OBZORJA STROKE poročila Glasnik S.C.D. 41/3.4 2001. stran 152 Izsledki Čeprav je bilo izsledkov več. sem se odločila v tem kratkem poročilu omeniti le tiste, ki se mi zdijo pomembnejši in smojih ob zaključku predstavile tudi obiskovalcem. Ugotovile smo, da bi obrtniki v starem mestnem jedru Slovenske Bistrice morali uskladiti svoj odpiralni čas. Poleg tega bi lahko bolj poskrbeli za prepoznavnost, predvsem za reklamni material in ureditev lokala. Glede na to, da obravnavani obrtniki nadaljujejo tradicijo, bi lahko to izkoristili sebi v prid. Del svojega obrtnega lokala bi lahko na primer namenili prikazu tehnik, materialov in strojev, ki so jih pri določeni obrti uporabljali njihovi predhodniki Spremljevalni program Ze ob prihodu na zborno mesto, ki je bilo na bistriškem gradu, smo si ogledale pred kratkim obnovljeni del gradu, zbirke, ki jih je uredil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ter izvedele nekaj zanimivosti o nekdanjih prebivalcih in zgodovini gradu. Med delavnico smo dvakrat obiskale Maribor, kjer je ravno takrat potekal festival Lent. Obiskale smo tudi mariborski grad ter stalno zbirko v njem in pa razstavo na temo kruha Toneta Petka, ki so jo ravno takrat postavili. V sklop našega druženja je sodilo tudi izobraževanje. Tako smo obiskale Pokrajinski muzej Maribor in se pogovarjale s tamkajšnjim kustosom etnologom Tonetom Petkom, ki raziskuje predvsem v ruralnem območju. Obisk Celja je temelji! na predstavitvi dela kuslosa etnologa v urbanem okolju, kjer smo si ogledale stalno razstavo Živeti v Celju, še posebno pozorno pa obrtniško ulico. O postavitvi smo se pogovarjale s kustodinjo Tanjo Roženbergcr - Šega. V Celju smo obiskale še Pelikanov atelje ter prostore Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Ob koncu delavnice so pripravili zakusko, ob kateri smo se sproščeno pogovorili o minulem tednu, ki nam je poleg na novo osvojenega znanja pustil tudi lepe spomine. Drugi članki ali sestavki/1,25 Martina Repinc POSVET - MUZEJSKE ZBIRKE V ITALIJI V četrtek, 25. oktobra, se je v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani odvijal posvet o muzejskih zbirkah Slovencev v Italiji, ki ga je pripravilo Slovensko etnnloško društvo v sodelovanju Z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu ter ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. V jutranjih referatih, ki so etnologom prinesli vrsto informacij in predstavili kritično stanje, v katerem se nahajajo muzejske zbirke, so spregovorili: Vesna Guštin za Zadrugo Naš Kras, ki upravlja muzej Kraške hiše v Repnu: Bruno Volpi Lisjak za Ribiški muzej v Križu; Viljem Ccrno za muzejsko zbirko v Bardu v Benečiji: Luigia Negro za muzejsko zbirko v Reziji; Milan Pahor za etnološko zbirko pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu; Bojana Vatovec za tržaško folklorno skupino "Stu ledi"; zaradi odsotnosti Angela Kosmača je o terenskem delu in o župnijski muzejski zbirki v Ricmanjih poročala Polona Sketelj; o zbirki na Bukovju je zaradi odsotnosti najavljenega referenta Silvana Pittolija spregovoril Milan Pahor, besedo pa je prevzela tudi Inga Miklavčič - Brezigar; namesto referata Dušana Jakomina o škedenjskern muzeju krušaric so si udeleženci ogledali videoposnetek muzeja in intervju z odsotnim referentom. Ob koncu je svoj referat podala še Ana Motnikar. vodja restavratorske ekipe v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je v zadnjih letih s svojimi akcijami delovala tudi v zamejstvu. Ob vrsti pregledov delovanja različnih muzejskih zbirk Slovencev v Italiji (referati bodo objavljeni v publikaciji SED-a). katerih moč je predvsem zasidranost na območju, so se na posvetu ¡zbistrili določeni problemi, s katerimi se upravitelji zbirk (tako društva kot posamezniki) srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu in ki so. vsaj večinoma, skupni vsem zbirkam. Gre predvsem za pomanjkanje profesionalnega kadra, ki bi lahko opravil temeljito raziskovalno delo in sistematiziral razstavno dejavnost raznih zbirk: skoraj povsod je občutno pomanjkanje ustreznih prostorov, kjer naj bi se obširno gradivo in muzealije hranile ter razstavljale; prav tako je vprašljivo restavriranje predmetov v zbirkah, saj poteka to le v okviru "reševalnih" akcij Slovenskega etnografskega muzeja ali Goriškega muzeja Kromberk: pri nekaterih zbirkah je sporno tudi odpiranje vrat javnosti, saj je vse prepuščeno dobri volji posameznikov, ki pa večkrat niso kos zadolžitvam, V razpravo sla se vključili tudi ga. Jerneja Batič z Uprave RS za kulturno dediščino in ga. Milena Domjan, svetovalka ministrice na Ministrstvu za kulturo. Izrazili sta željo, da se na področju etnoloških muzejskih zbirk Slovencev v Italiji stvari uredijo. Sklepne misli udeležencev lahko strnemo v naslednjih točkah; • vzpostavitev muzejske mreže, prek povezave v skupnost slovenskih muzejev v Italiji (vsaka zbirka ohrani svojo avtonomijo); ■ nujno zaposliti kustosa etnologa ter organizirati zadrugo vodičev po zbirkah; priprava in izdaja večjezičnega vodnika po muzejskih zbirkah; ■ informatizacija zbirk; popis in katalogizacija gradiva vseh muzejskih zbirk: ■ izpeljava tečaja za konservatorje (predmeti in tkanine); ■ nadaljevanje rednih akcij za restavriranje predmetov v posameznih zbirkah: ■ vključitev muzejskih zbirk Slovencev v Italiji v Skupnost muzejev RS; ■ sodelovanje muzejskih zbirk in ustanov Slovencev v Italiji, na Koroškem in v Porabju; ■ skupno prijavljanje projektov na Ministrstvo za kulturo RS, poleg posameznih vlog na pristojna ministrstva: • priprava na realizacijo Muzeja Slovencev v Italiji (predlagana lokacija vTrstu ali Gorici), Strokovni članek/1.04 Ksenija Batič Urša Koprivec 0 MEDNARODNEM ETNOLOŠKEM SEMINARJU - SEMETHNOS 2001 - NA MADŽARSKEM Od 17. do 25 julija je na Madžarskem, v vasi Pusztamerges. pod mentorstvom Bertalana Pusztaija potekal mednarodni etnološki seminar Semethnos 2001 z naslovom "Lokalna identiteta, izumljene tradicije in turizem". Udeleženci seminarja so bili študentje etnologije in asistenti. Največ jih je bilo iz države gostiteljice, nato pa štirje predstavniki Slovaške, po dva iz Češke. Hrvaške. Finske in