LETO XLV, ŠT. 31      PTUJ, 6. AVGUSTA 1992 CENA 45 TOLARJEV
DolgOj vroče
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja je v nekaterih za-
sebnih vodnjakih na območju Haloz in Slovenskih goric že
usahnila pitna voda. Delavci Komunale v oba predela
dnevno prepeljejo od 10 do 15 cistern, ponekod pa to delo
opravljajo še gasilci. Kot so povedali v Vodooskrbi ptujske-
ga Komunalnega podjetja, pomanjkanja vode še ne čutijo,
čeprav so ugotovili padec gladine podtalnice. Zagotovo pa
velja že sedaj opozoriti na varčevalne ukrepe, saj se ob na-
daljevanju sušnega vremena lahko kmalu srečamo z njimi.
Ekološki tabor se
predstavlja
Zeleni Ptuja so v mestni hiši odprli razstavo z rezultati dela eko-
loškega tabora, ki je bil od 26. junijado 6. julija v Skorbi. Odprtja
razstave so se v ponedeljek dopoldan udeležili predsednika
skupščine in izvršnega sveta ptujske občine, ministrica za kulturo
ter mentorji posameznih raziskovalnih skupin.
Razstava bo na hodniku mestne hiše odprta kakih štirinajst dni.
Pozneje jo nameravajo preseliti v Ljubljano, v tamkajšnji Maxi-
market ali v Cankarjev dom, jeseni pa bo obiskala nekaj osnovnih
šol na območju občine. Zeleni Ptuja želijo s predstavitvijo rezulta-
tov raziskovalnega tabora javnost seznaniti z ekološkimi problemi
v občini in kako ljudje gledajo na varstvo okolja. Posebej zanimivi
so pri tem rezultati ankete, ki sojo udeleženci tabora izvedli na ob-
močju petih krajevnih skupnosti. JB
Razstava na hodniku mestne hiše
Odpotoval tudi
ili^BlBildl^B
Vedno, kadar Mirko Vindiš odha-
ja na velika tekmovanja, mu prijet-
no popotnico z najlepšimi željami
pripravi kolektiv Restavracije RI-
BIC. Tako je bilo tudi pred odho-
dom v Barcelono, ko se je pri-
družila še papirnica Alf. Po Mirko-
vem torkovem popoldanskem tre-
ningu prejšnji teden so se pri njem
zbrali prijatelji Ivo Klarič, predsed-
nik Atletskega kluba Slovenj Gra-
dec, organizator tradicionalnih slo-
venjegraških maratonov, na kate-
rem je letos zmagal prav Mirko
Vindiš, in številni drugi.
V bistroju Maraton pa je bilo
živahno tudi druge dni prejšnje-
ga tedna, posebej še v sredo
zvečer, ko so se tam zbrali člani
kluba Maraton, s katerimi je
Mirko pred nekaj več kot mese-
cem obtekel meje Slovenije.
V petek, na sam dan odiioda, so
Mirka z najlepšimi željami po-
spremili na pot predsednik občin-
ske skupščine Vojteh Rajher, pred-
sednik IS Branko Brumen, mini-
strica za šport Kristina Šamperl-
Purg, predsednik Atletskega kluba
Marjan Ostroško ter sekretar
Športne zveze Ivan Klarič, Mirkov
trener Ljubo Čuček in številni
drugi športniki in funkcionarji
Športne zveze.
Ob petkovem slovesu so se pri-
sotni dogovorili, da se Ptujčani
dobimo v nedeljo ob Mirkovem
startu pred bistrojem Maraton.
Svojo prisotnost sta zgotovila tudi
oba občinska predsednika.
Silva Razlag
Srečno pot, Mirko! Foto Kosi.
Mlečna vojna med zadrugami?
POLOVICA PREHODNEGA OBDOBJA MINILA • DOGO-
VARJANJE NA MRTVI TOČKI • PLAČILO MIMO HKS •
DOGOVARJANJE Z DOPISI
Ko je bila v Ptuju ustanovljena
.specilizirana Mlekarska zadruga, je
bil po posredovanju kmetijskega mi-
nistra dosežen dogovor o trime-
sečnem prehodnem obdobju, v kate-
rem naj bi vse — od prevzema do
plačila mleka — teklo po dosedan-
jem načinu. V tem trimesečnem ro-
ku naj bi se nova in obsttoječe
splošne zadruge dogovorile o vseh
spornih vprašanjih, tudi o morebit-
nem sodelovanju v prihodnje. Po
mesecu in pol pravega pogovora še
ni bilo, dogovora pa tudi ne. Pravza-
prav so odnosi vse bolj napeti, bi
lahko sklepali iz informacije, ki smo
jo konec tedna dobili na sedežu spe-
cializirane zadruge, v katero se je
včlanilo okoli 90 odstotkov pridelo-
valcev mleka iz kmetijskih zadrug
Ptuj. Lovrenc in Ormož?
Najprej se je zataknilo pri
obračunu mleka za junij. Kmetijska
zadruga Ptuj namreč ni želela
odračunati članom nove zadruge
tretjine članskega deleža. To je
vzpodbudilo novo Mlekarsko zadru-
go k temu, da je začela pripravljati
lasten obračun in nastavljati eviden-
co svojih članov. Ob tem je postal
sporen tudi dosedanji način izplačila
mleka po hranilno-kreditni službi.
Ča.sa je malo in Specializirana mle-
karska zadruga je v petek. 31. julija.
drugim trem zadrugam poslala dopis
z obvestili in predlogi. Splošne za-
druge obvešča, da bo sama prevzela
obračun mleka, sredstva za nadzor
in za vzdrževanje hladilne tehnike v
juliju bo nakazala splošnim zadru-
gam, s prvim avgu.stom pa te naloge
prevzema sama, tudi jemanje vzor-
cev. Hladilni bazeni so še naprej v
lasti splošnih zadrug, seveda do do-
končnega dogovora. Po predlogu
specializirane zadruge naj bi iz-
plačilo za mleko še naprej teklo po
HKS. Splošnim zadrugam tudi po-
nuja jemanje vzorcev za kmetoval-
ce, ki mleko še naprej oddajajo po
teh zadrugah.
Nova specializirana zadruga je to-
rej storila odločen korak. V primeru,
da od splošnih zadrug ne bo odgo-
vora ali bo ta odklonilen, bo prisilje-
na sama poskrbeti tudi za izplačilo,
seveda mimo HKS.
Le kako se bo končala nepotrebna
mlečna vojna? J.Bračič
Zadnja vest: ob zaključju redak-
cije smo izvedeli, da sta dve
kmetijski zadrugi odgovorili na
predloge Mlekarske zadruge.
Vendar je vsebina odgovorov
takšna, da so splošne in spe-
cializirana zadruga še vedno na
nasprotnih bregovih. Mlečna
vojna se torej nadaljuje.
Regres za strniščno setev
Lanskega oktobra je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj sprejel krat-
koročne ukrepe za zmanjšanje nitratov v vodnih črpališčih na območju
Dravskega polja. V ta namen je določil varstvene pasove: pas naj-
strožjega režima A; pas B — najožji varstveni pas z najstrožjim zava-
rovanjem; pas C — ožji varstveni pas s strožjim režimom varovanja in
širši varstveni pas s sanitamim režimom.
Kompleksno urejanje problema bo možno na daljši čas, kratkoročne
ukrepe pa je mogoče pričeti izvajati takoj. V pasu B je eden kratkoročnih
ukrepov setev jesensko-zimskih posevkov, v tem času pa dosevkov.
Sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj je namenil sredstva za regresi-
ranje semena strniščnih posevkov; ta znaša 50 odstotkov. Možnost
uveljavitve regresa imajo vsi tisti kmetovalci, ki imajo zemljo v enem
od varstvenih pasov B in ki so že ali še bodo posejali strniščni pose-
vek. Regres lahko kmetovalci uveljavijo do konca avgusta. Ob tem
morajo predložiti dokazilo, da imajo svojo parcelo v B varstvenem pa-
su, in račun o nakupu semena za strniščno setev. Regres bodo upra-
vičenci prejeli na blagajni Obdravskega zavoda za veterinarstvo in
živinorejo na Ormoški cesti 28. Račun mora pred tem s svojim podpi-
som overiti ing. Anton Horvat iz Kmetijske svetovalne službe. Za to
vam je vsako jutro od 7. do 8. ure na voljo na sedežu Svetovalne
službe in vsak ponedeljek od 9. do 10. ure v kmetijski trgovini Sela.
vsak torek od 10. do 12. ure v kmetijski trgovini v Šikolah in vsako
sredo od 8. do 10. ure v Slovenji vasi, prav tako v tamkajšnji kmetijski
trgovini. jg
,: Ob 8. avgusta ^'T^^^^prazniku^ |itiijstt«^ obči
Spominske, kulturne,
športne in druge prireditve
FRANCK MIHELIČ — ČASTNI OBČAN PTUJSKE OBČINE
• 50-LETNICA BOJA SLOVENSKOCORIŠKE LACKOVE
ČETE • 40 LET KOMUNALNEGA PODJETJA PTUJ
Ob 18. liri bo v spominskem parku v Mosljii komemora-
tiviia svečanost ob .SO-letnici boja Slovenskogoriške Lacko-
ve čete. V Ljudskem vrtu pa bo ob 21. uri Teater III predsta-
vil igro Na odprtem morju pod režiserskim vodstvom Sama
Strelca.
Na ptujskih ulicah in trgih bo živahno že od zgodnjih po-
fioldaiiskih ur. Poletna noč že po tradiciji privablja veliko
'tujčanov. Na treli prireditveh prostorih — prvi bo na Slo-
venskem trgu, drugi na Mestnem, tretji na Titovem — bodo
nastopili pevci, an.sanibli, plesalci, folklorne skupine,
obrtniki in drugi. Predvsem pa bodo organizatorji s poletno
nočjo želeli dokazati, da se da marsikatero prireditev pripra-
viti na drugačen in kakovostnejši način. Letos bomo videli,
kako se v ptujsko noč vklapljajo turkerije. obrtniški cehi in
elnologija. MG
Plakete občine Ptuj bodo letos prejeli: humani-
tarna dejavnost Karitas, Obrtna zbornica Ptuj,
Srednješolski center — Strojna in metalurška
šola, avtomobilski servis Zvonka Dominka, kra-
jevna skupnost Juršinci, Franc Kolarič in Silva
Razlag, spominski priznanji pa bo župan izročil
Ani Avguštin in Justini Gojkovič. O dobitnikih
priznanj pišemo na 6. strani.
1923 let star Ptuj bo ob letošnjem občinskem prazniku
gostitelj številnih prireditev. Pričeli jih bodo 7. avgusta ob
12. uri s položitvijo vencev na spomenike na mestnem po-
kopališču. V Miheličevi galeriji bodo ob 18. uri odprli raz-
stavo pastelov I-ranceta Miheliča, ob tem pa mu bodo
izročili listino o imenovanju za častnega občana ptujske
občine. Ob dvajseti uri se bo na letališču v Moškanjcili
pričelo tekmovanje za ptujski padalski pokal.
Osmega avgusta dopoldne bodo koimuialni delavci ob
svojem prazniku na več mestih predstavili svojo dejavnost.
Ob devetih bodo padalci nadaljevali svoje srečanje v Ptuj-
skih toplicah s skoki na cilj. Ptujski pihalni orkester bo ob
10,30 uri nastopil v mestnem parku. Morda bo s svojim na-
stopom obudil tradicijo nedeljskih tradicionalnih pronienad-
iiih koncertov na tem mestu, ki so "utihnili", ko so podrli
okrogli paviljon v parku.
Ob dvanajstih bodo na ptujskem gradu pričeli osrednjo
slovesnost ob prazniku občine in 40-letnici ptujskega Ko-
munalnega podjetja. Na njej bodo govorili predsednik
občine, predsednik Izvršnega sveta in direktor Komunalne-
ga podjetja. Kulturni program bo potekal v režiji Branke
Bezeljak — Glazer. Nastopil bo tudi pevski zbor Komunale
Ptuj. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja občinska priz-
nanja.
2 — DOMA IN PO SVETU
6. AVGUST 1992
TEDNIK
lU OBISKU v JAVNp ZAVODU ZDiUVSTVEN DOM PTUJ
''Ža organizirano demontažo
javnega zdravstva..."
Šc lani v tem obdobju Jc slovensko in ludi ptujsko
zdravstvo imelo hude denarne težave. Ra/mere so bi-
le tako zaostrene, da so zdravstveni strokovnjaki na-
povedovali celo zlom zdravstvenega varstva. V sla-
bem letu se Je tudi v tej dejavnosti obrnilo na bolje.
Veliko je bilo v tem obdobju narejenej^a na organiza-
cijskem in finančnem področju: denar za zdravstvo
so izločili iz intenralnejja proračuna, sedaj jija zbirajo
v Zavodu za zdravstveno zavarovanje in ta ga deli
glede na dogovorjene programe; zdravstvene delovne
organizacije so se reorganizirale v javne zavode; le-
tos prvič so zdravstvene organizacije, socialni zavo-
di, zdravilišča in zasebni zdravstveni delavci sklenili
pogodbe o izvajanju programov zdravstvenih stori-
tev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je. Pri pogajanjih z izvajalci se jc Zavod držal načela
Ne za vse enako, temveč enakost za vse. Pri tem si je
prizadeval za enake možnosti zdravstvenega varstva.
■'Javni zavod Zdravstveni
dom Ptuj danes posluje normal-
no, kar pomeni, da redno
plačujemo račune in da nismo
dolžniki, redno izplačujemo tu-
di osebne dohodke v okviru ti-
stega, kar nam odrejata država
in Zavod za zdravstveno zava-
rovanje. Pozna pa se, da se v
delitev osebnih dohodkov vse
bolj vmešava država. Poleg tega
uresničujemo tudi druge pravi-
ce, ki pripadajo delavcem.
V zadnjem času smo precej
naredili pri urejanju delovnih
razmer. Uredili smo nekaj pro-
storov v Čučkovi in na Potrčevi
— v otroškem dispanzerju. Pri
tem nam je pomagala tudi ob-
čina. Sedaj s svojimi sredstvi
nadaljujemo urejanje Čučkove
stavbe. Nekaj malega bomo na-
redili še v šolskem dispanzerju,
uredili pa bomo tudi prostore za
patronažno službo. Precej dela
pa nas še čaka. Načrtujemo, da
bomo uredili prostore laborato-
rija, ženskega dispanzerja in di-
spanzerja za pljučne bolezni. Za
slednje bomo potrebovali blizu
osem milijonov tolarjev, saj bo-
mo morali v celoti obnoviti tudi
opremo, ki je zastarela in izra-
bljena.
UREDITI ZUNANJE
AMBULANTE
z občino se v okviru projekta
zagotavljanja zdravstvenega
varstva na demografsko ogro-
ženih območjih dogovarjamo o
tem, kaj bomo na tem področju
naredili in katere ambulante bo-
do imele prednost. Jeseni naj bi
sanirali ostrešje ambulante v
Juršincih. Nujna sanacijska dela
brez opreme bodo stala okrog
pet milijonov tolarjev. Obnoviti
bo treba tudi ambulanti v Po-
dlehniku in Cirkulanah. Za po-
dlehniško bi potrebovali okrog
2,5 milijona, za cirkulansko
okrog 3,5. V to niso zajeti stro-
ški nakupa nove opreme. V ki-
dričevskih ambulantah smo ob-
novo že končali, sedaj se
srečujemo z vprašanjem, od kod
dobiti nekaj milijonov tolarjev
za nakup nove peči za centralno
ogrevanje.
Vse omenjene obnove pa so
vprašljive, dokler ne bo rešena
denacionalizacija. Niti mi niti v
Sekretariatu za družbene dejav-
nosti ne vedo, kako bo s tem
oziroma za katere objekte so bi-
li vloženi denacionalizacijski
zahtevki," je povedal direktor
javnega zavoda Zdravstveni
dom Ptuj dr. Henrik Žlebnik.
Kako je v vaših ambuhintah
poleti?
"Vročina ni ovira, da pacienti
ne bi prihajali. Obisk je relativ-
no visok. Pozna pa se, da nam
primanjkuje zdravnikov. Neka-
teri so na dopustih, trije zdrav-
niki pa so zboleli, kar nam pov-
zroča dodatne težave. Poleg te-
ga bi morali nujno zaposliti
enega zdravnika. Stanovanje
smo mu zagotovili, vendar ga
ne moremo dobiti. Nezaposleni
zdravniki so v Ljubljani —
okrog 140 naj bi jih bilo — v
Ptuj pa ne želijo priti."
Kako jc z zaposlovanjem
zdravnikov in drugega zdrav-
stvenega kadra od drugod?
"V letih 1984/88 smo zaposli-
li precej zdravnikov iz drugih
republik. Sedaj tega ni več. Vsi
naši štipendisti, ki so se vrnili
po končanem študiju v Ptuj, so
dobili zaposlitev brez vprašan-
ja. Zal pa jih ni bilo dovolj, za-
to smo bili prisiljeni zaposlova-
ti zdravnike od drugod. Nekate-
ri so ostali pri nas tudi po osa-
mosvojitvi, trije pa so se vrnili.
Pri tem moram reči, da zdravni-
ki od drugod niso nič slabši de-
lavci od naših."
Privatna praksa postaja
stvarnost. Kakšno je ob tem
va.šc razmišljanje?
"Občutek imam, da gre v da-
nih razmerah za privatizacijo za
vsako ceno. Dosedanje aktivno-
sti kažejo, da želimo zrušiti ti-
sto, kar smo dolgo let uspešno
ustvarjali. Podpiram organizira-
no "demontažo" javnega zdrav-
stva, država pa mora jasno po-
vedati, koliko javnega zdrav-
stva še želi imeti, kaj bo ostalo
pod njeno streho. Postaviti mo-
ra pravila igre, tega pa do sedaj
ni naredila. Zato v javnem za-
vodu Zdravstveni dom ne bomo
pristali na nobena pogajanja
okrog zmanjševanja programov,
dokler to temeljno vprašanje ne
bo rešeno. Seveda zmanjševanje
ni nujno, če ugotovimo, da je na
nekem območju nižja raven od
povprečne in bi šlo za dopolnje-
vanje med javnim in zasebnim
zdravstvom." MG
Okrepčevalnica "HM"
na Zgornji Hajdini
Sredi julija je nekdanji Mercatorjev bife na Zgornji Hajdini 43 a zraven trgovine
dobil novega najemnika. Za delo v gostinstvu seje odločil Matevž Hojski, kije pred
tem delal kot kuhar na osnovni šoli Hajdina.
Novi zasebni gostinec je lokal
dobil v najem za pet let. Z bra-
tom Edom sta ga delno preure-
dila. Bife je postal okrepčeval-
nica "HM", v njej pa poleg pi-
jače in kave postrežejo s kako-
vostnimi sladoledi, sadnimi ku-
pami, hišna specialiteta pa je jo-
gurt "pehar", ki jc zmes sadja,
navadnega jogurta, sladolega in
smetane; zlasti se prileze v hudi
poletni vročini. S sladoledom in
drugim postrežejo na prijetni te-
rasi, kjer je prostora za dvajset
gostov. V kratkem bodo ponudi-
li še nekatera druga jedila. Na-
jraje bi gostom postregli s hlad-
nimi kračami. Trenutno Matevž
Hojski prodaja najcenejše pivo
v ptujski občini, saj stane le 55
tolarjev.
V okrepčevalnici "HM" imajo
odprto vsak dan od 8. do 23.
ure, ob petkih in sobotah od 8.
do 24. ure in ob nedeljah od 7.
do 21. ure. MG
Foto:JB
EDVARD KENDA — DIREKTOR KMETIJSKE ZADRUGE ORMOŽ;;
Nova služba je zame izziv...
Skoraj mesec dni je Edvard Kenda novi direktor
Kmetijske zadruge Ormož. Sestintridcsetletni diplo-
mirani veterinar s Primorske jc postal že skoraj natu-
ralizirani Štajerec.
Edvard Kenda — novi direk-
tor K Z Ormož
Rodil se je v Idriji, kjer je
končal osnovno in srednjo šolo,
študij pa nadaljeval na Biotehniški
fakulteti v Ljubljani. V Idriji je
opravil tudi pripravništvo. Službo
so mu obljubili v štirideset kilo-
metrov oddaljenem Tolminu, kjer
bi spočetka opravljal dela inšpek-
torja v klavnici, po odhodu sta-
novskega tovariša v pokoj pa bi
lahko postal terenski veterinar.
Ker je Tolmin po eni strani prebli-
zu, po drugi pa dokaj oddaljen od
njegovega rojstnega kraja, bi bilo
domotožje preveliko. Bal se je, da
bo ostal večen popotnik na slabi
cesti, ki povezuje oba kraja. Ko je
izvedel, da v ptujski Perutnini po-
trebujejo veterinarja, se jc prijavil,
bil sprejet in v šestih letih je spoz-
nal celotno proizvodnjo.
Kreativno delo je zanj izziv, ve-
seli ga, zalo .se je kljub težavam, ki
pestijo Kmetijsko zadrugo Ormož,
prijavil na razpis za direktorja.
Vprašam ga, ali je imel ob prija-
vi za direktorja Kmetijske zadru-
ge, katere stanje je poznal, v mi-
slih nekatere rešitve.
"Vsako novo delovno mesto jc
za kreativnega človeka izziv, še
posebej odgovorno v teh prehod-
nih časih, ko je v gospodarstvu na-
kopičenih veliko težav, odnosi
med ljudmi niso vzorni, porodne
težave pa ima tudi mlada sloven-
ska država. Uspeh je v veliki meri
odvisen od človeka samega in bolj
ali manj srečnega spleta okolino-
sti. Ena mojih prvih vizij je, da
spravim zadrugo ponovno na no-
ge, skrajševanje verige med kup-
cem in proizvajalcem. Od tega sta
dve koristi: proizvajalec lahko do-
bi več za svoj proizvod, kupec pa
zanj odšteje manj denarja."
Ne govori rad o načrtih, ker me-
ni, da bi lahko vse skupaj izzvene-
lo kot hvalisanje, to pa ne bi bilo
dobro za zadrugo, 65 zaposlenih
in njenih članov 487.
Veliko pogovorov opravijo on
in njegovi sodelavci s številnimi
poslovnimi partnerji. Potrebno je
urediti prodajo vina, kooperacijo z
varaždinsko Koko in drugo v re-
produkcijski verigi zadrugo. Še
posebej pa je poirebno ponovno
vzpostaviti dobre odnose z za-
družniki, ki morajo svoji zadrugi
zaupati.
Kljub temu, da je direktor
kratek čas, prihajajo k njemu
člani zadruge s številnimi pro-
blemi. Tudi od teh rešitev je od-
visno, kako bodo ljudje zaupali
novemu direktorju in ali se bo
stavilo članov zadruge pove-
čalo.
Tekst in foto: Vida Topolovec
V Agisu pišejo
sanacijski program
I/guba trga in gospodarska reeesija sta povzročila, da se
danes Agis in druga slovenska podjetja kovinskopredelo-
valne industrije srečujejo s hudimi gospodarskimi težava-
mi. Prodaja pada iz meseca v mesec, in kar je šc posebej
zaskrbljujoče vedno manj prodajo v Sloveniji, izvoz pa
vsaj za zdaj ostaja nespremenjen. Rezultati zadnjih treh
mesecev kažejo, da imajo trenutno okrog tristo delavcev
preveč. Takšne razmere so jih prisilile, da so prvega junija
prešli na minimalne osebne dohodke. Iz meseca v mesec
pa se srečujejo s težavami pri zagotavljanju denarja za
plače, saj imajo njihovi kupci podobne težave.
Kot je povedal direktor Jože
Botolin ni pričakovati, da bi ju-
lija in avgusta prodajo iz-
boljšali. Ocenjujejo, da bo reali-
zacija nižja do sto milijonov to-
larjev. Po gospodarskem načrtu,
ki je predvideval normalne raz-
mere za delo, so načrtovali, da
bodo plače v skupnih stroških
poslovanja udeležene z dvajse-
timi odstotki. Zdajšnje razmere
jih silijo, da stroške prilagodijo
obsegu prodaje in proizvodnje.
Sedanja sistemska zakonodaja,
ki določa, da mora delodajalec
sam brez državne pomoči sani-
rati tehnološke presežke, pome-
ni skupinski samomor, saj nobe-
na ekonomija ne prenese tega,
da plačuješ dva delavca, dela pa
samo eden. Podjetje mora de-
lavcu, ki je tehnološki presežek,
od dneva ugotovitve, da je pre-
sežek, do takrat, ko ga sprejme
Zavod za zaposlovanje, iz-
plačevati stoodstotni osebni do-
hodek oziroma takšno plačo,
kot bi jo prejemal, če bi delal.
To traja osem mesecev, ob
odhodu pa mu mora za vsako
prebito leto v podjetju plačati še
polovico povprečne plače v
zadnjih treh mesecih. Če je nek-
do delal dvajset let, bo prejel
deset povprečnih plač. To pa so
tolikšni stroški, da jih ne prene-
se nobeno poslovanje.
Postopek od ugotovitve teh-
noloških presežkov teče šestde-
set dni. V tem času je potrebno
presežke definirati in izdelati
program razreševanja. Takšnega
programa pa v Agisu nimajo,
kar pomeni, da okrog tristo de-
lavcev v tem trenutku pomeni
potencialno skupino brezposel-
nih, ki bo imela zagotovljeno
socialno varnost na Zavodu za
zaposlovanje od šest mesecev
do dveh let, odvisno od delovne
dobe. Če ima nekdo dvajset let
delovne dobe, bo prejemal na-
domestilo z Zavoda dve leti, de-
lavci do pet let pa šest mesecev.
Vodstvo podjetja zagotavlja, da
bodo delavci, ki bodo postali
tehnološki presežek, izbrani iz-
ključ-no po strokovnih in za-
konskih merilih; upoštevali bo-
do izobrazbo, delovne izkušnje
in socialni položaj. V Agisu me-
nijo,, da bi država morala vsa
podjetja, ki še živijo in delajo,
zagotavljajo material, energijo
in plačujejo neto osebne dohod-
ke, razbremeniti plačila vseh
prispevkov in davkov, kar bi bi-
lo zanjo veliko ceneje, kot da
mora zagotoviti socialno var-
nost za čas brezposelnosti to-
likšni armadi ljudi.
Zaradi vprašljivih sistemskih
rešitev so prvega junija morali
preiti na izplačilo minimalnih
osebnih dohodkov, kar pomeni,
da znaša neto osebni dohodek
manj kot dvanajst tisoč tolarjev.
Za Agis v tem trenutku pome-
ni veliko breme tudi skupina
delavcev, ki ji je prenehalo de-
lovno razmerje v prejšnjem me-
secu in bi jim podjetje moralo
izplačati odpravnino v skupni
višini trideset milijonov tolar-
jev. Kot je povedal Jože Boto-
lin, so jim obljubili, da jim bo-
do dolžni znesek izplačali v
obrokih.
PODJETJE SE MORA
OBDRŽATI
Za vodstvene in vodilne de-
lavce ter vse, ki delajo pri pri-
pravi sanacijskega programa, do
15. septembra, ko naj bi bil pro-
gram napisan, ne bo dopustov.
Cilj programa je, da se ohrani
tržno zanimiva proizvodnja in
da jo razbremenijo vseh nepo-
trebnih fiksnih stroškov. Trenut-
no ugotavljajo nepotrebna de-
lovna mesta in delovna mesta,
kjer je število izvajalcev preve-
liko. Ocenjujejo, da je njihov
proizvodni program dober,
tržno zanimiv, kar pomeni, da
ga bodo lahko prodali po ceni,
ki prinaša dobiček.
Sanacijski program gradijo iz-
ključno na slovenskem in zahod-
noevropskem tržišču. Če pa se bo-
do razmere na trgih nekdanje Ju-
goslavije v kratkem sprememnile.
bi to prineslo povečanje proizvod-
nje. Nujno pa jc, da podjetje ohra-
nijo, četudi z zmanjšanim števi-
lom zaposlenih, saj bodo tako
omogočili, da bo po ureditvi raz-
mer znova nastalo veliko podjetje.
V sanacijskem programu načr-
tujejo, da bodo okrog 40 odstot-
kov proizvodnje izvozili. Trenutno
imajo največ dela v družbi Zavo-
re, kjer bodo avgusta in septembra
v glavnem delali za izvoz. V dru-
gih Agisovih družbah dela le
okrog šestdeset odstotkov zaposle-
nih. j^G
ormož
TextU Shop na Ptujski cesti
Na Ptujski 11 v Ormožu pritegne mimoidoče izložbeno okno prodajalne
Textil shop, kjer lastnica Marija Vrečar nudi kupcem blago na kilograme in
metre. Na izbiro so razne tkanine od svile in bombaža do modernih lepih po-
letnih barv. Na kilogram prodajajo tudi zavese, brisače in kuhinjske krpe.
Ker je konfekcija draga, mnoge ženske preizkušajo svoje šiviljske sposobno-
sti in tako dokaj poceni in moderno oblečejo sebe in člane svoje družine. Na
zalogi ima tudi nekaj debelejših tkanin, ki jih bodo kupci iskali predvsem je-
seni ali pa tik pred pričetkom pouka. Blago je iz vseh slovenskih tekstilnih
tovarn, nekaj pa jih je celo uvozila iz Varteksa.
Izložbeno okno Textil shopa na Ptujski v Ormožu.
Marija jc vesela, če lahko kupcem ustreže in ob tem nehote računa na nji-
hov ponovni obisk. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka med 8. in
12. ter med 15. in 18., ob sobotah pa med 8. in 12. uro.
Tekst in foto : Vida Topolovec
Salon pohištva
Dornik v Frasovi ulici
11. juliju je hilu v okviru zasebne družbe Dornik, ki je registrirana za
parkelurstvo, trgovino, uvozno in izvozno dejavnost, v Frasovi ulici 12 v
1'tuju odprta trgovina oziroma salon pohištva. Firmo Je ustanovil Milan
Dornik, ki trenutno še dela na Nizozemskem, njegova zastopnika pa sta
Benjamin Fridl in Katarina Dornik.
V salonu lahko izbirate med kakovostnimi usnjenimi in tekstilnimi se-
dežnimi garniturami za dnevne sobe iz Nizozemske. Belgije in Nemčije ter
uvoženimi parketi klasičnega in novega sistema tapis, prodajajo pa tudi
omare. Cene so glede na kakovost zelo konkurenčne. Nudijo popuste za ta-
kojšnje gotovinsko plačilo, omogočajo pa tudi plačilo na tri obroke. Parket
dobavljajo po naročilu; če stranka želi. Ji zagotovijo tudi polaganje.
Novi salon pohištva z uvoženo opremo Je odprt vsak dan od 8. do 18. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure. MG
Foto: JB
TEDNIK
6. AVGUST 1992;
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
BOSNA IN  HKRCKCOVI-
NA: Velika Britanija je okrepila
diplomatsko prizadevanje za
sklic mednarodne konference o
nekdanji Jugoslaviji. Medna-
rodne ustanove pa te dni razpra-
vljajo o možnosti uporabe vo-
jaških sil, ki naj bi ščitile kon-
voje humanitarne pomoči za
BIH. Sile Unproforja se za tako
podporo niso navdušile, ker me-
nijo, da njihova naloga v BIH
ni vojaški poseg. Še več, vodja
mirovne misije OZN kanadski
general MacKenzie je celo izja-
vil, da bi bil vojaški poseg za
podporo humanitarni pomoči
skrajno težak zaradi konfigura-
cije ozemlja in vojne, ki je tam.
Res čudna izjava, če vemo, da
so sile OZN dobile nalogo
vzspostaviti mir. Vse kaže, da
bolj ščitijo hrbet srbskim silam
in onemogočajo delovanje bo-
sanskih sil kot pa kaj drugega.
Zadnji škandal, ki je nastal v
zvezi s tem, je umik sil Unpro-
forja, ko bi morale ščitili prevoz
vojnih sirot, ki so ga organizira-
le nemške organizacije.
Zanimivo je tudi mnenje An-
gleže, da vojaško posredovanje
ne pride v poštev, ob hkratnem
prizadevanju za konferenco o
nekdanji Jugoslaviji. Se obeta
angleško zavzemanje za priz-
nanje novih ozemelj Srbije po
načelu Tisti, Ici so pričeli razbi-
jati enotno državo, naj bodo
kaznovani"] Podobnost z njiho-
vimi željami po pokoritvi irske-
ga dela Velike Britanije je tu
zgovorna vzporednica. {
HRVAŠKA: Pripomb na ve-
rodostojnost nedeljskih volitev
je ogromno, a vse kaže, da opo-
ziciji ni uspelo vreči z oblasti
niti dr. Franja Tudmana niti Hr-
vaške demokratične skupnosti.
Tako pravzaprav ostaja vse po
starem. Analitikom ostane, da
raz-iščejo vse nepravilnosti in
predvsem vzroke za volilni
uspeh vladajoče stranke. Težko,
da bo kateri stranki uspelo
spodbiti volilne rezultate in do-
kazati nepravilnosti, a najbrž bo
večina poraženih sedaj še ostre-
je nastopila proti vladajočim,
morda še ostreje kot v predvo-
lilnem času. Ostajajo pa dejst-
va, ki jim vladajoča stranka ne
more oporekati. To je četrtina
ozemlja, ki je doživela popoln
polom v vojni, gospodarski pa-
dec in predvsem zoženje prosto-
ra za demokracijo. Zmagovalci
volitev bodo najbrž poskušali di-
sciplinirati opozicijo in medije.
ITALIJA: Ko je že kazalo,
da so Italijani dobili trdno vla-
do, ki bo kos vsem nepravilno-
stim v parlamentu in državni
administraciji, se je zalomilo.
Odstopil je zunanji minister
Scotti, nato pa je parlainent
sprožil pobudo za glasovanje o
nezaupnici celotni vladi. Ko-
mentatorji ocenjujejo, da je na-
stopil čas za vlado, ki bi koreni-
teje uredila stvari in bila toliko
neodvisna, da jc strankarske na-
petosti ne bi mogle ogroziti. Za-
nimivo je še to, da so beneški
preiskovalni sodniki od parla-
menta zahtevali, naj bivšima
ministroma Berniniju in De Mi-
chelisu odvzame poslansko
imuniteto, saj morajo proti nji-
ma pričeti preiskavo zaradi ko-
rupcije, zlorabe uradnega po-
ložaja in nelegalnega finaciran-
ja strank.
FILIPINI: Filipinski kongres
je minuli teden pomilostil 4.485
bivših komunističnih gverilcev
in muslimanskih secesionistov
in hkrati dovolil obstoj in delo-
vanje komunistične partije.
ALBANIJA: Albanski zunan-
ji minister je pred nedavnim na
sestanku v Bukarešti zahteval,
da bi bilo treba Slobodana Mi-
loševiča kaznovati podobno kot
iraškega voditelja Sadama Hu-
seina. Voditelji muslimanskih
dražav so na tem sestanku vodi-
telje tujih držav pozvali, naj
pošljejo v BIH čete, ki bi poma-
gale muslimanskemu narodu.
Zunanji albanski minister je tu-
di napovedal, da se bo spopad
na ozemlju bivše Jugoslavije
kmalu razširil tudi na druge bal-
kanske države in zato se le mo-
rajo temeljito pripravili na
f^brambo pred srbsko širitvijo.
pripravila:d.l.
PREJKLI SMO...
Ko politika dirigira stroki!
Ne bi se želel vključiti v stro-
kovno razpravo o lastninski za-
konodaji, predvsem pa ne o ve-
rodostojnosti podatkov o ude-
ležbi na okrogli mizi, ki so jo
organizirali SKD 23. junija v
mestnem kinu. Bolj me zanima
na koncu obeh sestavkov obrav-
navano vprašanje glede Tovarne
aluminija v Kidričevem in
predvsem stališče ptujskih SKD
glede tega vprašanja. Poznano
je, da je predsednik omenjene
stranke ob obisku na Ptuju, si-
cer v vlogi predsednika vlade, z
"dokajšnje razdalje" ocenil to-
varno kot politično. Njegov na-
jožji sodelavec g. Umek je, kot
kaže, na okrogli mizi še bolj do
podrobnosti razvil teorijo "poli-
tične tovarne", pa tudi g. Ve.sen-
jak je že večkrat ob različnih
prilikah delil podobne nauke.
Glede ekonomske stroke le
toliko, da je (del le stroke) svo-
je mnenje opredelila v študiji o
narodnogospodarskih efektih
proizvodnje v Kidričevem, ki je
bila izdelana konec preteklega
leta. Ugotovitve te študije v
dobršni meri govorijo v prid
proizvodnje v Kidričevem.
Interes za nakup delnic To-
varne aluminija bo odvisen od
dolgoročno razrešenih cenovnih
odnosov za električno energijo
ter seveda od njihove izho-
diščne vrednosti.
Kol sem že navedel, bi želel
zvedeti stališče ptujske SKD do
problematike, povezane s To-
varno aluminija v Kidričevem
in tudi glede splošnega stanja
gospodarstva v občini. Zanima-
jo me njihove kratkoročne vizi-
je za razrešitev navedenih pro-
blemov, kajti dolgoročno stra-
teške usmeritve so preveč od-
maknjene in tudi bolj ali manj
pri vseh strankah enake.
V pričakovanju odgovora vas
pozdravlja
Janko Bedrač
PS: Mnogo se govori o Umek—
Sachsovem modelu lastninjenja.
G. Vesenjak, glede na to da smo
za g. Sachsa slišali že tudi pred
dvema letoma, mi, prosim, odgo-
vorite, kdo je bil g. Umek pred
dvema letoma in kaj je delal (mo-
goče bolje kaj je naredil), da je
lahko danes politična ter predv-
sem ekonomska avtoriteta.
LENARŠKE NOVICE
V BENEDIKTU
ASFALTNA
PREVLEKA
V Benediktu so asfaltirali
1300 metrov dolg odsek ceste
Benedikt — Vrh — Froleh.
Gospodinjstva so prispevala
po 1500 nemških mark, preo-
stalo pa so sredstva občinske-
ga samoprispevka in iz sklada
za demografsko ogrožena ob-
močja. V prihodnje namerava-
jo asfaltirali tudi dva odseka:
Obrat — Trolkova — Ločki
Vrh in Drvanja — Froleh.
V ZGORNJEM
PARTINJU
NAJVEČJI
KLOPOTEC V
SLOVENIJI
Prejšnjo soboto so v Zgor-
njem Partinju 45 — "pri Ko-
vaču" postavili klopolcc po
običaju svojih dedov. Pravijo,
da je njihov klopotec največji
v Sloveniji. Premer vetrnic je
9 metrov, velikana pa drži po-
konci deset metrov dolg nosil-
ni steber. Postavljanja klopot-
ca se je udeležil tudi dr. Stan-
ko Buser, predsedniški kandi-
dat Slovenske ljudske stranke.
V osrednjem delu Sloven-
skih goric so začeli obujati ta
stari običaj lani in pravijo, da
bo postal tradicionalen. Ko so
klopotec postavili, je bilo
družabno srečanje.
FESTIVAL
CERKVENJAK '92
Kulturno—umetniško
društvo v Cerkvenjaku, Zveza
kulturnih organizacij občine
Lenart in Radio Maribor pri-
pravljajo 7. festivalski večer
domače zabavne glasbe Cer-
kvenjak '92. Prireditev, ki jo
prireditelji uvrščajo takoj za
ptujskim in števerjanskim fe-
stivalom, bo predvidoma v so-
boto, 26. septembra. Na festi-
valu se lahko predstavijo sku-
pine, ki se šele uveljavljajo na
glasbeni sceni.
Letošnje druženje domačih
zabavnih ansamblov prinaša
tudi nekaj novosti. Vsak an-
sambel ali skupina se bo pred-
stavil s svojo skladbo, druga
skladba pa bo iz bogate za-
kladnice ljudskega izročila.
Izvedbo obeh skladb bo ocen-
jevala strokovna komisija,
občinstvo pa bo kot običajno
izbralo tri najboljše melodije
večera.
LENARŠKI
CICIBANI SE
KOPAJO NA
SLADKEM VRHU
Otroci iz lenarškega vrtca
preživljajo vroče poletne dni v
kopališču na Sladkem Vrhu.
Vzgojitelji    so    organizirali
brezplačen avtobusni prevoz,
s katerim pripelje otroke nazaj
po treh urah kopanja.
Otrokom iz vrtca se lahko
pridružijo tudi učenci prvega
m drugega razreda osnovne
šole. Tudi ti lahko dobijo v
vrtcu kosilo, za katerega mo-
rajo odšteli 100 tolarjev. Ta-
ko lahko otroci preživijo pri-
jetno počitniško dopoldne.
Skoda, da med osnovnošol-
sko mladino ni večjega odzi-
va, saj je edini izdatek vstop-
nina v kopališču, ki znaša 40
tolarjev.
LENARŠKA VLADA
KLJUB VROČINI
DELAVNA
Na četrtkovi seji lenarške
vlade so potrdili dokončno
besedilo pravilnika o dode-
litvi ugodnejših posojil za ^
pospeševanje razvoja obrti in ]
podjetništva.  Posojila  bodo ]
kmalu razpisana, saj so že '
pripravili potrebne dokumen-
te in se dogovorili o pogojih
s Kreditno banko Maribor.
Obravnavali so tudi osnutek
pravilnika o sofinanciranju
naložb v kmetije občine Le-
nart in sklenili, da bodo fi-
nančno podpirali le nekatere
programe.
Govorili so tudi o aktualnih
vprašanjih glede izgradnje no-
ve telovadnice v Lenartu. Iz-
vajalec gradbenih del je mari-
borsko podjetje Gradiš. Vred-
nost naložbe je 130 milijonov
tolarjev. Ta znesek je precej
višji, kol je bil prvotni, saj so
govorili o 82 milijonih. Za
opremo telovadnice bodo mo-
rali odšteti 38 milijonov tolar-
jev. Od republike imajo ob-
ljubljenih 37 milijonov, 10
milijonov pa naj bi jih zagoto-
vili z renominacijo občinske-
ga proračuna. Posebni gradbe-
ni odbor naj bi nadzoroval iz-
vajanje vseh del ob gradnji te-
lovadnice.
Člani vlade so se tudi zavze-
li, da je potrebno izdelali lo-
kacijsko dokumentacijo za
razširitev poslovnih prostorov
ob avtobusni postaji v Lenar-
tu. Podprli so tudi študijo za
ureditev Trojiškega jezera. Iz-
delal naj bi jo Vodnogospo-
darski biro iz Maribora. Člani
izvršnega sveta so se zavzeli,
da bi se interesi za uporabo je-
zera čimprej uskladili in bi ga
čimbolj izkoristili. Širši jav- ]
nosti bi ga lahko ponudili tudi \
v turistične namene. Nekateri
člani vlade so tudi opozorili,
da morajo ob predvidenih po-
segih v prostor biti previdni,
da ga ne bi izmaličili ali raz-
vrednotili.       Marija Slodnjak
Govori se...
...DA so v ptujskem NM pod-
jetju delavci oblečeni v roza.
vodilni pa v zelene plašče. Pri-
spodoba je gotovo zgolj na-,
ključna, drži pa le, da se samo
iz zelenja še nikoli ni razvil sad.
roza cvet pa bi utegnil biti za-
metek česa dobrega.
...DA sicer ni vseh podatkov o
stanju v delu turistične ponudbe
Ptuja. Drži pa dejstvo, da Je šel
koordinator Vodniške službe
ptujskega muzeja v potapljašici
tečaj.
...DA so ptujski turistični de
lavci pred novim podvigom. Po-
tem ko je v formavivovskem kra-
ju 25. julija uspelo srečanje sl(y-
venskih pustnifi skupin, so .se
odločili sredi avgusta v Ptuju
organizirati prvo slovensko po-
letno silvestrovanje. Znova bo-
mo v nečem prvi.
...DA so neresnične govorice
o tem, da v zdravjedelilni enoti
v AL naselju ne poznajo številk
od ena do petnajst. Namesto go-
voric od tam smo prejeli sez-
nam posameznikov, ki so 31. Ju-
lija dobili prav te številke. Sez-
nam Je na voljo demokratični
Javnosti.
...DA se Ptuju obeta nova de
Javnost — izdelava spomeniško
zaščitenih okenskih mrež- Takih
mrež sicer ni mogoče splesti,
kljub temu pa si mojster s ptuj-
skih oken nabira vzorce.
...DA Je Javnost šele po do-
brem letu zvedela za ogorčeno
borbo braniteljev SLO v nad-
dravski obmejni trdnjavi. Naj-
večja bitka Je bila v kapeli, kjer
Je padlo nekaj "sovražnih " kip-
cev in lestenec. Zdravniško
osebje spomeniškega varstva
ranjenim ne more vrniti zdravja
in življenja. Borba Je bila pre-
več fiuda in krvava.
...DA profesorski zbor vneto
išče avtorja grafita na steni ge-
neralnega učnega hrama: "Ma-
ti Je imela dva sina. Prvi je bil
normalen, drugi pa je šel v
SŠC. "
...DA bi bilo zaželeno, ko bi
komunska firma večkrat slavila:
preden je pri hiši slavje, jo te-
meljito očistimo.
1. gorsko kolo na 18 prestav, model 303 ROG j
2. jedilni servis za šest oseb, uvoz i
3. sesalec 1100 automatic, ISKRA I
4. kopalni plaSč, M-ZAŠČITA i
5. moške hlače ali žensko krilo EUROLINE, M-ZAŠČITAJ
6. karton vina HALOŽAN 1/1, HALOZE j
7.- 8. MERCATORJEV darilni bon v vrednosti 1.500 SIT j
ter še 9 praktičnih nagrad, ki jih prispeva HALOZE.
Nasvidenje torej v Blagovnici in čez dober teden
na Mipovi noči, ko boste morda postali srečni
dobitnik lepe nagrade.               ■ \
20 let Mercatorjeve
o Jubilejni 20-lctnici bla-
govne hiše smo se pogovar-
jali z upravnikom RADOM
PLOH LOM.
Kakšni so začetki ptujske Bla-
govnice?
Ptujsko blagovno hišo smo odprli
ob občinskem prazniku 1972. leta.
Organizacija je bila na začetku veli-
ko zapletenejša kot danes. Na pet-
najstih oddelkih je bilo zaposlenih
od 140 do 150 delavcev. Takrat je
bilo tu mogoče kupiti tako rekoč
vse, od igle do avtomobila. Zanimi-
vo pa je zlasti to, da je bila več kot
polovica prodajnega blaga uvožena.
Kakšen je bil odziv kupcev na
novo pridobitev in kako ste ga
vi razumeli?
Kupci so novo trgovino zelo do-
bro sprejeli, kar potrjuje tudi veliko
število ljudi.ki so se takrat zbrali
pred Blagovnico, da ji skupaj s ta-
kratnim direktorjem Brankom Gor-
jupom pomagajo na novo pot. Danes
je naša največja želja, pa seveda tu- ,
di naloga, da so kupci zadovoljni z '
našo ponudbo in se radi vračajo.       j
Marsikaj se je v teh letih \
spremenilo... j
Sprejeli smo številne novosti na :
področju nabave blaga. Pred štirimi
leti smo obnovili prvo etažo, lani
smo v pritličju na novo odprli mini
pekarno, v letošnjem letu pa smo
preuredili tudi samopostrežni živil-
ski del. Pri tem je potrebno poudari-
ti predvsem to, da so obnovitvena
dela bila organizirana tako, da kupci
niso bili prikrajšani za nakup v naši
hiši. Delo je potekalo zlasti ob sobo-
tah in nedeljah, tudi ponoči. V pri-
hodnje načrtujemo še preureditev
Pepsibara. Omeniti je potrebno tudi,
da smo prešli na računalniško voden „
sistem, nudimo možnost dostave
blaga na dom, kupcem pa so na vol-
jo tudi naši monterji pohištva. Za
varčevalce je odprta Mercatorjeva
interna banka v drugem nadstropju,
s pomočjo klimatske naprave pa
omogočamo, da se kupci ob nakupu
prijetno počutijo.
Kakšna je podoba Blagovnice
danes?
Danes je na 3800 kvadratnih me-
trih prodajnega prostora 11 oddel-
kov, zaposlenih pa je okrog 100 de-
lavcev. V pritličju je kupcem na vol-
jo oddelek s prehrano, kozmetiko in
Pepsibar, v prvi etaži moška, ženska
in stanovanjska konfekcija ter špor-
tni in galanterijski oddelek, v drugi
etaži pa je bogata izbira tehnike in
pohištva.
Ptujčani zlasti dobro pozna-
mo akcijske prodaje pred Bla-
govnico...
Akcijske prodaje so se izkazale
kot izjemno uspešne tako za kupce
kakor tudi nas. Zajemajo izdelke
prehrane, tekstil, konfekcijo in teh-
niko tako domačih kot tujih izdelo-
valcev. Blago, ki ga akcijsko proda-
jamo, ni po kvaliteti nič slabše.
Kako bo potekalo praznovan-
je Jubilejne 20-letnice ?
Del praznovanja bo v soboto,
8.avgusta, ob 19. uri — pripravili
smo ga skupaj z etnografskim muze-
jem — drugi del pa bo v sklopu tra-
dicionalne Mipove noči teden dni
kasneje. Ob praznovanju smo se
odločili, da opravimo še marke-
tinško raziskavo o svoji uspešnosti.
Anketni listič dobi vsak kupec Bla-
govnice, ki kupi blago v vrednosti
nad 500 SIT. Z žrebanjem, ki bo
15.avgusta, bomo anketirancem po-
darili 17 praktičnih nagrad.
T. Mohorko — K. Klep
Letošnji občinski pra/nik bomo v ptujski občini
proslavili skupaj s 171-članskim kolektivom Komu-
nalnega podjetja Ptuj, ki praznuje 40-lctnico. Kot so
povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci, bodo
osrednje slovesnosti to soboto, S. avgusta, ko bodo
najprej predstavili komunalne dejavnosti vzdrževan-
ja in upravljanja, oskrbe z vodo ter dejavnosti kanali-
zacije, toplotne oskrbe in komunalnega vzdrževanja.
"V komunalnem gospodar-
stvu se glede na njegov širši
družbeni pomen zrcalijo vse do-
sedanje oblike organiziranja in
upravljanja komunalnih dejav-
nosti v Ptuju," je med drugim
poudaril direktor Komunalnega
podjetja Jože Cvetko.
Do leta 1952 je za opravljanje
komunalnih dejavnosti skrbela
občina sama s svojo posebno
komunalno službo. Pa se je to
kmalu pokazalo kot neučinkovi-
to, zalo so 1. aprila 1952 usta-
novili Mestno komunalno
ustanovo Ptuj (MKU). Njena
glavna naloga je bila opravljan-
je in razvoj v.seh komunalnih
dejavnosti v ptujski občini. Ta
zavod je v prvih osmih letih za-
posloval od 45 do 57 delavcev,
ki .so v glavnem urejali parke in
javne nasade. Zalo so zgradili
tudi manjši rastlinjak. Dimni-
karske storitve so se 31. decem-
bra 1958 izločile z ustanovitvijo
lastnega podjetja, čuvanje koles
pa je prevzelo Društvo slepih
31. decembra leta 1960. V okvir
MKU jc sodilo tudi opravljanje
klavniške dejavnosti, a so jih
zaradi spremembe predpisov
30. junija 1961 prenesli na Pe-
rutnino Ptuj.
Konec leta 1962 so tako ko-
munalno dejavnost opravljale
tri organizacije: Zavod za ko-
munalno dejavnost Ptuj, Zavod
za vzdrževanje občinskih cest
ter podjetje Ptujski vodovod in
kanalizacija (takrat .še v izgrad-
nji). Vendar so kmalu ugotovili,
da bi bilo nujno in gospodarsko
utemeljeno, če bi te organizaci-
je združili. To so storili na zbo-
rih občinske skupščine 30. ja-
nuarja 1963 z ustanovitvijo
Zavoda za komunalno dejav-
nost Ptuj. Leta 1964 je Zavod
sprejel še žagarski obrat, leta
'66 pa še Brivsko-frizersko
podjetje Ptuj s petimi posloval-
nicami. 28. februarja 1966 so
zavod preimenovali v Komu-
nalno podjetje Ptuj. Tega leta
so podjetju priključili še me-
stno pralnico in čistilnico.
Do leta 1972 jc bila značilna hi-
tra gospodarska rast tudi v Komu-
nalnem podjetju Ptuj. Zelo sta se
razvila predvsem strojni park in
gradbena mehanizacija. Podjetje
je bilo razdeljeno v štiri delovne
enote s 35 različnimi dejavnostmi.
Iz teh enot so leta 1973 nastale te-
meljne organizacije Vodovod in
kanalizacija. Komunalni servisi.
Ceste ter Vodovod in kanalizacija
in Delovna skupnost skupnih
služb. Vseh zaposlenih jc bilo ta-
krat 350, v naslednjih letih pa so
doživeli šc nekaj sprememb. Leta
1984 sc jc dejavnost komunalne
energetike organizirala v okviru
takratnega Komunalinega lozda
Stanovanj-ski servis.
Od 26. decembra 1989 pa je
Komunalno podjetje Ptuj orga-
nizirano  kot javno  podjete  in
skrbi za opravljanje dejavnosti in-
dividualne in skupne komunalne
rabe: za oskrbo naselij, industrije
in drugih porabnikov s pitno vodo,
za (xivajanje in čiščenje odplak,
proizvodnjo in distribucijo toplo- i
te, zbiranje, odvoz in deponiranje i
komunalnih odpadkov ter urejanje j
in vzdrževanje cest, ulic in pro- \
metnih poti v Ptuju, Majšperku in
Kidri-čevem.
Več o sedanjem Komunalnem
podjetju Ptuj ter praznovanju 40-
ietnice v prihodnjem Tedniku.
OM
4 — PO NAŠIH KRAJIH
6. AVGUST 1992
TEDNIK
od        ac ...
BORI^: Po opozorilih več naših bralcev, da se na borlskem
gradu dogajajo "čudne reči", smo si grad ogledali. O tem pri-
pravljamo reportažo, zaenkrat le to, da je od njegovega ohran-
janja in vzdržcvLanja vzdignil roke sam Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine, ker je ogorčen zaradi vandalskega
početja "neznanih storilcev" v grajski kapeli.
TEDNIK
LOVRENC NA DRAVSKEM POIJU: Tudi letošnje tradi
cionalno lovrenško žegnanje, ki bo v nedeljo, bodo spremljale
nekatere prireditve. Lovrenški gasilci bodo ob 13. uri pripravili
traktorski rcli, ki ga bo spremljala velika gasilska veselica, na
kateri bosta igrala ansambel Vikija Ašiča in Komet. Športno
društvo iz Lovrenca pa bo že v petek zvečer pripravilo nočni
turnir v malem nogometu. Pričeli ga bodo ob 19. uri. Za zmago-
valce so pripravili lepe nagrade.
TEDNIK
MAKKOVCL Od aprila že potoka obnova coikve sv.
Marka, ki jo v ponos kraju z bogato etnološko za
pviščino. Graditi so jo pričeli leta 1870, čez dve leti pa
so v njej že potekali verski obredi. Pred dvajsetimi leti
so cerkev sv. Marka obnovili, dve desetletji pa sta nare-
dili svoje in inarkovska cerkev bo letos dobila novo fa
sado. Popolne ol)nove je h\\ potreben tudi zvonik in je
že zasijal v bakreni preobleki. Kot je povedal župnik v
cerkvi sv. Marka, bo kniahi začela kazati čas tudi cer
kvena ura, žal pa letos ne bo denarja za obnovo stran-
ske kapele in zidu, ki veže cerkev z nekdanjo šolo.
Večino denarja za obnovo so darovali prebivalci kra
jevne skupnosti Markovci, saj se je kar tri četrtine krja
nov odzvalo prošnjam za denarno pomoč. To pa, pravi
žiipuik, ne bo dovolj za plačilo vseh del in zato svoje fa
rane vabi, da pomagajo še naprej. Naj še dodamo, da se
ljudje radi odzovejo tudi delovnim akcijam in se že se
daj veselijo lepo ol)i^ovljene cerkve. (SP)
V Markovcih deluje tudi Etnografsko društvo, ki se je
v soboto, 25. julija, odzvalo povabilu prirediteljev prve
ga Srečanja pustnih skupin Slovenije. V Kostanjevici na
Krki, kjer se je vse to dogajalo, so markovski fašenk za
stopale tri skupine: piceki, orači in seveda koranti, ki so
vzbujali največ občudovanja in pozornosti. Mar-
kovčani, bilo jih je 18, so skupaj s člani izvršnega odbo-
ra društva potovali v lastni režiji, a so se kljub temu
vrnili ne le zadovoljni in navdušeni, temveč tudi z no-
vo delovno vnemo za svojo amatersko dejavnost. (KP)
TEDNIK
RABELČJA VAS: Počitniška ustvarjalnost v blokov
skem nase lju. Podobne sledi so tudi na mestnem poko-
pališču in po zidovih Srednješolskega centra in dijaške-
ga doma. Foto: OM
TEDNIK
SOBETINCL Takole je videti rob ceste med Markovci
in Sobetinci. Na njem smo pred kratkim odkrili odpad-
ke, ki bi bolj sodili v kafilerijo kot pa na odlagališče od
padkov, četudi divje. Foto: OM
TEDNIK
TRZEC: Direkcija za gos{)odarsko infrastruktm-o je po
nekaj letih oliljul) pričela izvajati dokočno sanacijo tam
kajšnje gramoznice. Ali bo tokrat sanacija res do
končna, bomo še videli. Gramoznica je zanimiva za ri
biče, lovce in opazovalce redkih ptičjih vrst, žal pa tudi
za tatove gramoza in odlagalce smeti. Slednji bodo, kot
je zahteval republiški riiclarski inšpektor, po sanaciji
dokončno pregnani. D. Lukman
petdesetletnica lackove čete
Svetel zgled in živ spomin
Pol stoletja je minilo od ta-
krat, ko so usodnega popoldne-
va 8. avgusta 1942 oh 18.30 pri
Mostju, v zamočvirjenem goz-
diču ob reki Pesnici, nenadoma
onemele ptice, ko so njihovo
žvrgolenje grobo prekinili rafali
brzostrelk in strojnic, poki pušk
in bomb. V strahu in zli slutnji
so onemeli tudi ljudje po oko-
liških vaseh in naseljih...
V gozdiču Laze, med drevesi,
jasami, grmovjem in močvirni-
mi kotanjami se je zgodil, kar
se je po neki skrivnostni poti
usode moralo zgoditi. Ničesar
več ni bilo moč spremeniti, no-
bene napake popraviti. Tam je
okoli 75 dobro oboroženih nem-
ških policistov in gestapovcev
(62 mož so pripeljali iz Ptuja,
drugi so bili iz okoliških žan-
darmerijskih postaj) obkolilo in
napadlo 11 partizanov prve Slo-
venjegoriške—Lackove čete.
Boj na življenje in smrt je tra-
jal dobri dve uri. Ko so utihnili
zadnji streli, so v krvi obležali
štirje borci, trije so se ranjeni
prebili iz obroča, tri ranjene so
ujeli, eden pa se je takoj v
začetku predal. On je bi tisti, ki
je opravil tolikokrat v zgodovi-
ni ponovljeno vlogo Juda Iška-
rijota. Tudi med napadalci sta
dva (orožniški poveljnik in po-
licijski načelnik) izgubila živ-
ljenje, nekaj pa je bilo ranjenih.
Ta boj je bil že velikokrat do
podrobnosti opisan, zapisana
imena borcev, padlih ali pozne-
je ustreljenih, postavljena so
jim bila spominska obeležja.
Praznik občine Ptuj temelji na
spominu na ta junaški poslednji
boj. Vse to je bilo opravljeno v
preteklem obdobju, ki mu pripi-
sujejo ideološko obarvanost.
Prav zato danes nekatere
vročične glave poskušajo vse to
omalovaževati, dajati v nič. Ve-
likih zgodovinskih dejanj, eno
takih je bil tudi boj prve Slo-
venskogoriške čete, ni moč iz-
brisati. Ostanejo ne samo zapi-
sana v zgodovino, temveč tudi
v spominu kot svetli vzori iz
najtežjih preizkušenj slovenske-
ga človeka.
Če se danes ozremo za pol
stoletja, trezno ocenimo doga-
janja takratnega časa, šele prav
spoznamo vso veličino vloge
prvih borcev Slovenskogoriške
čete, spoznamo širino boja, ki
je imel podporo v vseh plasteh
slovenskogoriškega človeka,
zvestega slovenski domovini in
maternemu jeziku. Danes lahko
tisti čas ocenjujemo bolj celovi-
to in pošteno, saj ni več ideo-
loških preprek.
Sredi najhujšega nasilja Nem-
cev, ki so želeli zbrisati sloven-
ski živelj in deželo ponemčiti,
zaradi dejavnosti Osvobodilne
fronte pa ljudi šc bolj prestrašiti
s streljanjem talcev, jim vcepiti
v zavest, da se vsaka nepo-
korščina kaznuje s smrtjo in po-
meni nesrečo tudi za svojce, je
skupina fantov in mož pod vod-
stvom Jožeta Lacka in Franca
Osojnika zbrala občudovanja
vreden pogum in aprila 1942
ustanovila Ptujski vod, ki so ga
imenovali Prva slovenskogo-
riška četa, ljudje pa kar Lacko-
va četa, saj so dobro vedeli, kdo
je njen resnični vodja. Prvi ko-
mandir čete je postal Vinko
Reš, komisar Zvonko Sagadin,
borci pa so bili: Mirko in Kostja
Reš, Alojz Zavec, Ivan Petrovič
in Janez Pukšič, pozneje pa so
se vključevali še drugi. Četa je
bila izredno gibčna, dobro vo-
dena, uspešno je izpeljala šte-
vilne akcije in bila tedaj edina
na tem območju slovenske Šta-
jerske. Zato je okupator upora-
bil vso svojo brutalno silo in
pretkanost, da bi jo uničil.
Najprej so udarili po svojcih
borcev in po sodelavcih, ki so
jih pač odkrili. Nekaj je bilo
ustreljenih med talci, veliko po-
slanih v taborišča. Gestapo je
pripravil poseben načrt, kako
vriniti v četo izdajalca. Izbrali
so Franca Kneza iz Renkovec
pri Vidmu ob Sčavnici, ki je bil
do tedaj pošten sodelavec OF. V
Celju so zaprli njegovega sina
— dijaka, zaprli tudi njega in
mu predočili, da lahko sina reši
pred ustrelitvijo le, če se vrine
med slovenjegoriškc partizane
in jih izda. Pristal je — ne zara-
di "judeževih srebrnikov", tem-
več iz očetovske ljubezni do si-
na. Zagrešil je zločin, ki ga ni
moč oprostiti, le človeško razu-
meti ga je mogoče ob spoznan-
ju, kako podlih in krutih metod
se poslužujejo v vojni.
Kneza so iz Celja peljali v
Ljutomer in pri Moškanjcih je
skočil s kamiona ter "pobegnil".
Knez je prišel do Lacka; ta ga
je poznal in priporočil za spre-
jem v četo. Tisti usodni dan je
Knez napisal sporočilo za gesta-
po in narisal tudi skico, kje je
četa počivala. Potem je vse sku-
paj steklo hitro in po natančnem
načrtu.
Mrtve borce Franca Krame-
bergerja, Vinka in Kostja Reša
in Alojza Zavca .so še isti večer
prepeljali v Ptuj in njihova
mrtva telesa odvrgli pred dvo-
riščni prag Brenčičeve hše, kjer
je imel gestapo svoj sedež. Tam
so ležali še ves naslednji dan,
pridjali so še truplo Draga Stoj-
ka, ki je zaradi ran umrl v bol-
nišnici. Ostala dva ujeta Janez
Pukšič in Janez Čeh sta bila
pozneje ustreljena kot talca,
Franc Knez je za svoj zločin od-
govarjal po vojni pred so-
diščem.
Iz obroča so se prebili Mirko
Reš, Jože Lacko in Franc Osoj-
nik. Mirko Reš je našel doma
požgano domačijo in si je iz
obupa vzel življenje. Jože Lac-
ko se je ranjen zatekel h kmetu
Horvatu v Spodnjem Velovleku,
vendar se je ta bal za svojo do-
mačijo, zato je čez dva dni Lac-
ka prijavil. Ujeli so ga, mučili
in 18. avgusta je v ptujskih za-
poril umrl. Franc Osojnik se je
vključil med pohorske partiza-
ne, prišel na domač teren in ob
koncu leta 1942 zaradi izdaje
padel v Krčevini pri Vurberku.
Nad mnogiini tistimi, ki so
podpirali borce Lackove čete,
vseh na srečo niso odkrili, so se
okupatorji kruto ina.ščevali. Na
stotine ljudi je bilo aretiranih in
mučenih. Med ustreljenimi talci
2. oktobra 1942 v Mariboru je
bilo 28 sodelavcev te čete, 4.
novembra pa še 12. Veliko jih je
bilo poslanih v taborišča, od ko-
der se jih je le malo vrnilo.
Slovenjegoriški človek je bil
začasno ustrahovan. Nabori in
mobilizacija najvitalnejših let-
nikov v nemško vojsko je leta
1942 na videz uspela. Kljub te-
mu je iskra upora tlela naprej in
se ponovno razžarela v drugi
polovici leta 1943. Takrat so se
vključili v boj prvi ubežniki iz
nemške vojske (Franc Belšak-
Tone, Milko Golob-Jožko), pri-
družili so se jim aktivisti iz leta
1941 (Zvonko in Tončka Saga-
din), prišli v pomoč od drugod
rojaki iz našega okoliša (Tone
Znidarič, Cvetka Praprotnik).
Vse več je bilo borcev z našega
območja, bojevali so se doma in
odhajali v enote slovenske voj-
ske v druge kraje. Druga Lacko-
va četa je prerasla v Lackov
odred in ta je v sklepnih bojih
za osvoboditev uspešno opra-
vljal bojne naloge na najbolj
občutljivem območju slovenske
zemlje.
Izhajajoč iz vseh navede-
nih in mnogih drugih dej-
stev, ki jih zaradi omejitve
prostora ni bilo moč nave-
sti, je bilo dejanje borcev
Lackove čete pred 50 leti
izjemno junaštvo. Fantje in
možje niso tvegali samo
svojih življenj, temveč tudi
življenja svojih dragih,
vseh, ki so jim pomagali.
Zavedali so se tega in zave-
stno so tvegali.
Vedno se jih bomo s ponosom
spominjali, znancem morajo
ostati svetel vzgled.
Franc Fideršek
Težave pri izvajanju
denacionalizacije
ORMOŽ
Ni dovolj sprejeti zakon o
denacionalizaciji, potrebno
je poskrbeti tudi za mož-
nost njegovega izvajanja,
so menili člani ormoške
vlade ob obravnavi po-
ročila o uresničevanju lega
zakona v občini.
Do vključno 27. julija je bi-
lo vloženih 266 zahtevkov,
kar je okoli dve tretjini
pričakovanih; računajo nam-
reč, da naj bi jih dobili okoli
400. 10 vlog je nepopolnih.
Največ so jih prejeli v marcu.
V 249 primerih so podani
zahtevki za vrnitev kmetijskih
zemljišč in kmetijskih gospo-
darstev, okoli 19 hektarjev so
trem bivšim lastnikom že
vrnili. Za vrnitev stanovan-
jskih hiš, stanovanj, poslovnih
stavb, poslovnih prostorov in
stavbnih zemljišč je 12 zah-
tevkov, trije so za vrnitev za-
sebnih gospodarskih podjetij.
v dveh primerih pa kulturnoz-
godovinskih spomenikov.
Zanimivo je, da je manj
vlog po vrnitvi razlaščenega
premo-ženja v samem Or-
možu, pa še njihovo reševanje
poteka zaradi objektivnih
vzrokov počasneje.
Z vsakim primerom, ki so ga
prejeli v obravnavo, imajo pov-
prečno po 20 ur dela, in če bi
hoteli rešiti vse dosedanje zah-
tevke do konca leta, bi moralo
samo pri teh primerih delati pet
ljudi. Člani komisij za vračanje
premoženja pa so sočasno zapo-
sleni v občinskih upravnih orga-
nov, kjer morajo opr^iviti tudi
svoje delo. Težave so predvsem
v komisiji za vračanje kmetij-
skih zemljišč, gozdovov, kme-
tijskih gospodarstev in zasebnih
gospodarskih podjetij. Predsed-
nik te komisije zaradi zamenja-
ve delovnega mesta, ni namreč
več zaposlen pri občinskih
upravnih organih, po zakonu ne
more biti več predsednik in tre-
nutno iščejo drugega.
Kljub temu da v proračunu
niso zagotovljena sredstva, ker
ob njegovi pripravi še ni bilo
ustreznih kriterijev, doslej denar
ni bil ovira za delo komisij ozi-
roma postopkov v zvezi z dena-
cionalizacijo. Ti stroški so nova
proračunska obveznost.
Na zadnji seji občinske vlade
so sprejeli sklep, da akontacijo
za delo članov strokovnih komi-
sij in drugih sodelavcev v
upravnih organih, opravljeno
zunaj delovnega časa, izplačajo
v obliki nadur, pogodbe o delu
pa je potrebno še skleniti z zu-
nanjimi člani komisij in z drugi-
mi strokovnimi sodelavci.
Vida Topolovec
Brezposelnost zmanjšuje število otrok v vrtcu
V juniju je bilo v 66 oddelkih Javnega vzgojnovartsve-
nega zavoda Ptuj L429 otrok, v primerjavi z decembrom
1991 79 več, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta
pa 93 manj. Nasploh v Sloveniji upada število otrok v
vrtcih, vendar v ptujski občini še ne kritično. Vzrok je
vedno večje število brezposelnih, manj je tudi otrok,
mnogokje pa je razlog cena.
Število oddelkov bo v enotah
ptujskega vrtca ostalo enako,
kljub temu da pričakujejo sep-
tembra 100 otrok manj kot lani.
Tako skupine ne bodo več pre-
natrpane, delo bo lažje in tudi
kakovostnejše.
V prvem polletju so imeli denar
za plače, ni pa ga bilo dovolj za
materialne stroške. Plače imajo v
skladu z republiškimi merili in
zanje dobivajo nemenska sredstva.
Kljub temu da so skrajno omejili
nabavo materialnih sredstev, kar
je že ogrozilo dejavnost (npr. ple-
nice v jaslih), do konca maja niso
imeli dovolj denarja za materialne
stroške glede na stroške, priznane
v ceni storitev. Vrtec je sicer prvo
polletje končal brez izgube, ven-
dar na račun amortizacije; to so že
doslej obračunavali po minimalni
stopnji, zdaj sojo še znižali.
Neugodna gibanja se bodo v na-
slednjih mesecih še zaostrila, saj
jc v juniju in avgustu manj otrok v
vrtcu kot med letom. Starši običaj-
no otroke, ki gredo v šolo, junija
izpišejo, zaradi že navednih vzro-
kov bo tudi jeseni manj otrok,
stroški pa se ne bodo kaj bistveno
zmanjšali.
V letošnji sezoni je vrtec uvedel
vrsto dodatnih dejavnosti, kol so
učenje tujih jezikov, ritmika, iz-
menski vrtec; starši so v začetku
oklevali, zdaj pa so te dejavnosti v
polnem razmahu. Lahko bi jih bilo
še več, vendar zaradi pomanjkanja
prostorov ni mogoče.
Trenutno je v ptujski občini
vključenih v vrtec okrog 29 od-
stotkov predšolskih otrok. Največ
jih je bilo v letih 1987 in 1988 —
1670; računajo, da jih bo letos je-
seni 1.270.
KOSTAHJEVI0A MA KRKI 7:^:^-,,,,,
Srečanje slovenskih
pustnih skupin
v okviru Kostanjeviške noči je bilo v soboto, 25. Julija, srečanje
slovenskih pustnih skupin. Sodelovali so predstavniki pustnih
skupin iz Mozirja, Cerkna, Ptujskega polja (Etnografsko društvo
Markovci) in domači prforcenhauserji (prforcenhaus — lovski
pohod; po domače pa tudi društvo norcev).
Srečanje se je pričelo z okroglo mizo na temo Pustovanja v Sloveniji
ob II. uri. Udeležili so se ga tudi predsedniki IS in SO Krško Vojko
Omerzci in Franc Černelič, namestnica ministra za turizem Nataša Po-
bega in slovenski etnolog Janez Bogataj, med udeleženci pa so bili tudi
član IS SO Ptuj za turizem Peter Vesenjak, predsednik FD Ptuj Franc
Kodrič in uslužbenec TIC Ptuj Matjaž Struklec. Prforcenhauserji so že v
uvodu izpostavili .skupno težnjo vseh organizatorjev pustovanj po Slove-
niji, da bi šege in navade slovenskega naroda ponudili širše, a Jih hkrati
zavarovali pred razvrednotenjem.
Posamezne pustne skupine so predstavile svoje izročilo. Iz predstavi-
tev Je bilo razvidno, da so nekaeri pustni običaji takšni, da so lahko na-
menjeni le lokalnemu prebivalstvu, druge pa lahko brez oklevanja ob
boljši organiziranosti vključimo v turistično ponudbo. Takšno Je tudi
ptujsko kurentovanje.
Sklep okrogle mize Je bil, da je potrebno združiti interese pustnih sku-
pin po Sloveniji v po možnosti skupni organizaciji in se povezati z etno-
loško in turistično stroko.
Ptujski udeleženci so se v ožjem krogu pogovarjali tudi s predstavnico Mi-
nistrstva za turizem in g. Bogatajem ter ugotovili, da so na Ptuju izbrali
pravo organizacijsko pot s TlC-em in bodočo turstično skupnostjo. Veliko pa
bo potrebno storiti pri pustovanju, saj je zašlo v slepo ulico, po mnenju g-
Bogataja predvsem zaradi zlivanja mestnega prostora in vaških običajev.
Ptujčani bodo v spetembru sklicali vse morebitne soorganizatorje pustovan-
ja za naslednje leto in poskušali zastaviti čimbolj pravo pot. Pri teh prizade-
vanjih sta ponudila sodelovanje tako namestnica ministra za turizem ga. Po-
bega kot etnolog g. Bogataj Peter Vesenjak
TEDNIK
6. AVGUST 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Dobitniki letošnjega Grand Prix Mčditeitane tudi trije Slovenci
Častna nagrada
dr. Janku Čaru
Letošnje nagrade Grand Prix
Mediterrane, ki jih vsako leto
pod pokroviteljstvom predsed-
nikov Evropskega parlamenta,
komisije Evropske skupnosti za
zunanje zadeve in regije Kam-
panje ter mesta Neaplja za po-
dročje pesništva, esejistike, sli-
karstva, kiparstva, grafike, foto-
grafije in novinarstva razpisuje
Evropska akademija v Neaplju,
so prejeli tudi trije Slovenci:
akademski slikar Polde Oblak
(prvo nagrado je prejel za grafi-
ko) ter Slovenjebistričana, pro-
fesorja dr. Julij Titel, ki sicer
živi in dela v Kopru, in dr. Jan-
ko Čar, predstojnik Oddelka za
slovanske jezike na Pedagoški
fakulteti v Mariboru.
"To, da sva dobitnika nagrade
Bistričana, je povsem naključje,
ker dr. Titel že dolga leta živi in
dela v Kopru. Letošnjo prvo na-
grado Grand Prix Mediterrane
mesta Rima je prejel za eseji-
stično delo," je povedal dr. Jan-
ko Čar.
Kdaj ste izvedeli, da sle no-
minirani za člana Evropske
akademije?
Dr. Janko Čar: V letošnjem
marcu sem dobil sporočilo, da
naj predložim dokumentacijo,
ker sem med kandidati za spre-
jem. Poiskal sem zahtevane do-
kumente, predložil bibliografijo
o svojem znanstvenem delu in
se odzval vabilu, da bi v okviru
Akademije sodeloval pri na-
tečaju, ki ga vsako leto razpisu-
jejo. Namenjen je univerzitet-
nim profesorjem ter drugim kul-
turnim in družbenim delavcem,
zato velja razpis od poezije, pri-
povedništva, slikarstva, kipar-
stva in fotografije do novinar-
stva. Po krajšem času sem pre-
jel obvestilo, da sem sprejet v
šesti razred Akademije, ki ima
šest stopenj (najvišja je prva) in
da naj se udeležim podelitve li-
stine o imenovanju \ Nc;iplju.
14. junija letos miio v slovi-
tem anžuvinskem gradu ob slo-
vesnem ceremonialu dobili priz-
nanja. Koliko je bilo na novo
nominirah, tega sedaj ne bi mo-
gel reči, moja zaporedna števil-
ka v legitimaciji je 504. Ob tej
priložnosti so dr. Titlu, slikarju
Oblaku in tudi meni posebej
čestitali, ko so ugotovili, da
smo Slovenci.
Ob izvolitvi v Evropsko aka-
demijo sem prejel tudi nagrado
za poezijo, ki sem jo poslal. Na-
tečaj za Grand Prix Mediterrane
je vsako leto, udeležuje se ga
veliko slikarjev, kiparjev, pripo-
vednikov in drugih. Javil sem
se na razpis, ki je veljal za aka-
demsko izobražene profesorje.
Bilo je deset nagrad, meni je
pripadla peta za posamezno pe-
sem. Na natečaj sem poslal pet
pesmi, ki sem jih napisal v
začetku osemdesetih let. Pisal
sem o tesnobnem, napetem
pričakovanju nečesa zlega, o
temnih slutnjah, da se bo zgodi-
lo nekaj hudega. Takrat sem bil
sam nad sabo začuden, da sem
pisal nekaj takega, ker so bili to
relativno mirni časi in na obzor-
ju ni bilo slutiti česa hujšega,
ne vojne in ne kakšnih drugih
grozodejstev.
Pesmi je bilo potrebno preve-
sti v enega od svetovnih jezikov
ali pa v italijanščino. Tu mi je
pomagal profesor dr. Rafko Vo-
deb, teolog in umetnostni zgo-
dovinar, ki je bil dolga leta v
Rimu in zelo dobro obvlada ita-
lijanščino. V nekaj dnevih mi je
zelo dobro prevedel v.seh pet
pesmi.
Od kdaj pišete pesmi? Širša
javnost vas pozna bolj kot sla-
vista, stilista, manj kot pesnika.
Dr. Janko Čar: Pesmi sem
začel pisati zelo zgodaj. Prvo
pesem, ki jo imam še nekje
shranjeno, sem napisal med dru-
go svetovno vojno, tam nekje
1941. ali 1942. leta v pregnan-
stvu. Takrat smo namreč zbežali
s Štajerskega na Notranjsko in
U) me je kot otroka zelo pretre-
slo. Tesnobo .sem doživljal že
na začetku vojne, denimo pre-
stop tncje pri Litiji, vse to je v
lieni zapustilo neko posebno
napetost, ki sem jo začel spro-
ščati v poeziji. Objavljati .sem
^ačel v Svitu. To je bil časopis,
^} je izhajal v začetku petdese-
tih let v Mariboru. Danes ga
malokdo pozna, zanimiv pa je
bil po tem, da smo v njem pred
revijo Beseda — čeprav ta velja
za prvo, ki je začela prebijati
led tedanje zapetosti socrealiz-
ma — mladi osmošolci in štu-
dentje začeli pi.sati drugačno
poezijo, kot je bila tedaj uradno
dovoljena. Sli smo v intimizem,
ki se je potem najbolj razživel v
reviji Beseda in v Pesmih štirih,
kjer se je tudi nekoliko bolj jav-
no manifestiral. Revija Svit je
bila potem prepovedana; zadnja
številka je izšla v črni barvi in v
njej smo precej ostro pisali o
pritiskih tedanjih političnih kro-
gov na to revijo.
Ste na-račun tega pisanja kdaj
pozneje doživljali pritiske?
Dr. Janko Čar: Takrat jih ni
bilo opaziti; bili .so pozneje, ko
sem denimo kakšni založbi po-
šiljal svoje pesmi ali radijske
oddaje, so mi uredniki nekatere
pesmi vračali, češ da naj jih po-
pravim.
Kakšni pa so bili občutki,
ko ste izvedeli, da boste preje-
li nagrado?
Dr. Janko Čar: Čutil sem se
— iskreno povedano — nevre-
den, ker sorazmerno malo obja-
vljam tako znanstvena dela kot
poezijo in zato je bil seveda
predlog, da me sprejmejo v
Evropsko akademijo, zame pre-
senečenje. Gotovo pa so to pri-
jetni občutki in smo vsi trije
Slovenci, ki smo prejeli nagrade
in postali člani Akademije,
občutili neko posebno zadovol-
jstvo in ponos.
Dr. Janko Car: "Izjemna čast
je, da te sprejmejo v članstvo
Akademije."
Postali ste član Akademije.
Kakšne so sedaj vaše nadal-
jnje obveze?
Dr. Janko Čar: Dokazovati
moramo, da ustvarjalno delamo
dalje. Dokaz za takšno delo pa
je na eni strani bibliografija, na
drugi pa sodelovanje v vsako-
letnem natečaju, kar je ena iz-
med možnosti, da napredujemo
po lestvici. Ni nujno, da je ta
vsako leto višje, gotovo pa so-
delovanje na natečajih pripo-
more, da napredujemo do na-
slednjih razredov.
Mnogi so menili, da so nagra-
jenci v Neaplju predeli denarne
nagrade. Dr. Janko Car je pose-
bej poudaril, je to izrazito čast-
no priznanje, da so si morali sa-
mi plačati pot in vse drugo, tudi
žirijo in še celo prispevek za
pergamentno listino.
Dr. Čara so se ob tej priložno-
sti spomnili tudi na Pedagoški
fakulteti, pa tudi v bistriških
kulturnih krogih, za kar jim je
iz srca hvaležen.
Vida Topolovec
ŠTUDENTKE VISOKE SOLE ZA SOCIALNE DELAVCE V HALOZAH

Otroci iz Stoperc in študentke Visoke šole za social-
ne delavce so v Domu krajanov v Stopercah od pone-
deljeka do petka prejšnji teden risali, prepevali, si
pripovedovali pravljice, bili na izletu v IMuju in Ro-
gaški... Vrtec v Stopercah je bil doživetje za otroke in
izkušnja za študentke, pa tudi za starše. Prišli so
otroci, stari od tri in pol do deset let; tudi 37 se jih
zbralo in starši so jih rade volje zaupali študentkam
od 9. do 14. ure vsak dan.
Študentke Katarina Pa-
radiž iz Prevalj, Pajricija
Cvetko in Snzana Žolger
iz Majšperka, Valerija Ile
šič Iz Vitoniarcev, Martina
Kocuvan i/. Vidma ob
Ščavnici in Violeta Irgl iz
Ptuja so organizirale vrtec
v Stopercah v okviru ob-
vezne štiidetske prakse.
Za Stoperce so se odločile
na predlog kolegic iz
Majšperka. Nekaj denarja
so dobile iz republike, ne-
kaj iz občine, vendar to ni
še zdaleč ni zadostovalo za
njihove načrte. Otroci so
poleg tega, da so imeli var-
stvo, imeli tndi dva obro-
ka hrane in še dva izleta
so pripravile. Zato so bile
prisiljene potrkati na
mnoga vrata podjetij, da
so lahko otrokom omogo-
čile v vrtcu kar se da pri
jetno bivanje.
Pri organizaciji jim je po-
magal tudi Center za socialno
delo v Ptuju, nadvse lepo pa
so jih sprejeli na izletu v Ptuju
tudi v enoti ptujskega vrtca na
Potrčevi.
Ob vrtcu so dekleta delala
raziskavo Pogoji življenja v
Halozah. Obiskovale so starše
in pravijo, da so jih povsod
izredno lepo sprejeli; veliko-
krat jih je na poti po domovih
ujela noč.
Kakšne so njihove izkušnje?
Ljudje v Halozah niso — kot
radi rečemo — "bogu za hrb-
tom"; nasprotno, zelo na te-
kočem so, kaj se dogaja v nepo-
srednem okolju in po svetu. V
njih je veliko zdravega razuma,
družba pa kaj rada pozablja
nanje. Tako je dekleta presene-
tilo, da so jim postavili na dvo-
rišča kante za smeti, še vedno
pa nimajo ceste, po kateri bi
lahko ne samo odvažali smeti,
ampak bili povezani s svetom,
se normalno vozili v šolo, v
službo. Haloški otroci sc jim v
primerjavi z mestnimi ne zdijo
prokrajšani za ne vem kaj; vse-
ga, kar imajo v mestu, res nima-
jo, zato pa so veliko bolj pove-
zani z naravo, dihajo boljši zrak
in veliko prej spoznajo živ-ljen-
je v dobrem in slabem. Haloški
otroci nimajo ne vem koliko
igrač, a starši jih skozi igro po-
peljejo v najrazličnejša opravila:
rezanje trte v vinogradu, mlaten-
je slame... To se zdi dekletom še
posebej dragocena izkušnja.
Pravijo, da bi bil vrtec potreben
tudi v Stopercah od četrtega leta
dalje.
Še veliko tega so povedala
dekleta z veliko ljubezni, mla-
dostne pripravljeno.sti pomagati,
spremeniti in s spoštovanjem do
haloških ljudi, ki res živijo v
čudovitih krajih, vendar je lepo-
ta sama po .sebi premalo za
preživetje.
Na otroke so se zelo navezale
in otroci na njih; ob slovesu jim
je bilo kar težko, saj so v krat-
kih petih dnevih doživeli skupaj
toliko lepega in zanimivega.
Človeku je toplo pri srcu, ko
srečaš mlade ljudi, ki so si iz-
brali poklic, s katerim resnično
čutijo, in v razmerah, v kakrš-
nih živimo, se vprašaš, ali bodo
imele priložnost po končanem
študiju to svojo ljubezen do po-
klica in mladostno inovativnost
ter pripravljenost za delo tudi
dokazati — bodo dobile službo.
NaV
Otroci v počitniškem vrtcu v Stopercah rišejo z barvno kredo
po asfaltu
V soboto v^i%uf} promiora v tjiidskem iifrjii
Na odprtem morju
Sobotni poletni večer v Ljudskem vrtu tokrat ne bo
samo za sprehajalce, ki si želijo osvežujočo večerno
sapico, ali za zaljubljence v varnem zavetju noči.
Ljudski vrt bo tokrat osvetljen, na ribniku bodo čol-
ni in na otoku sredi ribnika igralci. Vrt bo po dolgih
letih spet oživel, povabil v svoje zavetje vse, ki si želi-
jo poleg lepega večera še kulturni dogodek, nekaj
več...
Posnetek z vaje za predstavo Na odprtem morju
Teater III pfnjske Svobo-
de je pripravil dramo Sla-
vvomirja Mrožka Na od
prtem morju.
Asistent režije Peter Srb
čič pravi o predstavi: "Idi-
lo treh brodolomcev na sa-
mot ruMn otočku sredi mor-
ja razbije kruta resničnost.
Ostali so brez hrane. l)a bi
preživeli, morajo pojesti
ne nekaj, marveč nekoga,
enega izmed njih. Nobe
dcn pa ni navdušen nad
tem, da bi se prostovoljno
žrtvoval. Za žreb se ne
odločijo. Volitve se prav
tako n(^ obnesejo, pa če-
prav se dva izmed njih
združila, oblikujeta koali
cijo. Tudi diktatura ne pri
de v poštev. Poskus demo
kracije po etičnih načelih
polagoma pripelje do iz
kristalizacije situacije. V
dogodke posežejo driige
osebe, ki pa toka dogod
kov ne bodo spremenile."
Poljski pisatelj in drama-
tik Slavvomir Mrožek se je
rodil 26. 6. 1930 v Borzeci
nu. Kot piše v leksikonu
Svetovne književnosti Can-
karjeve založbe, je študiral
arhitekturo, bil časnikar
in karikaturist v Krakovu
in Varšavi. Od leta 1963
živi v tujini, od leta 1968 v
prostovoljnem izgnanst
vu. Piše politično in druž
beno satirično prozo v na-
drealističnem slogu ter
groteskne komedije, s ka
terimi se je uveljavil kot
eden vidnejših predstavni
kov evropske avantgardne
dramatike. V svojih delih
ustvarja absindni^ situaci
je, uporablja parodijo in
večpomensko    simboliko.
groteskno — anahronične
like, kritizira družbene na
pake in zablode, smeši
mehanizme stereotipnega
mišljenja, snobizem in
meščansko dvoličnost.
Najbolj znano njegovo de
lo je enodejanka Tango.
V soboto se nam ne bodo
predstavili le Slawomir Mro-
žek, režiser Samo Strelec s
svojim prvim delom v Ptuju
po diplomi na AGRFT, Teater
III, ainpak tudi Ljudski vrt kot
eden od prireditvenih prosto-
rov Ptuja, ki je bil vse predol-
go odrinjen na rob dogajanj.
NaV
.SIawoniir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU
Prevod: Dare Čuden
Režija: Samo Strelec
Scena: Vesna IVinisič
Asistent režije: Peter Srbčič
Luč: Tomaž Bczjak
Ichnika: .Marjan Pišek
Organizatorica: Branka Bezeljak—(ilazcr
Igrajo: (iregor (ieč, Urška Vučak, Nešo Tokalič, Ervin
Štopfer, Boris Miočinovič.
Nagradno
turistično
vprašanje
Ptuj te dni živi v pričako|:
vanju prireditev ob prazni-:
ku občine, 8. avgustu,?
Obisk v ptujskem zdravil
lišču in na kopališču v Ki-
dričevem ter drug,je kaže;;!
na to, da večina PtujčanoV;;
letos preživlja dopust do-
ma. Glede na to da .se ob
koncu tedna tudi marsikaj
dogaja, je takšen dopust
lahko nadvse prijeten.
Z našo akcijo "Nagradno
turistično vprašanje" liomo
avgusta "na dopustu". Na^
daljevali jo bomo septembra,
ko bomo po vsej verjetnosti
odšli na prvi izlet. Nagrado
na naše zadnje preddopust-
niško vprašanje (vpraševali
smo, koliko portretov je raz-
stavljenih na razstavi "Sre-
čanje z Jutrovim na ptuj-
skem gradu"), je jjrejelai
Marica Vilčnik iz Zahjakd^
.^.l, Ptuj. Čestitamo. Naša
nagrajenka je pravilno od-
govorila, da je razstavljenih!
47 portretov.
BRANE LAMUTr NATAŠA KOIAR
31   BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med prvim in četrtini stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu .so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnej.še
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. P^otografije: Bine Kovačič.
GENIJ (nadaljevanje)
Rimljani so častili cesarja
večkrat skupaj z Jupitrom. Tako
kot je bil Jupiter prvi med bo-
govi, je bil cesar prvi med Zem-
ljani. Jupiter je bil njegov
za.ščitnik in zaščitnik rimskega
ljudstva. V umetnosti se poja-
vljata njuni upodobitvi pogosto
skupaj. V Poetovioni je poznan
posvetilni kamen Jupitru, naj-
boljšemu in največjemu (lOM),
ter cesarju Septimiju Severu z
reliefoma Jupitra in Junone na
stranicah.
V sklop cesarjevega kulta so-
di tudi čaščenje Larov cesarje-
vega doma (Lares Avgusti). Ta-
ko za čaščenje Larov kot za
čaščenje cesarjeve podobe je v
antični Poetovioni skrbelo
skupno združenje, kar vemo po
napisu, vzidanem v vzhodno
steno mestnega stolpa (Povod-
nov muzej), ki ga je dal postavi-
ti Gaj Valerij Fusk. Kako je
obred žrtvovanja potekal, nam
je znano po več reliefnih upo-
dobitvah.
{Se nadaljuje)
Relefni prikaz svečenikov v togah, ki žrtvujejo na oltarju, ver-
jetno Larom in cesarjevemu geniju. Marmorna plošča je
shranjena v lapidarju ptujskega muzeja.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. AVGUST 1992 —
TEDNIK
l>RCICfnAtKI fRIZnfiAJ f»TUIIK€ OBOlflC OB UTOllUCm i^RAIfllKU
rrciAce niihelič — čci/lni občon
France Mihelič
"Ustvarjanje Franceta
Miheliča je usodno pove-
zano z mestom Ptujem,
ptujsko pokrajino in ljud
skimi oliičaji. Od prvega
Miheličevega srečanja s
Ptujem 1936. leta do da-
nes nepretrgoma zasledi-
mo v njegovem opusu te-
matiko pustnih likov, med
katerimi prevladuje de-
monski lik ptujskega ku-
renta. Ptujska tematika je
posebej zaznamovala nje-
gov grafični opus, za kate-
rega je prejel veliko po-
membnih svetovnih in do-
mačih nagrad ter priz-
nanj. S svojim delom je v
svetovno zakladnico umet-
nosti poleg lastnega ust-
varjalnega prispevka do-
dal tudi starodavno izro-
čilo našega mesta in nje-
gove dediščine.
Dve njegovi sliki iz pred-
vojnega obdobja — Ro-
manje na Ptujsko Goro in
Mrtvi kurent — se uvrščata
med najpomembnejša
predvojna likovna dela na
Slovenskem. Mihelič je
redni član Slovenske aka-
demije znanosti in umet-
nosti in častni član Akade-
mije lepih umetnosti v Fi-
rencah. Še danes aktivno
deluje.
Ptujčani smo se vedno
identificirali z njegovim
likovnim opusom in si av-
torja lastili. France Mihe-
lič je svojo naklonjenost
do Ptuja že večkrat doka-
zal. Leta 1984 je mestu
prvič podaril svoja likov-
na dela, letos pa je ob svo-
ji 85-letnici mestu podaril
zaokroženi grafični opus,
ki pomeni zametek gra-
fičnega kabineta. Le ta bo
prispeval k uveljavitvi
Ptuja med grafičnimi ust-
varjalci" in ljubitelji gra-
fične umetnosti doma in
na tujem. Z imenovanjem
Franceta Miheliča za čast-
nega občana ptiijske obči-
ne se mu mesto in občina
Ptuj oddolžujeta za njegov
prispevek k ugledu Ptuja,"
je med drugim zapisala
Komisija za priznanja in
odlikovanja v ol)razložitvi
za imenovanje akademske-
ga slikarja Franceta Mihe-
liča iz Ljubljane za čast ne-
ga občana ptujske občine.
HUMANITARNA
DEJAVNOST
KARITAS
Kari ta s je pričela aktiv-
neje delati v prejšnjem le-
tu. Začelo se je ob neurjih,
poplavah in vojni v Slove
niji. S pomočjo ptujskega
izvršnega sveta je pridobi
la skladiščne prostore v
nekdanjem vojaškem skla
dišču na Potrčevi, kjer je
mogoče zbrati in tudi po
razdeliti večje količine
hrane in drugega. Zaradi
vojne na Hrvaškem in poz
neje v Bosni in Ilercegovi
ni so se v večjem obsegu,
kot so pričakovali, srečali
z vprašanjem begmistva.
Vsak ponedeljek s hrano
in oblačili oskrbijo od 60
do 00 družin, ki gostijo be
gluice, ob sredali pa k
njim prihaja po hrano in
oblačila okrog 140 družin
iz ožje in širše okolice. Za
begiuiski center v Ptuju
zagotavljajo tretji obrok
hrane, vse potrebne hi
gienske potrebščine ter
otroško hrano. V dogovo
ru s Centrom za socialno
delo pa v tem trenutku po
magajo pri sanaciji podrte
hiše pri letošnjem neiuju
v Podvincih 108 in pri na-
peljavi vodovoda na De-
strniku 20. Za eno osebo
pa plačujejo oskrbo v Do
mu iipokojencev.
Do sedaj se je v skla-
dišču Karitas ztjralo in raz
delilo več kot 100 ton hra
ne in več kot 300 m3
ol)lačil ter posteljnine. Vse
delo opravljajo prizadevni
člani brezplačno. Pripra-
vljajo se tudi na organiza
cijo ljudske kuhinje ter na
izobraževanje za različne
potrebe (delo z bolnimi,
ostarelimi, alkoholiki, nar-
komani in podobno). Pre-
davanja bodo pričeli le-
tošnjo jesen.
Srce in motor karilativne
dejavnosti v župniji sv.
Ožbolta na Ptuju je p. Ka
rel Gržan, za slike z javno
stjo pa skrbi Maks Menoni.
25 LET STROJNE
IN METALURŠKE
ŠOLE PTUJ
Strokovno šolstvo ima
na Ptuju bogato tradicijo.
Njegovi začetki segajo v
1877. leto, ko je bila usta-
novljena Obrtna nadalje-
valna šola. Obrtno izobra-
ževanje se je nadaljevalo v
kraljevini SHS, doživljalo
vzpone in padce v vaje-
niškem izobra zevanju. Le-
ta 1967 pfi Jc pričel samo-
stojno pot Šolski center za
kovinsko stroko v Ptuju.
Letos praznuje šola 25
let pedagoškega in stro
kovnega dela. V tem ob
dobju se je vpis in obseg
izobraževanja povečal za
tristo odstotkov. V 25 letih
je šola izobrazila 4263
mladih strokovnjakov s
področja strojništva in
metahngije. V sodelovan-
ju s podjetji in obrtniki so
v tem obdobju izobrazili
številne generacije stroj-
nih tehnikov, KV delavcev
in specialistov. Strojna in
metahnška šola je vsako
leto izV)oljševala kadrov
sko stlruktiuo iičiteljev in
tudi materialne razmere
za delo. Učitelji vlagajo na-
pore v posodabljanje učne
tehnologije, moderne me-
tode in oblike pou čevan
ja, inovativno in razisko-
valno delo ter v zunajšol
ske dejavnosti. V tehniški
šoli so uvedli tudi inten-
zivne oddelke, ki zagota-
vljajo solidno osnovo za
študij na fakulteti, v po-
klicni šoli pa iivajajo izo-
braževanje avtoniehani-
kov za potrebe obrti. Sode-
lujejo s številnimi sorodni-
mi šolami v Sloveniji, v
zadnjem času pa so nave-
zali stike s poklicno šolo v
Kirchhaimu v Nemčiji in
firmo Mercedes — Benz.
Dijaki strojne in meta-
hnške šole dosegajo na re-
piibliških tekmovanjih v
gibanju Znanost mladini
visoke \ivrstitve, v le-
tošnjem \eiu celo prvo me-
sto na področjvi matemati-
ke. Drugi so bili letos na
republiškem prvenstvu
srednjih šol v atletiki, so
delujejo tudi v priznanem
pevskem zboru in podob
no. Ob 25 letnici so obno
vili učne delavnice za
pouk avtomehanike, poso-
dobili učno tehnologijo za
strokovne predmete, izda-
li zbornik in organizirali
strokovna srečanja stroj
nih šol, sodelovali pa so
tudi na prireditvah ob
130-letnici Janeza Puha.
OBRTNA
ZBORNICA PTUJ
Obrtna zbornica Ptuj je
pravna naslednica Obrtne-
ga zdru ženja v Ptuju in je
1991. leta praznovala dvaj-
setletnico dela. S svojim
dosedanjim delom je moč-
no vplivala na pospeše-
vanje razvoja malega go
spodarstva v občini. Z or-
ganiziranjem samostojnih
obrtnih razstav v letih
1982, 1987 in 1991 v Ptuju
in z organizirano udelež-
bo svojih članov na sejmih
in razstavah zunaj občine,
zlasti še na mednarodnih
obrtnih sejmih v Celju in
v sodelovanju z Obrtno
zbornico Slovenije v Mun-
chnu, je prispevala k rasti
kakovosti in popularizaci-
je izdelkov ptujskih obrt-
nikov. Na teh razstavah in
sejmih so posamezni obrt-
niki iz ptiijske občine do-
segli visoka priznanja za
kakovost svojih izdelkov
in inovacije.
Poleg sejemske dejavno
sti skrbi Zbornica za sveto-
vanje in pomoč obrtni-
kom pri iistanavljanju de-
lavnic, uvozu repromate-
riala in opreme, finanč-
nem poslovanju ter za izo-
braževanje. Zlasti je veliko
naredila pri dodatnem
izobraževanjii obrtnikov
in delavcev v obrti. Pri
tem sodeluje z Ljudsko
univerzo in driigimi insti
tucijami.
S promocijo obrti, skrbjo
za izobraževanje in sveto
vanjem je Obrtna zborni-
ca Ptuj prispevala k razvo-
ju obrti v občini, kar se
kaže tudi v številu obrtni-
kov. Ob koncu prejšnjega
leta jih je bilo že 895.
S podelitvijo plakete ob
čina izraža Obrtni zborni-
ci Ptuj priznanje za zaslu-
ge in uspehe pri razvoju
malega gospodarstva.
AVTOMOBILSKI
SERVIS ZVONKA
DOMINKA
Pravijo, da je človeku že ob
rojstvu dana rdeča nit, ki ga
vodi skozi življenje. Pri Do-
minku je to bil avto, kajti lep
del njegovega življenja je ve-
zan na avtomobile.
Zvonko Dominko
Zvonko Dominko je vaje-
niško dobo končal v Avstriji,
nato je delal v Nemčiji. Delal
je v Mercedesovi tovarni, kjer
je spoznal, kako dober avto-
mobil je Mercedes. Leta 1976
se jc vrnil iz tujine. Zgradil je
delavnico za popravilo več
vrst avtomobilov: Mercedes,
Audi in VW. S strokovnim in
kakovostnim delom si je v le-
tu 1979 s podpisom pogodbe z
Autocommercem iz Ljubljane
kot generalnim zastopnikom
za vozila Mercedes-Benz
pridobil status pooblaščenega
servisa za osebna in lahka to-
vorna vozila. Leta 1985 je se-
zidal novo avtomehanično de-
lavnico. Strank je bilo iz leta
v v leto več tudi zaradi tega,
ker je bil in ostaja v Domin-
kovem avtomobilskem servisu
kupec kralj. Od lanskega leta,
ko so servis dogradili in zgra-
dili moderni avtomobilski sa-
lon, zagotavljajo celovito po-
nudbo avtokleparskih, avto-
mehaničnih, avtoličarskih in
servisnih del s ponudbo avto-
mobilov. Danes servisirajo av-
tomobile Mercedes, Daimler
Puch, Honda, Audi, VW in
Golf.
Zvonko Dominko je obrtnik
od leta 1976 in trenutno zapo-
sluje 14 delavcev. Podpisal pa
je tudi pogodbo s petimi učen-
ci za šolsko prakso. V zadnjih
dveh letih je pri njem priprav-
ništvo končalo osem dijakov.
KRAJEVNA
SKUPNOST
JURŠINCI
Krajevna skupnost ima 2200
prebivalcev v okrog 550 go-
spodinjstvih in dvanajstih na-
seljih ter meri 31 km^. Prebi-
valci se ukvarjajo z živinore-
jo, poljedelstvom, vinograd-
ništvotn in trsničarstvom. Do-
ma je zaposlenih okrog 290, v
tujini pa okrog 120 delavcev.
Celotno območje krajevne
skupnosti spada med demo-
grafsko ogrožena območja. Na
področju komunalne infra-
strukture so v zadnjih letih
modernizirali ceste, gradili
vodovod ter se oskrbeli z
električno energijo in telefon-
skim omrežjem.
Razvoj krajevne skupnost je
vsa leta od ustanovitve odvi-
sen od krajevnega samopri-
spevka. Tudi 1990. leta so ga
podaljšali za pet let. Krajani
sorazmerno veliko plačujejo
za razvoj svojega kraja: delav-
ci dva odstotka od neto plače.
kmetje dvajset odstotkov od
katastrskega dohodka, upoko-
jenci odstotek od pokojnin. V
prejšnjih letih so plačevali tu-
di poseben samoprispevek, pri
posameznih akcijah pa tudi po
posebnih pogodbah.
V prihodjih letih čaka kra-
jevno skupnost prrecej dela pri
gradnji telefonskega e)inrežja.
Zavedajo se, da bo to trd oreh,
ki ga ne bodo mogli sami stre-
ti, in pričakujejo pomoč širše
skupnosti, saj je nemogoče, da
bi krajani za en telefonski pri-
ključek morali plačati od pet
do sedem tisoč nemških mark;
toliko so jim že leta 1990
izračunali poštarji.
Da v krajevni skupnosti
kljub številnim težavam uspe-
vajo reševati najnujnejše pro-
bleme, gre v največji meri
zahvala občanom.
FRANC KOLARIČ
Franc Kolarič je umetniški
vodja Folklorne skupine Anto-
na—Jožeta Štrafela v Markov-
cih že čez štirideset let. Pod
njegovim vodstvom je skupi-
na samo v povojnem času na-
stopila več kol tisočkrat, med
drugim na velikih mednarod-
nih folklornih festivalih v
Opatiji, Zagrebu, Ohridu in
drugih mestih. Sedemnajstkrat
je skupina gostovala v tujini
— v Avstriji, Italiji in Zvezni
republiki Nemčiji.
Franc Kolarič
Franc Kolarič je bil pobud-
nik in ustanovni član zdaj že
tradicionalnega ptujskega ku-
rentovanja in nanj v tridesetih
letih pripeljal vsako leto vse
markovske skupine z okrog
sto udeleženci. Tudi letos se
ni pridružil tistim Markovča-
notn, ki se niso udeležili ptuj-
skega kurentovanja; ostal je
zvest tej veliki folklorno—tu-
ristični prireditvi. Francu Ko-
lariču gre velika zasluga za to,
da se ohranja bogata kulturna
dediščina naših prednikov.
SILVA RAZLAG
Silva Razlag je predvsem
uspešna športnica. Izredno ve-
lik je njen prispevek pri raz-
voju slovenskega kegljaškega
športa, ki mu je ob vseh dru-
gih obveznostih poklonila pol-
nih dvajset let, od tega deset
let pri ekipi Konstruktor Mari-
bor. 1980. leta je z ekipo Ju-
goslavije nastopila na svetov-
nem prvenstvu v Romuniji.
Zadnjih deset let je članica
najboljšega slovenskega (prej
jugoslovanskega)     in     tudi
Silva Razlag
evropskega in svetovnega klu-
ba Emo iz Celja. Z njim je do-
segla nekaj izredno lepih re-
zultatov.
Silva Razlag poleg tega
uspešno dela še na drugih po-
dročjih. V krajevni skupnosti
Borisa Ziherla vodi Komisijo
za socialna vprašanja. Ima
izreden občutek za stiske lju-
di. Tako med drugim nese-
bično pomaga enemu številnih
invalidnih otrok. Uspešno de-
la tudi v občinskem parlamen-
tu in v ptujskem šahovskem
društvu.
ANICA AVGUŠTIN
Anica Avguštin iz Ptuja,
Mariborska c 63, vodja
enote Semenarne Ptuj, je
celo delovno dobo posveti-
Anica A vguštin
la žlahtnjenju in semenar-
stvu kmetijskih rastlin in
tako pomembno prispeva
la k razvoju te dejavnosti.
Predvsem je zelo pomem-
ben njen prispevek pri
ohranitvi žlahtniteljskega
dela v času, ko nui družba
ni bila naklonjena. Še po-
sebej so cenjene njene za-
sluge za oživitev žlahtni-
teljskega dela po ukinitvi
semenogojne postaje Star-
še. Z vztrajnim delom in
osebnim odrekanjem je le-
ta 1968 v okviru Semenar-
ne Ljiibljane postavila te-
melje Selekcijski postaji v
Ptuju. To danes za ptujsko
občino pomeni 24 delov-
nih mest, za slovensko se-
menarstvo pa pomemben
ol)jekt za razvoj stroke.
Anica Avguštin je tudi
kreatorka nekaj sort vrt-
nin, ki s svojim imenom
oziroma izvorom opozar-
jajo na Ptuj.
JUSTINA
GOJKOVIČ
Justina Gojkovič s Spodnje
Hajdine 33, snažilka ptujske-
ga Pokrajinskega muzeja in
mati enajstih otrok (sedmih si-
nov in štirih hčera), bo spo-
minsko priznanje prejela kot
Justina Gojkovič
ena izmed številnih anonimnih
mater, ki je v svojem dosedan-
jem življenju in delu naredila
izredno veliko, čeprav to ni bi-
lo vsem vidno. Poleg službe je
morala velikokrat prevzeti še
vlogo moža Janeza, da se je
lažje posvečal restavriranju
muzejskega gradiva.
Pripravila: MG
Fotografije: OM
Krajevna skupnost Juršinci
TEDNIK
— 6. AVGUST 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
DRŽAVNA MEJA V SREDIŠČU
Gneča tovornjakov,
kolone vozil
Meddržavni mejni prehod v Središču ob Dravi je
videti danes precej drugače kot pred letom ali pred
pol leta. Uredili so montažne nadstreške /a upravne
pn)slore carine in mejne policije, špedicij, litopatolo-
ga, veterinarja in druge službe, ki so potrebne za
funkcioniranje prehoda.
V poletni vročini je kljub
gneči osebnih avtomobilov, ki
hitijo k "debeli Berti" v Trno-
vec po cenejših nakupih, in to-
vornemu prometu prehod čist.
Mirko Zalar, pomočnik povel-
jnika obmejne policije Ormož,
ki skrbi za operativo na vseh
treh mejnih prehodih v ormoški
občini, jc povedal, da jim po-
magajo hardeški gasilci, ki z
vodo očistijo tla, smeti pa od-
peljejo ormoški komunalci.
V tem tednu so pričeli od
voznikov tovornjakov pobirati
komunalno takso v tolarski pro-
tivrednosti sedem nemških
mark. Z zbranim denarjem bodo
postopoma urejali prehod. Sani-
tarije za voznike tovornjakov,
predvsem tiste z živino, ki mo-
rajo na mejnem prehodu čakati
dalj časa, da opravijo vse for-
malnosti, so urejene.
Ob nekaterih statističnih po-
datkih lahko mirno ugotovimo,
da je pretok predvsem tovorne-
ga prometa veliko večji kot sko-
zi najbolj urejen šentiljski mej-
ni prehod. 162.197 potnikov,
45.765 vozil, od tega 14.173 to-
vornih, so za junij 1992 dovolj
zgovoren podatek. Dnevna frek-
venca je 472 vozil.
Mejni prehod v Središču ob
Dravi, ki ima nadih začasnosti,
saj je postavljen 1.400 metrov
od resnične državne meje, ima
premalo parkirnih prostorov za
vse zaposlene, ki se vozijo iz
Maribora, Radgone, Ormoža in
bližnjih krajev. Neustrezna je
cestna signalizacija, ni napisnih
tabel, primanjkuje pa tudi par-
kirnih prostorov za tovornjake.
V ormoški občini, ki ima 42
km dolgo zeleno mejo, trenutno
ne načrtujejo drugih mejnih pre-
hodov. Romi, ki so svoj čas iz
bližnjega Trnovca hodili v Sre-
dišče po nakupih, sedaj upora-
bljajo zeleno mejo; sicer pa je
zadnje čase nakupovalna kolona
V obratni smeri, proti Trnovcu.
Zelena meja, deloma nepokrita,
je menda po svoje tudi vzrok,
da na samem mejnem prehodu
cariniki odkrijejo malo tihotap-
cev.
Zaposleni na obmejni policij-
s^ki postaji in carini imajo po
besedah Mirka Zličarja največ
težav s tovornjaki, ki prevažajo
živino. Ker je veterinar na raz-
polago od 7. ure do polnoči, se
do začetka novega delovnega
dne nabere pred prehodom
ogromno tovornjakov z živino.
Kolona se vije celo prek želez-
niške proge. Žejna in lačna živi-
na muka, je nemirna, širi se
smrad, kljub tudi 6-urnemu
čakanju ni napajalnikov.
Iz različnih vzrokov (neureje-
na viza za državo, kamor tujec
potuje, če je bil osebi že izrečen
ukrep izgona ali odstranitve iz
države, če je v evidenci medna-
rodnega organa zapisan kot pre-
stopnik, če pristojni organ ugo-
tovi, da bi njegovo bivanje lah-
ko bremenilo Republiko Slove-
nijo...) so v enem samem tednu
na središkem mejnem prehodu
zavrnili 72 oseb. "Hrvaški var-
nostni organi so v tednu dni za-
vrnili 292 oseb. To so predvsem
Srbi in Črnogorci in ti morajo
potem na mejni prehod Dolga
vas pri Lendavi, da lahko nadal-
Mirko Žalar, pomočnik povelj-
nika obmejne policijske po-
staje
jujejo pot prek Madžarske. Za-
vračajo pa tudi druge potnike,
ki potujejo s potnimi listi bivše
Jugoslavije," sem izvedela od
Mirka Zalarja.
Slovenski in hrvaški državlja-
ni lahko prestopajo mejo z
osebno izkaznico, potnim li-
stom, vozniškim dovoljenjem in
podobnimi dokumenti, s kateri-
mi lahko izkažejo svojo identi-
teto. Potniki do 18. leta še ved-
no ne potrebujejo nobenega do-
kumenta.
"S pravimi tujimi potniki, ne
s tistimi iz bivše skupne države,
ki pa jih že imamo za tujce, ni-
mamo težav, ker so na mejo
povsem normalno navajeni in
zanje ne pomeni nobenega pro-
blema. Težav imamo več s pot-
niki iz bivše Jugoslavije, še naj-
bolj pa z domačini, čeprav so se
na nove razmere deloma že na-
vadili. Menim, da je največji
problem, ker je naš prehod
zgrajen 1.400 metrov pred mej-
no črto z republiko Hrvaško,"
pove pomočnik poveljnika ob-
mejne policijske postaje.
Zadnje čase imajo še dodatno
gnečo, ker veliko ljudi hodi po
nakupih v sosednjo Hrvaško.
Kolone so še posebej dolge ob
plačilnih dnevih, ob petkih po-
poldan in ob sobotah. Slovenski
potniki glede na ugodno menja-
vo vozijo iz Hrvaške oblačila,
pivo in slatino.
Problem so tudi begunci iz
Bosne in Hercegovine. V Slove-
nijo lahko brez težav vstopajo
tisti, ki delajo in živijo v Slove-
niji. Lahko pripeljejo tudi ožje
družinske člane, vendar se mo-
rajo zavezati, da bodo stanovali
pri njem. Ne zavračajo tudi
žensk z otroki, vendar mora biti
poprejšnji dogovor z zbirnim
centrom, ali ima ta še nastanit-
vene zmogljivosti, strogo pa za-
vračajo vse vojaške obveznike
iz BIH. Prav tako dosledno za-
vračajo vsa vozila s srbsko in
črnogorsko registracijo; držav-
ljanom teh dveh držav dovolijo
vstop, vendar si morajo na mej-
nem prehodu pridobiti ustrezno
tranzitno ali prehodno vizo, če
že imajo vizo za državo, kamor
so namenjeni.
Vida Topolovec
Pred prehodom na mejo opozarja tabla
Kdo kupi meter suhih drv
V Žigrovi ulici v Ormo
žu, za obzidjem nekdanje-
ga frančiškanskega samo-
stana, je med vrtcem in
stanovanjskim blokom trg
s sadnim drevjem in
nianjšo asfaltno ploščo,
kjer puščajo stanovalci ter
Zaposleni svoje avtomobi-
le. Drevje kljub starosti še
vedno dobro rodi in daje
senco,   vendar   jc^    prava
past za otroke, ki živijo v
sosednjih hišah. Že zdav
naj več ne plezajo po
njem, ker je preperelo. Vsi
s strahom čakajo, kdaj se
bo kakšno od starosti po
drlo in se zrušilo na ofro
ke, ki jih je tod vedno veli
ko. V zadnjih dneh julija
pa so se otroci odločili, da
l)odo sami rešili te težave.
Od nekod so prin(\sli vrv
in stara jablana, očitno
preperela, je bila na tleh.
Z ročno žago so potem de-
blo razrezali in ga pospra-
vili. Na dvorišču pa sta še
vedno dve prepereli dre-
vesi. Stanovalci so o pro-
blemu obvestili Komun-
Ino podjetje Ormož, pa za
tako drobne probleme, kot
je podiranje starih dreves,
ob drugem delu najbrž ni-
ma časa.
Maksimiljan, Vasja, Mit
ja, Petra, Vid in dve Moni
ki v teh počitniških dneh
niso čistili samo dvorišča,
po Ormožu so zbirali še
star papir. Zbrani denar,
nekaj več kot štiri tisoč to
larjev, si nameravajo raz
deliti.
Preden sem se poslovila,
so mi otroci še potožili, da
se z nekaterimi stanovalci
bloka ne razumejo najbo
Ije, ker jim gre na živce
njihova otroška razigra-
nost, posebno ko so neko
liko bolj glasni.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Počitniška razigranost in veliko prostega časa; le kako to
Uskladiti, da bo prav tudi odraslim?
\ovo v x\aši:m kmetijstvu
Kaj shrivajo sončnice
Kaj vse lahko skrivajo zlatorumeni cvetovi sončnic?
Ko sem jih zagledala na njivi, na kateri naj bi po mo-
jih podatkih gojili nekaj čisto drugega, sem se skoraj-
da odvrnila od tokratne službene poti. Pred leti sem
namreč videla milijone sončnic na brezkončnih vojvo-
dinskih njivah in zaradi teh nekaj cvetov se v Mez-
govcih že ne bom ustavljala. Pa me je gospodinja .Ju-
stina popeljala bližje in — v detelji in med radičem je
gomazelo. Tukaj se je pasla desettisočglava čreda —
polžev.
Gnetli so se, celo prerivali,
da bi jedli zelje na čim boljšem
zeljnem listu ali da bi se doko-
pali do najbolj sočne solate.
Nekateri so se splezali visoko
na sončnice in se zagrizli v očit-
no okusno steblo, spet drugi so
že bežali pred vedno bolj
Žgočimi sončnimi žarki v podra-
st je ali se že zarinili med kore-
ninice.
Kar sem ravnokar zapisala,
povsem ne drži. Gomazeli, se
gnetli in bežali bi najbrž na ne-
kajkrat pospešenem po.snetku
morebitnega filma o življenju
polžev. Tako pa sem jih zalotila
v ždenju, nagnetene v skupini-
ce, prilepljene na stebla, stoječe
na ograji, zakopane med stebla
podrasti. V uri, dveh, ki sem jih
"preživela" z njimi, se mi zdi,
da se ni nobeden niti premaknil.
Ni iz trte izvita pregovorna
počasnost polžev.
DVA STA
POSKUŠALA
ZBEŽATI
"Loviti jih res ni potrebno,"
pripoveduje njihova lastnica Ju-
stina. "Samo po nevihti so bolj
živahni. Takrat pričnejo vsi
plezati po ograji navzgor. To
je posebna mreža, ki jma tudi
nekakšne stopnice. Če pride
do te pregrade en sam, ne mo-
re nič. Po dežju pa si postavi-
jo živi most in tako bi jim
uspelo preplezati ograjo, če
jih ne bi pravočasno vračala
na tla. Sicer pa sem doslej
našla le dva prava ubežnika:
enega na sosednji njivi kuma-
ric, drugega na drugi strani
pod pe.so. Oba sem vrnila do-
mov."
Justina in Anton Deželak iz
Mezgovcev sta se srečala s
polžerejo lansko zimo v Or-
možu, kamor je prišel o tem
predavat inženir Božidar Vel-
jkovrh iz Komende. Bilo je več
poslušalcev, vendar Justina ne
ve, da bi se poleg njih in še ene
družine v Pavlovcih še kdo
odločil za to kmetijsko panogo.
Osnovna investicija je razmero-
ma velika, polžereja je pri nas
novost in rezultati so ravno zato
tvegani. Baje je v Sloveniji se-
daj 83 rejcev polžev, vendar so
nekateri začetniki kot Dežela-
kova, prvi pa gojijo te živali
šele drugo leto. Justina je pove-
dala, da pojedo največ polžjih
specialitet Francozi, potem Ita-
lijani in Nemci. Tam je ta kme-
tijska disciplina tudi najbolj
razvita: pri Rimu gojijo polže
menda na 16, pri Ulmu na 10
hektarjih.
LAČNI IN ŽEJNI IZ
HRVAŠKE
Osnovno čredo sta Deželako-
va dobila iz Hrvaške, kjer zara-
di vojne polžev niso mogli več
rediti. Po nekajdnevnem poto-
vanju so jih v zabojčkih s tovor-
njakom pripeljali prve dni maja
v Mezgovce.
"Razporedili smo jih na nji-
vo in čez noč so pojedli vse,
kar je bilo tik ob njih. Sedaj
jejo le boljše reči, deteljice .se
zaenkrat niti ne dotaknejo.
Takrat pa so njivo na posa-
meznih mestih opustošili. Ol-
jna repica je zato povsem ne-
iiala rasti. Veliko jih je tudi
poginilo, vendar živinozdrav-
niki niso odkrili nobene bolez-
ni. Umrli so zaradi poman-
jkanja vlage."
S tem ima Justina tudi sedaj
največ dela, saj je potrebno ob
temperaturi zraka nad 22 sto-
pinj polže rositi. Sicer pa so
glavno delo opravili spomladi,
ko so njivo pripravljali. Zemljo
je bilo potrebno razkužiti, njivo
izolirati od drugih njiv z vkopa-
no pločevino, ki preprečuje
vstop mišim, krtom, voluhar-
jem..., ogradili so jo z mrežo in
vsadili oziroma posejali hrano
za vse leto. Tako sedaj raste de-
teljica, solata, radič in sončnice.
Te naj bi metale polžem senco.
"Niso se najbolje obnesle.
Drugo leto moramo vsaditi
kaj bolj košatega. Sicer pa so
vse kulture dvoletne, potem
pa jih je potrebno zamenjati,"
razlaga Justina. "Sedaj je naj-
težje kositi. Med polže namreč
ne smeš hoditi, da jih ne po-
mendraš. Več moramo kositi
zato, ker se nam je naselilo ve-
liko plevela, saj v spomladan-
skem sušnem obdobju nismo
dovolj zalivali..."
BREZ ROMANA JE
TEŽKO
Tako sva prišli do Justinine ve-
like bolečine — 14-letnega sina
Romana. Ravno v času pripra-
vljanja na polžerejo ga je na mo-
tornem kolesu na cesti pred do-
mačo hišo povozil avtomobil.
Ptujski rešilcc jc prispel res hitro,
ravno v tistem trenutku pa sla se
domov vrnila Justina in Anton. Na
prvi pogled je kazalo .še mnogo
huje, kot je danes. Dva tedna je bil
Roman v kritičnem stanju in šele
potem sla si lahko nesrečna starša
oddahnila, vendar je ostal v mari-
borski bolnišnici na zdravljenju.
Takrat je Justino najbolj bolelo
dejstvo, da so boleli krivdo za ne-
srečo pripisati sinu, vendar se je
kasneje po njunem posredovanju
izkazalo drugače. Roman je bil
vedno vzoren kolesar in navdušen
športnik. V njegovi sobi je polna
stena diplom, ki jih je dobil za te-
kaške rezultate najprej v Nemčiji,
kjer so Deželakovi takrat živeli,
nato pri nas. Želel si je postati
učitelj telovadbe. Sedaj upajo, da
se bo vrnil domov do začetka pou-
ka, vpisal pa se je v srednjo stroj-
no šolo.
"V času po nesreči nismo mo-
gli nič delati. 'Tako smo tudi
p«>lžj4) njivo nekoliko zanemari-
li. Sedaj grem vsak dan na obisk
v bolnišnico. Prazno in dol-
gočasno je doma brez Romana,
pa tudi pomagal je rad in to bi
mi prav prišlo," pripoveduje ma-
ma Justina. Njen mož namreč še
vedno dela v Nemčiji. V tovarni
avtomobilov znamke BMW sta
dolga leta delala oba, vmes pa zi-
dala dom v Justininih rojstnih
Mezgovcih. Leta 1988 so se prese-
lili in Anton je nameraval odpreti
avtomehanično delavnico. Časi so
se slabšali in za Antona je trenutno
bolje, da še dela v Nemčiji, kjer
opravlja končno kontrolo BMW-
jev. "Sicer pa iz Miinchna ni tako
daleč," meni Justina. "Mož se pri-
pelje vsak konec tedna."
Tako se je Justina, ki je zaradi
Romanovega šolanja in hiše ostala
doma, podjetno odločila za polže:
"Mogoče bo izguba, saj ne veva,
kako bodo preživeli zimo. Šele
drugo ali tretje leto bova zares
vedela, pri čem sva."
Justina čuva svojo desetti-
sočglavo čredo. Tu in tam da
polžem tudi kakšen priboljšek —
ostanke rastlin z drugih njiv. Pove,
da bi jedli tudi testenine, koruzni
zdrob in druge specialitete, vendar
hi bilo to predrago. Polžereja je
lahko tudi dokaj zapletena, saj bi,
če bi jih gojila med dišavnicami,
njihovo meso dišalo na primer po
rožmarinu, kar v svetu še posebej
cenijo. Lahko bi jih gojila v za-
prtem prostoru, da bi rasli tudi po-
zimi, vendar bi to zahtevalo
ogromno začetno investicijo. Lah-
ko bi jih delno predelovala... "Za-
enkrat jih gojiva na najbolj na-
raven in enostaven način. Bomo
videli, kako se bodo obnesli..."
Milena Zupanič
Justina Deželak iz Mezgovcev se je lotila nove kmetijske pa-
noge na Slovenskem — potžereje.
Skrivajo jih sončnice — pred vročino, pa tudi pred naravnimi
sovražniki : mravljami, ki jedo njihova jajca, mišmi, krti, voi
harji in ptiči. Od človeških izdelkov so zanje najnevarnejša
razna škropiva. Foto Milena Zupanič.
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
6. AVGUST 1992
TEDNIK
Med Ježovnikovimi jeleni
če boste kdaj obiskali Olimje pri Podčetrtku, boste na
bližnjem pobočju morda opa/ili jelene in košute. Veliko
čredo jelenov / veličastnim rojjovjem, košute in njihove
mladiče. Najbolje, da jih iščete nekje ob robu m)/da. Nad
njimi boste videli moijočno stavbo, prenovljeno kmetijo
Anionovih in .le/.ovnikovih, kjer tri jjeneraeije že desetlet-
je dokazujejo, da kmetijstvo niso samo jjovedo, prašiči,
koruza in pšenica, temveč tudi gojenje šampinjonov, pri-
delava komposta s kalifornijskimi črvi in predvsem jele-
nov in muflonov.
NISO
PRIČAKOVALI
OBISKA TOLIKO
LJUDI
Boruta Ježovnika, ki je pred
sedmimi leti od staršev dobil
posestvo s petnajstimi glavami
živine in 11 hektari večinoma
gozda in plazovitega pobočja,
ni bilo doma. Zato smo se po-
govarjali z njegovima staršema,
Anico in Vinkom. Veliko časa
nista imela, saj farmo nenehno
obiskujejo gostje Atomskih to-
plic in Rogaške, med njimi pre-
cej tujcev, pa tudi slovenski
izletniki, šolarji, upokojenci,
zdravniki, kmetijci... Pravijo,
da na dan gostijo tudi po 5 av-
tobusov gostov, čez prvomajske
praznike pa jih je bilo celo bli-
zu 1500. Prihajajo, si ogleduje-
jo farmo, kupujejo šampinjone
in kompost, pokusijo pršut in
salame iz jelenjega mesa, pose-
dijo v prijetnem okolju in po-
kramljajo z domačimi. Za otro-
ke je največje doživetje, ko
Anica s koruzo iz bližnjega
gozda privabi jelene, košuto in
mladiče, ki jih otroci kličejo kar
bambi.
USODEN JE BIL
OBISK PRI
NIZOZEMSKIH
GOBARJIH
z možem sta podedovala po-
sestvo njenih staršev — Amo-
novih in v spodnji hiši, kot ime-
nujejo hišo zunaj lesenih ograd
ob vhodu na farmo, pričela goji-
ti šampinjone. Ne ravno v hiši,
temveč v podzemnih hodnikih
ob njej. Soprog Vinko je bi geo-
meter v občini Šmarje pri Jelšah
in je ob terenskem delu spoznal
ljudi, ki se ukvarjajo z gojenjem
šampinjonov. In tega se je lotil
tudi sam ter navdušil še sina
Boruta, ki je strojni tehnik.
Kmalu so se odločili tudi za ka-
lifornijske gliste in sedaj pride-
lajo okoli 50 ton komposta na
leto.
Za jelene so se odločili ob
svojem obisku pri nizozemskih
gobarjih, ki se ukvarjajo tudi z
gojenjem divjadi. Pripovedovali
so jim, da se to lepo ujema z
gobarstvom in Ježovnikovi so
se odločili: To pa bi bilo res za
nas. Še posebej zato, ker so ne-
kaj časa poskušali najti kmete,
ki bo hoteli pokositi po njiho-
vem posestvu, saj živine, odkar
so se ukvarjali z gobami, niso
več imeli. Ker niso dobili za to
nikogar, so se jim jeleni zdeli
odlična rešitev. Leta 1989 so se
odločili, da bodo poskušali do-
biti lopatarje, košute in muflo-
ne. Pisali so na Brione in jih
prosili za cenik, naročili začet-
no čredo in te dni imajo okoli
100 živali. Natančnega števila
niti ne vedo, saj divjad živi po
gozdovih in nimajo natančnega
nadzora, koliko mladičev je bilo
na primer letos.
Potem se je začelo: Postaviti
so morali 1600 metrov lesenih
ograj. Naredili so jih zelo lično,
saj na obiskovalce naredijo naj-
prej vtis lesena vhodna vrata, ki
spominjajo na prave ameriške
ranče. Z jelenjadjo ni posebne-
ga dela. Poleti se pase po nekoč
plazovitem in neuporabnem hri-
bu, pozimi pa poje zelo malo.
Vinko nam je dejal, da 70 jele-
nov poje čez zimo toliko krme
kot dve kravi. Pozimi jim
vržejo seno ali peso, koruzo
uporabijo le za vabo, košutam
pa v času, ko kotijo, dajo otrobe
in oves. Dvakrat na leto jih
obišče veterinar in doslej težav
z zdravjem jelenjadi niso imeli.
PRŠUT IN SALAME
SUŠIJO NA KRASU
Meso jelenjadi predelajo v
salame in pršut po posebnih
receptih in ga odpeljejo v
sušilnico v Kobjeglavi. Letos
tam sušijo 2 tisoč salam in 12
pršutov. Oboje je poslastica za
obiskovalce, predvsem za Ita-
lijane, ki so znani gurmani.
Gostje iz Rogaške in
Podčetrtka velikokrat pridejo
tudi k njim, posebej radi pa
Italijani združijo obisk igral-
nice tudi z večerjo pri Ježov-
nikovih. Zaradi velikega obi-
ska so se odločili, da bodo
uredili turistično kmetijo in
sprejemali goste. Prenočišč
zaenkrat še nimajo. Vinko pa
le namigne, da bodo naredili
apartmaje zunaj sedanje obv-
novljene hiše...
Toda to so načrti. Sedaj
čakajo, kako se bodo odločili
na občini Šmarje — ali jim
bodo priznali turistično kmeti-
jo ali pa bodo zahtevali, da se
registrirajo kot gostilna. Tudi
oni so spoznali, da zakonoda-
ja, ki odloča, kaj je turistična
kmetija in kaj gostilna, ni rav-
no naklonjena drugačnim
oblikam kmetovanja in turiz-
ma, kot so zinehanizirane in
kemizirane kmetije z velikimi
silosi in hlevi.
NAČRTI, UPI,
ZELJE...
Potem ko bodo uredili še
kuhinjo v novi stavbi, bodo.
pravi Vinko, preuredili nek-
danje hleve v apartmaje. Veli-
ki so tudi njihovi načrti o go-
jenju divjačine. Jelenom in
muHonom se bodo pridružili
še domači zajci in domače ku-
re. Širili bodo pridelavo in
prodajo šote. Pod farmo imajo
dve veliki hali, v katerih
ustvarjajo primerno mešanico
za šoto, to pa prodajajao po
vsej Sloveniji in pred kratkim
so zanjo uredili poseben plato.
Tudi kulinarični načrti so veli-
ki. Vse bo domače in bio, Ani-
ca pa že zbira najrazličnejše
recepte jedi iz divjačine in
šampinjonov.
Vinko nam je pripovedoval
tudi o tem, da bi lahko veliko
več naredili, če bi v začetku
kdaj dobili tudi kaj pomoči za
razvoj kmetijstva. So na de-
mografsko ogroženem ob-
močju, kmetija leži na nekoč
plazovitih hribih. Toda dobili
Jeleni se obiskovalcem plaho približajo, ko jih Anica privabi s
koruznimi storži.
niso niti nepovratnih sredstev
niti kredita za razvoj. Kot da
kmetijski pospeševalci in
občinski možje ne morejo do-
jeti, da kmetijstvo niso samo
koruzne njive, govedoreja in
svinjereja...
Toda morda so ravno zato
tako trmasti in uspešni. Mor-
da ima ravno zaradi tega, ker
jim nihče ničesar ni podaril,
človek pri njih občutek, da jim
vse, česar se lotijo, uspeva.
Da bodo vse načrte tudi ure-
sničili in bodo tudi zaradi pri-
jetnega vzdušja in sproščeno-
sti, ki vlada pri njih, ljudje še
leta in leta radi hodili gledat
njihove jelene in košute, kupo-
vat šampinjone in kompost.
Darja Lukman
Anico in Vinka smo fotografirali pred vinogradom. Ni ga veli-
ko, a je Vinkovo največje veselje.
Dvorišče Ježovnikove domačije, ki bo kmalu postala turistična
kmetija.
Pri Žigru
ponovno
pečejo
V novoletni številki
Tednika smo objavili
pogovor z ormoškim
slaščičarjem Žigrovim
Jakcem. Takrat je po-
vedal, da /aradi bolezni
in odhoda v pokoj zapi-
ra svojo slaščičarno —
svojevrstno ormoško
znamenitost.
Pred meseci pa so pričeli ob-
novo hiše in od nedavnega lah-
ko nad vrati preberemo: Slašči-
čarna Jake C Žiger, spodaj pa
manjši napis Majda Lukaček.
Minulo sredo so se vrata slašči-
čarne končno odprla.
Začetek je skromen, pravi
Majda Lukaček, po poklicu
živilska tehnica, ki je prevzela
Zigrovo slaščičarno. Obnoviti
so morali prodajni prostor, de-
lavnico in pomivalnico. Miz v
prodajnem prostoru trenutno še
ni, ker morajo urediti sanitarije.
Pecivo pečejo po starih Zigro-
vih receptih; slakokuscem so na
voljo razne torte, rolade, krem-
ne in penaste rezine, in kot je
povedala Anica Mir, ki pomaga
novi slaščičarki, ljudje ponovno
sprašujejo po odličnem drob-
nem pecivu, ki so ga bili vajeni
kupovati pri Žigru.
Na odprto slaščičarno je po-
nosen tudi Žigrov Jakec in ne
zamudi dneva, da ne obi.šče
svoje nekdanje slaščičarne.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Hiša je obnovljena po starem, samo vhod so obrnili.
TRadlo Nokg y Caiik^
v mestnem jedru je vse več
zasebnih lokalov, ki delajo me-
sto privlačno. V Cankarjevi 9 (v
neposredni bližini bistroja Mara-
ton) je že nekaj časa odprta pro-
dajalna Radio Noko podjetja
Noko s sedežem na Spodnji Haj-
dini 80. To je bil prvi lokal v
Ptuju, oddan na osnovi natečaja.
V trgovini so naprodaj po
ugodnih cenah elektronski apa-
rati in rezervni deli. Tako lahko
izbirate med televizorji, vidco-
rekorderji, kasetofoni, radii—
budilkami in drugimi izdelki.
Na zalogi imajo tudi baterije,
žarnice, plošče, kasete, clektro-
material in drobno orodje. V
okviru konsignacijske prodaje
boste v Radio Noku kupili
uvožene plinske gorilnike. Za
tiste, ki se še zmeraj niso ostre-
sli strahu pred plinom, prodaja-
jo alarme za plin in tovrstne na-
prave za varovanje stanovanj in
drugih objektov. Čeprav trgovi-
na še nima telefona, je bogato
Foto: JB
založena s telefonskimi aparati
vseh vrst po zelo ugodnih ce-
nah. Na Cankarjevi 9 bodo
prišli na svoj račun tudi glasbe-
niki: v komisijski prodaji imajo
glasbene instrumente.
Podjetje Noko jc registrira-
no za več dejavnosti, poleg
trgovine tudi za storitve —
servis in vzdrževanje elek-
tronskih aparatov. Direktor
podjetja Branko Novak pravi,
da si prizadeva, da bi bila
trgovina čimbolj založena in
da bi bile cene ugodne. Poleg
tega se bo trudil, da bi v trgo-
vini ljudje dobili vse, kar bo-
do potrebovali, ko se bo me-
sto oskrbovalo s plinom.
MG
PREJELI smo.*.
Slovenski in hrvaški
upokojenci na skupnem izletu
(Odgovor g. Krošlju)
v Tedniku je bil 23. julija ob-
javljen prispevek g. Krošlja
Kartuzija Pleterje ni turistični
objekt kot odgovor na moj pri-
spevek o izletu upokojencev iz
Zavrča, ki so si zastavili v pro-
gram izleta, da si bodo med
drugim ogledali kartuzijanski
samostan v Pleterju. Tedaj sem
zapisal, da so upokojenci lahko
plačali le vstopnino, samostana
pa si niso mogli ogledati. Naj
takoj zapišem, da so kartuzijan-
ci upokojencem plačano vstopi-
no že vrnili.
G. Krošelj je temeljito poja-
snil, zakaj si upokojenci niso
mogli ogledati samostanskih
prostorov. Kot kaže, je bil med
završkimi upokojenci in kartu-
zijanci nekakšen nesporazum,
kar navaja tudi g. Krošelj, kajti
upokojenci so se pogovarjali le
po telefonu ter jim je bilo oblju-
bljeno, da si bodo samostan lah-
ko ogledali. Resnica je, da si
vsak lahko ogleda samostan le
od zunaj, gre še v zunanjo cer-
kvico, ne more pa si ogledati
notranjosti. V času našega obi-
ska je žal bila zapra tudi trgovi-
nica, kjer prodajajo žganje in
spominke.
Upokojenci so bili prepričani,
da si bodo notranjost prostorov
lahko ogledali, uslužbenec samo-
stana, ki je po telefonu kontaktiral
z vodjem izleta, pa je mislil dru-
gače. Škoda, da niso upokojenci
naslovili posebnega pisma na kar-
tuzijanski samostan in bi bili tako
v odgovoru seznanjeni, da po nji-
hovem redu ni mogoč vstop v sa-
mostanske prostore. Morda je bila
napaka tudi pri odgovornem za
slik z obskovalci, ki je vodji izleta
ob vprašanjih, kdaj da si bodo pro-
store lahko ogledali, vedno dejal,
da pride, pa ni bilo nikogar, da bi
izletnikom vsaj pojasnil, da obiski
niso dovoljeni, če je že bil po tele-
fonu nesporazum, franjo Hovnik
y HEDEUO OB 10.URS NA RADIU PTUJ
ORFEJČEK
Orfejčkove stopničke (predlog za avgust):
1. NA HOMCU - Stoparji
2. ZALJUBLJENI GASILEC - Štajerskih sedem
3. NEDELJSKA MAŠA - Prerod
4. MI MEJAŠI SMO PAJDAŠI - CIK
5. KELNARCA - Bratje iz Oplotnice
6. PRAZNIK MUZIKANTOV - Lipa
7. NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - Brane Klavžar
8. PRAZNIK DOMAČE GLASBE - Šaleški fantje
9. NA PLES - Nagelj
10. VRNI SE - Franci Zeme
11. 2V12GAM SI VESELO PESMICO - Vili Petrič
12. ŠPARAJE - Fantje treh dolin
POKROVITEU ODDAJE:
Mercator Izbira Panonija Ptuj.
NAGRADO pokrovitelja prejšnje oddaje (Rimljan) prejme:
Franci Simonič, Seronova 16, Ptuj.
Gla.sovnice pošiljajte na naslov: Radio—Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke.
TEDNIK
6. AVGUST 1992!
FRANCU VESELICU V SLOVO
V nedeljo, 19. julija, smo se na pokopališču v Markovcih poslovili od
Franca Veselica iz Borovcev.
Pokojni Franc se je rodil 26. 11. 1941 v kmečki družini v Borovcih
kot prvorojenec. Imel je brata in sestro. Živeli so oh bolni materi in la
se je trudila zanje, kolikor je le mogla, a so jo naposled v rani mladosti
izgubili.
Franc Je začel gradili v takratnih težkih časih nov dom, pa ga je pu-
stil sestri in se poročil nedaleč od svojega doma. '/. ženo so se Jima štirje
otroci — trije sinovi in hči.
Franc je delal v Agisu 25 let kot kontrolor, dokler ni^zbolel in so ga
in validsko upokojili.
Bil je dober človek, vsakemu je rad pomagal. Bil je član gasilskega
društva Borovci, kjer je bil predsednik in poveljnik. Z veseljem je opra-
vljal razna delu tudi v letalskem klubu Ptuj. Na markovskem pokopa-
lišču je opravil okrog 300 poslovilnih govorov, neštetokrat pa Je nesel
tudi slovensko zastavo na zadnjo pol svojih sokrajanov. Tokrat so jo
njemu nesli drugi.
Vsi, ki smo ga imeli radi, smo bili presenečeni nad njegovo nenadno
smrtjo. Množica, ki ga je spremljala na zadnji poti, je pokazala, da je
bil spoštovan. Pogrešali ga bomo sorodniki, prijatelji in znanci.
PREJEU SMO — PREJELI SMO — PREJEU SMO
Kako premostiti negostoijubnost
v iiotelu Mitra na Ptuju
Na razvalinah starega mestnega jedra na Ptuju je v
Prešernovi ulici zrastel pred kratkim hotel z imenom
Mitra. Na prvi pogled bi dejal, da sem navdušen nad
tem dosežkom, ki bo morda le dal misliti vePrnožem
Ptuja, da bo potrebno v bodoče veliko več truda po-
svetiti obiskovalcem znamenitosti Poetovie.
Marsikdo se sprašuje ob čitanju tega teksta, kaj
hočem povedati oz. zakaj tako dolgi uvod, ko pa je
vsem v okolici Ptuja to že vse znano. Opisal bom do-
godek ob vstopu v privatni hotel Mitra, ki ga v svo-
jem življenju še nisem nikjer doživel, čeprav sem
prepotoval že skoraj celo Evropo.
V ponedeljek, 20. julija 1992, okrog 22.30. ure sem
s prijateljem želel stopiti do recepcije hotela Mitra s
prošnjo za kratek telefonski klic na rob mesta Ptuja.
Pred vhodom sla stala dva farKa, eden je bil oblečen v
hotelirsko oblačilo, drugi pa kot normalen gosi hote-
la, in sta se pogovarjala. Ker dobiš ponavadi vse in-
formacije na recepciji bolela (ne glede na razred ho-
tela), sem strumno prestopil hotelski prag. Komaj
sem se dobro zavedal lega dejanja, sem za seboj za-
slišal oster glas: "Kam greš, ko pa je že zaprlo?" Ozrl
sem se in odgovoril: "Do receplorja, ker bi rad nekaj
prosil, poleg lega pa so bila vrata odpra." Sledile so
besede: Receplor sem jaz, zalo nimaš noter kaj hodi-
li!" Glas receplorja in njegove besede, ki mu ob obi-
sku hotela nikakor ne bi mogel prisodili, da jo lahko
na takem delovnem mestu, so me precej presenetile.
Počutil sem se kol lat, ki so ga ujeli pri njegovem de-
lu. Ker je bila moja prošnja v irenulku brez premisle-
ka zavrnjena, sem pač moral hotel zapustili. S prija-
teljem na pogled poznava lega "receplorja" z imenom
Frodi (morda je lo saino vzdevek - prosim, naj ne bo
jezen, da sem ga imenoval, ker je lo potrebno), zato
mu je prijatelj ob odhodu zabrusil še nekaj pikrih be-
sed, za katere se opravičujem, če so ga užalile. Mojo
neuresničeno željo so izpolnili v Rimljanu (Hvala!),
kjer sva spila še vsak po en juice. Ves čas sedanja in
klepetanja me je mikalo, da bi stopil do hotela še en-
krat. To sem tudi storil. Pogovor je stekel, vendar
sem naletel na naslednji neljubi dogodek, ki pa me je
iztiril mnogo bolj kot prejšnji. Prosil sem, ali lahko
g. Fredi pokliče šefa hotela g. Kaučiča, ker bi ga
želel nekaj vprašati. Brez zadržkov je to storil. Tako
smo pred vhodom hotela stali sedaj štirje. Zanimalo
me je namreč, kako se lahko v hotelu Mitra dogajajo
lako neljubi dogodki in kaj bi bilo, če bi prišel
vprašal za prenočišče. Sam g. Kaučič mi je rekel, da
prenočišča ne bi dobil, pa čeprav bi bil hotel prazen!
Ker so v baru hotela še bili gostje, sem hotel stopiti
za njim, da bi dobil kakšno pijačo, če bi blagovolil lo
storili. Ker iz lega ni bilo nič, sem odšel do omizja
pred Rimljanom.
Napotek za morebitne goste v hotelu Mitra:
Preden vstopile skozi vhodna vrata hotela, se trdno
prepričajte, da ni morda koga pred hotelom, saj je do-
bro vsakega v polmeru desetih metrov od vhoda
vprašali, kdo jc receplor oz. ali smele vstopili brez
vprašanja v notranjost hotela. Poleg lega pa pazite,
kako boste oblečeni, ker se vam lahko zgodi, da boste
kljub popolnoma praznemu hotelu ostali na cesti in
boste morali prespali na ulici, kjer pa ni izključeno,
da vas ne bo srečala policija. Laiki in hkrati gospodje
še vedno dajejo velik poudarek na zunanjost, ki pa je
lahko za vas usodna.        Lep pozdrav Ptujčanom!
Vili Muzek
Pismo Izvršnemu odboru Zveze združenj
borcev in udeležencev NOB Slovenije
Delegati in drugi udeleženci
skupščine Združenja borcev in
udeležencev narodnoosvobodilen-
ga boja občine Ptuj, zbrani 25. ju-
lija 1992, odločno protestiramo
proti nesmiselni in krvavi
državljanski vojni med narodi raz-
padle jugoslovanske države,
predvsem na tleh Bosne in Herce-
govine ter Hrvaške.
Velikosrbska agresija in kruli
zločini nad nedolžnim civilnim
prebivalstvom, ki presegajo zve-
rinslva, storjena po fašističnih
hordah v drugi svetovni vojni, za-
služijo najosirejšo obsodbo vsega
civliziranega sveta.
Borci in drugi udeleženci narod-
noosvobodilnega boja v ptujski
občini se pridružujemo protestom
in opozorilom izvršnega odbora
Zveze združenj borcev NOB Slo-
venije in drugih naprednih institu-
cij v Republiki Sloveniji zoper ne-
zaslišano morijo nedolžnih žrtev
lako zvanega etničnega čiščenja
nekaterih območij v Bosni in Her-
cegovini ter na Hrvaškem.
V Ptuju, 25. julija 1992
Delegati in udeleženci
skupščine ZB NOB PTUJ
r
60 let hajdinskih gasUcetJ^
Vi[ I 11 imfmiiflitfmii'11
(»asilsko društvo Hajdina sodi med starejša tovrstna
društva v občini Ptuj, saj so 19. julija letos praznovali 80-
letnieo svojega humanega delovanja. Osrednje slovesnosti,
ki je potekala na nogometnem igrišču na Spodnji Hajdini,
so se udeležili predstavniki skoraj vseh 62 društev iz OCJ/
Ptuj in številni gostje.
Po.sebej zanimiv je bil prikaz
gašenja z najstarejšo ročno briz-
galno, ki jo hajdinski gasilci
čuvajo v spomin na začetke
svojega društva. Sicer pa so v
minulim osmih desetletjih
počeli in doživeli veliko zani-
mivega, včasih tudi težkega;
vse skupaj pa so pridno zapiso-
vali v kroniko, ki jo je na slove-
snosti prebral tajnik društva
Ivan Ogrizek.
V kroniki je med drugim za-
pisano, da sta bili včasih naselji
Spodnja in Zgornja Hajdina
bolj strnjeni kot danes, hiše in
gospodarska poslopja pa so bili
v glavnem leseni in s slamo kri-
ti. In ker so poleg tega bili dim-
niki speljani zelo pomanjkljivo,
je pogosto prihajalo do požarov.
Vaščani so seveda gasili, vendar
so bili nemočni, saj so se z
ognjem spopadali z golimi ro-
kami in lesenimi vedri.
V gostilni Grahar na Spodnji
Hajdini so aprila leta 1912 pripra-
vili pogovor s predstavnikom pro-
stovoljnih požarnih bramb za
Spodnjo Štajersko dr.Bergmanom.
Ta jih je tako opogumil, da so ta-
koj izvolili 8-članski iniciativni
odbor za ustanovitev Požarne
hrambe na Hajdini. Sestavljali so
ga: trgovec Franc Školibcr, kovač
Janez Špoljar, gostilničar Janez
Grahar ter kmetje Anton Svenšek,
Janez Hostnik, Matevž Zupa«ič,
Franc Pintarič in Valentin Vogri-
nec.
Že naslednjo leto so zbrali pro-
stovoljne prispevke in avgusta leta
1913 kupili prvo prevozno briz-
galno na ročni pogon. Pred hišo
Jožeta Zupaniča so zgradili tudi
shrambo za gasilsko orodje. Vihra
prve svetovne vojne je potegnila
na fronto precej gasilcev. Tisti, ki
so se srečno vrnili, .so že leta 1919
ustanovili nov odbor in delo
društva nadaljevali. Kmalu so na-
bavili prvo motorno brizgalno ter
gasilski avtomobil, ki so ga upora-
bljali lako za prevoz gasilcev kot
za gasilsko opremo in orodje. Leta
1935 so zgradili stolp za sušenje
cevi. Poleg tega pa so našli še do-
volj časa za ustanovitev in delo-
vanje dramske skupine, ki se je
kmalu uveljavila.
Dela so imeli na pretek, letno so
pogasili v povprečju okoli 10
požarov. V drugi svetovni vojni je
nemška oblast uvedla svojo poli-
cijsko—-pcv/amo slu/bo. O delo-
vanju v vojnem času ni nobenih
zapisov. Septembra leta 1945 so
se spet zbrali. Na občnem zboru
so za poveljnika izvolili Mirka Va-
lanta. Dve leti pozneje (1947) so
ustanovili ženski gasilski vod, se-
stavljen iz devetih deklet; povelje-
val jim je Anton Brenkovič.
Leta 1953 sc je z gasilskega
stolpa prvič oglasila električna si-
rena, ki še danes deluje in kliče na
pomoč. Ustanovili so tudi pevsko
društvo, ki je delovalo vse do leta
1955.
V letu 1960 so pričeli akcijo za
gradnjo gasilskega doma. Za na-
kup zemljišča so zbrali denar s
proslovoljnirni prispevki in dvema
veselicama. Že leto zatem so spra-
vili dom ^od streho. Leta 1962 so
proslavili zlati jubilej — 50-letni-
co društva že v novem domu. Ta-
krat so nabavili novo vozilo —
avtobus, a so ga že leta 68 nado-
mestili z novejšim vozilom.
Med pomembnejše letnice sodi
tudi leto 1972, ko so proslavili 60-
Ictnico društva z razvitjem gasil-
skega prapora. Ker se je društvo
širilo, so naslednje leto s prosto-
voljnim delom in prispevki zgra-
dili prizidek k domu in s tem po-
večali gasilske prostore za 88 kva-
dratnih metrov. V letu 1975 so
ustanovili gasilsko desetino v
Dražencih, velik napredek pa so
dosegli leto pozneje, saj so kupili
5000-litrsko avtomobilsko cister-
no ter zgradili nove garaže.
Nove naloge in velik požarni
okoliš .so v letu 1983 narekovali
nakup novega vozila. V letu 1987
so na velikem slavju proslavili 75-
letnico društva, leta 1988 pa so
zaradi večje učinkovitosti alarmi-
ranja montirali še sireno na do-
mačiji Mlinaričevih na Zgornji
Hajdini.
Letos, ob 80-letnici, se lahko
pohvalijo s sodobnim in dovolj
prostornim gasilskim domom, v
katerem so štiri vozila. V društvu
je 56 gasilk in gasilcev, 40 pionir-
jev in 60 mladincev. OM
Na proslavi ob 80-letnici so najbolj zaslužnim gasilcem Izročili
državna in občinska gasilska odlikovanja.
Ob jubileju so pripravili svečan mimohod gasilskih desetin, v
katerem je sodelovalo okoli 450 uniformiranih gasilcev. Foto
M. Ozmec
FRANC
HDERŠEIC
TOPOVSKA KRMA
49. NADAUEVANJE
Odhitel sem v naše bivališče,
zbral nekaj ostankov kruha, sa-
lame in margarine in odhitel na-
zaj do bodeče žice. Medtem ko
sem podajal prineseno skozi
žico, se je tam nenadoma znašel
ukrajinski policist v črni unifor-
mi in na konju. Z bičem je začel
udrihati po ženskah in otrocih,
meni pa je še dokaj vljudno —
očitno jc pred uniformo nem-
škega vojaka imel rešpekt —
dejal, da je strogo prepovedano
tem ljudem karkoli dajati. Osta-
lo mi je v rokah še nekaj kosov
kruha, obstal sem, tudi policaj
je stal in me s konja nekako
zviška motril. Ko sem se obrnil,
je tudi on nadaljeval obhod ob
bodeči žici. Tedaj .sem na hitro
tiste kose kruha v velikem loku
zmetal čez žico. Odšel sem
trdno odločen, da popoldne po-
rinesem še več in bolje pripra-
vljeno, zavito v manjše omote.
Kure sem imel že razkosane,
voda za juho .se je v kotličku že
grela, ko so naenkrat "pridivja-
li" člani štaba domov. Takoj je
bilo treba v.se pobrati in pospra-
viti. Rusi so baje na nekem od-
seku prebili frontno črto in ta-
koj moramo v protinapad, torej
v pehotni spopad. V tem pa ni-
sem bil izvzet.
Z načrtovanim kosilom ni bi-
lo nič. 2e pripravljeno meso in
preostalo kurjo zalpco sem pre-
pustil ukrajinskim ženskam.
Prosil sem jih le, da na; nekaj
poskušajo spraviti onim čez
žico. Pa so mi prestrašeno zago-
tavljale, da tega ne bodo niti
posku.šale, saj bi jih stražarji ta-
koj "bum-bum!"
Celoten vodje bil v nekaj mi-
nutah pripravljen za odhod in
krenili smo prvi, saj smo tudi
bili prvi vod; sledili so ostali
trije vodi naše čete. Kako je bi-
lo z drugimi četami, ne vem,
najbrž so vozili po kaki drugi
poti.
Znašel sem se na čelu kolone
na motorju s prikolico, v kateri
je .sedel komandir voda in z dal-
jnogledom pazljivo motril po-
krajino pred nami. Po nekaj ki-
lometrih vožnje smo bili prak-
tično že na ozemlju brez gospo-
darja. Sedel sem na motorju, na
sedežu za voznikom, in .se to-
lažil, da bo za morebitne ruske
strelce henšel, ki je vozil tik za
nami, primernejša tarča kot pa
nizko motorno kolo. Enkrat so
nas preleteli šturmoviki, pa so
najbrž bili brez bomb in muni-
cije, saj so se vračali na svojo
stran, zato razen preplaha nismo
imeli nobenih nevšečnosti.
Pri zavijanju v desno v neko
dolino zaslišim neki čuden sik,
ki ga do tedaj še nisem poznal.
Voznik je motor brž obrnil v
kritje; od tam sem videl, da se
henšel z vzvratno vožnjo umika
za ovinek.
Pot je bilo treba nadaljevati
peš in iskati kritja pred krogla-
mi iz ruskih strojnic in pušk.
Vso dolino je obvladoval težek
mitraljez, ki je klokotal z viši-
ne, in prav ta nas je prvi "poz-
dravil", zadel prvo vozeči hen-
šel, vendar brez večje škode.
Bil jc lep sončen popoldan, le
veter je rahlo pripogibal vrhove
dreves in šumel v topolovem in
brezovem listju. Misel mi je ušla
v domači kraj, kjer morda prav
te dni trgajo grozdje in .se veseli-
jo, kjer morda prav tako piha ve-
ter in poganja klopotec. Prav re-
gljanje strojnic je bilo precej po-
dobno drdranju klopotcev, kadar
je močno vlekel zahodnik. Tisti
težki ruski mitraljez pa me je
spominjal na velik "Blažekov"
klopotec v soseski, ki je pregla-
sil v.se druge, ko je njegovih 8
kijev udarjalo po 6 metrov dolgi
javorovi deski.
Ob tem razmišljanju sem opa-
zil, da smo se že priplazili čez
nevarno območje in lahko smo
nadaljevali pot v normalni hoji.
Rusi so obvladovali višino, mi
pa smo bili v mrtvem kotu pod
to višino, na našo srečo pa Rusi
na tisti odsek še niso privlekli
težkega orožja.
Sledil je posvet pri komandirju
čete, razpored za napad s ciljem,
da z višine preženemo Ruse, in
V NEMŠKI
VOJSKI
začeli smo se previdno plaziti po
strmini proti višini. Naša skupina
"štaba" voda je imela nalogo one-
sposobiti prav tisti težki mitraljez.
Skupino je vodil namestnik ko-
mandirja, oborožen z brzostrelko.
Oba že omenjena Dunajčana sta
bila s strojnico, četrti član napa-
dalne skupine pa sem bil jaz z na-
vando puško in nekaj ročnimi gra-
natami.
Sonce jc že zahajalo, ko smo bi-
li tik pod vrhom, saj je bil tudi
začetek napada predviden ob
prvem mraku. Kaže, da ruski voja^
ki sploh ni.so slutili nevarnosti, saj
.so njihovi streli in rafali bili ena-
komerni, sproženi bolj iz navade
kot potrebe. Za tisti dan so nalogo
opravili, precej napredovali in se
usidrali na ugodnih položajih. Tu-
di mitraljez v grmovju lik pred na-
mi štirimi je od časa do časa neka-
ko zdolgočaseno zaklokotal...
Naenkrat pa je proti njemu zala-
jala brzostrelka, zaregljala strojni-
ca, zapokalo in zaregljalo je na celi
črti daleč tja v desno...
Po nekaj rafalih .smo prisluhnili,
vse je bilo tiho. Mitraljez jc že ob
prvem rafalu onemel, toda priča-
kovali smo ogenj iz pušk in brzo-
strelk, pa tudi kako ročno bombo,
vendar nič. Z namestnikom ko-
mandirja sva se previdno plazila
naprej, Dunajčana sta naju .ščitila
s strojnico. Prilazila sva se do ve-
likega mitraljeza, kakršnega do te-
daj še nisem videl. Nikjer nikogar.
Nedaleč vstran opaziva sivorjavi
kup; najprej sva mislila, da leži
tam skrčen vojak, toda kmalu ugo-
toviva, da so tisto le vreče, kakrš-
ne so imeli ruski vojaki namesto
nahrbtnikov.
Še nekaj časa previdno opazuje-
va, vendar se ni nikjer nič zganilo;
prasketanje pušk in regljanje stroj-
nic na desni nama je dalo vedeti,
da napad napreduje, nad nama pa
niti krogle niso več žvižgale. Te-
daj sta prišla tudi Dunajčana s
strojnico in lotili smo se vojnega
plena. Mitraljez so imeli ruski vo-
jaki nameščen na posebnem želez-
nem ogrodju s kovinskimi kolesi,
da so ga lahko vlekli ali potiskali,
saj je bil za nošnjo pretežak. V
mitraljezu jc še bila napol prazna
nabojnica s skoraj pcdenj dolgimi
naboji, premer krogle je bil 20
mm, prebojna moč krogle je bila
izredna, primerna tudi za boj proti
oklepnikom, slabo pa .se je pi.salo
vojaku, če ga je zadela. Odstranili
smo nabojnico, odklopili mitraljez
s tiste lafete in jo pognali po
strmini.
Nekoliko previdnejši smo bili
pri tisti prtljagi, če morda ne bi bi-
la v njej podtaknjena mina. Bilo je
menda 5 ali 6 vreč, ki so jih vojaki
enostavno odložili na kup v
manjšo kotanjo in imeli opravka z
mitralezom. Tisti naš nenadni na-
pad jih je preplašil in zmedel, da
so pobegnili na vrat na nos brez
mitraljeza in celo brez prtljage, le
puške in brzostrelke so odnesli s
sabo, ker tam nismo našli nobene,
prav tako ne sledi, da bi bil kateri
ranjen.
Vsi trije so se strastno vrgli na
"inventuro" vreč. Namestnik ko-
mandirja je iskal predvsem rdečo
zvezdo. Ta je namreč bila za vsa-
kega nemškega vojaka doma naj-
večja iroveja — znak, da je res
ujel ali ubil "rdečega komi.sarja".
Vendar nič takega ni bilo med ti-
sto prtljago, zato pa si je žepe na-
polnil z ameriškimi konzervami.
Dunajčana sta našla po eno polet-
no uniformo in si ju zbasala v tor-
bo. "Za spomin," je rekel geda-
liški igralec.
Meni so prepustili samo manjšo
vrečo. Zanimalo me je predvem,
kaj vse ruski vojaki nosijo s sabo.
Najprej sem izvlekel kolut, seveda
poln, za brzostrelko. Pobalinsko
sem ga skotalil po bregu navzdol.
Potem je bil precejšnji kos že v
razpadajoč papir zavite slanine, v
katero je bilo vtisnenih nekaj na-
bojev za brzostrelko. Z veseljem
se vtaknil v žep majhno rdečo
ameriško konzervo; kol sem poz-
neje ugotovil, je bilo v njej kon-
denzirano mleko. Potem je bila tu
oguljena vrečka z nekaj kosi slad-
korja v kockah, pribor za čiščenje
orožja, obleke in čevljev, kos mila
in pribor za britje. Od li.slega sem
zadržal zase kovinski brivski apa-
rat in prav tako kovinsko škatlico
za britvice z napisom "Moskva".
To bolj za spomin in z moralnim
opravičilom, da mi je brivski apa-
rat ukradel ukrajinski policaj.
Drugače pa nisem imel želje po
zbiranju vojnih "trofej", bilo pa je
to baje tudi nevarno. Če si po na-
ključju pri.šel v sovjetsko ujet-
ništvo in so pri tebi našli kak
predmet, ki je pripadal njihovemu
vojaku, navadno nisi preživel. Ta-
ke govorice so .se namreč širile
med nemškimi vojaki.
Potem sem moral naložiti na ra-
mo našo strojnico. Tisti močni ko-
vinar z Dunaja si je naložil na ra-
mo ruski mitraljez, ki sem ga jaz
komaj malo dvignil od tal, druga
dva sta bila obložena z drugo
prtljago in odšli smo nazaj v glo-
bel, v izhodiščno postojanko.
Dalje prihodnjič
NEKOČ IN DANES — 9
10 — NASVETI
6. AVGUST 1992 —
TEDNIK
Trgovsko, montažno in storitveno
podjetje MCK v Borovcih
Franc Janžekovič, lastnik druž-
be MCK s sedežem v Borovcih
64, je 25. julija odprl trgovino, v
kateri prodaja material za vodo-
vod in centralno kurjavo, ploščice
in drugo, kar je potrebno za opre-
mo kopalnic. Poleg prodaje zago-
tavljajo tudi montažo vodovodne-
ga in materiala za centralno kurja-
vo. S svojim kakovostnim delom
si je Franc Janžekovič pridobil tu-
di zaupanje mariborske Livarne,
za zdaj je edini v ptujski občini, ki
ima pooblaščeni servis za izdelke
Armal.
Trgovina je odprta vsak dan od
7,30 do 16. ure, ob sobotah pa od
7,30 do 13. ure. Na telefonsko šte-
vilko 795-450 ga lahko stranke
pokličejo tudi zunaj delovnega
časa. MG
Posnetek: JB
Piše: MIRKO
KOSTANJEVECi
■ Ziloilllijm
3. NADAUEVANJE
PREDSEDNIK,
UPRAVNI IN
NADZORNI ODBOR
ZADRUGE
O teh organih členi 26—29
ZZ vsebujejo: določbe, da je
predsednik upravnega odbora
po položaju predsednik zadru-
ge, da predstavlja in zastopa
zadrugo ter je dogovoren za
zakonitost njenega poslovan-
ja, če ta pooblastila niso pre-
nesena na direktorja: določbe
o sklicu in delu upravnega in
nadzornega odbora, od katerih
ena določa, da je, če zadružna
pravila ne določajo drugače,
upravni ali nadzorni odbor
sklepčen, če je na seji nav-
zočih več kot polovica odbor-
nikov, sklep pa sprejet, če je
zanj glasovala več kot polovi-
ca navzočih odbornikov. Ob
enaki razdelitvi glasov se šte-
je, da o vprašanju ni bilo
odločeno, razen če zadružna
pravila določajo, da je v
takšnem primeru sprejet pre-
dlog, za katerega je glasoval
predsednik; določbe, da mora
nadzorni odbor sam nemudo-
ma sklicati občni zbor, če zah-
tevajo to koristi zadruge, zla-
sti pa če ugotovi hujše nepra-
vilnosti pri delu in poslovanju
zadruge ali hujše kršitve zako-
na, zadružnih pravil oziroma
sklepov občnega zbora.
DIREKTOR
ZADRUGE
Njegovo delovno področje
in položaj opredeljujejo za-
kon, pravila in pooblastila, ki
jih prenesea nanj občni zbor
in upravni odbor oz. predsed-
nik zadruge, če ta nima uprav-
nega odbora (glej 30. čl. ZZ).
O ODGOVORNOSTI,
ODPOKLICU,
ODSTAVITVI,
ZAČASNEM
IMENOVANJU
členi 31 — 33 ZZ vsebujejo:
določbe, da član oz. predstavnik
v zadevah, v katerih je prizadet,
ne more glasovati; določbe, da
predsednik zadruge, drugi člani
nadzornega ali upravnega ter di-
rektor na občnem zboru ne sme-
jo glasovati o sprejemu letnega
obračuna ter uporabi presežka
ali poravnavi izgube; določbe,
da člani, ki še niso pravomočno
izključeni, oz. tisti člani, ki še
niso izpolnili dospele obvezno-
sti iz prevzetega deleža, ne mo-
rejo glasovati, če tako določajo
zadružna pravila; določbe, da
predsednik zadruge, član uprav-
nega ali nadzornega odbora oz.
preglednik in direktor odgovar-
jajo za škodo, povzročeno za-
drugi, razen če dokažejo, da so
ravnali skladno s svojimi
dolžnostmi in jim ni mogoče
očitati malomarnosti glede od-
vrnitve škode, za njeno povrni-
tev pa se proti njim lahko vloži
tožba, če tako odloči zbor, ki pa
jih lahko tudi oprosti odgovor-
nosti in sploh ne vloži tožbe;
določbe o odpoklicu člana
upravnega ali nadzornega odbo-
ra, pa tudi direktorja; določbe,
da upravni odbor ne more iz-
ključiti člana nadzornega odbo-
ra, temveč to lahko stori le
občni zbor; določbe, da nadzor-
ni odbor, če tako predvidevajo
zadružna pravila, lahko odstavi
člana upravnega odbora, direk-
torja in delavce s posebnimi
pooblastili in dogovornostmi,
če zaradi hujših kršitev njihovih
obveznosti preti zadrugi večja
škoda. V takem primeru mora
nadzorni odbor nemudoma skli-
cati občni zbor in mu poročati o
ugotovljenih nepravilnostih, do
odločitve občnega zbora pa sam
imenuje začasne člane upravne-
ga odbora, vršilca dolžnosti di-
rektorja oz. delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi.
DELEŽI
Važen vir zadružnega pre-
moženja so deleži članov. ZZ
določa, da mora vsak član vpi-
sati in plačati najmanj en ob-
vezni delež, katerega višino do-
ločajo zadružna pravila in kate-
rega denarna vrednost je za vse
člane enaka, če zadružna pravi-
la ne določajo drugače. Kot sem
prebral v Tedniku št. 23/92,
znaša v Perutninski zadrugi v
Ptuju obvezni članski delež to-
larsko protivrednost 500 nem-
ških mark za člana, ki ima do
10.000 piščancev, za vsakih na-
daljnjih 10.000 piščancev pa se
delež poveča za enak znesek.
Pod pogoji, ki jih določajo
zadružna pravila, lahko člani
vpisujejo in plačujejo prosto-
voljne deleže. Če zadružna pra-
vila dopuščajo, lahko člani na-
mesto v denarnem znesku pla-
čajo deleže v stvari ali material-
ni pravici (npr pravici do izko-
riščanja zemljišča), pri čemer
pa član obdrži lastninsko pravi-
co. Denarno vrednost denarnega
deleža oceni upravni odbor oz.
drugi v zadružnih pravilih do-
ločen organ s pomočjo strokov-
njakov. Način in roki vplačila
deležev so določeni v zadružnih
pravilih, ki lahko tudi določajo,
da se del deleža vplača iz dela
presežka, ki pripada članu po
sprejetih letnih obračunih. De-
leži se valorizirajo v skladu z
zadružnimi pravili oz. s sklepi
občnega zbora. Član, ki ne
vpača deleža v roku, določenem
z zadružnimi pravli, dolguje za-
drugi tudi zakonite zamudne
obresti.
V primeru, ko je zaradi prene-
hanja članstva potrebno vrniti
delež, se ta vme nekdanjemu
članu oz. njegovim univerzal-
nim pravnim nalsenikom šele
po enem letu od izteka poslovne
leta, v katerem je članu prene-
halo članstvo.
ODGOVORNOST
ZA OBVEZNOSTI
ZADRUGE
Za svoje obveznosti odgovar-
ja zadruga z vsem svojim pre-
moženjem, med katerega je šteti
tudi že vplačane deleže. Če je
nad zadrugo uveden stečaj, se
morebitni primanjkljaj najprej
poravna z izterjavo neplačanih
deležev. Če tudi izterjani deleži
ne zadostujejo za popolno pla-
čilo upnikov, odgovarjajo za
primanjkljaj vsi člani po enakih
delih, če zadružna pravila ne
določajo drugače. Odgovarjajo
pa tudi prejšnji člani oz. njihovi
univerzalni pravni nasledniki,
in to še eno leto po izteku po-
slovnega leta, v katerem jim je
članstvo prenehalo.
Zanimiva je določba, da sklep
občnega zbora zadruge o zni-
žanju obveznosti članov glede
vpisa deležev ali omejitve od-
govornosti za obveznosti zadru-
ge začne učinkovati šele eno le-
to po vpisu sprememb za-
družnih pravil v sodni register.
Nadaljevanje prihodnjič
BRALCI SPRAŠUJETE
ZAKAJ PLAČUJEMO TAKO VISOKE
OBRESTI
Naš bralec A. G. plačuje zase (pred kratkim je plačeval še
za sina) kmečko zavarovanje. Plačuje razmeroma točno na
določeni datum, kar pomeni, da zamudi le dva do tri dni.
Kljub temu so mu izračunali — po njegovem mnenju —
prevelike obresti. Tako je dobil na znesek 8.647 SIT za trid-
nevno zamudo 316,20 SIT obresti. Tudi maja je plačal po
njegovem nenavadno visok znesek obresti, okoli 3.500 SIT
za čas od novega leta do maja. Občinske uslužbenke so ga
sicer zelo prijazno sprejele in mu dale vse računalniške izpi-
ske, vendar mu, kot pravi, niso vedele natančno povedati,
zakaj tolikšni zneski. Prosi, da mu nekdo "bolj po kmečko"
razloži, zakaj so obresti tako velike.
Ker se nad obrestmi pritožuje tudi več obrtnikov in najbrž zanima
to vprašanje vse bralce, ki poslujejo s položnicami — in zamujajo z
roki plačila, smo prosili na dipl. organizatorja dela Stanislava Zav-
ca, vodjo ptujske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, da
čim bolj enostavno odgovori:
"Zamudne obresti za nepravočasno plačane davke in prispevke se
obračunavajo na podlagi Zakona o dohodnini (109. člen —
prečiščeno besedilo). Način in stopnje obresti predpisuje vlada RS
in so od 28. 3. 7992 določene z Zakonom o obrestni meri zamudnih
obresti (Uradni Ust RS št. 14/92). Način obračuna je konformni z
obrestno mero, ki upošteva rast cen na drobno v preteklem mesecu,
preračunano na letno raven, in z realno letno zamudno obrestno me-
ro 30 odstotkov. Konformni izračun pomeni, da obresti izračunava-
mo za vsak dan zamude in jih prištejemo h glavnici (skupnemu dol-
gu). Če stno zamudili s plačilom in smo poravnali samo znesek, ki je
izpisan na položnici, se najprej poravnajo obresti in šele nato glav-
nica (313. člen Zakona o obligacijah). To pomeni, da zamudne obre-
sti tečejo še naprej od dela glavnice, te pa ne bi, če bi na dan plačila
poravnali celotni dolg, to je glavnico in zamudne obresti.
Letna obrestna mera v juliju je bila 155,78 odstotkov ali 8,28 odstot-
kov za 31 dni zamude ali približno 0,26 od.stotkov na dan zamude.
Pri občanu je razvidno, da izvira dolg iz preteklega leta. Obresti so
bile v začetku leta dosti višje (1,2 odstotka na dan, v decembru leta
1991 pa celo 2,2 odstotka), in ker je občan plačeval samo tekoče ob-
veznosti, pa še te z zamudo, ni nikoli v celoti poravnal dolga."
Če smo v uredništvu pravilno razumeli odgovor, ne ho
občan, ki je plačilo samo enkrat zamudil, nikoli mogel porav-
nati vsega dolga, če ho plačeval, kolikor piše na njegovi po-
ložnici. Je torej potrebno plačati nekoliko več, kot je znesek
na položnici? Koliko več? Kaj pa, če bo preveč? 2
TEDNIK ISCE ODGOVOR
Krvodajalci
Labod-Delta, Ptuj, 21. ju-
lija: Ema Furek, Skorba 18;
Marija Emeršič, Veliki Vrh
50; Zdenka Juriševič, Apače
176; Greta Papež, Zlatoličje
8; Marija Zajko, Pobrežje
86; Ivanka Ivanuša, Panon-
ska 2, Ptuj; Ivanka Muraj,
Ivanjci 2; Olga Zemljarič,
Cirkulane 29; Klavdija Bela,
Spuhlja 92; Vanja Žemljic,
Nova vas 27, Ptuj; Zdenka
Druzovič, Ul. 25. maja 17,
Ptuj; Majda Rimele, Murši-
čeva 10/a, Ptuj; Marija
Stumpf, Trubarjeva 9, Ptuj;
Irena Žemljic, Bresnica 58;
Marija Zorčič, Mestni Vrh
58/a.
Agis Ptuj, 23. julija: Stan-
ko Gašparič, Maistrova 52,
Ptuj; Angela Čeh, Sp. Velo-
vlek 45; Lovrenc Kostanje-
vec, Kuharjeva 7, Ptuj; Franc
Murko, Pobrežje 113; Mar-
jan Veršič, Selška c. 39; Jože
Kokot, Mezgovci 61/b; Bran-
ko Kostanjevec, Trstenjako-
va 7, Ptuj; Miran Bezjak, Ki-
car 42; Stanko Vajskopf,
Majšperk 26; Suzana Letonja,
Ciril-Metodov dr6, Ptuj; Mar-
jan Zemljak, Pobrežje 108;
Slavko Mar, Strelci 13/a; Jeli-
ca Divjak, Grlinci 10; Janko
Meško, Mihovce 14/b; Franc
Karo, Janežovci 14.
Posamezniki, 21. in 23.
julija: Silvo Potočnik, Žetale
5 l/a; Marjan Peteršič, Dor-
nava 85/b; Milan Slavinec,
Strma ul. 11, Ptuj; Janko Ko-
drič, Bukovci 92/a; Danilo
Vidovič, Selška 52, Ptuj;
Janko Prelog, Cirkulane
25/b; Franc Kozel, Podlehnik
5/f; Janez Janžel, Zabovci
11; Klavdijo Pilko,
Tomšičeva 50, Slovenska Bi-
strica; Vladimir Zunkovič,
Gerečja vas 4l/a; Janko Mur-
ko, Rabelčja vas 17; Anton
Ciglar, Rimska ploščad 21,
Ptuj; Martin Meznarič, Mar-
kovci 67/c; Stanko Fridauer,
Lancova vas 67; Boštjan
Rab, Loče pri Poljčanah 16;
Miran Babic, Tomšičeva 46,
Slovenska Bistrica; Jože Ci-
merlajt, Ul. Frana Kovača 1,
Maribor; Marjan Cizerl, Za-
gorje 10/a; Jože Verdenik,
Gerečja vas 9; Ivan Fin/gar,
1 li^cčka vas 8; Edvard Ani
hrož, Poljčane 14; Ivan Rola,
Selce 59- Albin Belšak, Ko-
račice 22; Drago Matajič,
Starše 76/1; Stojan Šprah,
Prešernova 32, Ptuj; Stojan
Koren, Starše 77.
Klicana, 21. julija: Jožica
Lovrenčič, Tibolci 23.
Klicani, 23. julija: Vili
Horvat, Kicar 52; Štefka Ar-
nuš, Orešje 115; Drago Sa-
kelšek, Ul. 25. maja 5, Ptuj;
Janez Horvat, Poljska 2,
Ptuj; Stanko Hriberšek, Haj-
doše 6/a; Alojz Kovačec,
Formin 4/a; Milan Amuš, Ar-
bajterjeva 8, Ptuj; Anton
Gregorec, Mestni Vrh 104/a;
Ivan Emeršič, Ul. 5. preko-
morske, Ptuj; Zdenka Pun-
gračič. Ulica 25. maja 15,
Ptuj; Venčeslav Kacijan, Tru-
barjeva 7, Ptuj; Marjan Bez-
jak, Grajena 51.
Dober den, po stori navodi. Kak vidite, nas je te mesec avgust
povohna, to pa tudi pomeni, da se nam je začela teta jesen pri-
hliiovati. V gorici se te prvi grozdeki mehčajo. Postavili smo klo-
potec, ki .škorce in druge drtovne škodljivce od grozdja pregoja.
Vete, jaz rad dobrega grozdeka pozohlen, .še boj jm mi šmekne pre-
vreti vinski sok, ki mora seveda hiti primerno ohlajeni na kletno
tetnperaturo. Vete, kak pravi stori pregovor: da na sveti nega nič
slabšega, kak so topla vina in mrzla vagina. Če slučajno keri moški
ne ve, kaj je tisto drugo za ena stvor, naj vproša za nasvet eno iz-
med žensk... Pregovor je {)ač pregovor in Jaz sen vam ga tak napi-
sa, kak je treba in kak se najhoj rima. Ce pa vidi keri brolec ali
brolka v tem prevejko pohujšanje v dolni Sentflorjanski, se mu glo-
boko opravičuvlem in oblublam, da bom drugič še kaj boj mastne-
ga napisa...
Da ne bi slučajno pozobil, vam moram vsem prebivalcom ptujske
občine povoščiti še 8. avgust — občinski praznik, ki bi ga radi eni
— običajno tisti, ki so med drugo svetovno vojno na strani okupa-
tora bili — pozabili in .spremenil v kakšni drugi svetek. Zgodovina
je pač zgodovina, pišejo jo Udje, eni belo, drugi črno, tretji pa
šekasto. Resnica pa je itak negi vmesna. Motijo se tisti, ki tnislijo,
da je resnica samo na eni strani, vsaka medalja me dve strani. Pre-
govor pa ob tem tudi provi, da medalje in krogle v nibeni vojski ne
zadenejo ta provih Udi... To so te store resnice kak mlode device...
Pa je kunec totega pisma, z Mico se gnes še vidla nisma. Na hi-
tro vam pošilam poljubček in pozdrav iz daljnega brega, na kerem
se moja Mica tak rada krega...
Te pa srečno in lepo se imejte do drugega tjedna. Vaš Lujzek.
V vrtu
v SADNIH VRTOVIH med
drugimi sadnimi vrstami gojimo
tudi višnje. Po rastnih pogojih
in vzgoji je njihovo pridelovan-
je skromnejše od češenj, po hra-
nilni vrednosti pa so bogatejše.
Višnja je po okusu prvi hip bolj
kiselkasta od češnje, ker vsebu-
je manj sladkorja, toda več
askorbinske kisline, ta pa je v
prehrani izredno pomembna. V
višnjevem soku so tudi nekatere
druge naravne kemične snovi,
kot so tanin, pektin in beljako-
vine, ki jih češnje ne vsebujejo.
Sicer pa ni namen tt)krat go-
voriti o prehrambni vrednosti
visenj, temveč o njihovi negi po
obiranju. Višnjeve plodove smo
v drugi plovici julija obrali, ta-
koj potem pa se moramo posve-
titi negi dreves. Višnje ogroža
zelo razširjena glivična bolezen
listna pegavost. Listje, zaradi
številnih čmorjavih peg izgubi
listno zelenilo in kmalu odpade.
Čestokrat so drevesa že avgu-
sta, ko bi se morala dogajati di-
ferenciacija cvetnega nastavka,
popolnoma gola, brez listja. Če
pege na listih opazimo, jih ne
moremo več odpraviti, lahko pa
preprečimo njihovo širjenje.
Škropimo z delanom, captanom
ali dithanom v 0,25-odstotni
koncentraciji, škropivu pa je
priporočljivo dodati kakšno li-
stno gnojilo. Škropimo vsakih
10 do 14 dni, dokler listje ne
prične zoreti. Oktobra ob začet-
ku in novembra ob koncu odpa-
danja listja drevesa temeljito
poškropimo s kupropinom ali
podobnim bakrenim pripravkom
v 0,50- do 0,75-odstotni kon-
centraciji.
Pri višnjah takoj po obiranju
opravimo poletno rez, pri čemer
smo pozorni, na kakšni vrsti le-
sa posamezne sorte rodijo. Pri
tistih, ki rodijo na kratkih rod-
nih kiticah, lahko poganjke
krajšamo, pri čemer vzpodbuja-
mo rast, če pa rode na dolgih
vejah ali celo upognjenih vejah,
ki so podobne vejam vrbe žaluj-
ke, pa poganjke le redčimo, ker
jih tako vzpodbujamo k večji
rodovitnosti.
V OKRASNEM VRTU je
obdobje najbolj intenzivne rasti
minilo. Eno- in dvoletnice
počasneje rastejo, vendar še do-
volj bujno cvetijo, če so primer-
no in pravočasno negovane.
Redno jih plevemo in zatiramo
plevel, skrbimo, da se preveč ne
razmnožijo razni škodljivci, v
sušnih obdobjih pa jih po potre-
bi tudi zalijemo. Polivanja s
hladno vodo rastline ne prene-
sejo. Zalivamo le s postano vo-
do, poredkoma, toda takrat obil-
neje. Po zalivanju se zemlja za-
skorji, zato jo plitvo prerahlja-
mo.
Vrtnice vseh vrst nas s svojim
žlahtnim cvetjem že dva meseca
navdušujejo in tako bo še vse
do pozne jeseni, če jih bomo
dobro negovali. Obnavljanje
cvetnega nastavka pri njih je
odvisno od njihovega zdrav-
stvenega stanja, prehranjenosti,
prevsem pa pravilne rezi med
cvetenjem.' Cvetne vejice za
šopke režemo zmeraj do prvega
rastnega ali cvetnega popka, če
pa cvetja ne režemo svežega za
šopke, pa po cvetenju odcvetele
poganjke odrežemo do prvega
rastnega popka. S tako redno
rezjo spodbujamo novo rast in
tvorbo cvetnega nastavka.
V ZELENJAVNEM VRTU v
vročih poletnih dneh še bolj
skrbimo, da bodo imeli mladi
posevki in doraščajoče vrtnine
kar najbolj ugodne razmere za
rast. Dati jim moramo dovolj
prostora, vode, hrane in zraka,
poleg tega pa varovati pred bo-
leznimi, škodljivci in pleveli.
Vrtninam, ki jih gojimo iz sa-
dik, že ob saditvi zagotovimo
potrebno razdaljo, neposredno
sejane pa redčimo, in to čim-
prej, ko so rastline še majhne,
vendar prvič le toliko, da je
vsaka sama, šele pozneje, ko so
rastline večje in se ne bojimo,
da bi propadle, jih redčimo na
dokončno gostoto. Za uspešno
pridelovanje endivije je takšno
ravnaje s posevkom pomembno.
«^ «1n
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi Usta,
od 6. do 8. avgusta, zaradi ko-
renine od 1. do 5. ter 12. in 13.
avgusta, zaradi plodov od 9. do
II. avgusta ter ra.stUne zaradi
cveta in zdravilna zelišča 5. in
6. ter 14. in 15. avgusta.
Miran Glušič. ing. agr.
Sladkorni bolniici bodo
obisicali Posotelje
Ptujsko društvo sladkornih bolnikov tudi poleti ne miru-
je. Junija se je v Rogaški Slatini udeležilo uspešnega
srečanja ob prvem dnevu sladkorne bolezni v Sloveniji, av-
gustovske aktivnosti pa bodo posvetili družabni in izlet-
niški dejavnosti.
22. avgusta bodo organizirali izlet v Posotelje. Potovali bo-
do skozi Zetale, Rogatec, Rogaško Slatino in se za dlje časa
ustavili v Podčetrtku. Ogledali si bodo tudi prvo slovensko in
najstarejšo evropsko lekarno v Olimju. Kosilo bodo imeli na
eni bližnjih turističnih kmetij.
Cena prevoza je 380 tolarjev. Prijave sprejemajo v društve-
ni pisarni v Dravski ulici 12. in 19. avgusta od 9. do 11. ure, v
diabetološkem dispanzerju pa vsak dan. MG
TEDNIK
— 6. AVGUST 1992:
ŠPORT — 11
NAMIZNI TENli
Strašek odličen na evropskem
prvenstvu v Topolčanyh
član namiznoteniškega kluba
Petovia iz Ptuja Vrh Strašek je
sodeloval na eropskem prvenstvu
v namiznem tenisu za kacletke,
kadete, mladinke in mladince.
Prvenstvo je potekalo od 9. do 20.
julija v Topolčanyh (CSFR). Na-
stopili so igralci in igralke iz 36
držav, med njimi tudi prvič iz Slo-
venije.
Kol novinci so reprezentanti
Slovenije tako ekipno kot posa-
mezno imeli zelo težke skupine in
razpored. Kljub neugodnemu žre-
bu pa sla uspela kadeta Kralj (No-
vo mesto) in Plujčan Strašek. Oba
sta se po odličnih igrah prebila v
tretje kolo. Tu je bil za Slraška po-
novno usoden nemški reprezentant
Aschenheimer (na EP je osvojil
bronasto medaljo). Ta igralec ga je
premagal tudi v Ljubljani na 1.
mednarodnem prvenstvu Sloveni-
je. Sicer pa je nemški reprezentant
tudi bolj izkušen, saj je letos igral
že na šestih mednarodnih prven-
stvih, Urh pa samo na enem, in še
to doma v Ljubljani, lako da nima
niti mednarodnih izkušenj. Tek-
movalo je 120 kadetov, Urh pa se
je uvrstil med 16. in 32. mesto, to
je v prvo tretjino. Odličen uspeh
je dosegel v dvojicah z italijan-
skim reprezentantom, saj sla že
imela sel žogico za vstop med
osmerico. Tako sta zasedla 9. me-
sto v Evropi.
Kaj meni Urh o prvenstvu:
"To EP je bil moj najlepši trenu-
tek in krona igranja v kadetski
konkurenci. Z igrami sem zado-
voljen. Upam, da sla tudi moj tre-
ner in državni kapetan. Sanje, raz-
mišljanje in delo sem podredil
prodoru v reprezentanco Slovenije
in sedaj sem reprezentant. Ta sta-
tus želim obdržati tudi v mladin-
ski konkurenci, kjer pa v klubu ne
bom osamljen, saj je tu tudi mla-
dinska reprezentanika Petra Mla-
kar. Želim si, da bi še naprej do-
bro sodelovala s trenerjem Ivom
Pšajdom, saj je moj uspeh tudi
njegov uspeh, nikoli mi ni odrekel
dodatnega treninga."
In program za naprej?
"Po tednu dni počitka so na
vrsti kondicijske priprave, od 2.
do 9. avgusta vadba na Pohorju v
Planinki trikrat na dan, zalem pa
leden dni v Ptuju v športni dvorani
Mladika dvakrat na dan. Od 16. do
23. avgusta bodo republiške pri-
prave v Radovljici in za njimi spet
vadba v Ptuju. Sledil bo pričelek
šole in tekmovanj in zopet bo vsa-
Urh Strašek
ka tekma izziv, borba in dokazo-
vanje ter nabiranje točk.
Kaj meni Urhov tener Ivan
Pšajd:
"Urh je odličen učenec in dela-
vec. Prav je, da se zaveda, da bo
Trener Ivo Pšajd
moral še več delali. Mislim, da mu
nastop v reprezentanci ni stopil v
glavo in da je pripravljen na po-
novno garanje, saj bo le takšno
pojmovanje dalo dobre rezultate
in ne bo bojazni za reprezentančni
dres. V Topolanyh sem videl, daje
sposoben dobro igrati tudi proti
drugim evropskim igralcem. Za to
pa so potrebne tekme. Pričakuje,
da bomo državni kapetan in mi,
reprezentančni trenerji, fante po-
peljali še na več mednarodnih tek-
movanj." L.C.
ROVAL DARTS
Najboljši tokrat v Ptuju
v uspe.šni organizaciji športnega društva Pieado Ptuj m
gostitelja gostilne Cebek je v soboto, 25. julija, potekalo ^1
tekmovanje v Roya! Darts. Prijavljenih je bilo 64 lekmov.«!-
cev in tekmovalk. Drugič letos so igrali disciplino 301 M. Q|
(Masters out).Tekmovanje je bilo napeto in zanimivo, visok^;;
tretje mesto pa je osvoji! doslej najmlajši tekmovalec, 12-let-.
ni Peter .Matja.šie iz Mezgovcev.
Najboljši trije (od leve): Vlado Kurnik, Peter Matjašič in Silve-
ster Tomanič. Foto M K.
Uvrstitve: 1. Silvester Tomanič, Podvinci; 2. Vlado Kurnik, Podvinci;
3. Peter Matjašič, Mezgovci; 4. Roman Medik, Poljčane; 5. Ivan Mat-
jašič, Mezgovci; 6. Andrej Petek, Muretinci.
Po osmih tekmovanjih je pred I. državnim prvenstvom, ki bo v
Sežani 5. septembra, vrstni red: 1. Silvester Tomanič, Podvinci —
7508, 2. Miran Kurnik, Podvinci — 5028, 3. Vlado Kurnik, Podvinci —
3888, 4. Miran Nedog, Ptuj — 2688, 5. Igor Savski, Poljčane — 2680,
6./7. Milan Brlek, Hajdina, in Roman Medik, Poljčane — 2624, 8. Pri-
mož Šoškič, Maribor — 2464...
Nogornetni tijmir v Ptuju
Nogometni klub Drava bo la konec tedna iz-
vedel kakovosten turnir v velikem nogometu. V
goste so povabili Muro iz Murske Sobote ter
mariborski moštvi Maribor Branik in Želez-
ničar — vse člane prve državne lige. Turnir bo-
do začeli v soboto, 8. avgusta, ob 15.30 z otvo-
ritvijo in obuditvijo spomina na Kujku Pavalca.
Ob 16. uri bo začetek tekme Drava—Želez-
ničar, ob 18. pa tekme Mura—Maribor Branik.
V nedeljo bo ob 15.30 začetek tekme za tretje
meslo, ob 17.30 pa za prvo.
NK Drava pa pripravlja tudi dobrodelno tek-
nu». in sicer se bodo v sredo, 26. avgusta, v Ptu-
ju pomerili s Haškom (iradjanskim iz Zagreba.
Izkupiček tekme lM)do namenili dejavnosti Ka-
ritas.
FILIPOV NASTOP NA Oi
Le minuta in pet seliund
"Deja vu" bi lahko rekli po nasto-
pu (ki ga pa žal naša televizija ni
pokazala) Filipa Leščaka v Barcelo-
ni. Podobno, kot sc jc zgodilo pred
štirimi leti v Seulu, se je pripetilo
izkušenemu judoislu tudi tokrat. Ta-
krat mu je žreb v prvem kolu dodelil
svetovnega prvaka, Japonca Ukado,
tokrat svetovnega viceprvaka, Nizo-
zemca Spijkersa. Takrat je borbo iz-
gubil, takoj v naslednji borbi pa jc
izgubil tudi njegov nasprotnik, lako
da ni imel možnosti repasaža. Na-
tančno lako se je končal olimpijski
nastop tudi tokrat — po dobri minu-
ti je Nizozemcu uspel ippon in bor-
ba je bila končana, naslednji tekmec
pa jc premagal Nizozemca in Filip
Lescak ni imel vcc možnosti nadal-
jevati prvenstva. Milena
Evropsko prvenstvo v jadraliiem letenju
Kriva odsotnost
Za 6. evropsko prvenstvo v
jadralnem letenju v madžar-
skem mestu Bekcscsaba blizu
romunske meje, ki se je končalo
prejšnji četrtek, je bilo značilno
izjemno vroče vreme in veliko
odličnih pilotov. Udeležila sta
se ga tudi slovenska tekmoval-
ca, Ptujčan Igor Kolarič in
Leščan Boštjan Pristavec.
Pred samo štirimi leti sta letela
na Poljskem povsem enakovredno
z evropsko elito v jadranju in
osvojila 6. in 8. mesto, enako do-
bro z nekoliko slabšo končno
uvrstitvijo je Igor letel pred dve-
ma letoma na Finskem, letos pa se
je zaradi dveletne odsotnosti z
mednarodnega prizorišča končalo
EP za Igorja na 36. in za Boštjana
na 38. mestu med 45 piloti, ki so
tekmovali v standardnem razredu.
Zmagal je Poljak Kepka pred Itali-
janom Brigliadorijem.
Vodja in meteorolog slovenske
reprezentance Miran Ferlan je po-
vedal, da je bilo vreme neverjetno
spremenljivo in da jih je spremlja-
la    vrsta    nesrečnih    naključij.
Dolgoletni reprezentant Igor
Kolarič
čeprav je bilo prvenstvo dobro or-
ganizirano in je bila tudi naša eki-
pa dobro uigrana. Drugi piloti so v
teh dveh letih tekmovali še na sve-
tovnem prvenstvu v ZDA in leteli
tudi pozimi. McZ.
Ptujski
šahisti
izredno
aUtivni
člani Šahovskega društva
Ptuj .so v preteklih dneh na-
stopili na številnih domačih in
mednarodnih tekmovanjh in
do.segli dobre rezultate.
Prvi mednarodni krst je prestal
komaj 12-letni Jurij Cvitanič.
Kot državni prvak v svoji katego-
riji .se je udeležil svetovnega mla-
dinskega pokala in v izredno
močni konkurenci osvojil 4 točke.
To sicer ni bilo dovolj za visoko
uvrstitev, nabral pa si je precej no-
vih izkušenj.
Na mednarodnih turnirjih na
Madžarskem sta izredno uspešno
nastopila Simon Jerič in Rado
Brglez. Prvi je osvojil bal za med-
narodnega mojstra, drugi pa je bal
zgrešil za eno točko. Ob tem velja
omeniti, da je bila norma izredno
visoka, a je Rado kljub temu osvo-
jil odlično 2. mesto.
V Radovljici pa so na 2. mladin-
skem prvenstvu nastopili štirje
mladinci in mladinka. Najboljši
rezultat je z 8 mestom dosegla 12-
letna Helena Rižnar, ki je prvič
nastopila v tako močni konkuren-
ci. Pri mladincih se je najbolje
odrezal Gregor Podkrižnik, ki je
zbral 5,5 točk iz 11 partij in med
drugim remiziral s kasnejšim zma-
govalcem Riglerjem. Za 12-letne-
ga Jurija Cvitaniča je bila to pre-
močna konkurenca, več pa je bilo
pričakovati od MK Roberta
Roškarja in Matjaža Plajnška.
Prvi je imel po 4 kolih 3 točke,
drugi pa po 5 kolih 4. V nadalje-
vanju sta oba popustila in se s 5
oz. 5,5 točkami uvrstila od 15. do
20. mesta, kar je nmanj od
pričakovanega.
Prav v času, ko to poročamo,
nastopa Jurij Cvitanič na evrop-
skem mladinskem pokalu na Če-
škem; upajmo, da si je v doseda-
njih dveh močnih preizkušnjah na-
bral že nekaj dodatnega znanja in
da ga bo znal uspešno izkoristiti.
Silva Razlag
Četrt stoletja Športnega društva Gerepja vas
v športnem parku v Gercčji vasi je bih) minulo so-
boto, 1. avgusta, kljub neznosni vročini slovesno in
množično, saj so proslavili 25-letnico tamkaj.šnjcga
športnega dru.štva.
Nekaj po petnajstih so
se pomerili stari rivali
— veterani Skorbe in
Gerečje vasi. Srečanje
se je končalo neo
dločeno z 1:1. V drugi
tekmi sta se pomerili
enajsterici NK Zamuda
in avstrijskega Gnassa.
Zmagali so gostje iz Av
Sirije z 2:1. V osrednjem
nogometnem srečanju
})a sta se pomerili se
danji ekipi Gerečje vasi
in Maribora. Tudi ta
tekma se je končala
neodločeno, z reziilta
tom 0:0.
Kot je povedal sedanji
predsednik športnega
(Irtištva C^erečja vas Šle
fan Liikas, je najbolje or-
ganizirana sekcija nogo-
meta,   kjer   so   se   tudi
pričele p:)rve aktivnosti
pred dobrimi 25 leti.
Začeli so z igranjem no
gometa za domačimi
vrtovi in na dvoriščih,
nekoliko resneje nadalje-
vali na Kombina lovih
pašnikih za    "hrast-
jem", leta 1974 pa so
končno dobili v nporabo
del zemljišča na obronku
vasi, v začetku gozda.
Tam so si uredili veliko
travnato nogometno igri
šče ter pričeli redno vad-
bo. Leta 1985 so zgradili
in dali v uporabo društ
vene prostore in asfaltno
igrišče za košarko in ro-
komet. S pomočjo sred
stev samoprispevka ler
dohodka raznih priredi
lev so kupili še privatno
njivo in lako razširili
svoj kompleks v sedanji
športni park.
Za vse svoje pridobitve
so hvaležni vsem kraja-
nom Gerečje vasi. Števil-
ne akcije športnega dru-
štva pa so bile tako us-
pešne tudi po zaslugi
ustanovnih članov. Pred
vsem so se izkazali vodja
nogometne sekcije Karel
Svenšek, Janez Turnšek,
Darko Drevenšek, Stanko
Paveo in drugi.
M. Ozmec
Ob srebrnem jubileju so se pomerili stari rivali, veterani NK
Skorba in Gerečje vasi. Foto: M. Ozmec
Jutri nočni skoiii
\a letališču v Moškanjcih ho jutri tekmovanje za
ptujski pokal, ki bo vključeno v proslavitev praznika
občine Ptuj. Padalci bodo pričeli skakati že popol-
dan, okoli 21. ure pa se bodo pričeli tekmovalni
nočni skoku Ta nekoliko misleriozna padalska disci-
plina — vse namreč poteka v popolni temi, le po
drobnih lučkah, ki jih držijo padalci, lahko sprem-
ljamo njihovo premikanje skozi noč — privabi vedno
veliko število ljudi. Običajno so bili nočni skoki or-
ganizirani skupaj s skoki v podlehniško jezero, letos
pa bodo padalci naslednji dan skakali v ptujske to-
plice. Tam bo tudi pristajal helikopter TO, iz katere-
ga bodo skakali. Aerokluh Ptuj pričakuje, da se bo
tekmovanja udeležilo od 30 do 40 padalcev.      McZ
12 — TV SPORED
6. AVGUST 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
6. AVGUST 1992
ZA RAZVEDRILO — 13
14 — POSLOVNA SPOROČILA
6. AVGUST 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
— 6. AVGUST 1992
OGLASI IN OBJAVE — 15
Bo solidarnost rešila življenje
mlade Jožice?
Velikokrat slišimo, da zdravja ni mojjoee kupiti. Že res,
da ne, vendar jc bolni človek velikokrat močno odvisen
od denarja. Tudi enainlrideselletna Jožica VrabI i/. Bene-
dikta v Slovenskih goricah. Jožica bi morala na presadi-
tev ledvic v Avstrijo. Vse je odvisno od lega, ali bo imela
dovolj denarja, saj operacija stane okrog 50 tisoč mark.
Številka živo računa, kamor lahko na-
kažete prispevke za operacijo Jožice VrahI:
5tHriO—74:i-:i01t7. Darovani prispevek ho
ste laliktf prijavili kot davčno olajšavo.
Jožica in Jane/. Vrabl sta se
pred štirimi leti preselila v Be-
nedikt in si zgradila lep dom.
Vendar se za njegovimi zidovi
skrivajo bolečine. Prvega otro-
ka Jožica ni donosila. Nato se
jima je rodil Denis, ki ima da-
nes štiri leta. Seveda sta si mla-
da zakonca zaželela še enega
otroka, a je hčerkica kmalu po
porodu umrla.
Vendar s tem njune nesreče še
ni bilo konec. Kot da bi se ne-
sreča za vedno naselila v dom
mlade družine. Jožica pravi, da
se je začelo pred dvema letoma
z neznosnimi glavoboli. Vrstile
so se preiskave, zdravljenje in
nato diagnoza. Zdravniki so ji
povedali, da bo čez leto dni na
dializi. Še danes, ko je že deset
mesecev priključena na dializni
aparat, se s tem težko sprijazni.
Ne more si predstavljati da bo
odvisna od njega.
"Sedaj odhajam trikrafna te-
den na dializo v Maribor Ob
desetih zjutraj odhajam od do-
ma, vrnem se šele zvečer Na
dializni aparat sem priključena
od 5 do 6 ur Po petih urah ne-
premičnega ležanja sem čisto
izčrpana. Tudi psihično me
uniči, saj se mi prikradejo
mračne misli. Včasih sem že
čisto obupana, ne zmorem več.
Pa je za menoj komaj deset me-
secev dialize," potoži Jožica
Vrabl.
Jožičina sestrična dela kot
glavna medicinska sestra na kli-
niki v Avstriji. Od tam je prine-
sla dobre novice: v Avstriji že
opravljajo presaditev organov,
tudi če imata osebi različni
krvni skupini. Zdaj se pojavi
novi problem, denar, saj bi ope-
racija stala okrog 50 tisoč mark.
Njena družina toliko denarja ne
more zbrati.
Jožici so na pomoč kmalu pri-
skočili sokrajani. Milan Gum-
zar, tajnik krajevne skupnosti
Benedikt, o tem pripoveduje:
"Jožica se je vrnila z zdravljen-
ja. Ko sva se pogovarjala, sem
jo vprašal, kako se počuti.
Jožičin odgovor mi še dolgo ni
dal spati. Dejala je, da ne ve,
kako dolgo bo živela, in samo
upa, da bo njen sin Denis do-
volj velik in bo lažje razumel
njeno bolezen. Tuhtal sem, kaj
bi se dalo storiti, da bi ji poma-
gal. V okviru krajevne Demo-
kratske stranke smo nato zanjo
organizirali dobrodelni koncert.
Nastopili so Alfi Nipič, Štajer-
ski kvintet, Završki fantje in
trio Mercedes. Domačini so do
Foto: M. SI.
zadnjega kotička napolnili
vaško dvorano. Da akcija ne bi
prerasla v pridobivanje stran-
karskih in političnih pik, smo se
odločili, da jo nadaljujemo pod
okriljem krajevne skupnosti Be-
nedikt. Odprli smo poseben žiro
račun, na katerega prihaja denar
za operacijo, k sodelovanju smo
povabili zasebnike, podjetja,
župnijske urade..."
Ledvico bo Jožici darovala
njena mama Marija Škof.
Jožica, ki je njena najmlajša
hčerka, pove, da imata različni
krvni skupini. Ona ima krvno
skupino A, mama pa 0. V takih
primerih v naši državi še ne
opravljajo presaditve organov.
Če ji bo uspelo zbrati potreben
denar, bo odšla na operacijo že v
avgustu. Tako njo kot mamo so
zdravniki že ustrezno preiskali in
sla na poseg pripravljeni.
Čeprav so časi hudi in je denar-
ja vedno manj, morda še ostane
kakšen tolar, ki bi ga lahko poda-
rili Jožici. Bo solidarnost rešila
življenje mlade Jožice?
Marija Slodnjak
^iseroporocenca Feguš
Na svojtun (lomu
v Zagojičih 10, KS
Gorišnlca, fara Sv.
Marjeta niže Ptuja,
sta v soboto, 25. ju-
lija, v (lomačcni
krogu slovesno pro-
slavila 60 let živ-
ljenja v trdni za-
konski zvezi AN-
DREJ in ELIZABE-
TA FEGUŠ.
Ob biserni poroki srečna in nasmejana. Foto: Laura
Osebna kronika
Rodile so — čestitamo: Rozika
Fideršek, Sela 10 — deklico; Kar-
men Štebih, Sovretova 7, Ptuj —
Matija; Jolanda Svenšek, Zg. Hajdi-
na 80/a — Moniko; Marta Pignar,
Gabrnik 54/b — dečka; Marija
Granda. Paradiž 29/a — deklico;
Renata Petek, Gorišnica 154 — Sa-
ro; Mira Bezjak, Ul. 5. prekom. 16,
Ptuj — deklico; Jelka Caf, Ivan-
jkovci 4 — dečka; Anica Munda,
Bratonečicc 9 — Sebastijana; Irena
Novak, Gabrnik 34/a — Janjo; Su-
zana Lasbachcr, Iljaševci 23/a —
Maria; Branka Muhič, Zidanškova
26, Ptuj — Jakoba; Scide Ali,
Potrčeva l/a, Ptuj — dečka.
Poroke — Ptuj: Blaž Babšck in
Klaudija Tranlura, Ptuj, Sagadinova
ul. 8; Marjan Kovačič, Ptuj, Gre-
gorčičev dr. 11, in Jelena Zadravec,
Maribor, Ul. Staneta Severja 7; Da-
niel Pukšič, Nova vas pri Markovcih
93, in Irena Šmigoc, Ptuj, Go-
milšakova 9; Dušan Lozinšck, Bo-
Icčka vas 3/a, in Zdenka Prcdikaka,
Lovrenc na Dr.polju 80; Igor Ko-
mel, Solkan, C. IX. korpu.sa 9, in
Cvetka Doki. Ptuj, Anželova 18;
EiTiil Horvat, Vintarovci 45, in Nada
Fridl, Sp. Hajdina 72; Alojz Kmetec
in Štefka Vidovič, Njiverce, C. na
Hajdino 14; Miran Prejac in Marija-
na Vinko. Ptuj. Kraigherjeva ul. 26.
Poroke v Ormožu: 13. junija:
Anton Trop in Suzana Škorjanec,
Žerovinci 26; 20. junija: Andrej
Primužič, Volknu-rjeva 11, Ptuj, in
Majda Nolorsborg, Ormož, Vrtnar-
ska 10; 27. junija: Mirko Kosi in
Cvetka Klemenčič, Podgorci 25; 4.
julija: Boris Majcen, Savci 28, in
Nada Vnuk, Senčak 15, Tomaž pri
Ormožu; Zvonko Bezjak in Alenka
O/mec. Kolodvorska 4, Ljutomer;
25. julija: Dušan Kaučič in Ivana
Gedl, Lahonci 55, Ivanjkovci; 1. av-
gusta: Branko Ozmec in Majda
Vočanec. Tomaž pri Ormož.u 20; Da-
nilo Vočanec in Štefica Čelec, Li-
banja 20, Ivanjkovci.
Andrej je bil rojen 2. septem-
bra 1902 v Bukovcih. V mlado-
sti se je odločil za poklicnega
vojaka in je bil 20 let častnik v
kraljevi vojski prve Jugoslavije.
Med vojno je ostal zaveden in
pošten Slovenec in je tudi sode-
loval v narodnoosvobodilni voj-
ni. Po vojni pa je do upokojitve
opravljal dela računovodje. Ves
čas je bil izjemno aktiven v
društvenem življenju na vasi,
zlasti v gasilstvu.
Elizabeta, rojena Golob 30.
oktobra 1907 v Zagojičih, je
vse življenje delala doma,
skrbno gospodinjila in bila
možu v trdno oporo pri njego-
vem družbenem delu.
Poročila sta se 24. julija 1932
v Markovcih. Rodila sta se jima
dva sina, enega sta žal pred 40
leti izgubila. Biseroporočenca
sta še vedno polna življenjske
vedrine, srečna v krogu sinove
družine. Ljudje ju upravičeno
spoštujejo in občudujejo.
Čestitkam ob biserni poroki
se pridružuje tudi uredništvo
Tednika!
1. državno prvenstvo
v lovu rib s plovcem
Ribiška dejavnost ima v ptujski občini bogato tradi-
cijo, zato ji je Ribiška zveza Slovenije zaupala organi-
zacijo prvega državnega prvenstva Slovenije v lovu rib
s plovcem.
Prvenstvo bo od četrtka, 13., do nedelje, 16. avgusta, na
lepo urejenih tekmovalnih ribiških tra.sah v stari strugi Drave
v neposredni bližini ptujskih toplic in Hajdoš. Ribiška
družina Ptuj, ki je skupaj z RD Slovenska Bi.strica organiza-
tor tega zahtevnega tekmovanja, obvešča vse ribiče, da je od
ponedeljka, 10., do vključno nedelje, 16. avgusta, prepove-
dan ribolov na vseh tekmovalnih trasah od mosta navzgor do
Hajdoš. Hkrati opozarjajo vse lastnike motornih čolnov, da
je na tem območju prepovedana vožnja z motornimi čolni, pa
tudi kopanje v tem predelu ni dovoljeno. Prosijo za razume-
vanje, obenem pa pozivajo vse ljubitelje ribištva in druge
Ptujčane, da v času državnega prven.stva nudijo okoli 400
tekmovalcem in gostom iz vse Slovenije čim večje gostoljubje.
Izšla bo tudi posebna številka glasila RD Ptuj Rokavi Drave.
Več o posameznih tekmovalnih dnevih pa v prihodnjem
Tedniku. o M
Črna kronika
Mopedist v levo In v
blatnik avtomobila
Po lokalni cest skozi naselje
Markovci je v torek, 28. julija,
okoli 13. ure vozil kolo z motor-
jem Janez Petek iz Nove vasi pri
Markovcih 25. V bližini hiše Mar-
kovci 25 je zavijal v levo in pri
tem trčil v levi blatnik osebnega
avtomobila, ki ga je nasproti pri-
peljala Ida Vrabl iz Zabovcev 56.
Petek je padel po cestišču in se
hudo ranil, prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
Kolesar v vrata
avtomobila
Ida Beranič iz Cirkovc 2/a je
prejšnji ponedeljek zjutraj ustavila
osebni avto pri Splošni bolnišnici
v Mariboru in odprla leva vrata
avtomobila. Prav tisti trenutek je
za njo pripeljal kolesar Martin
Pinter iz Maribora. Trčil je v od-
prta vrata, padel po vozišču in se
hudo ranil.
Z motornim kolesom v
sadovnjak
v torek, 28. julija, nekaj pred pol-
nočjo je po magistralni cesti od Slo-
venske Bistrice proti Slovenskim
Konjicam vozil motorno kolo av-
strijski državljan Nikolaos Ikono-
mou. Pred Prelogami je v ostrem de-
snem ovinku zapeljal čez levo ban-
kino v bližnji sadovnjak, kjer je po
50 metrih padel in se hudo ranil.
Z avtom v škarpo ob
cesti
v četrtek, 30. julija, nekaj po 19.
uri je Andrej Požar iz Orešja 95 vo-
zil osebni avto po lokalni cesti od
Krčevine pri Vurberku proti Orešju.
V ostrem desnem ovinku pred
Orešjem je zapeljal na desno banki-
no, od tam na levo čez vozišče, kjer
je trčil v obcestno škarpo, avto pa se
je prevrnil na desni bok. Voznik
Požar se je pri tem hudo ranil, nje-
gov 17-letni sopotnik D.P. pa lažje.
Prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico.
Pri gašenju požara
hudo ranjena
Na gospodarskem poslopju v Pa-
radižu 31 pri Cirkulanah je v
četrtek, 30. julija, okoli 3. ure zju-
traj nastal požar. Ogenj je uničil
ostrešje 7 krat 4 metre in steljo.
Ocenjujejo, da je požar povzročil
odvržen cigaretni ogorek. Material-
ne škode je za okoli pol milijona to-
larjev. Povrh pa sta se pri gašenju
požara hudo ranila domačina Anton
Vidovič in Ivan Letonja. Prepeljali
soju v ptujsko bolnišnico.
Dva požara na
ormoškem območju
Prejšnji torek, 28. julija, popoldne
je izbruhnil požar na gospodarskem
poslopju v Libanji 13, KS Ormož.
Ogenj je uničil okoli 200 kvadratnih
metrov ostrešja in s tem povzročil
za okoli 300.000 tolarjev materialne
škode.
Skoraj še enkrat večja materialna
škoda pa je bila na kombiniranem
gospodasko-stanovanjskem poslopju
Franca Lovrenca v Tmovcih, K S
Tomaž pri Ormožu, ki je v četrtek,
30. julija, do tal pogorelo. Poslopje
še ni bilo vseljeno. Domnevno je
požar nastal zaradi kratkega stika
zna zasilnem električnem priključku
za varilni aparat.
Mopedist na kraju
nesreče umrl
Po regionalni cesti skozi naselje
Zagorci, KS Juršinci, se je v soboto,
1. avgusta, ob 9.25 peljal z osebnim
avtomobilom Alojz Belšak iz Terbc-
govcev 39/a pri Vidmu ob Sčavnici.
Z dvorišča pri hiši Zagorci 61 je ne-
nadoma zavil na regionalno cesto
74-letni Karel Matekovič iz Morav-
cev 128/a in tako z mopedom zaprl
pot avtomobilistu. Belšak je močno
zaviral, vendar je trčil v mopedista
in ga zbil po cestišču. Matekovič se
je pri tem tako hudo ranil, da je
umrl na kraju nesreče.
Z avtom trčil v
mopedista
Dragutin Tišck iz Ul. Vide Alič 3
v Ptuju je v petek, 31. julija, oh 6,30
vozil osebni avto skozi naselje
Dvorjane, kjer je začel prehitevati
voznika kolesa z motorjem Bogdana
Beraniča iz Dvorjan 9. Mopedist je
že zavijal v levo na stransko cesto,
ko je Tišek trčil vanj in ga zbil po
cestišču. Hudo poškodovanega Be-
raniča so prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
Nezgoda s tovornjakom
z betonskim mešalnikom
v petek, 31. julija, okoli 15.
ure je Vili Domine iz Čufarjeve
29 v Ptuju vozil tovornjak z be-
tonskim mešalnikom po cesti
skozi Vičavo. Ko je na križišču
zavijal levo na Muzejski trg v
Ptuju, .se je mešalnik prevrnil na
desni bok in po nekaj tnetrih
drsenja trčil v betonski zid. Vili
Domine se je pri tem hudo ranil
in so ga prepeljali v ptujsko bo-
nišnico.
Z avtom V ograjo mostu
Po magistralni cesti od Hajdi-
ne proti Gruškovju je v soboto,
1. avgusta, ob 13.40 vozil oseb-
ni avto hrvaški državljan Stje-
pan Šuperina iz Zagreba. V Sta-
nošini pri Podlehniku je zapel-
jal čez cesto na levo bankino,
kjer je avto trčil v železno ogra-
jo mostu čez potok Rogatnica.
Pri tem sta se hudo poškodovala
sopotnika v avtomobilu Zdenko
Lampreht in Božena Herhauter,
oba iz Zagreba, prepeljali so ju
v ptujsko bolnišnico.
Moped se je prevrnil
Po lokalni cesti od Vitomar-
cev proti Trnovski vasi je v ne-
deljo, 2. avgusta, ob 2. uri vozil
kolo z motorjem Gorazd Zor-
man iz Vitomarcev 12. V Drbe-
tincih je zapeljal s ceste in mo-
ped se je prevrnil. Pri tem se je
hudo ranil sopotnik na mopedu,
15-letni A.S. iz Vitomarcev in
so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
Z avtom trčila v panj
v nedeljo, 2. agusta, okoli 13.
ure je po lokalni cesti od Spod-
njega Velovleka vozila osebni
avto Doris Cafuta iz Sp. Velo-
vleka. Za naseljem Kicar je av-
to na levem ovinku zaneslo v
desno s cestišča, kjer je trčil v
panj in se prevrnil. Pri tem sta
se poškodvali sopotnici — 14-
letna M.C. težje in 17-letna
L.C. lažje. Prepeljali so ju v
ptujsko bolnišnico.
Vlomilec odnesel
cigarete In kavo
Prejšnjo sredo ponoči je nez-
nanec vlomil v bife Lipa pri Ve-
liki Nedelji, last trgovskega
podjetja Mercator Zarja Ormož.
Z vlomilcem je izginilo precej
cigaret in kave. Ocenjujejo, da
znaša škoda okoli sto tisoč to-
larjev.
Z ročno bombo na
dopust
v četrtek popoldne so delavci
Policijske postaje Ptuj zasegli
ročno bombo Matjažu R. iz
Domave. Omenjeni je pripadnik
HVO in je sodeloval na bojiščih
v BiH, prišel je na dopust in
prinesel s seboj tudi ročno bom-
bo. Zaradi tega ga bodo predla-
gali v postopek pri sodniku za
prekrške.
Avtomobila sta trčila
Po regionalni cesti skozi
Trnovsko vas je v nedeljo, 2.
avgusta, okoli 14. ure vozil
osebni avto Franc Kuri iz Sta-
netincev, KS Cerkvenjak. Ko je
nameraval zaviti v levo, je na-
sproti pripeljala z osebnim av-
toinobilotn Elizabeta Kurnik iz
Gornje Radgone. Avtomobila
sta trčila, pri tem pa se je hudo
ranila sopotnica v avtomobilu
Kurnikove, 14-letna S.K. iz
Gornje Radgone.
Mopedist v vrtno ograjo
V nedeljo, 2. avgusta, okoli 19.
ure je po lokalni cesti skozi Dor-
navo vozil kolo z motorjem 17.let-
ni I.Č. iz Domave. V bližini hiše
Dornava 106 je zapeljal s ce.ste,
trčil v vrtno grajo in se hudo ranil.
Avto odbilo v dom
krajanov
Po parkiranem prostoru pred
domom krajanov v Moškanjcih je
v nedeljo, 2. avgusta, ob 20,30 vo-
zil osebni avto Rajko Muršič,
Moškanjci 101. Avto je začelo za-
našati, trčil je v drevo, od tam pa
ga je odbilo v Dom krajanov. Pri
tem se je Muršič hudo ranil in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Trčenje v križišču
Po lokalni cesti od Vitomarcev
proti Cerkvenjaku se je v ponedel-
jek, 3. avgusta, ob 6,30 peljal z
osebnim avtomobilom Anton
Kavčič iz Grabonoša 84. V Derbe-
tincih v križišču ni upošteval
prednosti desnega in je zapeljal v
križišče v trenutku, ko je pripeljal
osebni avto, ki ga je vozil Franc
Potrč iz Novincev 30. KS Vito-
marci. Avtomobila sta trčila, Potrč
se je pri tem hudo ranil in prepel-
jali so ga v ptujsko bolnišnico.
Pešec hudo ranjen
Po levi strani Slovenjegoriškc
ulice v Ptuju je v nedeljo, 2. avgu-
sta, okoli 9,30 hodil Jožef Majerič
iz Senešcev 59, KS Podgorci. V
bližini hiše št. 16 se je ustavil ne-
kaj metrov od prehoda za pešce,
nato pa je nenadoma prečkal ce-
stišče. Pri tem ga je zadel osebni
avto, ki ga je vozila Elizabeta
Muršek — Šelinšek z Ločkega
Vrha 57, KS Destrnik. Majerič je
padel in se hudo ranil, prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.       pp
Ponovno
plavalni tečaj
Na plavalnem tečaju v
Ptujskih toplicah, ki se je
včeraj končal, je splavalo
vseh 28 prijavljenih otrok,
starih od 4 do 12 let. Za
preplavanih 25 metrov so
prejeli značke plavalca —
pripravnika, /.aradi velike-
ga zanimanja ho Plavalni
klub Ptuj ponovno organi-
ziral tečaj. Otroke bodo vpi-
sovali ta ponedeljek od 17.
do 20. ure v recepciji toplic,
tečaj pa se bo pričel v torek
ob 18. uri. McZ
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela,
ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja
Zavod za radijsko in časopi-
sno dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ.
UREDNIŠTVO:   Franc   Lačen
(direktor  in  glavni  urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Jože  Bračič,  Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zu-
panič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE:
ATS Irena Pijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tele-
fon (062) 771-226; telefaks
(062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.340 to-
larjev, za tujino 4.680 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.