144. štev
V Ljubljani, v četrtek 30. decembra 1S80.
Letnik VIII.
Inseratl 8» «preicmajo in velja trUtooiia vrst» :
■i iti., ce se tiBkn lkrat.
i» •> l-1| It M	I' • M
10	1) 1| II J II
Pri večkratnem tiskanji '► ce m primerno smanjsn.
Rokopisi
se ne vrni"njo, uefrnokovaiu, pisma se ne sprejemnio
N .roonino orejema oprHViuiitv, (aort mstracija) in ekst edicija na Pnnajski cesti 5t. 16 v Merjija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski oarofl.
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca1, v torek 4. januarija 1881.
Vabilo k naročevanjo
„SLOVENCA1.
Pri trikratnem izhajanji list za četrt leta velja za Ljubljano:
Na dom pošiljan . . . 2 gl. 30 kr.
V administraciji sprejeman:
Za četrt leta.....2 gl. 10 kr.
Posamezne številke. . . — „ 7 „
Po pošti:
Za četrt leta.....2 „ 50 „
posamezne številke . . . — „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 „ List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
na dunajski cesti Št. 15 v Medijatovi hiši.
Slovan gre na dan.
V sedanjem stoletji so se živo gibati jeli Slovani in delovati na svetovnem pozorišču s tolikim vspehom, da bo be na nje pričeli
Ameriknnska pisma.
ii.
Wabasha 5. decembra 1880.
Predragi prijatelj! Malo pred polnočjo sem zagledal prvo češko postajo. Povsod nemški napisi, misliš? 0, kaj še ! Povsod bo češki prvi, za njimi še le nemški, Prav ima „Wanderer" ia St. Paula v Miunesoti, kteri imenuje Čehe voditelje Slovanstva, da-si jim prijatelj ni. Nemci so vendar le čudne stvari. Vedó, da je slovanski živelj močan, a hočejo ga zatreti. Omenjeni list mi-luje Nemce na Ogerskem, češ da so bili pregnani, da se jim je glavno nemško gledišče zaprlo in prepovedalo, da nemške koncerte ogerska policija še zdaj prepoveduje. Tako hudo ravno ni. Ta list — skoraj — svetuje Ogrom , naj se vaiujejo Slovanov, češ, ti so nevarni. Jaz, navajen, da nas stavijo na zadnje mesto, se temu nisem kaj čudil. —
Pa vrniva se nazaj na mojo pot. Razne reči mislečemu minila mi je noč; solnce, kakor da bi se mu prerano zdelo osve-titi naB, ostalo je zjutraj v megli, kar pa nikakor ni branilo našemu „lukamatiju" { *i o odločeni sedmi uri v „zlato" Prngo, 1 av-
ozirati tudi neslovanski narodi. Vzlasti hitro napredujemo od I. 1848. Tudi na leto 1880, ktero teče proti koncu , Bmemo z nekako za-dovoljnostjo pogledovati nazaj, kajti v mnozih zadevah se je slovanska zavest pa slovanska vzajemnost pomaknila više.
Da v nemar pustim napredek, kteri jim je nastal na državnem polji po bolj vzajemnem delovanji, naj omenim le, da je po slavnostnem obhajanji v spominj tisučletnega bogo-častja slovanskega ves svet iznenadila in Slovane posebej razveselila ter povzdignila vže omenjena p o b 1 a n i c a papeža Leona XIII. o blagovestnikih slovanskih s s. C i r i 1 a in Metoda. Iz Rima smo dobili za njiju god novo sv. službo s posebno mašo , z lastnim žitjem in Blavospevom. V njunem im:nu se bode po vesoljnem svetu v prihodnje čast in hvala dajala Bogu, in „širila katoliška vera med Slovani, kterim je oči-vidno pridržana v bodočnosti posebna važnost tudi v pogledu strogo verskem, ne samo med evropskimi, nego i med a z i j a t s k i m i narodi, kakor po svojem državnem tajniku pravijo sv. Oče v odgovoru biskupu Strossmajerju, in da se nadejajo, da bode tega velikega naroda za večo slavo svoje cerkve poslužil se Gospod („Obzor" X, 295)."
Temu v dokaz služi vže lepo delo : „Sbor-uik Velehradiky," kteri je v I. letniku izšel v Brnu 1880 v 8° str. 30G in stane 3 gold. Vrednik mu je Josef Vykydal, dekan a finalna Velehradč. Vže prvi letnik ima jako lepo
Mi l ' 1TJUH ' I M«	«
gusta. Tu smo stopili iz vozov, ker se je bilo treba zopet presesti. Na kolodvoru čakali smo uro časa druzega vlaka. Šokda, da ni bilo več mudenja, kako rad bi bil vsaj nekoliko stopil v to slovansko mesto! A moral sem pričako-vaje vlaka ostati na kolodvoru. Predragi prijatelj! Tebi bi poskakovalo srce od veselja, ko bi čul, kako je tu najodličnejša gospoda govorila čisto češčino. To ti je bilo prijetno za ušesa , to ne trga človeka, kakor vaša ljubljanska nemščina, kakor jo govori , marveč kolje ljubljanska gospoda.
Ob osmi uri potegnil nas je vlak s praž-kega kolodvora. Od tod peljali smo se skoz' eno pražkih predmestij ; bilo je videti nekoliko mesta, ktero mora ze!6 lepo biti.Zavoljo ovinka, ki ga uaredi tir železnice, zginilo nam je kmalo mesto izpred oči; le tu in tam je videti bila, kaka tovarna izmed onih, ki daleč po svetu slove. Vozili smo se od tod celo dopoldne po gornji Češki, videti ni bilo posebnega; vse je bilo tiho v vozu, le ko je nek mlad lant izmed naše družbe poskusil stegniti glavo skoz zaprto okno voza in tako šipo prebodel, smo se zopet nekoliko predramili. Opoldne smo dospeli v Bodenbach , še precej v Češki ležeč trg, a vendar zadnja postaja v Avstriji.
Tu je bilo treba čakati pet ur druzega
Po poŠti prejemar velja :
Za eeio ieto	, 10 gi, — Kr
za poileta	o ., — .,
ta četrt leti.	•> n 50 „
V administracij velja:
7.h eeio ieto . 8 sri. 40 kr na poi leta	i ., 20 ,, *
za četrt ieta	11 „ 10 ,. k-
V Ljubljani na aom pošiijan veiiA <50 kr. več n» ieto.
Vredništvo je Rečne ulice št. 5.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu sobota.
blago v sebi. Tako na pr. razun prav mnogo večih in manjših spisov o ss. Cirilu in Metodu in sv. Klemenu, poslanico papeževo po češki za wod ; mikavno razpravo o vprašanji, ali res cerkev in papeštvo ogrožuje t. j. z nevarnostjo obdaja vedo in napredek; znamenite spominke na slovansko tisučnico 1. 18G3 , na Velehrada , med Slovani, sploh po svetu — kako se je obhajala, na pr. tudi Slovenci, in kteri so bili izmed njih prišli takrat tje na božjo pot; o vicah v grški cerkvi; da Ciril in Metod nista pravoslavna, marveč prava rimskokatoliška svetnika itd. O raznih teh stvareh spregovoriti bo treba pozneje. Hvale in podpore vreden pa je namen , ki ga imajo pisatelji, namreč razpravljati o vedah in umetnijah, o verskih resnicah in vstauovah z ozirom na zapadno in vzhodnjo cerkev ter v nju zedinje-vanje, o zanesljivih poročilih iz življenja in delovanja slovanskih verovestuikov, o primernih načrtih , kako naj bi se vspešno obhajala jubilejna slavnost 1. 1885.
Temu v dokaz bode bratovščina s s. Cirila in Metoda, ktera se vsled papeževe poslanice po zgledu naše slovčnske snuje med Hrvati. Brate Hrvate je letos Bog hudo potresel, ali potres ta služi naj jim k vstajenju. Da so tega potrebni , pač sami pripo-znavajo. V preteklih letih se je pri njih veliko storilo, toda-le bolj v velikem. Sedaj naj ozirajo se bolj na malo t. j. na prosto ljudstvo, ktero je sploh dobre volje, ali malo da ne brez pravih pastirjev. Duhovni ali sve-čenici naj s pravimi rodoljubi sklenejo se v
vlaka. Ta čas toraj sem porabil, da sem se malo sprehodil, kajti bil sem že ves trd od vožnje, ogledal sem trg, kteri je majhen a vendar lep ; „veliki trg" sem iskal, a ga nisem — kakor v Kropi — mogel nikjer najti. Ko se vrnem , manjkalo ni dosti, da je bilo treba sesti v voz; bila je ura kmalo pet. Tu smo se vsedli že v pruske vozove in pruski kondukterji z zelenimi kapicami vzeli so nas v svoje prusko varstvo, še dolg pogled na domačo avstrijsko zemljo, pozdrav jej, in prevozili smo se z zamenjanimi „markami" iu „pfe-uiki" v Nemško vulgo „rajb."
Češka dežela je bolj pusta, a v petih minutah, — v prevožnji v Nemčijo — menil sem, da sem pr šel v kak vrt. Gradič pri gradiču, hišica pri hišici, a vse lepo, vse v vrtih in zelenji. Reka poleg tira tekoča bila je vseskozi polna parnikov, lesoplavov, čolničev, itd., uizki hribi, pogoste najlepše skupine onega peščenega kamuja, kterih slike sva doma tolikokrat občudovala; tu in tam kaka trdnjava, mnogo cerkva, vse lepo, človeku je ko bi bil ves svet prerojen. Vozili smo se memo krajev, kteri so se mi zdeli kaj važui, gotovo znani, iu z velikimi kolodvori, lepšimi od ljubljanskega, a zvedel sem le neznana imena, in da sem v zemljepisji Nemčije slabo podkovan, veš sam
ta namen, da prostemu ljudstvu govorijo v njegovi beBedi, da mu pišejo po domače v duhu sv. katoliške vere io cerkve, ne le po knjigah društva sv. Jeronima , temuč tudi po drugih nabožuih in po primernih časuikih. Kar je „raztužan Slavonac" jim svetoval, tega naj Be poprijemajo ; naj se jamejo naslanjati na-mestu na Srbe rajši na verne Slovence katoliške, približevati se tem v pisanji iu v življenji. Hrvatje naj Bi vstanovijo naše „Novice" i našo „D-inico"; doslej za prosto ljudstvo nimajo nobenega jednakega časopisa. Nekteri med njimi hitijo naprej, pa še ti v duhu nove dobe, večina pa ue more za njimi. Dobre, blage volje se je voditeljem poniževati k ljudstvu in stanovitno z zedinjenimi močmi v verskem duhu delati, in narodu hrvatskemu bode obiakanje 1. 1880 potem k vstajenju. K temu naj jim pomaga občno djanBko sočutje, ktero se jim razodeva pri inostrancih in pri Slovanih.
Temu v dokaz bodi istina , da je vprav 1. 1880 nastolico slovanskega jezikoslovja v Petrogradu povzdignil se Jugoslovan, vrli dr. VatroBlav Jagič.
Prognan po banu baronu Rauchu je mladi profesor gimnazijski koledoval na Rusko, in Bprejet učil nekaj časa v Odesi, mudil se v Moskvi, pozvan v Berlinu jako slavno jel delovati v družbi z učenjaki slovanskimi, kjer je od 1. 1876 dajal na svetlobo „Archiv für sla-vische Philologie'' , in po njem dosegel med učenim svetom sploh to, česar nista mogla ni Dobrovsky ni Mikloš č. Iskren učenec Blavnega Slovenca Miklošiča je kajkavski Slovenec Va-raždinec Jagič, sedaj naslednik Sreznjevskega v Petrogradu, profesor veličastne starosloven ščine, ktero razlaguje v smislu svojega slav nega učitelja in tako dobro utegne zedinjevati severne in južue Slovane učenjake v svetem središču, v poveličaui Btari slovenščini — po veličani po blagovestnikih 8lovanskih ss. Cirila in Metoda. Ia ta blagi spommj Bpremljaj naB iz pomenljivega leta 1880 v srečno in veselo novo leto 1881. Bog daj!
Politični pregled.
V Ljubljani 30. dccembra.
AvHtrijHkc dežele Zdaj je skoraj gotovo, da bo grofTaaaife več avtonomistov poklical v gosposko i.horiiico pravi se, da petindvajset. To je prouzročil Scbmerling, ki je s svojimi centralističnimi tovarši izrekel vladi nezaupanje. Ustavovercem Btopajo lasje pokonci, ko vidijo, da je Taaffe začel z istimi sredstvi pridobivati Bi večino, kakor bo oni to prej znali. Nemškutarske vlade bo pozivale prej same centraliate v gosposko zbornico ; zakaj bi Taaffe zdaj avtonomistov ne klical? Le tako naprej!
Nemško-liberalci se ljutijo na vlado, ker jim je prepovedala kmečki slio«! v Lincu. V istini nemajo ti od l beralcev sklicani shodi nobenega resnega pogoja , temveč osnovani so iz sovraštva in službo samo politični agitaciji, naslanjajoči se na lažnjive podatke. Da hoče kdo Nemce pri davku oškodovati, to ni istina, to je agitatorna laž, res slabo in zaničevanja vredno sredstvo, prav vredno Btranke laži iu liberalizma. Gruntui davek se mora pravično razdeliti in nemške dežele bodo morale nekaj več plačati, če bi še toliko upile. Ali bomo mar mi Slovani za-nje davek plačevali? Lahko je sklicati tabor zoper davek, pa vestni možje bi vendar ne smeli ljudstva po nepotrebnim razburjati, saj vendar vedo, da davek mora plačan biti, in če Nemcem breme olajšajo, morali bodo Slovani več plačati. Zdaj bodo s svojo agitacijo kmete pokonci spravili; pa kdo vč, če se ne bo to maščevalo nad liberalci, kdo vč, če ne bodo ravno oni prvi, ki bodo čutili moč zavednega iu prebujenega kme-tovalstva! Potem bodo javkali: „der geist, den ich gerufen, den \verd' ich nicht mehr los."
Ko se je škof Štrossmajer »v. očctci zahvalil za znano okrožnico o slovanskih apostolih, sv. Cirilu in Metodu, odgovorili so mu sv. oče, da pripisujejo Slovanom veliko bodočnost v Evropi in v Aziji, ter želijo, da bi Slovani posnemali izgled svetih Cirila iu Metoda. Kako malo da so Čclii zadovoljni b svo-
jimi dosedanjimi vspebi, to nam kaže grožnja, da hočejo ujih državni poslanci svoje mandate odložiti, ako ne pojde bolje, nego do Bedaj.
Da ta grožnja ni prazna, pokazal je prvi dr. Gregr, ki je Bvoj mandat odložil z izgovorom, da take vlade ne more dalje podpirati , ki za njej udauo stranko nič ne stori. „Politik" je že enkrat grozda z izstopom Rie-gerja. Za zdaj bi bilo to še prezgodno, treba je nekoliko počakati, da stvari dozore, potem se bo že videlo, koliko smemo od sedanje vlade pričakovati. — Več uzroka, nezadovoljni biti, imamo pred Čehi mi Slovenci, ki nemarno še niti jedne larodue šole. Kje so tiste velikanske ovire, da mi ne moremo doseči poduka v maternem jeziku ? Zakaj smejo uaši uraduiki tako prezirati slovenski jezik in tako trdovratno zauičevati §. 19 drž. osn. post.? Če ima vedno tako ostati, potem bomo tudi mi morali v opozicijo stopiti.
Vimnje države.
Na Irskem se kuha punt; uedavno so zasačili Angleži eno barko iz Amerike, ki je pripeljala orožje za Irce.
Novi švicarski predsednik Andervvert, ki je bil še nedavno voljen , se je te dni sam vstrelil. — Tudi Švici prete nevarnosti od strani Italije „irredente." Ta namreč steguje svoje roke po Tesinu, laškem kantonu švicarskem. Ako Lahi začnejo, gotovo tudi Bizmark ne bo poslednji, ki bo zahteval nemški del Švice za Nemčijo. V tem slučaji postane Švica naravna zaveznica Avstrije.
Izvirni dopisi.
Čatež pri Kostanjevici 27. t.
m. (Potres, jesen, ropomor, most čez Savo in Krko). Daues zjutraj 14. min. čez 4. uro se je zopet pri uas čutil precej hud potres, trajajoč samo malo sekund. Brž ko no so ga Zagrebčani in okoličani zopet bolj občutili, kakor se je zadnji močni vdarec v Zagrebu in njegovi okolici precej dobro čutil tudi pri nas. Zraven tega imamo jako lepo jesen in toplo vreme, da se še zdaj, o božičnih prazn kih,
prijatelj! Nemci si delajo z lepimi mesti čast, tu so mirni ljudje, ker menda nimajo nad kom se peniti, kakor pri Vas.
Ker je bilo ves dan oblačno , pričelo se je tudi kmalo mračiti, zatemnel se je lepi prizor, začel je kapljati dež, kteri je vse v meglo zavil, zadremal sem ravno, kar mi ob ll. uri zvečer, zaupije kondukter: „Leipzig1!
Dragi prij. ! Lipsko ! Se li spominjaš, dragi prijatelj, kako sva se mnogokrat v tem mestu pogovarjala ? Tu izhaja v nemškem prevodu delo tvojega ideala — Shakespeare-ja, mojega Verue-ja — gotovo me zavidaš, da ne zamoreš z lastnimi očmi videti tega mesta, toda počasi, tudi jaz ga nisem veliko videl, kajti ker se je bilo tu treba presesti, morali smo iz vozov. Stopivši iz lepega kolodvora iskati smo morali onega tira iste železnice, ktera nas ima peljati proti Bremenu. Kmalo smo prišli tje po plačani dobroti postreščka ali marveč nekakega lakaja, kteri je menda le iz previdnosti prevzel prvega posel, češ, dobro je , kar se zasluži ! No , poceni pa tudi ni bil, enako dunajskim fijakrom, kteri, dá-si so sami Ca-hejzi (majhni in debeli), se ne vtrudijo letati in dreti iloveka toliko časa, da se jim pot plača po dvakrat preveč ali da se jiin pokaže bližajočega se policaja kapa.
Na tem drugem kolodvoru treba nam je
bilo dolgo trkati, predno 8e je v nekem oknu pri tleh prikazala zaspana glava pod čepico železniškega uradn ka, kteri pove nam, da odide vlak še le čez štiri ure. Ker so bile glavne duri zaprte, prosimo ga, naj nam odpre, da prebijemo ta ponočni čas v čukalnici; a mestu odgovora zgine nam , trdo zaloputnivši okno. O, vljudni so železnični uradniki povsod.
Ker je deževalo , kazalo uam ni druzega kot iskati za ta čas prenočišča. S pomočjo že zgoraj omenjenega postreščka našli smo, pre-koračivši več ulic in blatnih potov, ktere temu mestu inteligence, glavnemu mestu nemške literature, ne delajo posebne časti, tudi to, povžili malo kave, bolj podobni hruševki ko oni „medicini" pod Rožnikom, podali se potem spat, ker smo zvedeli, da vlak še pozneje ko čez štiri ure odide; toraj smo bdi brez skrbi, da bi utegnili zaležati. — Ker sem dva dui prebil v železničnem vagonu, nisem nič čutil postelje, kaka je, le drugo jutro potipal sem jo in se prepričal, da je po tidosti čisto sorodna amerikanskim, ktere sem pozneje skusil. Zjutraj gremo k zajutrku ; tnaka hruševka ko prejšnji večer, poleg tega dobili smo bolj kuhanega kot pečenega kruha; „kifelc" 6 soldov Vašega denarja, knj pa hočeš več za ta denar! Po zajutrku pregledoval sem adreano knjigo, našel tu in tam kaj znanega in obžaloval, da ne morem en dan tu ostati. Pa vendar bi se
bilo tudi to kmalo zgodilo, ker so se nekteri izmed naše družbe, pruskih penezov nenava-jeni, dosti dolgo zato pričkali, tako da smo ravno komaj vlak še vjeli. Na poti do kolodvora šli smo skozi zelo lep del mesta memo velicega parka; od daleč bili so videti mnogoteri stolpi, kuple itd., kteri bo pričali o lepoti mesta.
Pridši na kolodvor, vsedli smo se v vozove in ob sedmi uri odpeljal nas je vlak proti Bremenu. Vožnja bila je hitreja ko prejšnje dni, vozili smo se po velikih planjavah in močvirjih (prav našim amerikanskim podobnih), kjer je bilo videti mnogo zajcev , včasih po deset skupaj, dobra partija za lovce; videti je bilo tuli mnogo štorkelj in druzih povodnih tic. Na tem potu videl sem tudi prav od blizo trdnjavo in nas pe blizo velikega mesta, čegar ime sem pa pozabil. Nemčija je dobro preskrbljena s takimi rečmi. O poldveh popoldne smo Be v Velzenu zopet pri sedli; od todi pe-ljaje se le čez planjave, brez posebnosti, prišli smo na večer ob petih v Bremen.
Sit vožnje po Buhem že do grla, oddahnil sem se kaj, stopivši iz voza na trdni tlak bremenskega kolodvora. Tu smo dobili kmalo gospodarja hotela , kteri nam je bil zavoljo go-tovoBti in dobre postrežbe priporočen. Peljal nas je v svojo gostilno „pri mestu Petrogradu"
živina na proBtem pase; tako nam lepa, gorka jesen nadomestuje, kar nam je škodovalo vedno deževno poletje, in lahko si bodo ljudje mnogo prihranili pri živinski piči.
Glavna govorica se pri naB še vedno vrti o strašnem ropomoru, kteri se je zgodil 9. t. m. v bližnjem gozdu Crkljanske fare. Dva precej premožna kmeta iz Skapic se podasta ne še pozno na večer iz Kostanjevice s sejma na dom ; ropar, kteri ju je gotovo dobro poznal, ju čaka v bližnjem gozdu, in enega med njima ustreli, drugega z nožem skoz vrat trikrat zabode, pobere denar in drugi dan najdejo mrtva ob cesti ležati. Zgodilo se je okoli 9. ure zvečer, pri mesečni svitlobi. V bližnji vasi H- so menda, kakor se čuje , slišali strel, in klice na pomoč, veudar se niso upali ven. Enemu med nesrečniki je predrzni ropar obesil reči, koje je nakupil na sejmi, na bližnje brezovo drevo, in zadovolil se samo s pobranim denarjem. Za hudodelcem nimajo še ni-kakoršnega sledu. Poboji so v našem kraji nenavadni, ropomori nezaslišano hudodelstvo; ni Be toraj čuditi, da je ta dvojni ropomor tukajšnje prebivalce jako vznemiril.
Naj mi bode pri tej priložnosti dovoljeno pozornost našega zastopnika v državnem zboru gosp. Viljema Pfeifer-ja obrniti ua veliko potrebo našega kraja, na most čez Savo, ki se ravno tukaj druži s Krko. Komaj 5 minut narazen imamo tukaj dvabroda. enega pri Krški vaBi čez Savo , drugega pri Čatežu čez Savo in Krko, oba sta precej visoko v najemu, in gotovo tudi najemnikoma splačujeta njun trud. Ali ne bi Be pri teh pogojih splačal tudi most, ki bi nadomeBtoval obabroda? Koliko se tukaj čez Savo prepelje vina, ne samo dolenjske, ampak tudi sosedne hrvatske strani, koliko Štajarci vsako leto prevozijo drv iz] Kranjske na svojo stran! Na štajarski strani imamo pri Brežicah železnico, ktere se obilno tudi naša stran poslužuje, čatež je zraven tega središče med Krškim in Pod?used-om , kakor se čuje, bodo tudi pomladi zidali most čez Savo. S kakošno težavo se spravljajo posebno težki vozovi iz broda na obeh straneh, se lahko razvidi iz tega, ker voda gotovo teče najnižje, ima na obeh straneh obrežje, pokrito se šuto, ktero voda sama, kadar naraste, nanese. Voz,
(ktero vsakemu, kdor bi Bem potoval, najgor-keje priporočam), kjer smo se s pošteno pi jačo in jedjo kmalo okrepčali. Ker smo se imeli dva dni tu muditi in čakati odhoda ladije, bil sem zelo vesel — saj veš, prijatelj, tuji kraji, tuja mesta — to jeza-me. Koj prvi dan zagotovil sem si vsa pisma za ladijo, potem nas je pak peljal nek • e priljuden Čeh v Bremenski park. Jaz dosedaj videl sem le prekrasnega in čarovnega Miranarskega pri Trstu; se ve da ta ni take< krasen, a velikansk je. Mesto se ni strašilo ni'kakih streškov, prebivalci podpirajoči mesto a denarjem, hočejo tudi pokazati tujcu, da kaj imajo, — vsaj „delajo denar" v Bremenu pri izBeljevaitih. Park kinčajo žlahtna drevesa, čemur se jV čuditi, kajti peščeni svet treba je bilo na čevlje debelo nasuti s prstjo. Sredi parka je majhno umetno jezero , na čegar površini sem videl snežno bele labude in velike: rujave, povodne fazane iz Avstralije. Tudi kipov, lop, in druzih vrtnih poslopij je veliko. Konec vrta videti je vodotok, v najlepših črtah iekoč memo pri jazne gostilne, kjer smo se okrepčali, odtod se podali pod velikimželezničnim mostom v mesto nazaj. Trudni zročili smo se varni postelji in trdnemu spancu. Nadjaje se, da Ti kmalo zopet pišem, ostajam Tvoj	A. Obreza.
ki po gladki cesti še gre, v tej šuti obtiči. Most bi jako vstregel ne samo ljudem, nego tudi živini. Ako greš na železnico, kako lahko se ti primeri, da ti pri bolj na tauko odmerjenem času vlak pred nosom uide, ker si bil primoran , če tudi ne po krivdi voznikov, na brodu se zamuditi. In ako Sava pomladi ali jeseni naraste, smo oa sosednjih Brežic in bo-Bednje železnice popolnoma ločeni, ali pa pri-morani podati se na daljno pot v Krško.
Zraven tega se ve, da od voznika ponoči, posebno o slabem vremeuu ali hudi zimi ne moreš tirjati, da bi te na brodu čakal. V koliko korist in olajšavo bi uam bil most, ki bi se gotovo tudi Bplačal, naj se zida ai akcije, ali naj ga postavi država na svoje stroške, zato to reč gorko priporočamo našemu vrlemu zastopniku, g. Pfeifer-ju, kojemu so naše razmere dobro znane, naj na pravem mestu zanjo položi svojo besedo.	R.
Iz Ptuja, 27. decembra. „Božične pesni", ktere ste unikrat naznanili (izdal č. g. Mih. Lendovšek), razpečala sta se v naglici prva dva natisa, t. j. okoli osem t i b u č iztisov, največ po našem slov. Štajarskem, pri Vas oa Kranjskem malo. Ker se ta pesen od naroda popeva le božični čas tje do Svečnice, in ima poseben oddelek za god sv. treh kraljev, oskrbel Be je tretji natis , ki se oddaja pri g izdatelju stotina po 1 gl. — toliko da se papir in črnilo plačata. Manjši zneski naj se blagovoljno pošljejo v kolekih ali pisemskih markah.
'ti «Falapc v ITIekNikl 29. sept. (Konec.) Drug še lepši izgled. Neka po nesramni poti obogatela ženska kupi hišo, jo krasno opravi, navleče va-njo nesramnih deklet, zvabi po zvijači tudi več mladih nedolžnih v svoj brlog, jih vpijani in izroči moškim. Veliko je pohujšanja po mestu, zato mnogo pritožeb zavoljo posilstva, zapeljevanja inla-denčev itd., ali vse zastonj , ker žeuska od svoje „obrtnije" plačuje davek precej viaok. A čeravno ji posvetna pravica noče do kože, zadene jo strašna kazen od druge straui ; nekega due jo namreč umori njen hlapec, truplo zaveže v veliko rjuho in jo nese na kolodvor tje, kjer se izklada blago. Tu najdejo culo in misle, da je kako pozabljeno blago, jo spravijo v shrambo, češ, gospodar se bo že oglasil. Čez nekaj dni je začelo to ,,blago" smrdeti, toraj odvežejo culo in najdejo v nji zaklauo žensko b čisto črnim obrazom, ki ga je morilec z žvepleno kialino polil.
To žensko in njen „zavod" je vlada trpela, nune pa je celo ponoči policija kar na ceBto postavila in njihovo premoženje, t. j. njihovo doto, ktero so z doma prinesle, pograbila. To je liberalnol
Tretji izgled. Pošten mož je bil ožeujen z lepo mlado ženo, s ktero je srečno živel in imel že več otrok. Prikrade pa se v hišo liberalec, se laska ženi, ktera se vjame v njegove mreže, in ko zve, da Bta le cerkveno poročena, jo izpelje in se da po županu po •uvilnem zakonu poročiti ž njo. Mož zve to in gre tožiti zapeljivca, pa kaj opravi? Sodnija ga obsodi zavoljo obrekovanja v zapor, ker je bil le cerkveno, ne pa civilno poročen (samo cerkveni zakon ne velja). Mož je moral v ječo, zapeljivec je prevzetuo odšel z njegovo ženo, ktero jc pa ž-e čez par dni zapodil, in zdaj je očitna nesramnic».
Poznam visokega gospoda, ki ima štiri cerkveno zaročene mu žene. Cerkveni oklici se namreč tu opuščajo, če dotični plača 10 dolarjev in s pričami dokaže, da ni oženjen.
Krivih prič Be pa za denar tu dobi, kolikor jih kdo hoče.
Za civilni zakon ni veliko treba; dosti je, da privoli dekle v to, starši se še ne prašajo. Nekemu mojemu znancu, ki je imel lepo hčerko in jo varoval kakor biBer, se je taka prigodila. Iztrgali bo mu jo s silo b hiše, njega pa v zapor in denarno kazen obsodili. To gaje tako bolelo, da je žalosti umrl.
Pa tudi liberalci se večkrat sami vjamejo v svoje zanjke. Nek meni znan prav rudeč liberalec je bil spisal knjigo, v kteri uči, da starši nimajo do svojih otrok nobene pravice, da Bi smejo ti sami voliti vero in stan, in več takih priBmojenosti. Pozneje se oženi in dobi dve hčerki. Nek žlahtnik njegov gre v hišo, prebira očetovo knjigo dekletama, in izpelje najprej prvo , potem še drugo mlajšo, vsaki obljubivši zakon. Pospravi ji vsako v drugo, pa pošteno hišo, da nobena ni vedela za drugo, potem napelje tako, da oče o vsem tem zve. Oče se jezi in togoti ter pokliče „zapeljivca" na boj, ali ta mu odgovori, da se ne bo bil za dekleta, ki z očetove hiše uidejo. Reč pride pred porotnike, ali tu zatoženec pokaže knjigo in praša, če je kriv on, ki je le držal se očetovih naukov. Ko je nadalje še dokazal, da ste deklici spravljeni pri poštenih ljudeh in nedolžni kakor prej , je bil tožbe oproščen, a oče osramoten pred veliko množico, ki je prišla poslušat to mikavno pravdo. Izgovarjal se je s tem, da je ono knjigo spisal, še predno se je oženil.
Takih in enakih izgledov bi labko napisal debelo knjigo, a dosti bodi za sedaj; Baj vsak že po teh spozna, kako daleč smo prišli tu v Meksiki z liberalizmom. Naj pride k nam kdo Vaših liberalcev in Čez noč bo postal najboljši konservativec ali še celo aristokrat, če ima le še količkaj zdrave pameti. Taka seje meni zgodila in za mano še marsikomu.
Zdravi mi, dragi Slovenci!
M. J. Danic. *)
Domače novice.
V Ljubljani, 30. decembra.
(O „Slovencu".) Z današnjim listom se konča VIII. letnik, prihodnji list pride na svitlo 4. januarija. Kakor smo že povedali,bo postal d ne v n i k brž, ko bodo vse priprave do-gnane, vsaj pa z drugim četrtletjem. Dopisi so nam zagotovljeni, med drugimi iz raznih krajev Amerike. S tem želimo svojim naročnikom veselo novo leto z željo, da se tudi drugo leto zopet vidimo v še obiluejšem številu.
(Vabilo) na društveno veselico na novega leta 1881. zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice. Program : 1. Kocijančič — „Daues tukaj, jutri tam". Moški zbor. 2. Fr. Cimperman — „Novoletnica". Deklamacija. 3. Vogel — „Cigani". Moški zbor s tenor samospevom. 4. J. Alešovec — „Tajčkrajnar na parteitagu". Šaljiv prizor s petjem, predstavlja gosp. P. Kajzel. 5. Eisenhut — „Mazurka". Moški zbor. G. Predavanje padarja Cvilibalda Žabarja iz Srmtne police pri Uražjem selu. 7. Šaljiva godba na mrlotinkab. 8. „Oh Mic ka !' Komičen prizor s petjem, predstavlja gosp. Rudolf. 9. Ilennig — „Žabja kantata". Moški zbor s spremljeva-njem glasovira. 10. Loterija. Po dovršenem programu svira glediška godba pod vodstvom g. kapelnika Majerja. Začetek ob 7:/a uri zve-
*) Omenjene bankovce lahko pošljete, jih bomo že spočali. Cena našega lista je za Ameriko enaka, kakor za Evropo. Z dopisi bote nam iu našim bralcem vrlo vstrozali. Da ste nam zdravi!
Vredništvo.
ier. Vljudno se vabijo častiti udje narodne čitalnice in pa tudi gospodje društveniki „Sokola" osobni.	Odbor čitalničin.
(Božični oratorij v podporo deške sirotnice.) V nedeljo, 2. dne januarija ob 5. uri popoldne se bo v knezoškofijskem Alojzijevišči pod vodstvom č. o. Angelika Hribar-ja in sodelovanjem orglarskih učencev predstavljal že v mnoz h mestih z veliko radostjo sprejeti, od Henrika Fidela Miiller-ja zloženi „božični oratorij". Žive podobe: 1.) Ave Maria, 2.) rojstvo, in 3., pastirji pri jaslicah bodo gotovo vsacega zanimale in ker so prihodki te večernice potrebščinam deške sirotnice namenjeni, privabile, kakor upamo, bodo obilno občinstva, zlasti družin višjih stanov. — Oseba plača za sedež 50 kr , za prostor brez sedeža 30 kr., nočemo pa omejiti milosrčnosti častitega občinstva. Vstopni listki se bodo prodajali 1. januarija od 10—12. ure in na dan prestave ob 4. uri popoldne v Alojzijevišči.
(Občni zbor ljubljanske Čitalnice) se je bv. Štefana dan vršil mirno brez vsega razgo-varjanja. V odbor so bili — razen enega — voljeni vsi dosedanji odborniki. Poročilo dobijo društveniki tako tiskano v roke.
(„Sokol"') ima svoj letni občni zbor dne 2. januarja p. 1. dopoldne v svoji telovadnici. Dnevni red so navadne društvene zadeve.
(Močvirski odbor) ima prihodnjo Bejo v četrtek 30. grudna, v mestni dvorani na ro-tovžu.
(Konec Medvodske dogodbe — menda!) V petek je bila pri tukajšnji deželni sodniji obravnava o pritožbi „liedertafierjev" zoper razsodbo okrajne Bodnije, ki je o svojem času vrednika „Novice" spoznala nekrivega, da ni' sprejel Wawreczkinega popravka o vedenji „liedertafierjev" na Šmarni gori in v Medvodah. Zatoženega odgovornega vrednika „ Novic" je zastopal gosp. dr. Poklukar. Deželna sodnija je pod predsedstvom g. Grčarja vslišala pritožbo „liedertafierjev' in obsodila „Novičnega" odgovornega vrednika v stroške in na 30 gld. kazni. Tako so imeli zavoljo „liedertafierjev" trije slovenski listi vsak nekaj, menda bodo „liedertaflerji" zdaj vendar zadovoljni s tem. Nad razsodbo deželne Bodnije javno spodtikati Be, nam prepoveduje ostra postava, a misliti Bi smemo svojo iu si jo tudi mislimo.
(Umrl) je danes o pol dveh ponoči čast. br. Rihard Kušnik, iz reda sv. Frančiška. 70 let star.
(Vabilo k 8. občnemu zboru) čast. udov narodne čitalnice v Bizoviku , kteri bode dne 2. januarja 1881. leta. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitve novega odbora. 4. Nasveti posameznih udov. — Začetek zborovanja ob 3. uri popoldne.
Odbor.
(Norišnica ljubljanska) se je ta teden iz deželne bolnišnice preselila popolnem na Studenec in zdaj bo v boinišuici več prostora za druge bolnike.
(Mestna klavnica) sa bo začela prihodnje leto zidati na polji za spodnjimi Poljanami. Vsa živina, ki se bo v Ljubljani prodajala, bo morala tu zaklana biti. Dotična dela se bodo pri mestuem magistratu oddajala 12. januarija 1881 na ponudbe.
(„Brencelj" št. 11 in 12) Be pridno stavi in bo do novega leta gotov. To naznaniti nas prosi njegovo vredništvo.
Razne reči.
— Nevarno zbolel je celovški gosp. knezoškof Wiery za tem, da bo mu neko rano
ua nogi prerezali. Bil je že previden s bv. zakramenti za umirajoče. Bolezen je tako nevarna, da imajo zdravniki prav malo upanja.
—	V zadevah novega misijona v Afriki ima „Danica" Bledeči poziv: „Preslavno vredništvo ! Prosim Vas, gospod vrednik, sprejmite sledeče vrstice v svoj cenjeni list: Dobil sem od svojega častivrednega prednika P. pri-orja Franca ukaz, da naj pridem z malo družino bratov za njim v Afriko. Odšli bomo iz Marija-Zvesde ob koncu meBeca januarja ali v začetku februarija.
Kdor čuti klic od zgoraj, da bi se pridružil temu misijonskemu delu — bodi-Bi kot delavec v našem delavskem ustavu (Asyliirter), ali kot novinec za naš red (Postulant), — naj mi zarad dogovora prčcej piše. Dan odhoda, kakor tudi pot, koder bomo šli, bora pozneje bolj natanko naznanil. Nikogar pa ne morem seboj vzeti, ki ni zmožen sam plačati popotnih stroškov. Ti bodo znesli — vse skupaj — okoli 300 gld. Tudi se nikomur popotmna ne vrne in denar za nazaj ne da, ako bi v Afriki vročine ne mogel prenašati , ali bi mu sploh ne bilo všeč.
Slednjič prosim vse blage duše, ki hočejo meni in mojim redovnim bratom za pot ali pa za nakup in odgojo poganskih zamorskih otrok kaj miloščine dati, naj bi to brž storili in poslali meni samemu, ali pa vredništvu tega lista.
V resnici, ako nam bo odrečena ta pomoč dobrih Brc, moral bom na veliko škodo novemu vstavu mnogo svojih bratov, ki hrepenč po tem novem misijonu, popustiti v Evropi.
Lahko se razvidi, v koliko Blavo da bo Materi bv. Cerkvi, ako dobro obrodi in se lepo razcvete naš misijon v južni Afriki, in koliko da bo naša naprava pospešila skupni katoliški misijon afrikanski. Najprej je na to zastavljen dušni blagor mnogih ubogih poganskih otrok, ker „sprejem v naš v8tav" pomeni to, kar — „krBt in krščanska odgoja." Korist, ki jo bo ondotno deško semenišče obrodilo v razširjanji sv. vere v južni Afriki, se pa dopovedati ne da. Odpri tedaj, dragi čitatelj, svoje srce, ter poglej, če nimaš kakega d&ru za ubozega Je-zuška v podobi zamorskega otročiča !
Kdor blagovoli svoj denar naravnoBt meni poslati, je prošen, da naj naredi naslov tako-ie: Fr. Beda,
duhovnik trapiškega reda v Mariji-Zvczdi pri Banjiluki v Bosni.
Darove sprejema tudi slavno vredništvo „Danice" v Ljubljaui.
—	Koliko se piva izpije. Kranjci so slabi pivopivci, kajti na enega človeka pride le 7 litrov na leto, na Koroškem pa že 32 litrov, na Štajarskem celo 45 litrov. Pivovaren je ua Kranjskem 9, na Štajarskem 80, na Koroškem 112. Piva se skuha na Kranjskem 29.727 hektolitrov, na Koroškem 109.333, in ua Štajarskem 522.083 hektolitrov. V celi Avstriji je 2297 pivarn, v kterih seskuha 11,180.681 hektolitrov piva ; davka pa plačajo vse pivovarne 20,832.297 gld., med njimi kranjske 65 514 gld. V tuje dežele je šlo iz Avstriji 242 015 hektolitrov piva , prišlo pa ga je iz tujih dežel le 3827 hektolitrov.
—	Nemška mesta. Ljudsko šteuje v Nemčiji je pokazalo, da ima Berliu 1,118.000 prebivalcev, Vratislava 272.0fV), Monakovo (Mnihovo) 228.000, Draždane 220.000, Lipsija 148.000. Frankobrod 137.000, Stuttgart 117000 Strassburg 106000 itd.
—	K poroki ceBarjeviča Rudolfa. Na Dunaji delajo relike priprave za Bprejem
neveste princa Rudolfa, princezinje Štefanije« Tudi Praga ae hoče v tem odlikovati in viBoki par častno sprejeti.
—	Madjari proti Srbom. Ogerska vlada dela Brbskim trgovcem na meji velike sitnosti, ker jim ne pusti z lepa živino v Avstrijo goniti, in morajo Srbi vselej prej dovo-Ijeuja v Pešti iskati. To delajo Madjari zato, da bi Bvoje prešiče toliko dražje prodali.
—	C i g a r se pokadi v Avstriji tisoč miljonov na leto, med njimi tri miljone iz tujih dežel. Tobaka za nosljanje se prode čedalje menj, zato pa se oddii tabaka za cigarete (španjolete) čedalje več. V obče nese tobak 58 miljonov goldinarjev na leto.
Javna zalivala.
Podpisani potrdim , da mi je tržaška zavarovalna banka izplačala do čista ves zuesek, za kar ji izrekam najprisrčnišo zahvalo in jo slavnemu ohčiustvu toplo priporočam, j
Primož Thaler, pogorelec iz sp. Dauj.
Za brate Hrvate so «larovali:
VI. izkaz.
G. Frančiška Šupevc 10 gl. Farani v Štangi 2 gl. 80 kr.
Vabilo na naročbo Katol. misijonskega lista
(Katholische Missionen)
za leto 1881.
Izhaja na vsaki mesec snopič 3—4 pol. Cena celega letnika v bukvami je 2 gl. 40 kr.; po pošti prejeraan po 3 gl. 10 kr.
Skoraj nobenega lista ne moremo z boljšo vestjo prečastiti duhovščini in vernemu ljudstvu priporočevati, kakor imenovani misijonski list.
List izhaja v nemškem jeziku ter je edini obširniši časnik , ki pripoveduje rast in napredek katol Cerkve ter trpljenje in delovanje naših katol. misijonarjev. V prelepih podobah predočituje marsikaj zauimivega.
Ker se brez teh misijonskih poročil malo 16, kaj se med neverniki za našo sv. vero godi, iu ker se ne le duhovščina, ampak tudi naše verno ljudstvo za katol. misijone živo zanima, se nadejamo mnogo naročnikov, ter si bomo pri/.adevali jim, kolikor moč, naglo postreči.
Katol. bukvama
na stolnem trgu št. 6.
V katoliški bukvami
se dobiva:
Wctzer-jev in Welte-jev cerkveni besednjak vsega l" ' 1 bogoslovja in k temu spa-dajoČih ved. .	.s predelan in pomnožen
natis.
Začel je drugi .tis izdelavati učen prof. dr. Jos. Hegenro'h , zdaj kardinal v Rimu; nadaljuje ga dr. Fru. ; Kaulen in z njim sodeluje nnogo slovei katoliških učenjakov.
Iidajalo se boc v 100 do 120 snopičih po <0 kr. Do zda e izšel 1. in 2. snopič. Kfor želi delo v p " »led, mu ga radi pošljemo.
Priznan izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano ner varjenega čelielnep voska
(10)	prodaja
P. &H. fc eiuaini v Ljubljani.
TelcKrsflčni	(iennrnr eent 29. decembra.. Papirna ren 73.— — ftreberua renta 73.80 —
Zlata renta 87.60	- 18601etno drravno posojilo 131.— Bankine akcije 8'.' — Kreditne akcije 287.60 — London
117.76--Cf i.	kr. cekini 6.58. — 20-lrankov 9.37
Idajatelj in odgovorni urednik Filip aderlap.
J. llazi ov aslediki v Ljubljani.