamo še hujšo škodo. r Pri tem naj pa premišljuje, kako veliko dolžnost ima vsako poštenjak, da se udeležuje politike in voli v državni zbor može, ki bodo državno krmilo vodili v našo korist ne pa v našo škodo. Cemu bi se skrivali! (Z dežele.) V Ljubljani ste imeli dne 24. oktobra j mogočen protest«, kakor piše Slovenec in menda tudi drugi listi. Ali jc bil potreben ali ne, zato se nc bomo prekljali. Nekaj bi pa le radi pripomnili k vsem tistim govorancam. Ali je potrebno, da moramo imeti tak strah pred Karlom? Vladajte tako, da bo ljudstvo z vami zadovoljno, pa nam ne bo škodoval ne Karel prvi, ne Karel četrti in ne Karel »petdeseti in peti«. Danes prihajajo vladne naredbe, pri katerih pride človeku nehote na misel: Ti ljudje, ki danes vladajo, mislijo, da *se igrajo državo«. Danes izide naredba. G. minister, ki jo izda, si misli: -Bomo videli, če me bodo ljudje ubogali.« In ko vidi, da ga je ljudstvo ubogalo, spravi naredbo v žep in tuhta, kaj bi zopet pogruntal, da bi poskusil ljudsko potrpežljivost. Le pomislite r,a trikrat neumno naredbo z legitimacijami. Mi imamo nekaj podobnega, kakor je bil včasih državni zbor. Danes jc narodno predstavništvo. Ali kdo se briga za narodno predstavništvo, kdo? Preko njegove glave izdaja vlada svoje naredbe in ob-znane, tepta z negami svoje lastne dete, komaj porojeno ustavo. Narodno predstavništvo je vladi ničla. Vladarstvo absolutizma v najhujši meri. Davčni vijak pritiska v mozeg in kosti. Samo na miši in podgane pa na vrabce na strehi še menda nimamo davka, drugače pa že prav na vse. Davek mora biti. Ali kako vlada potem s tem davčnim denarjem ravna, to je pa drugo vprašanje. Vlada podpira z ljudskimi žulji divjaško sokolstvo, dovoljuje prostozidarjem in nedeljskim lovcem polovično vožnjo in druge nepotrebne stvari. Za res potrebne naprave pa ni denarja. Draginja narašča, podpira jo pa zopet vlada. Nerodnosti v carinstvu, nerodnosti v prometu, pomanjkanje železniških vozov in druge pomanjkljivosti gredo na račun nesposobne vlade. Prvi, ki cene poviša, je navadno finančni minister, tisti revež, ki niti ne ve, koliko ima država dolga in kje povsod dolguje. Človeško življenje ni danes nič vredno. Wranglovci streljajo ljudi kakor zajce. Kaj takega doslej nismo bili vajeni. Mogoče je bilo to v navadi kje bolj na jugu, a pri nas v srednji Evropi ne. »Prosim pismenega odgovora« se končujejo navadno razna vprašanja na vse sorte ministre. In gg. ministri, ki gledajo iz svojega visokega sedeža dol na narodove zastopnike, navadno molče. Kaj bi odgovarjali, saj ni vredno. In pa; resnico priznati je težko, lagati pa .,. no, lagati za take gospode ni menda greh, ampak samo »fina diolomatična ooteza«. toda drugi 2' ljudje tudi nekaj vidijo in vedo, in to je hudir,,, Poglejmo naš načrt za narodne šole. Verski pouk bo £el po vodi; poučevalo se bo na podlagi »verske strpnosti«. Kakšna pa bo ta verska strpnost, Naši ljudje po tem pouku ne bodo ne krop ne voda, nič. Duhovnik bi moral iz šole. Učitelj bo poučeval veronauk, pravzaprav bo navadno — vsaj pri nas na Slovenskem — zabavljal zoper katoliško vero in Cerkev ali pa no kar otrokom bral liberalne liste, kakor bo ravno pri volji. Skratka: Pri nas vladajo možje, ki so na vladi, tako, da sejejo nezadovoljnost med ljudstvo. Te ljudi bi bilo treba zajeti in odpeljati na ravno tisti otok, kamor mislijo poslati Karla. Na vladno krmilo naj pa že enkrat stopijo ljudje, ki se ne bodo igrali z vlado, ampak ki jim bo vlada in zadovoljnost ljudstva resna stvar. Mi smo bili ljudje reda in rada — reda in dela — preje, kakor je kakšnemu ministru v glavo padlo, da je izdal zakon o redu in delu. Reda in dela hočemo pa (udi mi in sicer od mož, ki sede na vladi in to bo rodilo zadovoljnost v ljudskih vrstah in te zado-voljnosti ne bosta pregnala ne Karel in ne Cita, Iz Kmetskih Zvez. OBČNI ZBOR Jugoslovanske Kmetske Zveze se bo vršil v četrtek, 10. novembra ob 10, uri dopoldne na verandi hotela »Union« v LJubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo o političnem položaju načelnika J. K, Z. poslanca Brodarja. 4. Gospodarsko-zadružne naloge J, K. Z. Poročal bo poslanec Vladimir Pušenjak. 5. Volitev načelnika in celotnega odbora. 6. Slučajnosti. Vse Kmetske Zveze poživljam, da se po svojih zastopnikih občnega zbora udeleže, Janez Brodar, 1. r. načelnik J. K. Z, in narodni poslanec. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1921. Sv. Križ pri Litiji, Tukajšnja podružnica K. Z, najodločneje protestira proti brezglavi odločitvi glede trošarine na vino in se pridružuje že vloženemu protestu g. poslanca Sušnika. K. Z. je sklenila, da priredimo to zimo gospodinjski tečaj. Člani K. Z. Sv. Bolienk v Slovenskih goricah protestirajo proti naredbi o trošarini na vino in zahtevajo da se: 1. zmanjša trošarina, 2. podaljša rok za prijavo, 3. da se odpravi prijava in kontrola nad vinom, ki ga potrebuje posestnik za dom. Občani iz Hrastovca—Modraže smo zelo razburjeni vsled novih bremen, ki so se nam naložili v obliki vinske trošarine, Posebno letos, ko nimamo drugega pridelka za prodajo kakor vino. S čim bomo pa plačali že itak neznosne davke? S čim si bodemo nabavili obleko in obutev? Zato odločno protestiramo proti novi trošarin-ski uredbi in pozivamo naše poslance, da se bojujejo proti njej dokler uredba ne pade, fiFJA KMETSKE ZVEZE V DOBBUNTAH. Dne JC. oktobra 1021 se je tržila seja načelstva tukajSnjo podružnice Kmetske zvezo. Navro-čib je bilo 14 pdhornibov. Najprej je načelnik Mi-klavec poročal o delovanju podružnice v preteklem leta. Odbor je e veseljem ugotovil, da je delo Kmetske zveze obrodilo telo lepe sadove, ki •o se pokazali ravno pri občinskih volitvah. Ob tej priliki so na« sicer Izdali trije člani, ker so bili užaljeni, da niso orišli n* r afto kandidatno listo, a to ostalih ni oplašilo. Odbor je sklen'1, da bo občni zbor podružnice v nedeljo. dne 0 noveinhra. Na občnem tboru bo poročal govornik it Ljubljane o političnem položaju in organizaciji kmcMiopa stanu. Po predsednikovem poročilo o krasno uspelih sestankih, ki jih po deželi prire.a naš voditelj dr. Korošcc, je odbor izrazil uujno prošnjo, du bl g. načelnik dr. KoroSee priredil sestanek tndi pri nas v Sostrem. Odbor K. Z. j? imenoval enega člana v »brinski draginjski odbor. RADOMIJE. V nedeljo, do; 23. oktobra se Je vršil pri Bas občni sbor. Nnvsočih Je bilo 39 članov. Občni ibnr je odločno protestiral proti potvorbi zapisnika občinske seje t uledefi sadevi. Občinski odbor je sklenil, da sc da gosp. dekaun Hitijo, ako pride v Radomlje, vra niitnina I iapniSčem. Občinski tajnik pa je pristavil: js pridržkom odpovedi«. Zbor je skleni), da se zadeta v skrajnem s1uča:B odloči pred acdttčem ln je izraiil nezaupnico občinskemu starešinstvu. Gosp. Strcin je Data poudarjal potrebo političnega dela in polival k ilogi in zavednosti. Tajnik OKZ Grčar je kratko orisa) organizacijo Kmetske zvese in njen pouna in namenu. članarina se tviir na 4 ki one. Upamo, da smo s tem občnim zborom pričeli tudi v Radomljah dobo vnetega dela sa Kmetsko iveso. Posestnikom, ki so prizadeti po suši. Poslanec dr. Hohnjec je v interpelaciji zahteval od finančnega ministra, da se vsi posestniki, ki so prizadeti po suši oprostijo davkov. Namestnik finančnega ministra je odgovoril gospodu poslancu, da naj vsak posameznik, ki mu je suša napravila škodo na ozemlju Slov. Štajeria, Mežiške doline in Prekmurja, prijavi pristojni davčni oblasti prizadeto škodo. Vsak zase mora navesti natančne podatke, koliko je imel na po edinih parcelah škode in kolik bi bil doho- dek, ako ne bi nastopila suša. Delegat ministrstva financ v Ljubljani je odredil, da se oblasti naj ne drže z zakonom odrejenega osemdnevnega roka za prijavo škode, marveč morajo te prijave sprejemati tudi nadalje. — Pozivamo vse prizadete po suši, da takoj prijavijo pristojni davčni oblasti: 1. na katerih parcelah jim je suša napravila škodo; 2. koliko znaša škoda, in 8. koliko bi znašal dohodek, ako ne bi nastopila suša. Kdor nima sam zemljiške pole, naj g« k občinskemu uradu in si tam prepiše n parcelnega zapisnika seznam parcel, ki so prizadete po suši. Vzorec za naznanilo napravite tako-le: Okrajno davčno oblastvo v.....Silna suša mi je v letu 1921. na zemljiških parcelah št.....(tu navedi vse prizadete parcele) uničila skoraj ves letošnji pridelek. Sena, otave in detelje sem pridelal samo eno četrtino (ali eno polovico, ali eno tretjino) običajnega pridelka, t. j. približno.....meterskih stolov manj. Ako ne bi bilo suše, pridelal bi teh pridelkov.....meterskih stotov. Koruze sem pridelal samo (tu navedi približno koliko) običajnega pridelka. Ako ne bi bilo suše, bi bil pridelal.... meterskih stotov. Fižola sem pridelal samo .....(navedi koliko) met. stotov običajnega pridelka. Ako suše ne bi bilo, bi bil pridelal .... met. stotov tega pridelka. Krompirja som pridelal.... (navedi koliko običajnega' pridelka. Ako suše ne bi bilo, pridelal bi tega pridelka____met. stotov. Repe sem pridelal samo----(navedi koliko) običajnega pridelka. Ako bi ne bilo suše, bi bil pridelal tega pridelka____ meterskih stotov Itd. itd. Z ozirom na uevzdržljiv in slab gospodarski položaj, v katerem se nahajam, prosim, da se mi vsled škode, prizadete po suši, odpiše zemljiški davek z vsemi pritiklinami. Datum. 1'odpis.c To vlogo naj potrdi občinski urad. Ko-lekovati jo morate s kolkom 8 K. Po starih zakonih so bile take vloge koleka proste, a sedanja vlada je izdaa naredbo, po kateri se mora od 1. septembra naprej tudi vsaka prijava kake škode kolekovati. Ako prijave no kolekujete, davčni oblasti ni treba upoštevali vaše prošnje. Župane prosimo, da gredo prizadetim občanom na roko, in da odpošljejo vse prošnje skupno na davčno oblastvo, da se prihrani poštnina. Seveda lahko vsak tudi sam tako prijavo pošlje na davčno oblastvo. Nase zaupnike iu krajevne odbore Kmetske /veze pa pozivamo, da pomagajo prizadetim sestavljati ta naznanila. Najbolje je, da daste pri cerkvah to javno razglasiti. Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru. Gospodarska obvestila. DENAR. , , Vrednost tujega denarja. Dc; nr 25. old. K v 28. okt. K v 282 - 297 -— 11 — 9 2 95 --- 31. okt. K v 306 — 19 60 11 — 1 76 - 11 1 80 2 06 11 75 22 -Vi 36 - 14-- 1 75-- 2 08 -- ameriški dolar avstrijska krona Češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka romunski lej Švicarski frank --'--— ~ poljska marka ------ issžarska krona ------ g Izplačilo bonov. Finančni minister je določil, da se počenši od 1. novembra t i, do 30. aprila 1922 izplačujejo boni, ki so bili izdani ob priliki markiranja denarja do 16. oktobra 1921. Istočasno se izplača 6 odstotkov obresti za pol leta, ker so bili predolgo podaljšani. Ti boni se morejfo tudi podaljšati in se obrestujejo po 6 od- stotkov. Izplačilo in podaljšanje bonov vrši pri nas delegacija ministrstva financ v Ljubljani. gPrijava posestnikov obveznic avtonomnih pokrajinskih dolgov. Finančni minister je določil po D št. 11.445 z dne 18. oktobra, Ida morajo posestniki obveznic pokrajinskih avtonomnih dolgov Slovenije, Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine in Dalmacije naznaniti do 30. novembra t. I. generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu vrsto obveznic, serijo, številko in nominalno vrednost, od kedaj jih imajo vposesti in pri katerem državnem uradu ali denarnem zavodu so se vršila izplačila kuponov. g Razmetavanje denarja. Samo vojno ministrtsvo porabi 70 milijonov dinarjev za bencin večinoma za osebne avtomobile. Koliko šele porabijo druga ministrstva! g Papirnatega denarja imamo sedaj v prometu za 4 tisoč 419 milijonov, 568 tisoč 550 dinarjev. g Novi bankovci po 10 dinarjev so prispeli iz Amerike v Belgrad. V promet se izroče, ko prispe vsa pošiljatev. g Kako se zapravlja denar? V Parizu je ostal, potem ko je odšla naša mirovna delegacija, še neke vrste prometni oddelek. Njeno delo je bilo izgubljanje časa in še bolj denarja. Gospodje tega oddelka so imeli edino to delo, da so rezali iz francoskih listov razne prometne novice in jih pošiljali v Belgrad. Končno se je pa ta oddelek vendar le razšel, toda njegov načelnik' je še vedno ostal v Parizu in pobiral mastno plačo. Naenkrat se je slišalo, da se bo vršil v Madridu neke vrste posvet glede prometa. In glej, ta načelnik jo je lepo pobral v Madrid brez vsake potrebe in sporočila iz Belgrada. Sedaj se pa ta gospod sprehaja po Ženevi, kjer baje dela pri Zvezi narodov. — Kljub vsem našim gozdarskim uradom, imamo jih dovol j, je odšla te dni na romanje po celi državi neka posebna komisija, da ugotavljaa škodo. Da je taka komisija nepotrebna, je jasno, ker imamo v ta namen itak gozdarske urade. DAVKI. g .Škoda po suši leta 1921. se bo upoštevala pri odmeri dohodnine leta 1922. Naznanite torej škodo, kot vam priporočamo v notici »Posestnikom, ki so prizadeti po suši;, takoj davčnemu oblastvu (ne davčnemu uradu). Vsak posameznik si naj shrani natančen prepis te vloge, da lahko številke o škodi uporabi leta 1922. za napoved o dohodkih in izdatkih. Je zelo važno! Povejte to tudi svojim prijateljem! 6 glavnih carinarnic na Slovenskem (Rakek, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Celje in Gornja Radgona) je imelo v prvih 10 dneh meseca oktobra dohodkov 6 milijonov, 113 tisoč, 835 dinarjev. Ta denar je odšel naravnost v Belgrad. Zato pač ni čudno, da finančna delegacije v Ljubljani nima denarja, vsled česar del državnih na-stavljencev 1, oktobra ni prejel svojih plač. CENE. g Ceue žitu. S u b o t i c a: Pšenica 1050—1075 K, stara koruza 900—905 K, nova koruza 780—790 K, oves 800—810 K, moka št. 0 1620^-1640 K. — Požega: Pšenica 1130—1150 K, stara koruza 890 do 910 K, — Sombor: Pšenica 1060 do 1175 K, stara koruza 900—920 K, moka št. 0 1620—1640 K. — Pančevo: Sušena koruza 780—790 K. — Sarajevo: Moka št. 0 1700—1720 K, mekinje 550—560 kron. _ Zemun: Pšenica 1120—1130 K. g Novo vino v okolici Šibenika v Dalmaciji prodajajo hI po 600 do 800 kron. o Cene zlata v Nemčiji. V Nemčiji \z stal začetkom junija kg zlata 37 tisoč, začetkom julija 42 tisoč 500, začetkom avgusta 47 tisoč 600, začetkom septembra 66 tisoč, danes pa 75 tisoč papirnatih mark. ŽIVINA. g Na zadnjem živinskem semn;u v Mariboru so bile sledeče cene za 1 kg žive leže: debeli voli 14—17 K, poldebeli voli 1214 K, plemenski biki 10—12 K, biki za klanje 9—10 K, klavne krave 12—14 K, plemenske krave 7—12 K, molzne krave 12—14 K, breje krave 12—16 K, mlada živina 7—12 K, teleta 11—14 K, krave za klobasarje 5.50—7 K. Kupčija je bila vsled pomanjkanja kupcev slab. g Cene svinjam na Dunaju. Na Dunaju se plačuje žive svinje po 450 avstr. kron kilogram, IZVOZ IN UVOZ. g Izvozna carina na zaklana, neodrta teleta se plača na težo mesa, poleg lega pa še na kožo. Za vsako kožo se računa povprečno 20 kilogramov. g Uvoz krompirja iz Jugoslavije je prepovedala Italija. PROMET. g Železniški promet z Mažarsko so ustavile Jugoslavija, Češkoslovaška in Ru-munija. g Sporazum glede vojne odškodnine Nemčije naši državi. Te dni bo izročen v Parizu naš sporazum z Nemčijo, ki ga jc sklenilo naše železniško ministrstvo glede dobave voz in lokomotiv na račun vojne odškodnine, ki nam jo ima plačati Nemčija. g Novo brzojavno progo med Ljubljano in Zagrebom prično graditi v začetku prihodnjega leta. g Podražitev poštnih pristojbin. Z novim letom se podraže vse poštne in brzojavne pristojbine. Kakor se vidi, se naša vlada prav pridno udeležuje navijanja cen. RAZNO. g Dve novi kmetijski šoli v Sloveniji Zagrebški »Jugoalovenski Lloyd« poroča, da je govolil ministrski svet razlastiti grad Dvor ne Gorenjskem in grad Raakičan v Prekmurju v svrho ustanovitve dveh nižjih kmetijskih šol. g Usjpeh naših poslancev gled užitnine na vino. Zagrebška »Jugoslovanski Lloyd« poroča: »Poslanca ljudske stranke prof. Sušnik in dr. Hohnjec sta ponovno posredovala pri namestniku finančnega ministra dr. Krizmanu glede užitnine na vino in njene neenake razdelitve in pobiranje. Zahtevala sta, da se izpuste nekateri stavki o nepotrebni priglasitvi vina in visokih kaznih, kajti to je še mogoče vsled tega, ker nima zakonske moči brez odobritve parlamenta. G. minister je dal poklicati načelnika direkcije posrednih davkov, ki r ic potrdiJ, da se neenako postopa v vpra-,nju užiinine, nakar je minister obljubil, č:>. bedo vzeli naredbo še enkrat v pretres po posebni komisiji, ki bo v ta namen se-Mavljena.« — Kakor se vidi iz navedenega, morajo vladati v Belgradu res čedne razmere. Načelnik posrednih davkov ve, da sc našim vinogradnikom godi krivica, in vendar podpisuje tako naredbo kmet-ski (?) minister Pucelj in ostali ministrski svet, g Čilski soliter Mnogi, ki so letos napravili poizkuse s čilskim solitrom, vprašujejo, ako se čilski soliter zamore kupiti in kako ceno ima. Uljudno sporočam, da se isti sedaj še ne prodaja pri nas radi visoke cene. 1 kg bi stal franko Ljubljana kakih 10—12 K. Kadar bo ob zboljšani kupovalni vrednosti našega denarja uvoz solitra mogoč, ga bo gotovo zopet oddajala Kmetijska družba, Gospodarska zveza i. dr. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS se s prodajo istega ne peča, marveč deluje le strogo v kmetijsko znanstvenem oziru. — Dipl. agr. A. Jamnik, \ jubljana. g Letošnje vino. Trgatev je v celi naši liržavi končana. Kakor poročajo, je uspeh irgatve izvrsten. Grozdje je bilo večinoma zdravo. Povprečna množina sladkorja v moštu je znašala okolu 15 odstotkov, pri boljših vrstah 16 odstotkov, pri nekaterih vrstah celo 20 odstotkov. Kakovost vina l-o posebno izvrstna v tistih krajih, kjer v vinogradih niso prezgodaj brali. Če se bo j uzilo na čistost sodov in se pravilno po-> l opalo pri pretakanju vina, potem bodo letošnja vina izvrstna in pripravna za izvoz. Letnik 1921 je posebno veliko vreden z:a podjetja, ki se bavijo s polnjenjem ste-1 lenic vina in predelavanjem vina v šam-i anjec. Letošnje vino, če se bo pravilno z i um postopalo, bo posekalo najboljša vina L\ rope. g Preko pol milijona hektolitrov ima Dalmacija še nerazprodanega vina, g Drugi veliki semenj vzorcev v Ljub- Ij.ini se vrši prihodnje leto v jeseni. g Novo tovarno za blago v Mariboru ramerava zgraditi znani češki tovarnar, Hdvard Doktor. g Elektrarna Zagrae na Dolenjskem. V \ išnii eori se ustanavlja s kapitalom 6 milijonov kron delniško društvo pod imenom Elektrarna Zagrae«-. To podjetje si je sta-\ ilo nalogo, izkoriščati vodne sile reke Krke. Prva centrala bo v kratkem doeotov-liena.- Podpisovanje akcij trf'a od 15. okt. >v: NA ČEŠKEM Je tudi napovedana mobilizacija. Vendar je predsednik Masaryk na več meslih odločno izjavil, da ne pride do vojske in da bo samo mobilizacija zadostovala. — Nemško prebivalstvo v KrasličaU je ob priliki mobilizacije priredilo velike demonstracije. Vojaštvo je streljalo in je bilo 11 oseb ubitih. — Vlada je odkrila v Bratislavi veliko mažarsko zaroto proti Cchoslovaški. Mnogo uglednih Mažarov je zaprla. ZA LAKOTO NA RUSKEM se naiboli zanima sv. oče. ki neče čakati počasnega dela mednarodne komisiie, ki se samo posvetuje in nič ne naredi, ter ie poslal iz darov, ki iih dobiva s celega sveta v dobre namene, en milijon lir v Rusiio, da se kupijo potrebna živila. NA FRANCOSKEM vzdržujejo katoličani 12.000 svojih šol, vlu.la plačuje samo svoje protiverske. Kljub temu je vzgoja v katoliških šolah toliko boljša, da hodi v 3000 katoliških šol 1 milijone otrok, a v 30.000 šol 8 milijone biezverskih otrok. Zato pa katoličani napredujejo, ker imajo verske šole. Največji dnevnik na Francoskem je Croix (krož = križ). Ima 300.000 naročnikov. Ne služi nobeni stranki, pač pa odločno zagovarja katoliška načela. Na prvi strani ima velik križ. Svoj čas so nekateri katoličani mislili, da to ni dobro za list, in so vplivali na izdajatelje, da so križ odstranili z glave lista. Število naročnikov je takoj začelo padati. Ko so kmalu na to zopet postavili križ na naslovno stran, sc jc število zopet dvignilo. CERKNICA. Denar je sveta vladar. Tako »i misli tudi finančna straža t Cerknici in se po tem pravilu ravna. To je krepko dokazala v tem-le slučaja: 90% invalid, let mora preživljati 88 let staro mater in devet otrok je pred kratkim previel cerkniško glavno trafiko, ki mu jo Je dodelila deželna vlada, da mu s tem pomaga. Ves čas, ko je bila trafika v invalidovib rokah, smo bili Ysi okoličani b njegovo postrežbo izredno zadovoljni. On je strogo gledal na to, da smo bili točno postre-ženl, Le stari trafikant milijonar Anton Kravanja jo i zavestjo in jezo gledal, kjo bi revnemu konkurentu škodoval. Posrečilo se mu je. Pri tem mu jo največ pomagal g. finančni kontrolor Burger, ki jo na dobavni dan, ko jo v trafiki vse polno okoliških trafikantov, slučajno našel žensko, ki nI bila trafikantinja ampak po kontrolorjevi izjavi >od tam Čez«. Poudarjamo, da ženska tobaka šo. ni prejela, ampak ga ji jo trafikant šo lo pripravljal v dobri veri, da jo poslana od kako ma!o trafiko in da ima s seboj trafikantsko upisno knjižico. Drugemu tralikantu, bi sc vsled tega niti las ne skrivil. Toda revnega invalida je treba ubiti. In g. Burger jo napravil velikansko ovadbo. — 13. julija je bila trafika invalid« že odpovedana na korist milijonarju Kravanju. Ta je šo isti večer pod varstvom g. Karlina prenesel vso zalogo v svoje prostore — pa no plačal. To pribijemo: pod varstvom in na ukaz g. stražnika Karlina je g. Kravanja odnesel vso tobačno nalogo. Za plačilo bo pa ne zmeni niti g. Kravati.'a niti finančna straža sc no čuti dolžna pobrigati se, da invalid za blago, ki mu jo bilo odneseno na njen ukaz, dobi plačilo. Opozarjamo pokrajinsko upravo na t:: čaj in prosimo, da so zanima zanj. JAGNJENICA PRI RADEČAH. Naša lepa jagnjeniška dolina že dolgo m imela tako veselega dne ltakor v nedeljo, dne 23. oktobra. Za časa svetovne vojno so nas oropali najdražjega, kar smo imeli — zvonov. Toda pogumni iu veseli Jagnječani nismo obupali. Zbrali smo skupaj lepo vsoto denarja iu si naročili nove zvonove, lu ti so prišli, s cvetjem ovenčani, kakor pride nevesta pred svo;e«a ženina. Vse v svcljii in zelenju, v bršljauu in smrečicah — zvonovi, voz in konji. Jagnjenira je vriskula in prepevala, topiči so streljali, da je odmevalo po vsej dolini in pljuskalo čez jatenske vrhove proti Mokronogu. Cerkev jc bila ta dan z rožami tako ozaljšana, da so ljudje, ki so prišli od daleč gledati zvonove, kar strmeli. Od vrat pa do oltarja — vse kakor v najlepšem maiu. Po blagoslovljen in zvonov so zapele vrlo šculjanskc petke s svojimi srebrnimi glasovi tisto najlepših pesmi: »Le zvoni, zvon, iz tihih lin — — —« In zvonili so nam potem zvonovi, naši lepi, novi zvonovi, zvonili nam sladko ves dan in še dolgo v noč, da nam bodo zvonili poslej dan za dnem in prosili Boga za boljšo čase, kakor jib imamo sedaj na svetil. IZ PEŠATE PRI SV. JAKOBU OB SAVI. Pretekli teden smo spremili k večnemu počitku blago ženo in skrbno mater Marijo Kokalj po dom. Korošinko iz Pešate. Bila jo dolgoletna zvesta naročnica nategi lista in tudi pridna lirav-ka. Dolgo je hirala in slednjič vsa vdana in lepo pripravljena mirno v Gospodu zaspala. Bila je jako dobra za reveže, zlastr reveže domačine. Imela je lep pogreb. In ker s* jc pred kratkim ustanovila Marijina družba za žene, se ji je tuili ona pridružila. Prihitele so pnino^tcvilno ienc tovaršicc k njenemu pogrebu. VRHNIKA. Poloni socialne demokracije na Vrhniki se pokazuje dan na dan t večji meri odkar so na svojem občnem zboru 9. oktobra t. I. povezovali svojo politično culo. Prišlo jc le še kakih 20 so-drugov skupaj, med tem ko so se ostali na tihem otresli to paprike. Večina je pri raznih prilikah spoznala socialdemokraška nebesa na tem svetu in obrnila hrbet Modlovem Načelu, Jelovškovim fantom in patentiranemu Jugoslovanu 0roszyju i« drugim velikim sodrugom. Mi to beležimo, opozarjajoč bivšo naše ljudi, katere po rdeči tovaršiji glava boli, da naj popravijo svojo zmoto in puste, da vzame socialdemokracija zaslužen konec. GROSUPELJSKI POPOTNIK. Ravno v cerkev jo pozvonilo, ko jo primalnini doli po cesti proti Grosupljem. Da bi bila _boljsa Broča v križemsvet jo Diehuem proti cerkvici sv. Mihaela. Res, takega se pa nisem nadejal: toliko ljudstva je bilo pri sv. maši, da sem moral po" korom ostati. Iz vseh strani jo bilo ljudstvo »Mano; kot nalašč primeren kraj za f»ro, si miSU«"' Po sv. maši se sesnideva * g. ključarjem Iv. Zitm- kom. Hitro m nekolik« pomeniva • cerkvenih ruuierah. Pokata! uii je aovo obhajilno mi*«, ter popravljeni kor. Oboje je prav Učno izdelan« ia tedanje razmere. Lani je bil pa prebarvan zvonik ia streha obenem ie popravljena. Seveda: • tre Ud ia poprarki 80 obilni, dohodki pa pičli. Ko pohrv Um cerkveno petje, mi omeni, da ima pevec nagrado samo do iv. Martina; ia naprej pa Se nam ae ve, kaka be, aekatari Ijndje so prr-ej trdi sa is roke dati. Treba bo pri občinski seji rrano besedo spregovoriti: Pevcu je treba nagrade preskrbeti: v denarju ali pa v blaga, sicer bo petje kmalu utihnilo. (Morda bi pa v čast božjo pevd tudi is požrtvovalnosti peli kot drugod? Op. nred.) Kadi farovia bi bilo pa najbolje, da se o tem dogovori in sklene skupaj s stavbenim odborom, v občinski seji po predlogu* ki bi bil najbolj pripraven «a sedajne razmere. Slednjič mi omeni ie o dopisih is Gresuplja — k« sva ie is cerkve ila, — da vsak trdi, da jih on piie, seveda kar pa ul res. Bom ie jas poskrbel, pravim, da bodo ljudje spoznali, da imato vi toliko i dopisi opraviti, kakor jas s ključar«tvom. Bekel pa je, da s* prav potrebni za sedanje razmere v soseski, da se ljudstvo spodbudi k delu za prepotrebnl farovi. Kar se pa tiče g. kaplana B. Morda, jo pa iel sa pa-plana v Trnovo, ne pa z* župnika, kakor je bilo po pomoti pisano v zadnjem dopisu. Za ta aljudna pojasnila se ina slednjič prisrčno zahvalim, ter Jo urno krenem naprej proii brli Ljubljani! IZ BESNICI! PRI KRANJU. Pri nas imamo K&toL slov. izobraževalno društvo, pa ž&libog da skoraj popolnoma »pi; ni nobeno igre ne predavanj, pa imamo dosti mladih ljudi, ki bi radi igrali, pa se nihčo ne zgane, ki bi stvar v roko vzel. Pri nas je velik nered. V Spodnji Besnici je neka mala trgovina s mešanim blagom, in tam se prodaja smrdljivo žganje, posebno pa obiskujejo to zakotno luknjo fantje ii obeh Iiesnic, v sobotnih večerih in ob nedeljah se kar toii kakor v gostilni. Obisku:ejo pa to luknjo iudi nekateri možje — stari nničoralcl alkohola, ter tudi taki fantki, ki bi jim bolj pristojila Icm-ija, kakor pa kciarec iganja in e'c.irc'-<. IZPOD GBINTOVCA. Skozi dve leti se je vedno govor''o, ka.o bomo ».obodni r novi državi. In poglejmo, kakšno uvobodo vživ« danes posebno kmet Ole" > lav kov dela vsak po svoje, samo da je plačano v gotovi mori. Dalje nam tako dobrohotna vlada daje vsak dan nove narodbe. Tukaj v uoii okoliri sedaj ie roda ni vc-č svobodna. Vedno stražljo orožniki akrog in gledajo kako bi mogli kmetu napraviti sitnosti in stroške. Glede plačevanja je pa taka svobodo, da je ai enake! — In ie nek«]: v neki vasi v cerkljanski fari je pred nedavnim časom abil ničvreden človek-pobalin poitenega fanta, kar svobodno iu brei vsakega vzroka. Tukaj bi morala viija oblast napraviti fie malo več reda, da bi se taki slučaji ne dogajali več in da bi bil miren človek varen pred tako sodrgo svojaga življenja. — Pod temi visokimi hribi ia prijazni okolici so je pričela razvijati tudi industrija. Otvorila se je aevu Amerika, ki pa je io sa nekaj časa zaspala; upamo pa, da se v kratkem nanovo oiivl. V kratkem času be Htekla tudi velik* parna in motorna žaga. Nadalje imamo novo mlekarno, oziroma sirarno. Sedaj bo ie nekaj prometa iu tudi denarnih sredstev več, če bi slučajno napravljali v Cerkljah čotrti zvon, da bi ne bilo treba čakati oa njega čez eno leto, kakor na tretj« ga. ŠMARJE, Liberalnemu dopisniku kratek odgovori Pri seji gospodarskega odbora je podpisani Izjavil, da če je na podlagi sporočila o dosedanjem uživanja nadarbinske posesti kaj preveč posekanega bilo, sem pripravljen škodo poravnati. To c«e ie tudi zgodilo: glei zapisnik o dohodkih istega odbora. — Tatvina na pol (ti *e je prijavila orožnikom šele tedaL ko dotič-nik — opozorjen — ni hotel nakradenega blaga prostovoljno vrniti NI pa bilo par korenin, ampak za eno srednjo »čajno«. Nekateri mislijo, da smejo po žnpnl nadarbini šariti brez vprašanja, kakor se jim poljubi. Ko bi me bil vprašal, bi mn gotovo dovoliL Da pa ni bil kaznovan, mislim, da se ima v precejšnji meri meni zahvaliti — Voda je bila vsem na razpolago. Da bi sc po Stali polivalo in nagajalo, tega ne dopusti noben gospodar, — Za stran bane samo to: Kdor ima za bore 20 K zjutraj fc«vy>, opoldne ua zvečer meso • prlkubo la k roba. kolikor hoče, sme danes biti docela zadovoljen. — Kalne namen |e prozoren« kaplana Izigravati proti Sapnika tn župnika proti kaplana. Stara, obrabljena liberalna taktika) Frane Pešec, dekan. SEMIČ. Vesela novica pri nas Je, da imamo koasam. Dolgo ia težko smo ga čakalL Dosedaj smo morali nositi svoj denar liberalcem, ki so nas odirali, kakor se jim je zljubilo, vrhu tega smo pa morali i« poslušati njih strupene opazke in hujskanje zoper vse cerkveno. Sedaj bo drugače. Z veseljem se okle-nimo svojo trgovine. Veliko aam je ie pri marsičem znižala cene. Liberalni trgovci so io par nedelj prej oklieevali, da znižajo eeie. Vse to je delal strah prod konsumom. Hvala konsumul Zato nič ne poslu-šajmo hujskanja liberalnih trgovcev, ki se gotovo ne kregajo sa našo korist, ampak se boje sa svojo žepe. V svojo lastno korist luidimo vsi dobroiuisleei v konsum. Scmii.cn. BLED. Dne 37. oktobra jo Bled ginjeno in s solzami sočutja v očeh opazoval tragično-resni pogrebni sprovod enega svojih vrlih in izvrstnih rojakov. Iz hlie žalosti v Želečah ae je pomikal ob najobllnejši udeležbi sorojukov, društev, občinskega zastopstva in drugih, med cvetjem in vonel, tiho na pokopališče, kjer naj se položi k zadnjemu počitku g. Anton Bepe, posestnik, občinski odbornik in vsestransko ugleden krščanski mož. Prisrčno sočutju in žalost sta sijala i* obrazov vseh udeležencev. Žalost in ogorčenje nad tako tragično in nasilno smrtjo priljubljenega njihovega rojaka, milo sočutje pak nad osirotelo družino, obstoječ« iz žene in Štirih nedo-letnih otročlčev. Pred 14 dnevi se jo Se zdrav, čil, ""sel In zadovoljen s ženo in s svojim hlapcem vračal z veselice društva gasilcev proti domu, a v tTC-notku so je zavriil nad njim pravcati atentat. Prod hotelom Malnur na Bledu je izzival in pretepal neke domačine Sofor generala Maistra, ki se istočasno nahaja na Bledn. Mimoidočega ga je, kakor fante, brci najmanjšega povoda, nenadoma in u tako silo i kolom udaril po glavi, da mu jo zdrobil lobanjo, v slej česar se je nezavesten zgrudil na tla. Njegova žena, ki jo je tudi samo slučaj reSi! enakega »bratskega* poljuba, je moia s hlapcem vred obupana priskočila na pomoč ia po dolgem trudu se jima je posrečilo moia zbnditl k zavi sti ter ga s pomočjo drugih ljudi pripeljati domov. Junaški Šofer pa sevodn ie ni bil ugnan, temveč je divjal naprej ln celo streljal. Uboga družina je samoobsebl storila vse korake, da si ohrani skrbnega in ljubečega očeta, sašla naravnost v nepopisno stroSke, a vsa njena in vsa ljubeznjiva zdravniška pomoč in skrb nI pomagala. Po nepopisnem trpljenju je mož prelepo spravljen ■ Rogom umrl v Leoniiču v Ljubljani dne 22. oktobra zvečer. In tako se je končno nad dobro ia prav ugledno kričansko družino naselilo gorje in ruina. Razumljivo odpušča morilcu, ker mu je tako plemenito odpustil tudi blagi njen oče, vendar pn apelira vsaj na pravico, sočutje ln ljubezen. A glejte, pravica molči, sočutje in ljubezen molčita! Proti zločincu, ki se ga boji ves Bled, se ni ukrenilo ničesar, roka pravice ga ae doseže, ker je pač generalov šofer. Ia dalje; uboga vdova je ila s svojim sinom, sedmošoleem, osebno b generalu, da mu potoži bedo in katastrofo, ki preti njej in vsej družini. Ta Jej jo izrazil sočutje, vendar pa si je »mislile, da bo družin«. obstoječa is štirih nedoletnih otročlčev, vseeno lahko ie izhajala brez očeta, brez svoje poglavitne oporo. Resnično, slifna izjava inora v človekovem srcu izzvati odpor iu ogorčenje. Ako se ne more iz lastne moči stano primerno vzdrževati niti ministrova vdova, naj so pa vzdržuje in skrbi ter pripelje do cilja svojo otročife pa vdova na gospodarstvu, ki jo od početka zastavljeno v tem smislu, da ga moro uspešno voditi le mož gospodar. PREVOJE PRI LUKOVICI. Nai iivinozdravnik g. Filip Pahor je pač priden »samostojen kmet« brez kmetije, toda silno len živinosdravniic in zato ni čudno, če ljudstvo zoper njega godrnja, saj plačuje visoke davke tudi sa g. Pahorja, ki pa ne izvršuje vselej svojih dolžnosti. Spomladi je poginil« posestniei-vdovi Mariji Kurent na porodu lepa kobila. Spretnemu živinozdravnik« bi fo bilo mogoče rešiti, toda nai g. Pahor nI hotel priti, ker je bilo ponoči, kobile pa hoiejo tadi ponoči irebltt. Kmalu aato J« poginila is litega vzrok« Udinja goslaču Jakobu JjrejliBa. Ka* f bila ao«, M bil« tadi tu vse prošnje zaman; g. P* bor Je »čuval posteljo«. Dne 28. t m. zjutraj zgodaj je teletila krava vdovi Klopči«, ki jo vsa v skrbet poslala pa g. iivinozdravnik* Pahorja. Bile je okro| pol 2. aro ponoči. O. Pahor, ki je priiel okrog 1. ur« iz gostilne domov, ni hotel priskočiU na pomoč. Uboga vdova se je vsa zbegana zatekla k nekemu domačemu iivinozdravniku v Dob, ki je, dasi od daleč in ponoči rad prišel in rešil ubogi ženi vsaj kravieo, dasi je tele poginilo. Tako našemu ljudstvu izginja živina U hlera ae samo zaradi pomanjkanja krme, tem reč tadi zavoljo zanemarjanja stanovskih dolžnosti tukajšnjega iivinozdravnik« g. Pahorja. Zato poživljamo mero-dajno kroge, da poskrbo vse potrebno, da bo g. Pahor izvrševal svojo stanovske dolžnosti, če treba tudi ponoči, ali pa nam dajo drugega živinozdravnika, ki bo svoje dolžnosti vestno izpolnjeval, kakor jih moramo tudi mi, ki plačujemo davke. VIŠNJA GORA. Pred ljubljanskim deželnim sodiičem ie dobil dne 21. oktobra t. 1. tukajšnji demokratski hujskač sodni kanelist Rudolf Habjan zasluženo plačilo. Lansko leto je Habjan očita! našemu bivšemu učitelju Dermolju nemčurstvo, vsled česar ga jo slednji po svojem zastopniku dr. Adlesiču tožil. V tej pravdi, ki je tekla nad eno leto, je bila zaslišana skoro cela Višnja gora, nobena priča pa ni mogla potrditi Hab-janovih očitkov, ampak so skoro vse pričo potrdile, d« je bil g. Dermelj zgleden učitelj in vseskozi aa-rodnoga mišljenja. Tekom razpravo smo imeli priliko opazovati, kje so denuncijanti in obrekovalei našega poštenega užiteljstva. Sodni kauelist je namreč napravil proti g. Dermolju žo poprej v zvezi ■ drugimi tukajšnjimi demokratskimi veljaki ovadbo na višji šolski svet To ovadbo je s posebnim priporočilnim pismom podprlo tudi tajništvo JDS in priporočilo g. višjemu šolskemu nadzorniku Gauglu, naj ovadbi ustreže in g. Derme!ja premesti. Višji šolski nadzornik Gongi ni naiel nobenega povoda, da bi postopal proti Dermelju, ker so se 'ovadbe ia-kazale koi lažnivo, sad naših demokratskih spletkarjev. Habjan je bil pred okrajnim sodiščem r Ljubljani dvakrat obsojen radi žaljenja g. učitelja Dermelja, a so je obakrat pritožil, sedaj pa ie tadi deželno sodišče izreklo nad ujirn svojo obsodbo ter potrdilo s tem, da se o Habjanu nismo nikoli motili, ker ga vseskozi poznamo kot hnjskača ln političnega nestrpneža, ki vedno neti med tukajšnjim prebivalstvom prepir ii i lažnivimi ovadbami dela sovraštvo med tukajšnjimi domačini. Hvaležni sme sodni oblasti, da je Habjana premestilo v Prekmur-je, ker upamo, da bomo imeli sedaj mir, ker »e slasti sodnomu uradniku ne spodobi ljudstvo hujskatt, BOH. BISTRICA. V nedeljo 6. L n, m ponovi pri nas igra »Mfldova Zala«, ki so jo preteklo nedetfo naš? Igralci tako izborno in naravno igrali, da sa vzbujali splošno začudenje. Ker nam igra pretresljivo slika bol naših ljudi na Koroškem za knž častni in svobodo zlato v času turških na-valov. so udeleženci z velikim zanimanjem sledili prizorom. IZ MAVČIČ. Preteki« nodeljo je zopet oživelo našo izobraževalno drnštvo in nam priredilo s svojo predstavo piav prijeten večer. Igrali so namreč Pinigarjeru »Razvalina življonjac. Bil sem prav prijotno iznena-don že pri prvih točkah sporeda s pevskim zborom. Z igro samo mi imeli nekateri igravci poslovilni večer, ker odhajajo k vojakom. Zato j« bilo premalo časa, da bi se mogli vživeti docela v igro, a lepo J* slišati mladega fanta, ko pravi: »Rad bi vseeno še igral, predno gremo vojake služit Videl sem, da jo storilo društvo lep korak naprej od onega časa, ko so se vršile prireditve še v stari šoli brez pravega odra in dvorane. Vsi so pogodili dobro, zadovoljni smo bili in prijetno mi je bilo pri srcu, ko vidim, da se je U tako malenkostnih početkov razvilo naša izobraževalno delo do to višine. Torej fantje, dekleta, igralci in pevski zbor, potrudimo se, da ne bom« ladnji! Proti onim pa, ki jim še vedno ne gre v, glavo, češ, kaj potreba iger in druStva, pa s smotre-nim delom ln častnim obnaianjem dokažimo, da Je krivična vsaka zaproka, ld tu deta društva od njih stran L Kako s« vendar i« in ti dobrodejni vpliv i* obraievalaoga draitva ia k«ki«s razlik* mod nai* mladina preje ia sedaj. mm Tedenske novice. | dM Politične. p Shod SLS se je vršil 28. oktobra v Tržiču. Govorila sta poslanca Brodar in dr. Korošec, ki je zlasti poudarjal, da bo Jugoslavija šele takrat trdna na znotraj in runaj, ko bo tudi Bolgarija v okviru Jugoslavije. p Kralj Aleksander in ministrski predsednik Pašič sta se vrnila iz Pariza v Belgrad. V Ljubljani se jima je pridružil pokrajinski namestnik Hribar in ju spremljal do Zagreba. . p Razdelitev Slovenije. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt o upravni razdelitvi države. Slovenija je razdeljena na dve oblasti — ljubljansko in mariborsko. — K ljubljanski bi spadal tudi sodni okraj Laško in del sodnega okraja Brežice. Velika Dolina bi spadala pod Zagreb, Osil-nica pod Karlovec, Dolnja Lendava pod Varaždin, Prezid in Zumberk pa pod Ljubljano. Skupščina bo še sklepala o tem. p Narodna skupščina je bila radi spora z Mažarsko poklicana k zasedanju, seveda je vlada že preje vse sama ukrenila. Posamezne stranke so podale izjave. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril dr. Dulibič, ki je izjavil, da je treba mažar-skim poskusom, ki merijo na razpad naše države, narediti konec. Med protivladnimi poslanci je silno vrelo, ker vlada ni pravočasno sklicala skupščine, ki edino ima pravico sklepati o važnik korakih, p Naša zunanja politika je taka, da imamo povsod same sovražnike. Italija bi nas danes rajši požrla kot jutri, kljub temu da so naši državniki velik del našega telesa vrgli v njeno žrelo. Na jugu vodi proti nam albanske tolpe, pri sporu z Mažarsko vedno spletkari proti nam, dasi na zunaj dela prijazen obraz. Mažarska se še ne bo Odpovedala načrtu, da prej ali slej uposta-vi staro ogrsko kraljestvo in Avstrija bi v slučaju kakšnih zapletljajev takoj skočila med nas. Vrhu tega nam Francija ni prijazna, ker nanjo vplivajo Italijani in mora držati z Avstrijo in Mažarsko, ki bi jih rada spravila skupaj samo zato, da sc nc bi Avstrija združila z Nemčijo in tako povečala njene moči. Anglija trdno zasleduje načrt, da ustanovi veliko podonavsko skupno ozemlje, ker bi imela sama v gospodarskem oziru velik profit Edin naš prijatelj bi mogla biti Bolgarija, ki je pa Srbi ne morejo videti. In vendar bi Jugoslavija združena z Bolgarijo v eno državo tvorila veliko silo, posebno ie zato, ker bi se s tem tudi notranji položaj znatno zboljšal. Zakaj potem bi res postala vsa plemena enakopravna, prijateljstvo med njimi bi se epostavilo in država bi s tem dobila na znotraj trdno oporo. Bog daj ljudem pamet! p Radičeva stramka je zavzela odločno stališče proti Karlu. p Vojska ▼ AjbaaijL Italija je albanske tolpe dobro oborožila ter jih polala proti nam. Naša armada se je nekaj časa branila, potem oa ie oodvasU ofenziva Pognala ie 6» albance daleč nazaj ter zasedla mejo iz 1. 1918. Albanska armada šteje 12.000 mož. p Avstrijakant je postal minister Pribičevič. Njegovo giasilo namreč piše o uradništvu v južni Srbiji sledeče: V Južno Srbijo je bilo poslano najslabše uradnišivo, največ tako slabo, da sploh ni imelo izobrazbe za državno službo. Uradniki v teh krajih so bili popolnoma korumpirani: delali so zlate novce, za strankarske interese, za osebne koristi, drzno, odkrito in nesramno so se norčevali iz zakonov in temeljnih moralnih predpisov. Ni potem čudno, če je prebivalstvo izgubilo vsako zaupanje v naše zakonodajstvo in spoštovanje do uradnikov in da so mnogi pobegnili v gorovja ter pričeli ubijati, ropati in požigati hiše po srbskih vaseh. — Kadar mi tako pišemo, tedaj smo protidržavui hujskači, s katerimi bo treba temeljito obračunati. p Mažarska sme imeti po trianonski pogodbi 35.000 vojakov, ima jih pa 7C.000. Čemu? Domače novice. Seja županske zveze za Slovenijo. Dne 10. novembra ob 2. uri popoldne se vrši v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani seja Županske zveze za Slovenijo, b kateri vabim vse odbornike in namestnike. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva o organizaciji županske zveze. 3. Organizacija županskih tečajev, 4. Ali naj se odvzamejo vojaški posli občinam in zopet vrnejo političnim oblastim, 5. Združenje občin. 6. Slučajnosti. Prosim vse odbornike, da o vsaki točki že vnaprej razmišljajo, da bomo mogli kar najbolje ukreniti. Ker je isti dan občni zbor J. K. Z. bomo dan na ta način temeljito izrabili in upam, da nobenega nc bo manjkalo. Za slučajnosti prosim stvarne predloge. Ivan Stanovnik, 1. r. državni poslanec in načelnik Županske zveze za Slovenijo. d Naročnikom v Nemčiji in Ameriki smo poslali račun za zaostalo in letošnjo naročnino. Kdor zneska ne more poslati po kaki banki, naj istega takoj pošlje v priporočenempismu, ker moramo sicer list s koncem meseca novembra ustaviti. d Ta in prihodnji teden agitirajo socialisti za svoj list *Naprej«. To je tisti liat, ki je svoj čas tako boogokletno pisal o sv. Rešnjem Telesu, da je celo dr. Tevčar ogorčeno odklonil tako pisanje. Verni ljudje ga ne bodo naročali. d Socialist je hodil od hiše do hiše ter agitiral za >Naprejc Ko ga neki delavec kljub zgovornemu prigovarjanju ni naročil, je vzdihnil ubogi agitator: >Ko bi naše) vsaj deset takih ljudi kot ste VLc > Zakaj,« se je začudil delavec, >saj vendar nisem naročil.« >Zato pa pravim, da bi jih rad imel deset takih, ker dosedaj sem iih imel sto.« d Stanovanjsko naredbo, ki sedaj velja, je izšla v Uradnem listu št. 130, 28. oktobra L L Kdor ima s temi zadevami kaj opraviti, naj si naredbo naroči in prouči. d Prodaja mleka v Ljubljani. Mestni magistrat objavlja, da je od 1. novembra 1921 prepovedana v Ljubljani vsaka prodaja mleka po ulicah in trgih ,ker je uspešna kontrola tega mleka nemogoča. Istotako je prepovedan direkten dovoz od mestnega magistrata nepreizkušenega mleka posameznim prekupčevalcem in zavodom. Mestna mlekarna v Ljubljani, Vojaška ulica št. 10, pa sprejema vse mleko z dežele, ako odgovarja minimalnim kakovostnim zahtevam, ter plačuje mleko po maščobi. Po-tvorjeno mleko se neplačano zavrne. Kmetovalci bližnje ljubljanske okolice pa smejo svoj zajamčeno lastni pridelek mleka dova-žati v Ljubljano strankam direktno na dom, ako se izkažejo s tozadevnim potrdilom do-tične stranke, ki se ima vsak mesec obnoviti, in s potrdilom županstva domačega kraja dovažalca, da dovaža lastno mleko v Ljubljano. Mleko kmetovalcev, ki bodo do-vazali svoj lastni pridelek strankam na dom, se bo od strani mestnega magistrata stalno preiskovalo. Strankam, ki se bodo preizkušnjam protivile, ali pri katerih se bc dvakrat konštatirala potvorba mleka, se bo prepovedalo za daljši rok dovažanje v Liubliano in se bodo ovadile državnemu pravdništvu. d Srbska radikalna stranka se hoče razširiti tudi v Sloveniji. Izdajati je začela list -fRadikak, ki izhaja v Kočevju. Tudi srbska stranka zemljoradnikov išče pristašev po Sloveniji in bo izdajala list cNova vas«. Največ pristašev upa dobiti med samostojneži, ki so v velikem delu silno ogorčeni nad izdajalsko politiko svojih voditeljev. — d ^Slovenski Narod« pripoveduje, da se opaža pri nas po mestih in po deželi gibanje za pravoslavje. No, no, če gredo svo-bodomiselci v pravoslavje, je čisto prav. Mrtveci spadajo v mrtv o vero. d Slika ir Amerike. Amerikanski dnevnik >Glas naroda*, piše: >V najbogatejšem mestu najbogatejše države na svetu, v New Yorku, je na stotisoče ljudi, ki stradajo. Industrija deloma počiva, deloma pa toliko proizvaja, da je ?za sprotk. Na vsakem vogalu je videti brezposelne, parki so jih polni, pa tudi veže in hodniki niso brez njih. Vlačijo se naokrog kot sence. Prositi jih je sram, kljub temu, da se da iz oči vsakega razbrati mila prošnja. Kako žive je nepojasnjeno, kako morejo živeti je nepojmljivo. S koščkom kruha in čašo kave, darov raznih dobrodelnih družb, bi se niti dete ne moglo ohraniti pri življenju. Oblečeni so v ponošene razcapane obleke, in med njimi jih je precej, ki nosijo na prsih odlikovanja, katerih so bili deležni v svetovni vojnL Vlačijo se naokrog, navidezno mimi, hlapčevsko ponižni in v božjo voljo vdani. Naša zemlja je tako čudovito blagoslovljena, da potrebuje samo sejalca in žanjca. Orača ji ni treba. In ta čudovita zemlja je tako proti postavna, da sejejo milijoni, d očim samo tisočeri žanjejo, spravljajo in zaklepajo ter rajši puste, da pridelek aeeniie. kot da bi se sestradan1 aaiadel. d Belokrafino hočejo odloČiti od Slo* renije in jo priklopiti Hrvatski. Ta novica »e je razširila po Belokranjskem in povzročila povsod mnogo upravičenega ogorčenja. Belokrajina ima zveze z Novim mestom, pri katerem hoče ostati, s Hrvatsko pa radi skrajno slabih prometnih razmer ne more dosti občevati. Naj vse občine takoj ostro protestirajo in protest odpošljejo Jugoslovanskemu klubu v Belgrad. Tudi Županska zveza naj izreče svojo besedo. Naši poslanci bodo vse storili, da se ta nakana, ki so je liberalci popolnoma zmožni, prepreči. d Županska zveza za kraj Črnomelj ima v nedeljo dne 6. novembra sejo ob pol 11. uri dopoldne v gostilni M. Skubic v Črnomlju. Vabijo se tem potom vsi odborniki, da se zanesljivo udeleže. — Načelnik. d Mobilizacija živine. Županstva so dobila sporočilo, da se bo te dni vršil delni vpoklic živine in voz. Tozadevne komisije da se bodo ozi-ale na gospodarske razmere posameznikov. Odškodnino bo določilo ministrstvo. d Nova cerkev se bo zidala v Šiški, kjer je že skrajna potreba. Pobirali se bodo tudi prostovoljni darovi. Naj bi se načrt čimpreje uresničil, da se gotovo obljudena Šiška versko nekoliko bolj poživi. d Nad 700 vagonov živine je zastalo po progi od Maribora do Logatca radi prepovedi uvoza v Italijo. Živina je trpela lakoto in žejo. Velik del so jo zaklali in jo tako poslali naprej. d Sodišče za pobijanje dragine je začelo poslovati v Ljubljani. Pobijalo bo draginjo pri kmetih, če bo kdo kakšno stvar za dva krajcarja dražje prodal, verižniki in trgovci pa bodo še naprej lahko odirali za stotisoče. d častni večer s koncertom priredi »Ljubjana« svojemu častnemu članu Jakobu Aljažu, kn. šk. duh. svetniku, župniku zlatomašniku na Dovjem pod Triglavom, v ponedeljek, dne 7. nov. v Unionu. Pri tej priliki mu izroči srebrni venec kot znak častnega članstva. Venec je razstavljen v oknu Jugoslovanske knjigarne, obdan od Aljaževih skladb v družbi »Mohorjeve pesmarice«, s katero je Aljaž slovensko petje tako dvignil in veselje do lepega petja zasejal v našo zadnjo vasico. — Pri koncertu se bodo poleg dveh Aljaževih pele slovenske umetne in narodne pesmi. — Spored je torej pester, skladbe niso le umetniški na višku, ampak tudi ušesu prijetne, živahne, polne blagogasja. Zato bodo obiskovavci od tega koncerta imeli užitek, kakor že malokdaj. d Državni prazniki. Piše se nam: Gospod urednik, kaj pravite, kaj bi rekli demokrati, ko bi duhovnik denunciral kakega uradnika ali častnika, ki je prepozno prišel k maši ob narodnih praznikih, in ko bi mu očital, da je sovražnik države in po-kujševalec ljudstva? Gotovo bi se vsi zgražali in mu metali v obraz: Najgrši je pač muzikant, ki se nazivlje denuncijant. In vendar bi denuncijacija bila vsaj resnična in upravičena. Pa se li kdaj kaj takega sliši, dasi se take zamude povsod dogajajo? Nikdar! Duhovnika pa vsak kle-petec že denuneira na najraznejše oblasti. in zakaj? Zato, ker skrbi, da se narodni prazniki slovesno obhajajo, pa nevedneži ne vedo, kaj in kako je predpisano. Na Vidov dan je zadušnica (črna matica) za padle junake na Kosovem polju. Tedaj se ne poje >Bože pravde«, ker se slovesna pesem ne strinja z žalostnim spominom; demokrati pa te naznanijo po vseh listih in tožijo pri vseh oblastih, kak izdajica si. Stem kažejo ti ljudje, kake praznine so. d Verska »enakopravnost« je zagotovljena v ustavi, kjer je še posebej rečeno, da se izdatki za verstvo razdeljujejo med posamezna verstva po razmerju moči in po dokazani potrebi. Sedaj pa poglejmo, kako se g. minister v novem proračunu drži teh ustavnih določil. Po zadnjem ljudskem štetju je v naši državi 47 odstot. pravoslavnih, 39 odstot. katoliških, 11 odstot. mohame-danskih in 3 odstot. državljanov drugih ver (judovske in protestantovslce). Proračun pa izkazuje, da se od izdatkov za verstvo uporabi 60 odstot. za pravoslavje, 23 odstot. za katoličane, 15 odstot. za mohamedance, 3 odst. za ostala verstva. In to kljub temu, da je splošno priznano, da je sedaj potreba za katoliško verstvo najnujnejša. d Wranglove čete. V Ratečah na Gorenjskem je neki Wranglovec brez vzroka ustrelil posestnika Jožefa Mežika, ko se je peljal z vozom s polja domov. Druge so-vaščane je obdelaval s puškinim kopitom. Sploh se pa ti WrangIovci tako barabsko obnašajo, da so naravnost sramota za našo državo. Čemu trpi to sodrgo pri nas? d Wranglovci so nekakšne sorte vojaki, ki jih je menda iztaknila vlada nekje med ljudožrci v Afriki ter jih poslala v naše obmejne kraje, da ^vzdržujejo red«. Ta red je tak, kot je samo med razbojniki. Noben človek ni varen pred temi divjaki. Radi obilnih pritožb od vseh meja je poslanec Ljudske stranke VI. Pušenjak vložil interpelacijo na pristojnega ministra. Odrejene so preiskave, od katerih upamo, da bodo upostavile na mejah zopet evropske običaje. d Velik udarec za g. učitelja Lapajne-ta ▼ Cerkljah. Pokrajinska vlada je ostro prepovedala učiteljem v šoli politizirati. Jčitelj Lapajne v Cerkljah je radi tega ves iz sebe, ker sedaj ne ve, o čem bi otrokom v šoli govoril. d Radi skrajno nepripravnega voznega reda na progi Ljubljana-Kočevje — vlak mora stati celo uro v Grosupljem — je storil poslanec Škulj odločne korake pri železniški upravi, da se vozni red tako iz-premeni, da ne bo treba potnikom v Grosuplju zmrzovati. d Postaja Žlebič ob kočevski progi nima čakalnice, dasi je tam veliko prometa. Ljudstvo mora pozimi v mrazu in burji čakati vlaka. Poslanec Škulj posreduje pri železniški upravi, naj se napravi čakalnica. d Kamniški vlaki vozijo od 1. novembra dalje na glavni kolodvor Ljubljana in tudi od tam odhajajo. d Zgleden vzgojitelj. V liberalni »Domovini« obljubuje neki svobodomiselni iberalni učitelj, da bo začel s farško gonjo z najbolj umazanim kalibrom. No, mi smo že zadnjič povedali, da nam taka gonja samo koristi, zakaj ljudje niso tako neumni, da bi sodili duhovnike po lažeh, ki jih priobčujejo o njih liberalni listi, tem- več primerjajo požrtvovalno delo duhovnika z »delom« svobodomiselnega liberal' nega učitelja ter potem sofar«, ki jo bila v velikih lepili potezah napisana na šolski mizi, ko je prišel ondotni župnik v šolo učit. Istočasno se je nahajala na šolski mizi beseda »nagobSnik-c, kar spriču-je, da se je pisec obeh besedi resno bavil s ltamel-paragrafom. Šolski otroci, ki so to pisavo videli, so rekli, >da je to zapisal tal:, ki se jo učil ,tajn' pisali.« Pri preiskavi je učitelj Zon zanikal krivdo. Letošnjo jesen jo sledila drugn preiskava, ki nekako osvetljuje prvo, in katero je imel ta učitelj rato, ker je v šoli psoval Orle 3 >čukic in tudi rabil prav nizkotno primero rekoč: »Pri nas imamo mucko, kateri včasih pravimo orel, včasih pa čuk.; Pri preiskavi j-j učitelj to utajil.'vendar so otroci v polnem obsegu to pot i dili, dasi je skušal učitelj v predpre-iskavi, katero je napravil v šoli na lastno pest iu v lastni zadevi, vplivati na otroke. .Slišimo tudi, da se je pri uradni preiskavi obnašal arogantno, da je poudarjal svoje sokolstvo, udrihal zopet po »čukih-, obenem pa tajil svojo »čukovanjec v šoJi. — To 'io j gola dejstva 1 Radovedni suio lu, l-.aj bo storila v iem ' r.aravriest kričečem slučaju višja šolska oblns". ki jo sicer zcio radodarna h kaznimi pj-oti krščansko-mi-slečemu učiteljslvu! Tali človek, ki so šo ni otrescl pc ulični h priimkov, č.ukovanja in psovanja kršč. organizacij, sploh ne spada v naše Sel,-! Sokolom pa Čestitam-, na tako olikanem članu, ki širi svojo kulturo v =oši s proslaškitni psovkarr.il d Prcoblasžen gospodar. Znani ljubljanski sokol okrajni olicial Anton Grcgo-rič je bi te dni obsojen pred tukajšnjim sodiščem na 3000 K globe in povračilo stroškov, ker je napravil lažnivo ovadbo proti svoji služkinji Frančiški Pogačar iz Hudega. Radi lažnive ovadbe je bila Pogačar-jeva po nedolžnem zaprta 14 dni, sedaj je pa prišla kazen za obrckljivca. Sodišče je izreklo, da zakon ščiti enako čast služkinje kakor čast visokih gospodov in da tudi ljubljanski sokolaši ne smejo brc.*, kazni delali lažnivih ovadb. d Kdaj je padel prvi siieg v zadniih 25 letih? 1806 27. nov.1897 25. nov. 1898 15. dec. 1899 16. nov. 1900 16. okt. 1901 24 nov. 1902 17. nov. 1903 14. nov. 1904 16. nov. 1905 25. okt. 1906 27. okt. 1907 20. novembra. 1908 8. nov. 1909 19. nov. 1910 19 nov. 1911 17. jan. 1912 in 12. nov. 1913 18. dec. 1914 19. nov. 1915 30. okt. 1916 21 okt. 1917 25. nov. 1918. 18. nov. 1919 2 novembra. 1920 8. nov. 1921 24. okt. d Kakšno bo vreme leta 1922? Znani vremenoslovec Pera Manojlovič, ki ima baje s svojimi vremenskimi prerokovanji še precej sreče, piše: Vreme od 23. oktobra 1921 do 12. februarja 1922 bo približno isto kot minula dva meseca. Torej hladne noči in hladnejši toda jasni dnevi. 24. okt. 1921 in 14. ter 18. januarja 1922 bo najbrž« nastopilo spremenljivo neme in bo padlo nekoliko dežja (ali snega). Večja izprememba vremena do 12 februarja se ne more pričakovati, če bi se pri vsem tem pripetila kakšna izprememba na severu, Id je ni mogoče naprej vedeti, bo padel le suh sneg, ki bo ostal. 12. febr. se začne deževna (ali snežna) doba. Vsak mesec nato bo en dober dež (v marcu dva). 12, febr. (dva dni prej ali pozneje tudi mogoče) izdaten dež (sneg), 26. in 28. manj izdaten. 13. marca zelo izdaten dež, 27. slabej-ši (marec in avgust se ne držita vedno točno naših napovedi-. 10. aprila izdaten dež, 7. maja slab dež. 9. junija dober dež, 30, slabši 25. do 28. julija bo najbrže spremenljivo vreme. 22. avgusta slab dež, 6. in 21. septembra dež, in siccr 6. slabši, 21. zelo izdaten. 18. oktobra izdaten dež. November in december b odeti brez večjega snega in dežja. In pri vsem tem bo leto 1922 solučno leto. Zakaj razen povedanih dni bo vedno lepo vreme, torej tudi vroče poletje. Tako prerokuje Pera Manojovič menda za Srbijo. Če bo držalo to za Srbijo, bo tndi za nas precej isto. Vprašanje pa je, če ima ir.ož prav. Zalo svinčnik v roke, zapisavati v koledarček ter primerjati s temi- podatki. d »Kmetijski list< ia — javna morala. V" »t. 38 ■/. dno 22. septembra t. J. se »Kmetijski list za motalo poteguje. Našteva več slučajev javne nemorale n. pr. afero Pesek, afero Štritof, samomor baletke, obsodba Vehover, ljubljanski vagoni itd. Nazadnje pristavlja: »Pride čas, ko bomo mi zagrabili za vlado in tedaj si bomo šteli v čast, da bomo izvršitelji {>oštenosti in tedaj bo naša dolžnost, da bomo obračunali ■<. vsemi, ki so grešili proti javni morali.c Da bodo prišli gotovo vsi rušitelji javne morale takrat pred sodnji stol »Kmetskega lista, mu hočemo v spomin poklicati j poleg zgornjih slučajev še dva, ki kršita i javno moralo. To jo prvič neki list, tednik, kateri v j številki 31 z dne 4. avgusta t. 1. kliče pozdrav nekemu imenitnemu možu, o katerem je pa znano, da njegova prava žena bodi v Ljudsko kuhinjo, njegova »gospat pa ga v kočiji spremlja po njegovih potih. Da mu kliče Ave, to bi bilo žo v redu, ako se namreč ozira na njegova dobra dela, katerih ima vsak človek nekaj; a da si ta list v očigled javne morale ne upa pribiti k zgornjim slučajem tudi te »afere«, to jo znamenje, da dotični list ne piše dosti natančno o javni morali. In ali veste, kateri je dotični list? To jo >K m e t i j s k i 1 i s t« št. 31 z dne 4. avgusta tega leta. Drugič: Je zopet neki list, tednik, kateri vpije »Hijenek nad nekaterimi drugimi listi, ki so imeli pogum primerjati Ferdinandovega morilca Prinčipa z Čola-kovičem in Stejičem. Dotični list je zopet »Kmetijski liste z dne 4. avgusta 11. št. 31. Bodi mu povedano, da je po katoliški mo- rali umor smatrati za u m o r, pa naj bo tisti, ki koga zavratno umori Princip ali m čolakovič ali pa Miloš Obilic. »Kmetijski liste seveda tega ne bo verjel in bo še na, prej razlagal svojo vero in svojo moralo. Pa naj jo, mi mu tega ne moremo za brani ti; samo toliko značajen naj bo, da bo priznal, da razširja svojo vero in brani svojo moralo. Da je pa njegova vera ia morala vsaj glede zavratnega umora po. polnoma nasprotna katoliški morali, to nam lahko brez skrbi verjame. Zato naj nikar nikdar več ne vpije po svojih predat lih: Mi zagovarjamo m branimo vero (namreč katoliško), ampak kar naravnost naj pove: Mi bi radi, da bi katoliška vera bila taka, kot bi jo mi radi, in da bi rimski papež in škofje razlagali moralo iu sveto pismo tako, kot ga mi razlagamo. Nič ne rečemo: Takole »moralo« je včasih prav lahko izpolnjevati in mi bo po* stali najbolj vneti pristaši Samostojne kmetijske stranke, ako bi bil Kristus re, Icel Pucljem in Mrmoljam: »Pojdite in učite vse narode. Kdor vam bo verjel, bo iz* veličan, kdor ne, bo pogubljen.« Toda dosedaj srno se učili, da jo Kristus te beseda govoril apostolom in njih naslednikom. Zalo se moramo le njihovega nauka držati, pa naj nam bo ta nauk ob kakih časih prijeten ali pa neprijeten. Tisti list, ki piše vi skladu s tem naukom je katoliški list ia lista stranka, ki bo delala po teh naukilt in navodilih, se bo imenovala katoliška stranka. Vemo pa, da so tudi katoliški časnikarji zmotljivi ljudje, ki jim moro uiti sempatjo kaka beseda ali trditev, ki ni vefi v skladu s katoliškim naukom. In če nam bo »Kmetijski listi: kak tak časnikarski nauk tako-le lepo in mirno dokazu!, kot smo mu mi sedaile njegovega, pa mu bomo celo hvaležni in bomo rekli, da je to njegovo dejanje bilo v prospeh javne morale. Zatorej brez zamere! — Eden, ki so na sv. Pismo zarume vsaj toliko kot se »Kmetiji ski list«. d Umrl je v Celju č, g, Franc Ogradi, star 85 let. Pokojnik je bil mnogozaslužea za narodno in versko stvar na Sp. Štajerskem. Ostal jc čilega duha prav do zadnjega. Bog mu bodi večen plačnik) d Umrla je v Ljubljani gdč. Marij Križnimi, ki je bila velika prijateljica in dobrot-uica slovenskih slepcev-invalidov ter jim ja tudi zapustila svojo hišo. d Smrtna nesreča na Viču. Dne 30, oktobra je bila 1. 1909. na Viču rojena Ana Remžgar z Viča ŠL 96 povožena na železniškem prelazu pri pokopališču na Viču« Bila je takoj mrtva. Deklica je šla na pokopališče. Ko je prišla na drugi tir, se ja pripeljal brzovlak št. 14, ki jo je zadel na leto stran glave, jo podrl na tla in jo vlekel še kakih 20 metrov naprej. Prečnicc so bile zaprte. d Požar. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je na nepojasnjen način vjnel voz z 10 sodi petroleja. 6 sodov so rešili, drugo so zvrnili v jarek poleg tira, kjer jo z vagonom vred vse pogorelo. d Strela. Na Gorjušah v Bohinju je udarila strela prejšnjo nedeljo zvečer * hlev posestnika Mlakarja. Ubila je konja, kravo in kozo ter zanetila ogenj, ki so «a kmalu pogasili. Ta mož ima sploh nesrečo. Lansko leto mu je vzela davica tri otroke, pred nekaj leti mu je eksplodiral dinamit, ki ga je grel v peči, ter mu pri tej priliki ubil mater. d Velik gozdni požar na Velebitu. Že skoraj 14 dni gorijo gozdovi na vzhodni strani Velebita. Požar je zavzel velikanski obseg in je zahteval tudi že žrtve med prebivalci vasi, ki se nahajajo v bližini. Dim je pokril pokrajino v daljavi 30 km. Požar je uničil velikanske komplekse krasnih gozdov, v njih pa tudi množico volkov in medvedov ter druge divjačine. Oblasti so izdale stroge naredbe v svrho gašenja. Vse okoličansko prebivalstvo je pod kaznijo prisiljeno pomagati pri gašenju in omejitvi požarov, nepoklicanim pa je prepovedano približevati se gozdom bližje nego 1 km od roba gozda. Kako je nastal požar, še ni dognano, d Preska. V nedeljo se je vršil občni zbor »Kmetske zveze«. Izvolili smo nov odbor in delegate za občni zbor »Jugoslovanske kmetske zveze«". O političnem položaju in o potrebi močne politične in zadružne organizacije je govoril poslanec Sušnik. d Kdor hoče poceni celo zbirko lepih nesmic. nai naroči »Pevca?. Dosedai ie že prinesel 31 pesmic za razne zbore, ki so posebno pripravne za manjše zbore. Poleg tega je v »Pevcu« dosti pouka o pevski umetnosti. Cena za celo leto je 30 K in se naroča pri Pevski zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. d Dva kunleta: »Smrfeov kuplet« in »Jabolčko, s tabo je križ« sta izšla v Jugoslovanski knjigarni. Prvega je uglasbil St. Premrl, drugega Anton Grum. Spremljava je lahka. Za predpustne prireditve kot nalašč Cena obema skupaj 4 dinarje. Naročata se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Bivšo salezijanske gojence prisrčno pozdravlja in prosi njihove sedanje naslove v svrho vabila k sestanku Al. Vai. Kovačič, duhovnik sai. družbe sedaj na Rakovniku v Ljubljani. d Dopisnici iz Motnika: Dopis je za do-tično dekle žaljiv, čeprav vi niste imela namena žaliti. Zato ga žal ne moremo priob- čiti. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeie knjige: Kubična računica v novi meri s pridejano na-šlovanko do 100. Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnika in lesnega trgovea. Sestavil Jenko Dolžan. Cena vezani knjigi 24 K. Kdor računa po stari meri, mu bo istolako služila ta knjiga, ker ima nazorno označeno raz mor je med novo in staro mero. Knjigo uporabljaš za merjenje okroglega, rezanega in testnega lesa. Dodana ji je na-števanka od 11 do 100 in razpredelnica tež raznih lesnih vrst. L. M a j d i č, Nasveti za hišo in dom. Cena 24 K, vezano 30. K. V tej knjigi dobimo polno praktičnih nasvetov kako si vsakdanje potrebščine sami pripravimo in kako si prihranimo veliko denarja. Gospodar in gospodinja si večkrat ne vesta pomagati; lu dobita vsega, kar potrebujeta. Nasveti obsegajo gospodarstvo v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo, sadjerejo itd.; gospodinjam nudi knjiga poleg nasvetov o gospodinjstvu tudi veliko receptov za cena jedila iu razne pijače. Slovenski sadjar, ilusirovan list za pospeševanje sadjarstva. VI. letnik (1918). Uredil Martin Hu-mek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 35 ki on (samo se par izvodov). Vil. letnik (1919). Cena 25 K. Za vsakega sadjerejca in posestnika sla ta dva letnika neprecenljivo praktične vrednosti. Suliio vino ali sadjevec. Navod, kako ga izde-lujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil in z 42 slikami pojasnit Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 14 K. Junakinja iz .štajru. Nemški spisala E. pl. Han-del-Mazzetti. Prevel dr. Jos. Jerše. Bralcem i Domoljuba' je krasna povest Junakinja iz Štajra, ki je v našem listu izhajala skoro nad eno leto, gotovo še v spominu. Povest jo po svoji vsebini ena najzanimivejših v katoliSki literaturi; polna je dejanj in prisrčnih pa tudi pretresljivih prizorov. Vsakdo si želi povest že enkrat prečitati; danes jo pred nami la krasen roman v nedeljeni celoti. Cena vezani knjigi 120 K; vredna je tega denarja. Knjiga bo šla iz rok v roke. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ing. J a t o s I a v Foerster: Oiačen beton. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (Znanstvena knjižnica. 2. zvezek.) Cena 48 kron. Pričujoče delo ie zopet pomnožilo našo tako skromno domačo tehnično slovstvo in Dostavilo nov mejnik na še neizmerno dolgi noti iz odvisnosti tuie književnosti na polje tehnie do osamosvojitve, katere gotovo še v desetletjih ne bomo dosegli in katere v ooDolnem obsegu nikdar doseči ne moremo. Vsekakor oa moramo Jugoslovanski tehniki stremiti za tem, da obogatimo naše slovstvo predvsem z onimi deli. ki so za domačo praktično uoorabo, t. i. za stavbno obrt in našo industrijo. neobhodno potrebni. Ta cili ie zasledoval tudi oisateli o oiačenem betonu. Sai ie oiačen beton danes oni način eradbe, ki si osvaja vedno boli in boli razne stavbne načine. Pisatelj ie s premišljeno razlago soravil celo snov v enostavno in pregledno obliko, s tem da ie obravnaval po vrsti dIoščo. tram, rebra-sto ploščo in slope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbni tehnik. Izračunani zgledi, 20 po številu, zajeti iz stavbne nrakse, bodo gotovo vsakemu dobri vodniki. Z ozirom na to ne bi smelo pričujoče delo manjkati na mizi nobena stavbnega mojstra. — L. N. Za resnico, 18 obrambnih govorov. Znani govornik v ljubljanski stolnici dr. Mihael Opeka je izdal drugi zvezek svojih govorov, ki so globoko zasnovani, lep in razumijvo povedani in jih bo vsak z velikim veseljem in koristjo čital. Posebno naj bi jih matere kupile svojim sinovom — dijakom, ki so po mestih v veliki nevarnosti, da izguba vero. 1'a tudi preprosti ljudje bodo našli premnogo zlatih zrn in srčiiai utehe v teh govorih, ker so pisani preprosto in umevno. Naročajo in kupujejo so v Prodajalni K. T. D. (Ničmanj, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. L. P o u 1 i n , Na poti v večnc*t. Založila Jugoslovanska knjigarna v Liubliani. Stane vezana 26 kron. »To ie knjiga < mi ie dejal prijatelj, »ki sem io z ljubeznijo bral. ki io s skr-bečo ljubeznijo hranim in io vedno znova z veseljem prebiram.« So namreč trenotki, prijetni in srečni in resni trenotki, ko se duša zbere in se srce ooglablia vase in preudarja preteklost ter gleda v orihodniost in se nenadoma zave, da ie not do tistega dneva, ki ga ne pove nobena oratka vedno kraiša, Morda že sluti konec, ali že celo vidi mogočni oprtal, ki se vale skozenj sleherni dan tisoči in tisoči: jekleno kreokih mož, nežnih deklic, cvetočih dečkov. Ljubkih otrok, liubečih in ljubljenih žena in onemoglih starčkov. V takih trenutkih se gabi človeku vse vsakdanie. neodoljivo za-hrepeni oo resnici-vodnici, ki vodi varno po tei poti. ki ie še nihče ni dvakrat prehodil. In tnka vodnica ie knjiga: »Na noti v večnost«, Kakor lepa pesem se glase njene besede, tiho in šepetaie ti govore o večnoleoih rasnicah in z ostro in resno besedo svari in opominja, da sa človekovo srce oklene — hčerke resnice — čednosti in kreposti. Kakor odmev cele pesmi o življenju pa zadoni na koncu knjige in proseč nlic k zaupanju in veri Vani. ki nam ie vse to obljubil in ie zvest in pravičen, da nam bo vse to tudi dal. Kdorkoli si, ki to čitaš, vzemi in beri — rečem ti — ne boš se kesal. Dr. Krek. Turški knž — Tri sestre. Cena 8 kron. Kdor ne pozna teh priljubljenih Krekovih iger. Povsod so se že igrale in povsod jih občinstvozopet želi videti na odru. Radi blažilnega vpliva na srca gledalcev sta obe igro še posebno priporočljivi. — Razen teh dveh iger ie dobiti tudi še zadnje Krekovo delo: Ob vojski, Igrokaz v štirih slikah. Cena 0 kron. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Liubliani. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec. (Dalje.) VH. POGLAVJE. Barang. .. Ob zvoku tega milega glasu (skraina mU lina Makedmega glasu ie bil vedno eden nje« nn čarov) je Orme odprl oči in zastrmel v njo. »Zares čudne sanje«, sem ga slišal mri mrati. Bo za mohamedanskimi nazori navse-i zadnje vendar Ie nekai. Na vso moč lena ženska in ta zlata reč se ji kai poda na njenih črnih laseh.« »Kai pravi vaš gospod tovariš?« me iti, vprašala Makeda. Ko sem ii naiprei razložil, da ie bolan za-, radi silovitega sunka, sem ii prevedel besedo za besedo, na kar je Makeda zardela do svojih vijoličastih oči se z veliko naglico zagrnila s paičolanom. V zbeganosti, ki ie sledila, sen* šlišal, da je Kvik deial svojemu gospodarju: » Ne, ne. gospod: to ni huriska1. To ie kraljica iz mesa in krvi in najlepša za pogled, kar sem kdaj nad njimi odpiral oči. dasi ie nepoučena afrikanska Judinia. Zbudite se, kapitan, zbudite se; vi ste zdai izven onega' peklenskega ognja. Zadel ie Ftinge. ne vas.« »Da«, ie deial; »razumem. Dim razstreliva! me ie zastrupil, toda to je zdai prešlo. Adams prašaite plemenito gospo, koliko mož ie vzela s seboj. Kaj pravi? Krog petsto? Dobro, ootem naj tako: napade Harmak. Zunanja in notranja vrata so podrta; Fungi menijo, da so vzbu-i dili vragove in bodo bežali. Ona iim lahko zai da Doraz, ki se leta ne bodo od niega opo-i mogli, samo takoi se mora storiti, dokler ser jim živci ne umire, zakai na vse zadnie so I« bolj ostrašeni kot udarjeni.« Makeda ie pozorno poslušala nietfov na* svet. »Tudi meni je to všeč: to ie res dobro« ie dejala v svoji čudo starinski arabščini, kof sem končal s prestavljanjem. Toda vprašati moram moj visoki svet. Kje ie moi stric, princ Jozva?« i »Tukaj, vladarica,« je odgovoril glas zadaj iz gneče, iz katere se ie takoj prikazal postaven mož-jezdec na belem konju; bil ie žel visoko v srednjih letih imel ie temno polt ia nenavadno okrogle in debele oči. Oblečen i0 bil v navadno vzhodno obleko, bogato tkano, nad katero ie za sklep nosil jopič iz verižic, na glavi pa čelado z verižnatimi naušniki, obleka, ki je delala popoln vtis debelušastega!, križarja stare normansk,, dobe. seveda brez križa. ; »Ali ie to Jozva?« ie rekel Orme, ki (e hodil nekoliko zadaj. »Starorimski petelin, ali ne? Narednik, povejte Jozvu. da ie jerihonsko obzidje podrto, zato mu ne bo treba na tro* bento trobiti. Preoričan sem po njegovem vi-» dezu, da ie popoln zlodei s trobento.« j »Kai pravi vaš tovariš?« ie Makeda zofi pet vprašala. . Pretolmačil sem srednji del Ormeievihl opomb, začetka in konca pa ne: pa že to io 1 Huriske so po turško večno mlade kra> solice, ki strežejo »pravovernim« izvoljencem v Mohamedovem »raju«. /" dnevnem delu kako dobro de oddih z lepo, zabavno, pošteno knjigo! Preskrbite se in dolgi jesenski ter zimski večeri se vam bodo zdeli — kratki! — Ivanka. d Dekliški tečal za dekleta in žene celjskega okrožja priredi Slov. kršč. socialna zveza v nedeljo, 20. novembra ▼ Celhi (Narodni dom, velika dvorana). Spored: Ob 8. ari sv. maša s pridigo v župnijski cerkvi. Od 9. do 13. (1.) ure tečai s sledičimi predavanji: 1. Splošna izobrazba žene in mladenke. 2. Zgodovina ženskega gibanja. 3. 2enske organizacije. 4. Orlice. 5, Dekliške zveze in niih organizacija. 6. Časopisje. Ob 14. (2.) uri popoldne: Večernice v župnijski cerkvi. Ob 15, (3.) uri popoldne »Mala pevka«, spevoigra ▼ 5. deja-niib, ki jo uprizori Slov katol. izobraž. društvo v Celju. Mladenke in ženel Priditel Vsaka naj ima pripravljen listek z imenom in natančnim naslovom- d Soltolski učitelj. Na enorazreJnici v Soteski pri Toplicah deluje učitelj Ivan Zeti iu sicer tako, da je iz ondotno občine šlo že več pritožb na šolsko oblast glede njegovega obnašanja v šoli. Letos pa jo imel ta učitelj dve preiskavi, ki sla po vsebini zelo podobni. Prvo preiskavo je imel učitelj Žen letošnje poletje zaradi psovko »far«, ki jo biia v velikih lepili potezah nupisana na šolski mizi, ko jo prijel ondotni župnik v šolo učit. Istočasno so jo nahajala na šolski mizi beseda »nagobčnik*, kar spriču-je, da se jo pissc obeh besedi resno bavil s kancel-paragrafoni. Šolski otroci, ki so to pisavo videli, so rekli, »da jo to zapisal tale, ki se jo učil ,tajn' pisati.« Pri preiskavi je učitelj Zon zanikal krivdo. Letošnjo jesen jo sledila druga preiskavo, ki nekako osvetljuje prvo, in katero ja imel ta učitelj rato, ker je v šoli psoval Orle a »fukic in tudi rabil prav nizkotno primero rekoč: >Pri nas imamo mucko, kateri včasih pravimo orel, včasih pa čuk.; Pri preiskavi ja učitelj to u! a lil. vendar so otroci v polnem obsegu fo potrdili, dasi jo skuial učitelj v prodpre-iskavi, katero je napravil v šoli na lastno post in v listni zadevi, vplivati na otroke. .Sliiimo tudi, da se je pri uradni preiskavi obnašal arogantno, da jo poudarjal svoje sokolstvo, udrihal zopet po »čukih- , obenem pa tajil svojo »čukovanjec v žo)i. — To 'io goia dejstva 1 Radovedni »uio le, 1-aj bo storila v iei:. i, a rani os t kričečem slučaju višja šolska oblas', ki jo sicer zcio radodarna n kaznimi proti krščanuko-ini-slečenm užiteljstvu! Tak človek, ki so še ni otrese! pculičuili priimkov, čukovanja in psovanja kršč. organizacij, sploh ne spada v n«5e Sok?! Sokolom pa čestitam ) na tako olikanem članu, ki širi svojo kulturo v šr-ii h prostaJkitni psovkarr.il d Preoblasten gospodar. Znani ljubljanski sokol okrajni oficial Anton Grcgo-rič jc bi te dni obsojen pred tukajšnjim sodiščem na 3000 K globe in povračilo stroškov, ker jc napravil lažnivo ovadbo proti svoji služkinji Frančiški Pogačar iz Hudega. Radi lažnive ovadbe je bila Pogačar-jeva po nedolžnem zaprta 14 dni, sedaj je pa prišla kazen za obrekljivca. Sodišče je izreklo, da zakon ščiti enako čast služkinje kakor čast visokih gospodov in da tudi ljubljanski sokolaši ne smejo brez kazni delati lažnivih ovadb. d Kdaj je padel prvi sneg v zadnjih 25 letih? 1896 27. nov.1897 25. nov. 1898 15. dec. 1899 16. nov. 1900 16. okt. 1901 24. nov. 1902 17. nov. 1903 14. nov. 1904 16 nov. 1905 25. okt. 1906 27. okt. 1907 20. novembra. 1908 8. nov. 1909 19. nov. 1910 19 rov. 1911 17. jan. 1912 iu 12. nov. 1913 18. dec. 1914 19. nov. 1915 30. okt. 1916 21 okt. 1917 25. nov. 1918. 18. nov. 1919 2. novembra. 1920 8. nov. 1921 24. okt. d Kakšno bo vreme leta 1922? Znani vremenoslovec Pera Manojlovič, ki ima baje s svojimi vremenskimi prerokovanji še precej sreče, piše; Vreme od 23. oktobra 1921 do 12. februarja 1922 bo približno isto kot minula dva meseca. Torej hladne noči in hladnejši toda jasni dnevi. 24. okt. 1921 in 14. ter 1& januarja 1922 bo najbrž« nastopilo spremenljivo vreme in bo padlo nekoliko dežja (ali snega). Večja izprememba vremena do 12. februarja se ne more pričakovati. Če bi se Eri vsem tem pripetila kakšna izpremem-a na severu, ki je ni mogoča naprej vedeti, bo padel le suh sneg, ki bo ostal. 12. febr. se začne deževna (ali snežna) doba. Vsak mesec nato bo en dober dež (v marcu dva). 12, febr. (dva dni prej ali pozneje tudi mogoče) izdaten dež (sneg), 26. in 28. manj izdaten, 13. marca zelo izdaten dež, 27. slabej-ši (marec in avgust se ne držita vedno točno naših napovedi-. 10. aprila izdaten dež. 7, maia slab dež. 9. junija dober dež, 30, slabši. 25. tio 23. julija bo najbrže spremenljivo vreme. 22. avgusta slab dež. i 6. in 21. septembra dež, in sicer 6. slabši, 21. zelo izdaten. 18. oktobra izdaten dež. j November in december b odeta brez j večjega snega in dežja. Iu pri vsem tem bo leto 1922 solnčno . leto. Zakaj razen povedanih dni bo vedno [ lepo vreme, torej tudi vroče polefie. Tako prerokuje Pera Manojovič menda za Srbijo. Če bo držalo to za Srbijo, bo tudi za nas precej isto. Vprašanje pa je, če ima j nož prav. Zalo svinčnik v roke, zapisavati v koledarček ter primerjati s temi podatki. d »Kmetijski lisi ; ia — javna morala. V št. 88 •/. dne 22. septembra t. 1. se »Kmetijski ii.it za moralo poteguje. Našteva več slučajev javne nemorale n. pr. afero Po- časi, da bomo izvršitelji poštenosti in tedaj bo naša dolžnost, da bomo obračunali •& vsemi, ki so grešili proti javni morali.c Da bodo prišli gotovo vsi rušitelji javne morale takrat pred sodnjl stol »Kmetskega lista, mu hočemo v spomin poklicali poleg zgornjih slučajev še dva, ki kršita javno moralo. To jo prvič neki list, tednik, kateri v številki 81 z dne 4. avgusta t. 1. kliče pozdrav nekemu imenitnemu možu, o katerem je pa znano, da njegova prava žena liodi v Ljudsko kuhinjo, njegova »gospa« pa ga v kočiji spremlja po njegovih potih. Da mu kliče Ave, to bi bilo žo v redu, ako se namreč ozira na njegova dobra dela, katerih ima vsak človek nekaj; a da si ta list v očigled javne morale ne upa pribiti k zgornjim slučajem tudi te »afero«, to jo znamenje, da dotični list ne piše dosti natančno o javni morali. In ali veste, kateri rali umor smatrati za u m o r, pa naj bo tisti, ki koga zavrntno umori Princip ali pa čolakovič ali pa Miloi Obilic. »Kmetijski liste seveda tega ne bo verjel in bo še na, prej razlagal svojo vero in svojo moralo. Pa naj jo, ml mu tega ne moremo zabra. niti; samo toliko značajen naj bo, da bo priznal, da razširja svojo vero in brani svojo moralo. Da je pa njegova vera ia morala vsaj glede zavratnega umora po* polnoma nasprotna katoliški morali, to nam lahko brez skrbi verjame. Zato naj nikar nikdar več ne vpije po svojih preda* lih: Mi zagovarjamo m branimo vero (namreč katoliško), ampak kar naravnost naj pove: Mi bi radi, da bi katoliška vera bila taka, kot bi jo mi radi, in da bi rimski papež in škofje razlagali moralo iu sveto pismo tako, kot ga mi razlagamo. Nič ne rečemo: Takole »moralo« je včasih prav lahko izpolnjevati in mi bo postali najbolj vneti pristaši Samostojne kmetijske stranke, ako bi bil Kristus re* lcel Pucljem in Mrmoljam: »Pojdite in učite vse narode. Kdor vam bo verjel, bo iz* veličan, kdor ne, bo pogubljen.« Toda dosedaj smo se učili, da jo Kristus te besede j govoril apostolom in njih naslednikom. Zato se moramo le njihovega nauka držati, ! pa naj nam bo ta nauk ob kakih časih pri* | jeten ali pa neprijeten. Tisti list, ki piše n | skladu s tem naukom je katoliški list iu j tista stranka, ki bo delala po teh naukih j iu navodilih, se bo imenovala katoliška j stranka. Vemo pa, da so tudi katoliški čus-1 nikarjt zmotljivi ljudje, ki jim moro uiti sempatjo kaka beseda ali trditev, ki ni več v skladu s katoliškim naukom. In če nam bo »Kmetijski list; kak tak časnikarski nauk tako-le lepo in mirno dokazal, kot smo mu mi sedaile njegovega, pa mu bomo celo hvaležni in bomo rekli, da je to rtjego* prospeh javne morale. Eden, ki so na sv. liko kot se »Kmetij* ski list«. d Umrl je v Celju č. g. Franc Ogradi, star 85 let. Pokojnik je bil mnogozaslužen za narodno in versko stvar na Sp. Štajerskem. Ostal je čilega duha prav do zadnjega. Bog mu bodi večen plačniki d Umrla je v Ljubljani gdč. Marij Križ* man, ki je bila velika prijateljica in dobrot-uica slovenskih slepcev-invalidov ter jim je tudi zapustila svojo h i;; o. d Smrtna nesreča na Viču. Dne 30. oktobra jc bila 1. 1909. na Viču rojena Ana Remžgar z Viča ŠL 96 povožena na železniškem prelazu pri pokopališču na Viču* Bila je takoj mrtva. Deklica je šla na pokopališče. Ko je prišla na drugi tir, se je pripeljal brzovlak št. 14, ki jo je zadel na leto stran glave, jo podrl na tla in jo vlekel še kakih 20 metrov naprej. Prečnice so bile zaprte. d Požar. Na ljubljanskem glavnem ko- je dotični list? To jo >K m e t i j s k i 1 i s t« j lodvoru se je na nepojasnjen način vnel št 31 z dne 4. avgusta tega leta. Drugič: Je zopet neki list, tednik, kateri vpije »Hijene!« nad nekaterimi drugimi listi, ki so imeli pogum primerjati Ferdinandovega morilca Prinčipa z Čola-kovicem in Stejičem. Dotični list je zopet »Kmetijski list< z dne 4. avgusta 11. št. 31. Bodi mu povedano, da je po katoliški mo- voz z 10 sodi petroleja. 6 sodov so rešili, drugo so zvrnili v jarek poleg tira, kjer je z vagonom vred vse pogorelo. d Strela. Na Gorjušah v Bohinju je udarila strela prejšnjo nedeljo zvečer * hlev posestnika Mlakarja. Ubila je konja, kravo in kozo ter zanetila ogenj, ki so ga kmalu pogasili. Ta mož ima sploh nesrečo. Lansko leto mu je vzela davica tri otroke, pred nekaj leti mu je eksplodiral dinamit, ki ga je grel v peči, ter mu pri tej priliki ubil mater. d Velik gozdni požar na Velebitu. Že skoraj 14 dni gorijo gozdovi na vzhodni strani Velebita. Požar je zavzel velikanski obseg in je zahteval tudi že žrtve med prebivalci vasi, ki se nahajajo v bližini. Dim je pokril pokrajino v daljavi 30 km. Požar je uničil velikanske komplekse krasnih gozdov, v njih pa tudi množico volkov in medvedov ter druge divjačine. Oblasti so izdale stroge naredbe v svrho gašenja. Vse okoličansko prebivalstvo je pod kaznijo prisiljeno pomagati pri gašenju in omejitvi požarov, nepoklicanim pa je prepovedano približevati se gozdom bližje nego 1 km od roba gozda. Kako je nastal požar, še ni dognano. d Preska. V nedeljo se je vršil občni zbor »Kmetske zveze«. Izvolili smo nov odbor in delegate za občni zbor »Jugoslovanske kmetske zveze«'. O političnem položaju in o potrebi močne politične in zadružne organizacije je govoril poslanec Sušnik. d Kdor hoče poceni celo zbirko lepih pesmic, nai naroči »Pevca«. Dosedai ie že prinesel 31 pesmic za razne zbore, ki so posebno pripravne za manjše zbore. Poleg tega je v »Pevcu« dosti pouka o pevski umetnosti. Cena za celo leto je 30 K in se naroča pri Pevski zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. d Dva kunlcta: »Smrkov kunlet« in sJabolčko, s tabo je križ« sta izšla v Jugoslovanski knjigarni. Prvega je uglasbil St. Premrl, drugega Anton Grum. Spremljava je lahka. Za predpustne prireditve kot nalašč Cena obema skupaj 4 dinarje. Naročata sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Bivšo salezijanske gojence prisrčno pozdravlja in prosi njihove sedanje naslove v svrho vabila k sestanku Al. Val. Kovačič, duhovnik sal. družbe sedaj na Rakovniku v Ljubljani. d Dopisnici iz Motnika: Dopis Je za do-ližno dekle žaljiv, čeprav vi niste imela namena žaliti. Zato ga žal ne moremo priobčiti. • .. .-,. . .• , oo oooc oc oo^cc-? oo ooooosoo oocooc o& Dobre knjige. yoocooooooocoooooco8dižocoootx»oooooriredil in z 42 slikami pojasnil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 14 K. Junakinja iz Stajra. Nemški spisala E. pl. Ilan-del-Mazzetti. Prevel dr. Jo8. Jerše. Bralcem 5 Domoljuba' je krasna povest Junakinja iz Žtajra, ki je v našem listu izhajala skoro nad eno leto, gotovo še v spominu. Povest jo po svoji vsebini ena najzanimivejših v katoliški literaturi; polna je dejanj in prisrčnih pa tudi pretresljivih prizorov. Vsakdo si želi povest že enkrat prečitati; danes jo pred nami ta krasen roman v ncdeljeni celoti. Cena vezani knjigi 120 K; vredna je tega denarja. Knjiga bo šla iz rok v roke. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. I n g^ Jaroslav Foerster: Oiačen beton. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (Znanstvena knjižnica. 2. zvezek.) Cena 48 kron. Pričujoče delo ie zopet pomno-žilo našo tako skromno domačo tehnično slovstvo in Dostavilo nov mejnik na še neizmerno dolgi poti iz odvisnosti tuie književnosti na pelje tehnie do osamosvojitve, katere gotovo še v desetletjih ne bomo dosegli in katere v popolnem obsegu nikdar doseči ne moremo. Vsekakor pa moramo Jugoslovanski tehniki stremiti za tem. da obogatimo naše slovstvo predvsem z onimi deli. ki so za domačo praktično uporabo, t. j. za stavbno obrt in našo industrijo, neobhodno potrebni. Ta cili ie zasledoval tudi pisatelj o oiačenem betonu. Sai je oiačen beton danes oni način gradbe, ki si osvaja vedno boli in boli razne stavbne načine. Pisatelj ie s premišljeno razlago soravil celo snov v enostavno in pregledno obliko, s tem da ie obravnaval po vrsti ploščo, tram, rebra-sto ploščo in slope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbni tehnik, Izračunani zgledi, 20 po številu, zajeti iz stavbne prakse, bodo gotovo vsakemu dobri vodniki. Z ozirom na to ne bi smelo pričujoče delo manjkati na mizi nobena stavbnega mojstra, — L, N. Za resnico, 18 obrambnih govorov. Znani govornik v ljubljanski stolnici dr. Mihael Opeka je izdal drugi zvezek svojih govorov, ki so globoko zasnovani, lep in razumljvo povedani in jih bo vsak z velikim veseljem in koristjo čital. Posebno naj bi jih matere kupile svojim sinovom — dijakom, ki so po mestih v veliki nevarnosti, da izguba vero. Pa tudi preprosti ljudje bodo našli premnogo zlatih zrn iu srčna utehe v teh govorih, ker so pisani preprosto in umevno. Naročajo in kupujejo so v Prodajalni K. T. D. (Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica. L. P o u 1 i n , Na DOti v večnost. Založila Jugoslovanska knjigarna v Liubliani. Stane vezana 26 kron. »To ie knjiga < mi ie deial prijatelj, »ki sem io z ljubeznijo bral. ki io s skr-bečo ljubeznijo hranim in io vedno znova z veseljem prebiram.'« So namreč trenotki, prijetni in srečni in resni trenotki, ko se duša zbere in se srce ooglablia vase in prettdaria preteklost ter gleda v orihodniost in se nenadoma zave, da ie pot do tistega dneva, ki ga ne pove nobena pratka vedno kraiša. Morda že sluti konec, ali že celo vidi mogočni portal, ki se vale skozeni sleherni dan tisoči in tisoči: iekleno kreokih mož, nežnih deklic, cvetočih dečkov. Ljubkih otrok, ljubečih in ljubljenih žena in onemoglih starčkov. V takih trenutkih se gabi človeku vse vsakdanje, neodoliivo za-hrepeni oo resnici-vodnici, ki vodi varno po tei poti, ki je še nihče ni dvakrat prehodil. In taka vodnica ie knjiga: »Na poti v večnost«, Kakor lepa pesem se glase njene besede, tiho in šepetaie ti govore o večno' jpih rasnicah in z ostro in resno besedo svari in opominja, da sa človekovo srce oklene — hčerke resnice — čednosti in kreposti. Kakor odmev cele pesmi o živlieniu oa zadoni na koncu kniige in proseč plic k zaupanju in veri Vani. ki nam ie vse to obljubil in ie z. est in pravičen, da nam bo vse to tudi dal. Kdorkoli si, ki to čitaš, vzemi in beri — rečem ti — ne boš se kesal. „„ b i, ' Turšk« kr,ž ~ Tri sestre. Ce- na 8 kron. Kdor ne pozna teh priljubljenih Krekovih iger. Povsod so se že igrale in povsod "h občinstvozooet želi videti na odru. Radi blažilnega voliva na srca gledalcev sta obe rl, »i ?„ oopebno pnporočliivi, _ Razen teh tt OKr 'e- &bti 5udi še zadnje Krekovo 6 It™ n°L If?rotaz v štirih slikah. Cena Lhiblianl SC V Ju*oslovansI« knjigarni v mmoooooooomoooMjB^oooMMMoaiMooa T^fil Listek. ^^^GsoGoooooocccooSoSooooooooootKJoooooo v0& Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil rranc Poljanec. (Dalje.) VII. POGLAVJE. Barang. i- vrb ,zv?-ku lei?? milega glasu fskraina mti lina Makedinega glasu je bil vedno eden nje, nh čarov) ie Orme odprl oči in zastrmel v nio. »Zares čudne sanje«, sem ga slišal mrmrati. iio za mohamedanskimi nazori navsezadnje vendar le nekaj. Na vso moč lepa žen* ■ska m ta zlata reč se ji kai poda na njenih' črnin laseh.« l>K;ai .Pr,avi. vaš Gospod tovariš?« me ie vprašala Makeda. Ko sem ii najprej razložil, da ie bolan za-, radi silovitega sunka, sem ii prevedel besedo za besedo, na kar je Makeda zardela do svojih' vijoličastih oči se z veliko naglico zagrnila s paičolanom. V zbeganosti, ki ie sledila, sen* slišal, da ie Kvik dejal svojemu gospodarju: » Ne, ne. gospod: to ni huriska1. To ie kraluca iz mesa in krvi in najlepša za pogled, kar sem kdai nad njimi odpiral o£i. dasi ie nepoučena afrikanska Judinia. Zbudite se, kapitan, zbudile se; vi ste zdai izven onega peklenskega ognja. Zadel ie Funge, ne vas.« »Da«, je dejal; »razumem. Dim razstreliva' me ie zastrupil, toda to ie zdai prešlo. Adams prasajte plemenito gospo, koliko mož ie vzela: s seboj. Kai pravi? Krog petsto? Dobro, ootem nai takoj napade Harmak. Zunanja in notra-ljia vrata so podrta: Fungi menijo, da so vzbui aih vragove in bodo bežali. Ona iim lahko za-da poraz, ki se leta ne bodo od njega opo-mogli, samo takoj se mora storiti, dokler ser um živci ne umire, zakai na vse zadnie so I« boli ostrašeni kot udarjeni.« ; Makeda je pozorno poslušala njegov na* svet. • ."Tudi meni ie lo všeč; to ie res dobro« ie deiala v svoji čudo starinski arabščini, kadla na zemljo, se vrgla predeni in vzklika-laJa: »Barung, Barungl« dočim smo vsi trije Angleži pozdravili nehote, menim in tudi Hči kraileva se ie priklonila. (Dalie.) Dobra lena bi mati ima doma vedno nekaj fteklcnic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega >Elsa-IluiMignon<. Poizve in ogleda se v gostilni TriaSka testa Št. 19. Istotam se proda kratek usnjen kotah. Iščeta se dva hlapca ki se dobro razumela na kmetiško delo. — Zahteva se pošteno vedenje. — Ponudbe na upravništvo lista pod: »Hlapca« 3969. Iflinim mlin 8 trelnl a)1 štirimi kamni ob l\U|JIIII milil stalni vodni moči. Natančne ponudbo na upravništvo »Domoljube« pod: >Hlin M vodo« 4010. POROČNE PRSTANE v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Sni nI, nasproti farno cerkve. l7ffllhil lo ye*i° vsoto denarja, okrog 20.000 K, l£*JUMII JC dne 22. aepL L L na potu od 6ko-eijana do Bele cerkve posestnik Burka! Anton is Gornjih Kamalc tapnije Prečita pri Novem mestu. Pošteni najditelj naj proti primerni odSkodninl vrne denar imenovanemu ali naj ga izroči žup-nemu uradu v Prečni. Elektrotehnično podjetje Slovenska esL 20 C. 19 obvešča svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da je začel Izvrševati elektrotehnično obratovanje- a 1. oktobrom t I. zopet samostojno in ne več v družbi g. Tratnika. Priporoča se ia zgradbo vseh v elektrotehnično stroko »padajočih del, katere izvrši i inano vestnostjo. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičn., Čistega, osvežujočega delovanja »ajbolSega učinka. Rnvnotuko je priljubljen kot krepko, blago delujoče in urlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, ja mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom In poštnino z a vsacega: 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica . . . , ,48 K. Za prodajalce i 12 dvojn. aH 4 špec. steklenice.....168 K. 24 n » ® ■ n • , i • . 280 K. 36 » . 12 „ , ..... 394 K. pošnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošlje denar naprej, dobi še popust v naravi. Dobi se tadti Eks obllž za kurja očeta 3 In 7-ffl K; El»a mentola! trtnlk 12 K; Elza posipala! praiek U K; prstno Elza ribje olje 80 K; Elza voda za usta 36 K; Elia voda ko-Ionska 41 K; Elza »umski mirta 41 K; Glyc«in G In 30 K; Lijsoi, L«sofom 30 K; Idiietkl tal • Ki Elsa mrtesnl prstek 13 K; b trup za podgan* In mili po U do 12 K, Eugen V. Feller, lekarnar Stnbica donja, Elsatrg II. Hrvatsko. Menjalnica Slovenske eskompfne banke LJUBLJRNR nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize In valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : &na gesetoa ftvzel atttlslu Frtfzuu m M Bili. Talefon štev. 5. Barva za obleko in platno Črna, modra, zelena, rujava, rdeča, lila In siva v najboljši kakovosti se zopet dobi v zavitkih po 2 K 40 vin. — Razpošilja se vsaka množina po polti ter se vsakemu naročilu dodene slovensko navodilo. Kari loibner, trgovina, Celje. Laniice m preciivo zamenja v platno mehanična vrvarna, terllnica in pred lnica ANTON ŠINKOVEC. KrflBj-GfOSOplje. Po nizki ceni dobite lastni izdelek potovalnih košar, več vrst žime in merske trave (afrik) Anton Merhar, pletarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 22. Ljubljana, Krefeov trg št. 10 kupuje vse vnste klavno živino v< v in prašiče po na§vi&ji ceni. i-oioč rrstmi Don Me verižice S enake u e Bu like Že e ure Uhani N*|sl;rejSatrjov»t urzNimeir, | srrfrninu p. ČUDER LJUBLJANA 22, Pie.erncval Z»hteva te pomiril e1 ne prodajte poprej, dokler ne vprašate tvrdk« IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31, — katera plačuje najvišje. 3453 FREDIVO trto Dmrtaiam* Nove bakrene kotle za zganjo-rl UUaJdlll. kuho 30 do' 100 litrov velike. Ponudbe pod >Kotti< na upravo lista.. flfil&i - ptutgaste s-Ms in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in sploino hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane '6K, za ščurke, posebne močne viste 25 K, pofebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in <0 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: >1. J0NKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1. BRZOJAV IZ ČEHOSLOVASKE Svetovnoznani poljedelski stroji združenih tvoraic FR. MEL1CHBH - UMHBTH S CD. kakor: Izvirni MELICHARJEVI SEJALNI STROJI, MELICHARJEVI STROJI ZA KOŠNJO, UMRATH0VE L0K0M0B1LE, B mlatilnice, slamoreznice itd. itd. so na potu 5L0«0! v v ISCEJO SE ZASTOPNIKI! Dopisi naj se začasno pošljejo na naslov: FR. IHELICHAR - UMRATH E CO. BRANDVS n/L - CEHOSLOVflSKO. LtAf.T|l| v krmo, angleški krmilni prašek za mUV N živino, po pošti 5 zametkov po kg I lil U11II za 50 kron. Glasom ukaza deželne vi. de v L uhljam smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kiamarl, kmetijske in konsumne Ziioruge. — Dalje on teh zbhtevujte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek »ujutrek za odrasle, daje bolnikom .'UIII kri, mi C, zdrav e. Z njegovo uporabo se prihr. m mleku in sladkorja. To dokuzu;e n<> ti>oce ?ahv ln h pisem. Po pošti 5 zamotkov po ' , kg 100 kron. ktaste, lišaie odstranjuje pri človeku in živalih Nnftol-mazilo, ki je brez ■ ulia in ne maže perila. — 1 lonček za eno ose. o po poŠti 15 kron pri I, lekarna, VMm, S oveora SHS. z vec tisoč likaml \:z konfekcijo, čevl e, Mo-uke, p rilo, preproge, aifumer jo, torbarsko.no-iuisko, galanterijsko in kratko i lago je ravnokar izšel. P t danes poni. Posije se vsakomu zastoni. Iztura ogromna, cei e (udovito nizke. Ve e trgov a iti i azpoS.ljaUtcn B STE^fliEČK , CtL E St 3 S, S ovenlia. I priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen' — Sever & Kcmp, . Ljubljana, VVolIom ulica Stev. 12. | Lesna družba Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg (pred sodoijo), nakupuje hlod« vsake vrste, cele goidne parcele, tram« ia jeske vsakovrstnega lesa. BRINJE dobi pri Franc Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 3723 ri7ni ribničan, mandalon in preoe-rl£UL ličar (koks) ZZ SUHE GOBE kupuje in plača najvišje dnevne cene KMET & KOM P., Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 8. f ! PROSIM ZA PONUDBE ! | i Cosulich-Line ■ ■ (prej Austro-Amerikana) ■ » Trst - Amerika J| prevožH ootnike v New-York redno 3 krat ■ v Južno Ameriko po 1 krut mesečno. Pojt.s- ■ nila in prod; ja voznih listov. J Simon Km&tec « glavni zaatoinik zi Slovenijo — Ljubljana, * Kolodvorska ulica 26. tMUHmmiuumnniiuuunmimmmmuiuiinniiiumiiiiinmiimmmummiiiHnimimmtiimiimiu IlModn §k03L®kn. ............................................................................................................................................................... Potrebno in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejomu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skoraj v vsakem slučaju kot nec pravil ene. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivrjo spre;cm poslanega dencrj8, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obrečamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. J Izda)« konzorcij »Domoljuba«, 1' Odgovorni urednik Anton S cinik v UublianL ffiska Jugotlova&jJui tlakam«.