vsak du itMB sobot, Ul[iVi daily «Wt Saturdajrs, Sundays and Helidajs. jfl>-TEAE llVUt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JEDNOTE CHICAfiO. 1LL., PONPEUEK, U. NOVEMBRA (NOV. 11). 19.15 Uradniikl in upravallkl proatortt 1057 8. LawndaU A v«. Offic« of Publlcation; 8667 South Lawndaia Av«. Talvphoni, Huckaral) 4004 itttbMrtouoo |*.0U V Mri> STEV.—NUMBER 220 far »šiling at »poeta! raU of posta*« prtiifed Anglija bo potisnila Italijo iz A-kesinijo, pravi ameriški avtor not. Alt ((Odi, 101T, autfcortaad os Juao 14. ItU. V interesu Velike Britanije je, da Italija ne po-itane kolonialni imperij, ki bi kot taka kontrolirala Sredozemsko morje. Muaaolini ustavil demonstracije proti tujezemcem in napovedal boj špekulantom. Italijanska armada okupirala mesti Makale in Gorahai. Izjava Hitlerjeve vlade, da bo podpirala Ligo narodov pri izvajanju sankcij, vznemirila italijanske fašiste UM, 10. nov. — Italijansko ndno poročilo omenja nove nage ns severni in južni fronti r Abesiniji. ADDIS ABABA, 10. nov.— Aksinske armade se še vedno ■iktjo in izvabljajo Italijane r ibesinske divjine. Chicago, 9. nov. — Gordon KacCreagh, pisatelj, ki se je pKd kratkim vrnil iz Abesinije, kjer se je mudil pet let, je dejal, e ni nobenega izgleda, da bi ■ogla afriška država ustaviti prodiranje italijanske armade v »tranjost dežele, ampak An-jlija ne bo nikdar dovolila, da I-talija obdrži ozemlje, ki je ne-kaj vredno, čeprav ga bodo Mus-nKnijeve čete Relifna uprava uvaja nove metode Podpore v gotovini v či-kaskem okraju Chicago, 9. nov. — Illinoiska relifna komisija je včeraj sklenila, da bodo relifni klientje v o-kraju Cook (Chicago) odslej naprej prejemali podporo v gotovini namesto Domače/vesti Nov grob v Chkagu Chicago. — Zadnje dni je u-mrla rojakinja Alice Videtič, stara okrog 60 let, na naslovu 1808 W. Cermak Rd. Tu zapušča moža, dva sinova in dve hčeri. Smrtna nesreča v tovarni Pueblo, Colo. — Miss Vera Mo-har, stara 29 let, je izgubila življenje pri Nakols Packing Co., kjer je bila uposlena. Ko je hotela stopiti v dvigalo, ni opazila, da je dvigalo že odšlo, vrata so pa bila na njeno nesrečo še odprta in stopila je v praznino ter padla 14 čevljev globoko. Pobila se je tako težko, da je po dveh dneh nezavesti umrla. — Dalje sta v. tej naselbini umrli rojakinji Mary Skubic, stara okrog 40 let, in Frances Petrtč. - ' Nov grob v Penni v u. 1* i Oakmont, Pa. — I>ne 6. t. m. druirih notr^ Ji.i ; ^ J€ umr! ** «*no hibo Joseph rfl S Kil! M ' I^avi,a Je' ISorČ, star 13 let in rojen v Yu-* It "S* *>nu, Pa. Bil je član mladinske- korak, ker je federalna relifna ^^"»stracija znižala podporo •pum*.« v.^ okupirale. Mac- na mi,iJ°n dolarjev za prva dva feagh je govoril pred dlani Ci-|te°"f * novembru, kakega sveta za zunanje odno-l Odrodba federalne administra-kje v dvorani hotela Palroer. C1je Je «*ultirala v dvajsetodstotni redukciji stroškov relifnih uradov po vsej državi. Posledice bodo trpeli reveži, ki so odvisni od podpore. V drugih il-linoiskih okrajih bodo'znižani izdatki za premog, živila, stanarino in obleko, v okraju Cook pa bodo reducirani upravni izdatki, ker bodo klientje prejemali pod On je spisal več knjig o Abe-liniji in nekaj časa je bil tudi nttovalec o zunanjih zadevah aibesinskem dvoru. Poslušalci, kise zanimajo za italijansko-sbesinski konflikt, so mu stalili več vprašanj, na katere je i odgovarjal "Poangleških volitvah, ki se . v-------r^i ^.vriiie 14. novembra, bo*ta Pg* J«; MUM be kiglija in Francija udari!! po je rekel MacCreagh. Hussolini se bo moral umakniti a Abesinije in Italija ne bo •bdržala teritorijev, katere bo Ijena armada okupirala. "Velika Britanija ne bo nikdar dovolila, da bi Italija postala kolonialni imperij ali dominirala 8wdozemska morje, kar se bi toko zgodilo, če bi dobila kon-Mo nad naravnim bogastvom Jkainije. Dobila bo morda ne-Jjj puščav v vzhodnem delu a-fri«ke države, ne pa ozemlja na apadu in severozapadu, kjer so ■*»ti zakladi rude in rodovitna Jnlji. Te teritorije si lasti An-Jjfže zadnjih trideset let. An-bo v ugodnem momentu po-^ «vojo moč in uničila ita-Hnski mperializem." Rim. 9. nov. — Iz visokih fa-»tičnih krogov je prišla vest, k m ti ustavili demonstracije Proti tujezemcem. Objavljena je ™ po *tudentovskih izgredih protl britskim in drugim zunanjim trgovcem v Neaplu. Fašisti-21 fanatiki so bili posvarjeni, • fejmejo razbijati napisov na J**lih trgovin in uničevati la-zunanjih trgovcev. Faši-časopisi so dobili ukaz, da rr.tJ0 takoj prenehati z napadi »An^hj0, Francij0 in druge ki ho podprle bojkotno •'J* proti Italiji, katero je od- Liga narodov. J* nova politika, pravijo in-TBliran' krogi, pa ne bo usta-£ Priprav glede odpora proti ™lant/>m in drugim intere-^ kj hočejo izrabiti obsto-' situacijo m grmadenje pro-* ^Msti< ne avtoritete so tjr" veliko število trgovin po ^ ' "šeli in aretirale mnogo J' skušale na skrivaj po-l r*r v tujezemstvo. ^-'tičhi odbori so aktivni v B*ru, Lu<|caji. Trevisu, 'n in drugih mestih. Sa-;' ^ntederi so zaprli 40 trgo- h ' ,itru 1'« je bilo kaznovanih cev. - H [,riPr»vlja tudi na , " evropske vojne. ^ " 'J' llbfsl generala Gre- u Ui trocchija za poveljni-•,;t:0snske oborolene si- ^ u 'tropske vojne, " 5. utrsns.) t K. relifna komisija v doglednem času raztegnila na vso državo. Denarna podpora se bo Črpala le iz federalnega sklada, ker je državni generalni pravdnik odločil, da se denar iz državne blagajne ne sme trošiti v te svrhe. Nekatere druge države so že u-veljavile ta sistem in sedaj ga je odobrila tudi illinoiska relifna komisija. Potrdil ga je tudi go-verner Homer na konferenci v Springfieldu, katere sta se udeležila John S. Martin, načelnik re-lifne komisije, in VVilfred S. Rey-nolds, tajnik. Stavka relifnih de* lavcev v N. Yorku Zahtevajo unijsko mezdo New York, 9. nov. — Joseph Fredericks, predsednik sveta stavbnih unij, je oklical stavko izurjenih delavcev, uposlenih pri relifnih projektih na Ix>ng Is-landu. Uprava relifnih del je po oklicu stavke naznanila, da je pripravljena zvišati plačo deset odstotkov, kar pa so stavkarji odklonili. V boju Jc zavojevanih okrog 2000 delsvcev in zahtevajo unijsko mezdo. Ha roki C. Hcnve, krajevni direktor relifnih del, je skušal v zadnjem momentu preprečiti stavko, a ni uspel. Obljubil je plačo $93.50 za 120 ur dela na mesec, kar pa je Fredericks odklonil. "Zaščitna mezda" je bila prej $86 za 140 ur dela na mesec. stavkarji pa sedaj zahtevajo $180 za 120 ur dela. Natakarice v Nemčiji mora/o it i iz eluibe Berlin, 9. nov. — Dr. Walter, šef strokovnega oddelka delavske fronte, je včeraj naznanil, da vse natakarice v Nemčiji se morajo umakni t} iz shJžbs v prid moškim natakarjem. To je sUen udarec la ženske, ki služijo kruh, kajti 4« odstotkov vseh u-jelenih žensk v Nemčiji j* na-takaric v restavracijah, hotelih in gostilnah. ga oddelka SNPJ in tu zapušča starše in dva brata. Slovenec Izvoljen Urain, O. — Pri občinskih volitvah v tem mestu zadnji teden je bil izvoljen slovenski kandidat Leo Svete za mestnega svetovalca. Svete je kandidiral na demokratski listi. Poroka Cherokee, Kans. — Tu sta se poročila Martin Premk mlajši in Dorotija Lupans. Ženin je blagajnik društva 106 BNPJ. Obilo sneto! * Molitve if zmago fašističnega orožja Brazilski nadškof pod-pri Mussblinijevo vo|no Porto AJegre, Braailija. 9. nov. — Nadškof Joao Becker, najvplivnejša katolika avtoriteta v Braziliji, je fčeraj imel slovesno molitev in prosil je Boge, naj intervenira v prilog fašističnemu Rimu, papeški pre-stolici, večnemu Rimu. Nadškof je voditelj desničarskega gibanja in protisovjeteke kampanje v Braziliji. Medtem, ko so bili trgovci s go^vo živino In operatorji brazilskih premogovnikov silno zaposleni, da zadostijo naročilom italijanske vlade, je nadškof prosil Boga, naj ne dopusti po-nižanja junaške Italije, matere Ženijev, znanstvenikov in umetnikov, kjer reliffja triumfira. Na vprašanje, ali ima Italija pravico do oevajanja, je nadškof odgovoril, da je sporna zadeva le izenačenje distribucije kolonij med evropskimi državami. V tem oelru so italijanske zahteve glede osvajanja kolonij upravičene. Zdravnik priznal umore iz usmiljenja Angleika zdravniška zveza začela kampanjo London, 9. nov. — Angleška zdravniška zveza je otvorila kampanjo, katere cilj je prepričati ljudstvo, "4* je umor oseb ki trpe na m«»dr*vUiviH boleznih upravičen." Tq naiiiantlo Je bilo objavljeno potem, ko Je neki zdravnik priznal, da je umoril pet neozdravljivih bolnikov "iz usmiljenja". Izpoved je objavil londonski list "Daiiy Mail." Lord Moynihan, eden najbolj slovitih britskih zdravnikov, je dejal, da bo on in njegova grupa, v kateri so tudi prominentni pridigarji, sodelovala v kampanji, - # #f"da se dovoli neozdrsvljivim kanioania v Aniniiipra,lc*do mmtl" Zvm brlt- nuiiipauja ▼ ruigiiji flkih ldravn,kov ^ ^^ riu. . #-• previjala o tem problemu na s«;- Socialisti pobijajo pro- Mtanku, ki ss otvori 10. decem gram oboroževanja de sn nov grob v Penni Johnstown, Ps. — V tukajšnji bolnišnici je umrla 3. t. m. Katarina Benčina, stara 57 let in doma iz Kernic pri Spodnji I-driji. Tu zapušča moia, tri sinove in dve hčeri. Furiozna volilna bra v Londonu. "Prepričan sem, da dobiva naša kampanja podporo pri ljudstvu". je rekel Moyniham. "Iz ra- London, 9. nov. — Geslo nacionalne vlade, da mora Anglija ,r. , -------- , ---- ojačiti bojno mornarico, s kate- *"m,/iv1t»t razloga vodijo opozi-rim je šla v volilni boj, da dobiiciJo ,0 kl4t,,it, PO'IHIce." v kratkem poteče. Socialisti, kil Med tistim), ki zagovarjajo se sicer zav«*iajo, da ne bodo "umore iz usmiljenja", so prof«-prodrli pri prihodnjih volitvah,, sor Julian llusley, svetm nozna-objavljajo senzacionalna razkri- ni učenjak; lord Listowel, pro-tja o sili angleškega bojnega minentna zdravniška avtoriteta, brodovja," s katerimi pobijajo in lord Denman, bivžl ger.erslni trditve narr>dne vlade. Ifoverner Avstralije. , Kako nervozna je vlada, je' — r;lviomožni administrator. Prvotni načrt Je do'o-čal stroške $4,400,000 za konstrukcijo vojafnic. Dunham je dejal, da je še vedno uverjen o potrebi gradnje vojašnic, toda federalna administracija ne odobrava načrta. Gradnja projektov, ki bi trajala dolgo čass, nI v soglasju s programom federalne uprave. "Glavna naAa dolžnost je, preskrbeti delo rellfnlm klientom, med katerimi Je !M> odstotkov ne-izurjenih delavcev", j« rekel Burke. "Pri gradnji vojašnic bi morali uposlitl izurjene delavce, kar bi povečalo stroške." Illinolski ursd federalne admi-Je dol.il Niti enega fašističnega kandidata v Angliji l/jndon, 9. nov. — Fašistična stranka v Angliji, katero vodi Sir Mosley, ni |nmtavlla niti «• nega kandidata pri m^lanjiH volitvah za parlament, ki bodo prihodnji četrtek. AngleAki fažisti so največje |M>litičfte reve v Kv-ropi. K« r zagovarjajo MuaHoli* nija in bruhajo svojo j, dokler čehoslovaška vla* da it e spremeni svojega atališCa napram poljakl manjšini v '|e. širi ju. Ob«« državi imata voja* ške čete ob meji, kj<*r ne nahaja Tršir>Je, in poljski li.ti pišejo,| da je položaj zelo kritičen. . So v je taki voditelji poveličujejo uspehe PARADA 0B0R02E-NE SILE Moskva, 9. nov. — Sovjetska Rusija je zadnji četrtek proslavila osemnajsto obletnico revo-lucije s velikim pompom in rsz-kazovanjem svoje oborožene sile. dočim so govorniki poudarjali iiboljšanje finančne in tr-goviki situacije, ki je bilo do-seženo v zadnjih letih. Tanki, oklopni avtomobili in druga bojna mašinerija Je ropo. tele po moskovskih ulicah. Največja vojaška parada Ji bila na Rdečem trgu, kjer je bil postavljen oder, s katerega so o-pazovali parado Stalin in drugi sovjitski voditelji. Kliment Vorošllov, vojni komisar, je v svojem govoru opozarjal na nevarnost nove s ve-tovne vojne, zseno pa Je isjavil, da Je sovjetska Rusija pripravljena na vse eventualnostl. A Rosengoltz, trgovinski ko-misar, je dejal, da je zunanji dolg pred štirimi leti znašal 1,-400,000,000 rubljev, ob prlčetku tega leta pa Je padel na 139,-000,000 rubljev. Dejal Je, da bodo morale drŽave, ki hočejo trgovati z Rusijo, odslsj nsprsj sprejemati kreditne pogoje, ki jih bo stavila sovjetska vlada. "Kapitalistične države, ki se zanimajo za sovjetska tržišča in razvoj gospodarskih odnošajev med njimi in Rusijo, so se pričele zavedati, da bodo moral« nudiU sovjetski vladi dolgoročne finančne kredite ali posojila,' je rekel Rosenfolts. Urekel je upanje, da bo imela Rusija ob koncu tega leta ugodno trgovsko bilanco 120,000,000 rubljev. Rusija Je tudi povečala produkcijo zlata na točko, katero prekaša sedaj le Južna Afri-ka. Japonci ponovno invadirali Šangha j 2000 japonskih pomor-ičakov se izkrcalo z bojnih ladij AanghaJ, 10. nov.—Dva tisoč pomorščakov s treh japonskih bojnih ladij se je daueN izkrcalo na suho in okuplrsli so del ftanghaja v bližini mednarodne nanelbiue |M)tem, ko Je bil ubit eden ja|>ou*kl (MimorAčak, Med kitajakim prebivalstvom je na* stals slina panika lil na tisoče Kitajcev Je zapustilo ftsnghsj. Velika razburjenost Je tudi v mednarodni koloniji, k)«r so mobilizirali obrambne straže za slučaj,, da .faponri napadejo na* aelbino. ga se nsvdušujejo konservativci in miiiUristi. Brazilija odklo• pa že zaznamuje prvi uspeh, ko, SYw York | je bil aretiran Harry J. Custer.! dia )e te dni tajnik , krajevne • organizacije . | ___• Workera' Alliai." of Amerka nila sodelovanje ArHjriin ^ bU nM ^^^ 2eoeva> 9. nov. — Brazilska pada in M*taj grozijo z reprlaali-vlada je informirala Lig<» naro- jami drugim milltantnim vodi-dov, da ne more a^idelovati v M- teljem brezposelnih delavcev. I -kotni akciji pr<#ti Jtaliji, za ka« »Unovljen Je bil še obrambni ko-tero se je odloči la Ženeva Bra- mit*J. ki bo zagovarjal Custe^ rili in ni članica l.ige nar'»dov. jn prH ~»diščeni 7. Upali IM (iilHll naznanil na seji občinske zbornice, da meato Ne* York ne more \e« dati relif 1» "trannitnim" br«*zposle»em, j«> onim, ki a<» brez doma in ki trem pa jo od m«-ata do m««Ui l<*' oni, ki dokažejo, da bivajo najmanj š»*at RSSMSV v državi, kakor določa zakon, b'*lienal priznava, da Je bila v tajni aluftbi Hitler-je\ega re?ims< Kratka stavka pri- staniščnih delavcev New Vork. Odmev nepoko-Ja, ki ^< Airi med priatanlščni-mi ckdavci ob Mehiškem zalivu in zapadli! obuti, Ji* bil tudi v New Vorku, ko je S0CHI članov krajevne unije Irttl. l/ingaliore-men'a A«»n zastavkalo. »Stavka Je trajuls aamo š«>st ur, nakar ao ne delavci, ki so dobili zago-lovilo od prednednikn medna-rodne unije .1 l' Kyana, da s»» bo takoj /aroKMB JKUNOTK •t aa* »«Mialto4 kt Um Mmmi NaOaaai Baaaffi MarWnlt>a: aa Z4ruUt.. drftara (ii«m Chkaaaj ia Ktu*> mm a* lat*. »*5C m pol iru. ii.m sa #«rt hrta. m Ckiaa«« 1» Ciaara IIM u nI« IHo. |IH a H M«i aa laimaia«« M« . SatarriatiMi rataat for ll.a Ur.iU4 Bu*aa lnuyl CllUaavl ia4 fiMd« M M p»r r*-ar. aad Ciaara |T M yaar, l«M|ii Mialrla M M J*' »»ar Um ««laau aa at«rlaa, «l«ra, iwm. at«., vili M rvUrasd M a«(i4ar oulf »iMra aacM»i*bM M —II illraal aad uUmymd Nuluv «a raa. kar Ima »tik • IMaai 1'IIOKVKTA MiT-M S«. L«»»«aia Ara., Cfciaaa«. Illlaala MKMHKB OP TUK KBDKBATKD Pi C Zaprta delavnica za advokate Odvetniška zbornica (American Bar Associa-tion) ima novega predsednika, ki ae piše Wil-liaim J,. Ransom. V privatni praksi je ta mož pravni zastopnik elektrarskega trusta n kraljevsko letno plačo. Kanaom je zdaj zelo aktiven za stoodstotno organiziranje vaeh advokatov v Združenih dr-žavah v tej organizaciji, Se več — on hoče, da advokataka unija formira "zaprto delavnico" za tvoj« liane pred vnemi sodišči v Ameriki. Pred kratkim je tekel v New Yorku, da v se-demnajatih državah je odvetniška zbornica že legalno priznana kot "integralna", kar pomeni,, da samo člani zbornice smejo dobiti dovoljenje za izvrševanje odvetniških poslov. Vai odvetniki morajo, hočeš ali nočeš, biti člani advokatske organizacije. Oni člani, ki nočejo plačevati predpisanih priapevkov in ae držati etičnih pravil te organizacije, morajo iti iz alužbe! Primerjajmo to revolucionarno stališče Ransoma in njegove advokatake unije z delavskimi unijami. Kanaom zahteva, da odvetniki morajo biU prišiijeni vstopiti v odvetniško organizacijo, drugače izgube pravico do odvetniške licence. V tem oziru mU je to poatavno in ustavno, aploh pravilno in potrebno. Na drugi strani je pa Kanaomova naloga, da a pomočjo sodišč razbije alehrno delavako unijo, ki ae počuti toliko močno, da iz]>oaluje zaprto delavnico, to je, ujioslevanje Hamih članov unije. To ni ustavno! To je zatiranje demokracij^ in svobode! Neorganizirani delavci morajo Imeti into pravico in into avobodo do dela kakor organizirani! — Tak je argument Ransoma in ostalih burbonaklh advokatov, kadar gre za delavako organizacijo in njene pravice. Pravica, ki mora biti za odvetnike, ne sme veljati za navadne delavce. Zaprta delavntea za advokate je dobra in |M»trebnn, pravilna In uatavnu! Zaprta delavnica za rudarje, mehanike in druge delvce ni dobra, nj |>otrebna, n', pravilna in ni ustavna! Razlika je le v tem, ker je advokatska unija pod vodstvom mogočnih, Inigatlh korpori*-cijakih advokatov, delavske unije no pa pod vodatvom delavcev ali profeaionalnih voditeljev, ki n« kontrolirajo zbornic in aodišč, O velikem apetitu V A mer. Slovencu je bil pred nekaj, dnevi uvodnik z naatovom "Apetit — v«»//»r!" in nad člankom je podpisan J. M. Trunk. Stvar ue tiče Muaaolinija, ki ima velik apetit in kadar pohruata Aliesinljo — pisec ji- akoro prepričan, da jo |M»hrusta — bo a|»etit Ae večji in takrat ae MuHNolini gotovo Npravi nad Jugoala-vijo, da še njo pohrusta. članek je simpatičen in do malega uličen članku v Proavetl, objavljenem dva tedna pr»\j. Nekaj pa le manjka. Mussolini ni edini v Italiji. ki ima volčji apetit. Milanski kardinal Schuster, ki ji- pred kratkim — kakor no poročali ameriški liati — govoril v neki pridigi, kako "aam liog vodi italijansko armado |mi Abeainiji in kako ta armada z božjo pomočjo noai ključ, ki odpre vrata katoliki veri in rimski civilizaciji v okupirani nfriAki državi," vsekakor deli masten ii|>etit i Mussolinijcm. Kardinal Schuster Imi nedvomno vesel tudi |N>hiMla fašistične armade v Jugoslavijo . . Menda bo tudi takrat aam llog vodil fašistično armado, katera zanese Italijanki križ hmhI SrU« In Ma-cedonce ter rimsko (fašistično) civilizacijo med vse Jugoslovane? — _ Zakaj ni Trunk tollk<» iskren. da In povedal, da rlmsko-katoliška duhovščina v fašistični Italiji od kardinalov in (»apeša na vrhu do zadnjega kaplana na dnu |M»dpira in blagoslavlja Musaolinijev apetit? "Father" Coughlin Je tudi prijatrl| Mtisao-linijevega a|m*tita. V svojem prvem radij* skem govoril tO sezono je f^niglilin grmel proti krivičnim (!) sankcijam l.igr nariMlov'tn rotil ameriŠkivfcnngrea, naj pazi na Ria»M<\elta, da ne Imi Amerika s^ideKivala pri teh sanka|h!i in v prid l.igi. Za fašiatičiMi Italijo, za Miisaoll« nija pa ni imel "socialni father" niti ene kritične trfurdice. MtiNsolinijev roparaki a|M« Naprej« VVent Alibi, Wia. — Približuje ae J7. noveml>er, velik dan za Milwaukee, VVest Allia in vao o-ko'ico ter bližnje »lovenske na-aelbine. Omenjenega dne ae bo namreč vršilo slavje 26 letnice toc. pevskega zbora Naprej. Ob tej priliki bo uprizorjena znana delavska drama Rdeče rože", ki jo bo dal na oder dramski odaek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga. Nastopili bodo trije pevski zbori. Program »e prične točno ob 2.30 popoldne. Slavje ne vrši v SST dvorani. Igra bo uprizorjena popoldne. Vstopnina 38c v pred-prodaji, pri vratih 40c. Dramo "Rdeče rože" sem videl na odru SNJ> v VVaukeganu proilo spomlad ob priliki zborovanja okrožne konference klubov JfiZ in društev Prosvetne matice, Uprizoril jo je omefijeni dramski odsek. Takrat sem obljubil vse moje moči, da se ta zanimiva delavska drama uprizori tudi pri na«, pa naj stane kar hoče, kajti njihova uprizoritev te drame se ml je tako do-paroča, da upoštevajo mojo proA-njo», Hvaležni vam bodo igralci n |>osluAalci. (Ko sem bil v VVaukeganu ob priliki uprizoritve "Rdečih rož", je neka mala deklica s seboj pripeljala malo dete. Sedli sta po'eg mojega sedeža In kmalu se je otroče pričalo <|reti kot za stavo. To me Je privedlo, da sem napisal gornje vrstice.) Nadalje: -Vsi predsodki naj prenehajo. Vsaka morebitna zavist naj izostane. Pokažimo našim gostom, da smo vredni In potrebni njihovega dela in delovanja! Ponovno n|>elirnni na vso, ki bodo čitaii te vrstice, du sežejo po vstopnicah. Zagotavljam vam, da ne bo nikomur žal! Jonvph Radelj, 16. čji kot ao ga morda sami pričakovali. Proslava desetletnice društva 569 je minila, ne sme pa miniti agitacija za večjo SNPJ. Za mesec november ?em pridobil dva mlada kandidata. Koliko si jih pridobil ti, sobrat? Dne 3. nov. so prišli sorodniki iz Canonsburga in Meadowland-aa ter priredili moji soprogi in meni precejšnje prijetno presenečenje. Čestitali so nama k 25-letnici zakonskega življenja in naju obdarili s krasnimi darili, katerih nisva pričakovala. Iskrena hva'a družinam Tekavc, Dolenc ml., hčerama* Veroniki in Mary ter sinu Franku, družini John Jereb pa za brzojavno čestitko. Frank in Gertrude Primožu h Zabava Ilirije Canonaburg, Pa. — Pevsko društvo Ilirija priredi veselico v soboto, dne 16. novembra, v dvorani društva Postojnska jama SNPJ v Strabanu. Uljudno se vabijo vsi domači in okoliški rojaki iz vseh bližnjih naselbin, tako tudi pevsko idruštvo iz Pittsburgha, da se bomo skupno zabavali. Na svidenje! Joaeph Zupančič. 1 f, ■ ~P«dcrat«4 Plctara«. Knez Starhemberg (levo), vodja avstrijskih fašistov; tr|©-vinvki minister Stockhtger in zunanji minister baron Berfer VValdenegg. napram Posrečen radio*pored ' RtlHon, Pa. — Težko sem pričakoval proslave desetletnice pi»-nosnih Pionirjev društva W>J) SNPJ in njih radioprograma. Prišla Je na|>ovedanii ura, radio-prejemnik sem imel naravnan že uro prej, usmerjen na radiopo-stajo W(TI,, ki se Imenuje Voice of Labor ali (>'as delavcev, tako se bo prejemnik gotovo prej "privadil" sprejeti etrske valove In glns z omenjene postaje ter ga ponesel svetega in čistega k nam. Točno ob 11. uri (po našem času) se je oglasila zaželjena napoved in program se je pričel, liaritonist Anton &uMj je za|M*l Zagorske zvonove. Ta |M*sem je bila zelo primerna in na mestu, saj mnogo naših sobratov in pionirjev SNPJ krije h>adna zemlja. Pozdravni govori so bili prenešeni prav lepo in razločno. PevNki zlMir Sava je zapel tako lepo.1 ubrano, da ga lie človek |k»-a'ijsal v so noč. „ Vsa čast jim! IMoakal sini jim, četudi me niso slišali. sliAalo |ta se je ploakanjc ia banketne dvorane, lirzojavne čestitke il Mil*auk«• a |*v irt vovalnost jo in mllta nos t jo! Zato pa Je bil njihot u«|ieh ve- O delu in preaenečenju Midway, Pa. — Minilo je že vrsto let, odkar sem se zadnjič oglasil v Prosveti. Že več prijateljev me je vprašalo, zakaj vedno molčim in se nič ne oglasim v Prosveti. Najprej moram omeniti, da sem strasten čitatelj Prog vete. Citam le pri luči, ker podnevi nimam časa. Lista ne odložim iz rok, dokler gu ne prečitam. Vse drugače pa je s pisanjem, ker sem človek brez ljudske šole, torej samouk v pisavi. Kramp in lopato, ki sem ju vihtel 2$ let pod zemljo, mi nista delala te/.a-ve, tako mi ne dela težave plug, katerega vodim že 8 let nu farmi. Ampak pero, ki je blagoslov za človeško, je zume težje od krampa, zato ae ga tuko redko poslužujem. In pu starost, katera dela človeka nekako bo'j lenega, stftrost, ki jo vsak rad dočaka. Toda, ako jo dočaka, je ne ljub], kajti vsak M bil rad mlad, ampak starost pride In He ti obesi na pleča, da sam m* veš kdaj. Tako se je zgodilo meni. Vedno sem mislil, da se nisem star in zato lahko opravljam težka dela. Zato me je poklical sosed na 21. septembr^. da mu pridem pomagut saj I o napolnit, ampak nositi koruzo ves dan na. vozove, je v resnici težko delo. pa naj bo človek star ali mlad. Zato ni nič čudno, da sem bil dodobra izmučen zvečer, ko sem šel domov. Ko sem prišel domov, me je čakal moj zet s poročilom, da ima društveni tajnik neke listine iz glavnega urada, katere nujno potrebujejo podpis društvenega predsednika. "Deset zelenih," si mis'im, "ves dan nalagati vozove s koruzo, zvečer pa korači-ti 18r milj daleč, da podpišem listine! Ampak, če so listine iz glavnega urada, morajo biti podpisane, pa mirna Bosna!" Zet me je potolažil, češ, da me bo on "potegnil" z njegovo "li-zo" v obe strani. Takoj sem bil potolažen in v nekaj minutah sva že bila pri tajniku. Pa zopet smola—listina se je izgubila in je nisem mogel podpisati, ker pa sem se bal, da bom moral naslednji dan zopet priti radi listin, sem malo potožil, da sem utrujen. Tajnik mi je hitro prinesel zdravil v obliki dobre kapljice, in je res pomagalo—utrujenost je minila. Nato sva se z zetom odpravila proti domu, -mimogrede pa sva se še ustavila na zetovem domu, da smo se malo pogovorili. Potem Hmo se odpravili proti mojemu domu. Prisedla je tudi žena mojega šoferja, to je moja starejša hči in čez nekaj minut se je "liza" ustavila na mojem domu. Takoj sem opazil skozi zasto-re v oknih, da luč slabo brli, kar je znamenje, da družina spi. Zato sem nalahko odprl- vrata, da bi nikogar ne zbudil. Ko pa sem vrata odprl, je zuoril gro-moviti "surprise". Presenečenje je bilo popolno. V prvem hipu sem bil toliko zmeden, da nisem niti vedel, kaj vse to pomeni, šele potem, ko so mi čestitali k mojemu 60 letnemu rojstnemu dnevu, sem se nekoliko zavedel. Iskreno se zahvaljujem mojim štirim hčeram in trem sinovom za trud, katerega ste imeli na 60. rojstni dan vašega očeta. Prav tatfo iskrena hvala društvom št. 89 in st. 231 SNPJ za krusnu darila, ki me bodo spo- minjala do konca mojega življenja na moje številne sobrate in sosestre. Ni moj namen, da bi omenjal vaša imena, ker bi vzelo preveč prostora. Bilo je navzočih nad sto oseb. Prepričan sem, da se strinjate s pregovorom, ki pravi, naj ne zve de»-nica kaj dela levica. Zato še enkrat iskrena zahvala vsem in za vse. Moja iskrena želja pa je, da bi mi bilo kdaj mogoče vrniti vašo gostoljubnost in naklonjenost. Martin Strupek, 231. IZPRIMORJA - t NOVA OBREMENITEV KMEČKIH POSESTNIKOV <5f Tri fotografij* progresivnega «enatorja (ieo. W. NorH«« i* Nel.rar.ke. .Sp,Hln>a ga kaftr % razgovoru s podpredsednikom /dru>enih držav (.arnerjem. Pred dnevi je imel rektorat tržaške pokrajinske uprave važno sejo, na kateri so odobrili novi proračun za prihodnjo poslov no dobo. Proračunska bilanca ne kaže nikakega primanjkljaja. Proračun znaša 22 mil. 2% tisoč 274 lir. Na seji so ugotovili, da znaša premoženje pokrajine ne glede na državna posestva, ki jih ima tržaška pokrajina v svoji upravi in ki se cenijo na 20 milijonov, preko 13 milijonov lir. V proračun je bilo treba na zahtevo vlade vnesti okrog 6 milijonov lir za dograditev velike avtomobilske ceste iz Trsta smeri proti Reki. Nadalje so se morali povečati neki izdatki za bolnišnico za kronične bolnike za higijenski zavod, za borbo proti tuberkulozi, za srednjo tehniško šolo v Tržiču, za baz-nico in za oskrbovanje sirot. Pokrajinska uprava namerava prispevati večje vsote denarja za zgraditev "balilskega" doma Trstu, za vodovoda v Slavlni in na Senožečah ter za že izvedeno na|>e!javo električnega toka Hrenovici. Kačji vasi, Strmici, Studenem, na Malem Otoku, Hraščah in Zalogu. Povečati nameravajo končno tudi izdatke za tržaško visoko trgovsko šolo in za demografsko kampanjo. Spričo vsega tega so moral na seji ugotoviti, da redni dohodki pokrajinske uprave ne bodo zadostovali za kritje vseh predvidenih nujnih izdatkov. Iz datki bodo v prihodnji poslovni dobi znašali po proračunu pol drugi milijon lir več kakor letos, dohodki pa se bodo glede na sedanje vire zmanjšali za preko pol milijona, tako da bi v proračunu, sestavljanem na letošnji bazi, nastal primanjkljaj v v znesku 2 milijonov 50 tisoč lir. Glede na to, so se morali odločiti za povišanje pokrajinskih davčnik doklad. Ker po mnenju rektorata ni bilo mogoče najti drugega izhoda, so odobriM predlog. da ae povečajo pokrajinske doklade na zemljiški davek. Te doklade se povečajo tako, da se bodo dohodki od pokrajinskih dok'ad na zemljarino povečali za ves oni znesek, za katerega bi bil proračun sicer deficiten. Potemtakem ae bodo obremenitve zemljiških posestnikov in zlasti kmečkih * posestnikov v tržaški pokrajini povečale za dobra 2 milijona lir. Skupno se bodo vse imkrajinske davščine In doklade povečale za 20",. Nedvomno bo povečanje do-k ad na zemljarino hudo-obremenilo kmečko prebivalstvo, ki s» ne glede na znano nrrodovit-nost kraške zemlje ie sedaj le z največjo teža t o bori za obst tanek. PONDEUEK. 11 v^T^n Odkod slanost moria? v pustolovskih romS izkoriJ ' ■nov. stari motiv 0 brodolomdh m * mo nem morju dolge dneve neizreL* ?U lažejo in so na ločili v vofo d! vsaj malo ohladila in jih a tem oVdrl kaj časa žive. Pri tem ho ne,udom 1 1 je morska voda vsa pitna. Neved H Jem splavu približali izlivu Amaconk l ,U morje tako ogromne mase I f/V1 vlad u je ta absolutno tak" ' h ^ 1 nabrežja .ploh ni videti. ""H Isto dogodivščino bi srečni n«aiwnii.< veli lahko v Vzhodnem mor? /kaX ! pred Leningradom pitno ^ seveSa za" d bi v podobnem položaju ne postavljal pogledu previsokih zahtev. Prav tak » « v Kaspiškem morju pred izlivom Volt tam je morje na kilometrsko daljavo "sij ,„.nUgaČeJe T™1" Vod*' ^kor je Jj * ' 2a *lov«*a, za večino kopnih živ polja in vrtove neuporabna. Glede vrtov in' bi bik. seveda omeniti, da je vendarle cela v kopnih rastlin, ki morsko vodo prav dobro nesejo in jo naravnost potrebujejo Med « je pred vsem kokosova palma, kar je velik goslov za tisoče tropskih otokov, kajti če M kosova palma ne prenesla morske vode bi ogromna večina teh otokov pusta in neoblj na. Tako pa je kokosova palma njih »h rastlina, ki daje tudi človeku živeti sai J izkoristiti na tisoč načinov. A ljudje bi morali umreti od žeje sredi večjih vodovij te zemlje. Poskusili so s da bi napravili morsko vodo pitno s pom destilacije in kot veliko posebnost nava neke Angleže z gvanskih otokov pod ra kom, ki pijejo tako predeleno morsko vodo bo pa bržkone bajka, kajti vsak izmed mu bi si skušal gasiti žejo z destilirano vodo bi ral prav kmalu opaziti, da mu postane od prav tako slabo kakor od mornice. Tisto, kar človek v morski vodi naj n zdrži, pa ni morda okus po kuhinjski soli, i več grenki okus po žveplenih soleh. Vseh primesi vsebuje morska voda na tisoč d kakšnih 30 do 36 delov. Razna morja se v zelo razlikujejo. V Atlantiku dobimo n. povprečno 35.3 dela soli, v Severnem morji delov, v Jadranu, ki je zelo slan, 37 delo morju pri Kreti 39.5 dela, v Sueškem prek 60 delov. Mrtvo morje pa je prava,.kaša i do 260 delov soli, v kateri ne more živeti bena žival in ki je tako gosta, da se čle v njej ne more niti potopiti. Nasprotno p Baltiško morje skoraj sladko. V Kielski m livu vsebuje samo 10.5 dela soli, ob vhoc Botniški zaliv 4 dele, pri Kronstatu pa maj 1 del. V splošnem pa je v morskih povprečno ko soli, da bi iz nje nastala na dnu vseh m 57 m debela plast, če bi voda nenadoma i/J pela. Ta sol bi sestojala iz 78 delov kuhin soli, iz 9.5 dela klorovega magnezija, iz 6 d grenke soli, iz 4 delov mavca in 1.5 dela ki vega kalija. Ostanek sestoji iz najrazlične snovi, celo iz zlata. Saj je znano, kako si zadevajo, da bi to zlato pridobivali na v K temu bi bilo pripomniti, da je 1(MH) lit. ske vode nekaj več nego za 20 par zlata, morja je pa tudi toliko, da bi vsakemu z Najnovejši tip težkega bombarderja lahko me s seboj do 6000 kg bomb, saj razpoln 6 motorji in doseže 146 km na uro. Ta barder je opremljen tudi z dvema to|wv nosi pa s seboj tudi 8 težkih in 1 lahke -niče. Po mnenju nemških listov Rusije mogoče ogrožati iz zraka z nobene strani, severu itak ni mogoče napadati zaradi p ne klime, na jugu pa je Rusija iavar«n ker je sklenila prijateljske pogube « Tu in Irakom, dočim ji na zapadu v /rak morejo tekmovati niti Finska, niti Rumu in niti Poljska. Vojaški položaj Ru-U« I volj ugoden tudi v Aziji. Od strani Affl stana, Tibeta ali Kitajske ji ne preti n< nevarnost.- Prvi dve državi nimata > škem pogledu nobene vloge. Kitajska pa dovolj drugih skrbi. Amursko oblast m « Ije pri Vladivostoku brani dobro oj.r. n: armada generala Bluečherja. Nagli \pn poncev preko Amurja se ne zdi vecj« to ae more sklepati, da sovjetske zra ni»o namenjene obrambi, tem vet napa Vladivostok je danes najmoderm < n« in oborožena trdnjava, kjer j< i do 400 velikih ruhkih letal, priprav i-n čas za napad preko morja na glavna " ponske industrije, zlasti vojne, v - r v območju teh letal. r»m) do 60n.dr-j' je pripravljenih za obrambo An Mandžurije, ki jo na ta način t ' Tudi položaj Anglije na sever-" M'« ; Indije ter r%oli Perzijskega zali^' ni preveč zavidljiv, ker lahko čijo petrolejske vrelce v Iraku. ^rMEK. 11. NOVEMBRA Vesti iz Jugoslavije PROSVETA (ltviraa poroiit« is JuKoalavije.) cerkva bili plat zvona, sirene bodo tulile. Takoj ob tem znaku morajo vsi ljudje s ceste v hiše, v veže in kleti, tramvajski promet se ustavi, potniki morajo izstopiti iz vozov in se skriti, av #r\ SKE ZAHTEVAJO I>R- kalne ženske organizacije tega tomobile morajo šoferji zapelja-»aVIJANSKO ENAKO- zborovanja niso udeležile, k za-,tiv * nviJANSKO 1 pkavnost Lu,, društva so priredila po |I\T državi zborovanja, na ™ lh mi zahtevala poMtitea ^vicf tudi za ženske Ljubljana. V nedeljo 20. okt. so ženska «va priredila po vsej državi ka zborovanja, na katerih so ke zahtevale tudi zase volil-u pravico in enakopravnost v En življenju. Zborovanja so £ povsod burna in v Zagrebu e po zborovanju razvila de-itracija po ulicah, pa so jo isti razgnali. Nekega moške-oslušalca. ki se je nekaj nor-jl, so ženske kratkomalo pojile na cesto. Ljubljani se je vršilo zboro-je v magistratni zbornici, ki je bila mnogo pretesna za tabu obiskano manifestacijo. Zbo-so sklicala vsa ženska htevi glede splava pa je zapisal besede "I)ih smrti . . SMRT V PREPADU V gozdu Ertičniku pri Velikih Ijiščah je padla v globok prepad posestnica Zgonc in se u-bila O grozni smrti 65 letne po-Kestnice poročajo iz Velikih Lašč. Gre za ženo posestnika Zgonca iz Krvave peči. Bolehala je že dalj časa na očeh in je zato sklenila, da pojde k zdravniku v Ljubljano. Da si prihrani stroške za vlak, se je napotka peš v Ljubljano in sicer v noči na 19. oktober. Zjutraj ob treh je odšla od doma v spremstvu mlajše .sosede. Bila je temna noč, šlu sta skozi gozdove. V gozdu Ertičniku sta ženici zašli, morali sta iti na slepo. Nenadoma je Zgon-Č€V» zavpila, zašumelo je in vot-jtva, le katoliška ženska dru- lo zabobnelo, šum listja in pokali niso marala sodelovati, kar nje vej — nato pa tišina. Spremljevalka je spoznala, da je Zgon-čeva strmoglavila v prepad. Ob-^m zborovanju je bila znana j stala je prestrašena in se ni upa-iblicistka, socialna delavka in (la geniti v strahu, da strmoglavi iteljica Angela Vodetova, ki je tudi sama v prepad, ki ga v temi la zapostavljenost žensk in j ni bilo mogoče razločiti. Ko se zahteve vsega ženstva. I je zdanilo, je videla soseda, da temena, ki jih morajo dandanes istoji na robu globokega prepada, prenašati ženske, so po večini j Začela je klicati v prepad, a no^ Kija od bremen moških. Kriza benega glasu ni bilo'iz globine, je udarila družinsko življenje, j Bilo je očitno, da se je starka ubila. Pohitela je domov, obve iek> značilno. Glavna govornica na ljubljan- pi čemer trpi največ žena in »ti. Pravic pa imajo ženske moko manj. Tudi službe opravijo ženske najtežje in ženska Ušo povsod tekmuje z moškimi, trdijo moški, da jim ženske ajo kruh, s Čimer sami pri-iiv«jo, da so ženske pri delu o zmožne ko oni. Moški svet orna sam priznava, da je oka zmožna stopiti aktivnp i v politično življenje. Reduk-flje plač zadenejo v prvi vrsti injo in marsikakšna ured-bila drugačna, če bi pri ton lahko soodločevale tudi žen-še. Zahtevamo pa sodelovanje pike v javnem življenju iz na-ga »tališča: Zahtevamo po-) državljansko enakopravni vseh državljanov in državnik. Hočemo volilno pravico i za ženske, in 1 fantov, od katerih ni jj*n odličnjak, in samo 10 de-M ki morajo biti odličnjaki-Knill«> je težko tudi pri na-J^tvah. (v bi ženske imele JJuno pravico, bi se za nastavi-*.mnog,, bolj brigali razni od-77 ' faktorji, ker bi hoteli pri-**ti volilne glasove. Stopila je tudi odvetnica dr. "»»»ttannova v imenu akadem- ■».»»braženih žen in poudarila, •V' z»-na glede volilne pravice Jt*'1^ v i*to vrsto kakor t kl 1"' zakonu nimajo vo- * pravico. Jnka Govekarjeva, stara de-ž«-nskih organizacijah, 1 tri četrtine narodnega gre skozi roke pa o najvažnejših " 'hah ne smejo od-' ki «e tičejo dru-ne da bi vpra-1 *« nol Pri socialni •»rajtajo le za na-il ' " li možu kultur-! po'ltično enaka, bila resolucija: novem volilnem ""*• tajno, in enako no pravico za vsa "tva in samoupra- ° pozdravile mno-;«"i/.acije iz države, "lih je bila z odo-^'J^ta na znanje ?nn< gjh govornic, tni splav uza-"Slovenec" je 1 si o tem zftoro-JdarU, da se kleri- v ► ,V(-rj!( ppt.(j;, , Kvnih 'U t ■ ~ "iotegnili še Dolarja iz prepada. Žalosten sprevod se je vil iz gozda med jesenskim viharem. Po Dolenjskem je mnogo takih jam in oblasti bi morale poskrbeti same ali ukazati posestnikom, da take prepade zavarujejo. I/etalt-ki napad na Ljubljano. Da preizkusijo obrambne naprave reševalske čete In da pripravijo prebivalstvo, da bi se znalo čuvati pri morebitnem letalskem napadu na Ljubljano, je odbor za zaščito mesta priredil spet vajo. Občinstvo je bilo nekaj dni pred tem vsak dan po listih z raznimi članki poučeno o učinkih različnih plinov in o načinu obrambe pred njimi. Za soboto 19. okt. pa je bil napovedan "napad" in z razglasi v listih je odbor dajal nauke meščanom, kaj naj store,, Bližanje "sovražnih letal" bo javil topovski strel z gradu, nakar bodo zvonovi vseh skrite ulice in šoferji editi v zaklone, okna je treba zapreti, letala bodo metala bombe, reševalni oddelki bodo z maskami prihajali ranjencem in onemoglim na pomoč ter jih vozili v bolnišnico, z gradu in drugih točk pa bodo vojaki topničarji streljali za letali. Tudi strojnice bodo zaregljale. I)a je nevarnost minila, oznani zvon jen je po vseh cerkvah. V soboto zvečer pa bo 8Pet skušnja: na znak nevarnosti morajo vse luči ugasniti, take po cestah kakor po hišah. V soboto popoldne pred 2. uro je strel z gradu javil prihod letal. Zazvonilo je po cerkvah, sirene so pi-skale. Tramvajski vozovi -so se ustavili, stražniki so si nadeli plinske maske, člani reševalnih čet so odhiteli na določena mc-«ta, ljudje s cest so se poskrili v veže, trgovine so zaprle izložbo in vhode. Kdor je bil v trgovini, je moral ostati v nji. Nekje od Golovca so brneli motorji letal. Vse mesto je čakalo, kdaj bo začelo pokati, toda Šum motorjev v zraku je utihnil, bomb ni bilo od nikoder. In če so z gradu nekajkrat ustrelili, so u-strelili kar tjavendan, kajti "sovražna letala" so se izgubila v — ljubljanski megli. Malo pred določeno uro prihoda sovražnih letal se je privlekla z barja megla in zavila Ljubljano skoraj do tal v gosto meglo. Zaradi te megle so letala izgubila orientacijo, Ljubljane niso mogli letalci najti in zato so letala odletela nazaj v Zagreb, ne da bi izvršila vaje, Tako je megla preprečila vsak napad in onemogočila vajo. Odbor, ki je vodil vajo, sam ni vedel, kaj je z letali, tako da so morali ljudje poldrugo uro čakati, šele potem se je odboru posvetilo, da letal ne bo več in po cerkvah je zazvonilo, promet se je spet začel. — Zvečer je odbor hotel le preizkusiti, kako se bo Ljubljana v nekaj hipih potopila v temo. Uspelo je precej dobro, luči so pogasile povsod, le na ljubljanskem gradu je nekaj zelo močnih luči svetlo gorelo . . . Vaje torej še od daleč niso bile tako uspele kakor n. pr. v Zagrebu in Beogradu. Posebno Beograd je imel že več podobnih u-spelih vaj, pri katerih so sodelovale vse vrste vojaštva, tudi nočni napad je bil prirejen z vsem aparatom napada in obrambe. Pri nas, kjer smo blizu meje, je menda za varnost pred letalskimi napadi najslabše preskrbljeno. Težak porod. — Po vladni u-redbi o draginjskih dokludah, s katero so bile znižane plače državnih uradnikov, je nastalo v državi veliko razburjenje, ker je bilo to znižanje najbolj krivično odmerjeno prav uradnikom z majhno plačo in mnogimi o-troki. Na splošno ogorčenje Je vlada obljubila, da bo uredbo o-milila. Brali smo že večkrat, da je imela vlada sejo, na kateri je razpravljala tudi o izpremembi te uredl>e, a sklepa ni še nobenega. Da uredba v bistvu ne l»o izpremenjena in da bo popravljeno le kaj malega — če sploh kaj — to so dobro informirani listi napovedali že naprej. Pungerčanovo pismo iz Bele Krajine Ali ste ž« naročili Piosveto ali Mladinski list svojemu pri jate* 'ju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, I ga za mal denar lahko pošlje. I naj si bo v vinogradništvu, aad-m n*nl rem » «tm»AitiM. J Je rej i ali poljedelstvu, nima in Bela Krajina, proti koncu oktobra 193.V — Bela Krajina! Kje neki je ta španska vas? Tako se bo vprašal marsikateri čitatelj Prosvete. Izvzeti so seveda oni, ki so imeli srečo ali smolo, da so se rodili v Beli Krajini in jo poznajo. Sicer pa ni nič čudnega, da je baš Bela Krajina tako pozabljena ali nepoznana, ko se pa nihče zunaj njenih mej ne zanima za njo. Niti slovensko časopisje v Ljubljani se ne briga dosti za nas. Pisec teh vrstic zaman išče v naših listih odkritja tega pri-rodno lepega kosa sveta, kar bi pomenilo, da se zunanji svet le urnima za Belo Krajino. A tudi mi, Belokrajinci sami, smo deloma krivi, da se za nas zanimajo le finančni in davčni organi. Sami spimo pa se še čudimo, ko tudi drugi spe, kar se nas tiče! — Pisec se je odločil, da se vsaj on zdrami in seznani čitatelje Prosvete v Ameriki v seriji dopisov z življenjem Bele Krajine in Belokrajincev. Začnimo z ekonomskimi razmerami. .Ekonomski položaj Bele krajine je posebno letos zelo, zelo slab. letina in muterialno stanje belokrajinskega kmeta je tako slabo, da .ne more biti slabše. Belokrajinaki kmet v glavem goji veliko upanje na svoj vinograd, kajti normalo dobre vinske letine mu omogočajo, da s skupičkom za vino plača davke in pokrije druge stroške, ki pridejo čez leto in kateri niso baš majhni. 2c več lot povrsti niso bile trgatve kuj prida, am~ pak letos je bila izrodno slaba. Ze v maju so trtja, zlasti po ni-žavah, tako hudo pozebla, da mnogim niso obrodila nič, drugim so pa dala le toliko, da je naprešal komaj za domačo porabo; za trg nima nič ali tu pa tam kdo kaj malega. Edino oni, ki imajo vinograde v hribih, kot je Semiška gora ali Drašiči, so nekojiko zadovoljni; tem je trt je dobro obrodilo. Večina kmetov je pa prizadeta od po-zebe. Glede pridelkov na polju ni dosti bolje. Vse leto je žgala prav občutna sušu. Edino pšenica in ostala strn se je letos dobro obnesla in marsikateri kmet pravi sam pri sebi: Oh, da sem vedel, bi bil vse polje,, kar ga imam, obsejal s pšenico! — Enako, kot h trto, je tudi s sadnim drevjem. Vso jabljane, ki rano cveto, so poaable in tu* di ostulega sadja je bilo komaj za svežo porabo, za trg pa nič ali bore malo. Suša je požrla tudi košnjo in tr|>ela Im> tudi živina — zadnji up kmeta, ki računa, da dobi nekaj vsaj za živino in pokrije ogromne stroške. Tako Je torej. Vina nima, da bi ga prodal, žitu je tudi malo in živine nima s čim nakrmiti, da bi kaj zredil. Kako naj potem ubogi kmetič plača davke in druge neizbežne dajatve? Pred to veliko, svetovno krizo, dokler Je bilo v Ameriki še nekaj "prosperitete", Je lx lo-krajinski človek dobil tu in tam od svojca kak dolar preko luže. Tedaj je še nekako šlo, ali da-nea gre vse rakovo pot. Da je pa revščine Belokrajin-ca precej kriva njegova staro-kopitnost, se, žal, ne da utajiti. O kakem modernem kmetovanju, Prizor I* pnriivojnih demim«trarij v New Yorku, katerih »e je udeležil« nad &0.000 ljudi noče imeti pojma, a tudi za splošni napredek življenja nima smisla. Starokopitost je be-lokrajinska tradicija. Pisec ima dovolj prilike za o-sebno občevanje s kmeti skoro vse Bele Krajine in dobro pozna njihova naziranja in mišljenje. Vsaka novotarija jim je mrzka. Sem ter tja ae najde kdo, ki se trudi, da bi moderniziral svojo kmetijo in življenje in ima pri tem precej uspeha. Človek bi mislil, da ga bodo sosedje in drugi posnemali, saj vendar niso slepi, toda zmotil bi ae. Naši ljudje so tako zabiti, da nočejo ali ne morejo videti nič dobrega in koristnega. Kmetijske zadruge in t>ano-vinske oblasti si prizadevajo kmeta vobče izobraziti z rasnimi pripomočki, na primer z brezplačnimi dušičnimi gnojili in drugimi ponudbami z namenom, da obude zanimanje |>olje-delcev za moderno gnojenja, a tudi to ne pomaga dosti. Navalov na ponudne urade z brezplačnimi gnojili ni . . . Največ krivde za to brezbrift-nost našega kmeta je v tem, da Čita le nazadnjaške liste ali sploh nič. Ne morem si kaj, da ne bi zdaj povedal, kar že dolgo let poudarjam; Največja krivda za zaostalost našega kmeta leži na ramah duhovščine! Duhovščina že stoletja zastruplja naš narod! Duhovščina ima še zmerom glavno besedo mini našim preprostim ljudstvom, vendar porablja to besedo le v tem, da mu brblja nekaj, ky: je bres pomena za eksistenco človeka in kar je daleč, daleč od gospodarskega blagostanja našega kmeta. Kolikor se je pa le prikradlo znanja in izobrazite v naše kote, se imamo za to zahvaliti našemu naprednemu in požrtvovalnemu učiteljstvu. Kako je pa s politiko v Beli Krajini? Politika, ta velika zver, je pri nas čudna zmes. Tudi v tem oziru je duhovščina vodilna si-la. Naš belokrajinski kmet voli v večini le ono, kar mu priporočita gos|M)d kaplan ali gos|M>d fajmošter, Vse drugo je zanič! Kmet bi lahko vedel, da Je dobro tudi kaj drugega, aaj lahko otipljo s svojo žuljavo roko, kljub temu noče nič vedeti o tem. Pri zadnjih volitvah dne 5. maja je veliko naših kmetov volilo dr. Mačka na Hrvaškem. Da ni zmagal po vsej Beli Krajini, je bil kriv volilni sistem, ki je javen in tako si marsikateri voliloc ni upal oddati svojega glasu za listo, kar bi bil gotovo storil, če bi bile volitve tajne; ljudje ao se bali zamere in baš zaradi tega je veliko število volilcev ostalo doma. Hmo pač sosedje savske banovine! Zdaj pa nekoliko o naših težakih ali dninarjih in dulavcih sploh. Življenje našega ležala ni baš zavidanja vredno, poscl>-no pa ne njegova plača, ki znaša celih 10 dinarjev za 10 ur de-la — in srečen Je oni, ki je stalno UJK>slen, Delavci, ki so upoaleni pri javnih delih, prejemajo po *J0 dinarjev na dan, kajpada brez hrane, delajo pa deaet ur. Mu-lokje dob« 26 din. za 10-urno delo. Morda se boste tam v A-meriki čudili in ae vprašali, zakaj država ne daje boljšega zgleda in ne plačuje delavce bolje. Tudi pisec a«* tako vprašuje —- — Privatnih industrij v Bell Krajini nimamo razen v Črnomlju, kjer je majhna lesna tovarna in majhna livarna železa, Koliko 'lelavcev je upo-slenih pri teh dveh obratih, mi zdaj nI znano, vendar aodim, da 100 do 160. Ne vem niti tega, Ue ti dve podjetji obratujeta ves čas ali le delno. Plača tsh de-j lavceV s« giblje rned dinar In ' pol in dva in |>ol na uro. Ker že govorimo o plačah in dinarjih, morate tudi vedeti,! Jkaj s« lahko dobi za ta zaslužek Dninar, ki dobi 10 dinarjtv za 16 ur dela, si more za ta zaslužek kupiti: 20 cigaret, škatlico uflgalir, kilogram Mrli, poldrugi kilogram koruzne rnoko ali kos mila, da *et neozdravljivih bolnikov. Dr. Morris Kishbeln, urednik Medica! journala, glasila Zveze ameriških zdravnikov, je rekel, da umor Iz usmiljenja nI rtslko vprašanje in pogostoina se mora zdravnik bavltl s tem problemom. iSplošnega pravila ne srne biti in vsak zdravnik mora rešiti to vprašanje sam z oslrom na okolnosti. Dr. Kari Meyer, ravnatelj javne okrajno bolnišnice, Je proti umoril iz usmljenja, je pa za to, da zdravnik |>omaga ne-odpore v New Yorku, Illinoisu in nekaterih drugih državah. David l*aa-ser, načelnik to organizacijo, je rekel, da bo |>o«ehua delegacija obiskala predandnika Uooaevel-ta v VVashingtonu in protestirala proti redukcijam. , Podjetnik zvišal mezdo delavcem Rsttle Treek, Mieh, W K Kellogg, tovarnar žitnih jest vin, je zadnje dni naznanil povišek mezde svojim delavcom povprečno I'l r, 'A , obenem je pa Izjavil, da Seat urni delovnik je edino zdravilo Zo|»er brezposelnost, I če ne uv <*de v splostiern V Ke|-I loggovi tovarni je še«turnik v , veljavi tir pel liti. Ta podjetnik je Intla vrana!, Profesorji se organizirajo ('arnbridge, Mass. l.'nljsko gibanje je zajelo celo Mar v ar d •ko univerzo in državni tehnološki Institut Stirbleset profesorjev na Uh dveh učilllčih Je ustanovil«! organi/.aeijo in Jo pridružilo Ameriški <|clavnki federaciji. "Namen te unije je," (NadatJ«v«nj» • t. itrsnl.) 7. afriške fronte, 9. nov. — I-talijanske čet? so včeraj okupirale abeslnsko mesto Mukale in otvorile ofenzivo na jugu in za-juulu, proti jezeru Tani. ki je življenskega pomena za britakl Sudan In Egipt. Tu je izvir reke Nil. katere vode namakajo ozemlje Sudana in Egipta. Jezero Ta-na je oddaljeno kakih IGO milj od mesta Makale. Okupacija tega mesta je bila ena od dveh zmag. ki Ju je i«vo> Jevala Italijanska armada. / južne fronte je prišla vest, da so I-talljanake čete pod povelj niš-tvom generala Rodolfa Graiiana okupirale strategično mesto Gb-rahal. Berlin, 0. nov. — Hitlerjeva vlada je podalu izjavo, v V a ter I pravi, da je prepovedala izvoz o-rožja in bojnega materiala v I-talljo in Abesinijo po izbruhu sovražnosti. "Ako se Lo pn\u»ala izredna porast izvoza surovega materialaJn živil »avojevanlma državama, bo vlada uveljavila potrebne ukrepe", se g'usi uradna iijava. V isti izjavi vlada zanika govorice, "da se Nemčija skuša približati Ligi narodov." Poudarja, da je že pred nekaj tedni naznanila, da bo nevtralna r sedanjem konfliktu in tega stališča še ni spremenila. Ta Izjava je vznemirila Italijane. V njej vidijo uradno prokla-nuieljo, da bo Nemčija podpirala Ligo narodov prTl«Javaiijn e-konomskih in drugih sankcij. Vladno glasilo nugluša, da je Nemčija zavzela v sedanjem konfliktu sllčno stališče kakor Združene države, pri tem pa Je nu>-rala upoštevati posebne politične, geografske in druge Interesi«. Itim, 9. nov. — Fašistična Italija je udarila verttnike, šjs-ku-lante In druge, ki skušajo kovati profite iz obstoječe situacije. V Genevl je bilo več oseb aretiranih in obsojenih v zapor. S tem Je Musaolinijev rotim pokazal, da hoče preprečiti vse špekulacije. Nekatere trgovine so morale zapreti vrata, lastniki pa so bili Izključeni iz fašistične stranke. Med aretirane! ao ljudje, katere so avtoritete osumile š|M'kuliranja z zunanjim denarjem in prodajanja lir jhk! vrednostjo, katero je določila vlada. Policija Je prijela tudi nekega trgovca s premogom, ko Je bila Informirana, da Je zmenjal ček v Niči, Francija. Kampanja proti sankcijam, ki bodo spremenile trgovski zemljevid Evrope z ustavitvijo komercialnih rslnošujev z Italijo, se Je že pričela. Kampanji so so pridružili celo italijanski atleti. Naznanili so, da ne bodo sodelovali v tekmah, ki se bodo vršilo v državah, ki so .se izrekle za sankcije proti Italiji, .Udeležili pa se bralo olimpijade v Nemčiji, katero smatrajo za prijateljico Italije. Oblačilne firme v Turinu bodo bojkotira1« celo modne vzorce sankcijskih držav. Rabili' laslo vzorce, ki jih bodo izdelali domači umetniki. Turia J« središče I-talijauske oblačilne industrije. Diktator Muaaolini je pričel is-katl nadomestila za blago, ki ga Italija ne produclra, Ogledal si je prvo zbirko umetne volne, ki je bila izdelana v Italiji. Naznanil Je l»oj r.a "ekonomsko ne0,000 lir, d«ičim je uvozila I blaga v v rednosti 5,255,0<"UMM) |llr. j pravijo ustanovitelji, "sodelova* i nje % drugimi organizacijami, ki ! hočejo i/.Ijsat i iroložaj ameriških delav/ev in farmarjev," Mličlia unija Je bila pred nekaj tedni UMlatiovljena na univerzi Vale. PROSVETA Dolina meseca ROMAN •pisal JACK LONDON—Po«Uv«aiJ Vladiaalr Lrvatlk Cim večkrat je Saxon govorila z Mercedes Higginsovo, tem manj jo je razumela. To, da je bila stara žena silna stiskačka in skopulja, je Saxon kmalu opazila. Ni in ni si mogla razložiti, kako naj se ta črta ujema z njenimi zgodbami o zapravljanju. Z druge strani je Saxon strmela nad Mercedino razsipnostjo v vsem, kar je zadelo njeno oaebo. Njeno spodnje perilo je bilo seveda ročno delo in zelo drago. Hrana, ki jo je dajala Barryju, je bila dobra, a hrana, ki jo je pripravljala zase, je bila Ae dosti boljša, čeprav je stalo oboje hkratu na mizi. Med tem, ko se je Barry zadovoljeval s solidnim zrezkom, je jedla Mercedes poledvično pečenko. Ce je ležala na Bar-ryjevem krožniku ogromna, žilava jarčja za-rebrnica, so ležala na Mercedinem krožniku drobcena francoska rebrca. Caj se je kuhal za vsakega v j>osebnem loncu. Med tem ko je Barry lokal iz velikega, težkega lonca čaj po pet in dvajset centov funt, je Mercedes srebala čaj po tri dolarje iz drobcene rožnate skodelice, krhke kakor jajčna lupina. Prav tako je bila tudi njegova kava po pet in dvajset centov razredčena z mlekom, njena "turška" po osemdeset centov pa s smetano. "To je dovolj za starega," je nekoč rekla 8axoni. "Boljšega itak ne pozna in smrten greh bi bil, če bi ga pitala s predobrimi stvarmi." Med ženama so se pričele Tazne drobno kupčije. Ko je Mercedes zastonj naučila Saxono spremljanja na ukuleli, v kar je zlasti treba gibčnega zapestja, ji je predložila zameno. Hekoč, da take lahkomiselnosti niso več zanjo, je ponudila Saxoni godalo za tisto jutranjo čepico, ki se ji je bila tako dobro posrečila. "Nekaj dolarjev je vendarle vredna," je dejala Mercedes. "Stala me je dvajset, čeprav že pred leti. A toliko cene že še ima kakor čepica." "Ali — mar ne bo tudi čepica preveč lahkomiselna za vas?" je vprašala Saxon, dasi je bila sama pri sebi vesela dobre kupčije. "To ni za moje sive lase," je odkrito priznala Mercedes. "Prodala jo bom, da dobim svoj denar nazaj. Veliko tega, kar naredim, kadar mi udnica ne zvija prstov, gre v denar. La, la, dragica, z Barryjevimi petdesetimi dolarji na mesec ni moči ustreči vsem mojim dragoletnim muham. Kar zmanjka, ai moram sama pripraviti. In star človek potrebuje denarja, da •i mladost niti predstaviti ne more, kako. Prej ali slej boste to tudi vi spoznali." "Prav zadovoljna sem s kupčijo," je rekla Saxon. "In kadar nahranim denar za blago, si napravim drugo čepico." "Kar več jih napravite," je priporočila Mercedes. "Prodam vam jih — seveda si vzamem majhno proviiijo za svojo uslugo. Lahko vam Jih plačam po šeat dolarjev. Dogovorili se bova o tem. Dobiček bo več ko zadosten, da kupite zase blago." PKTO POGLAVJK V teku zime so ne zgodile štiri znamenite reči. Bert in Mary sta se poročila in si najela hišico v Saxonini in Billyjevi aoaedščini, tri vogale daleč od njiju. Billyju so, kakor vsem oaklandskim voznikom, znižali plačo. Billy se je jel briti z aparatom. In končno se je izkazalo, da je bila Saxon kriva prerokinja, Sara pa prava. Saxon Je sivar seveda dobro premislila in ni zaupala novice Billyju, dokler ni nedvomno vedela, da je tako. Iiprva, ko je šele Mumilu, ji Je strahoma upadalo arce ob misli na to no- l- rank Ceaen (Dctroit): Njegov prvi nastop V-»ak človek Ima gotove am- bicije v svojem življenju in ta ko jih je imel tudi Joško Smola. Njegov življenski cilj je bil, |*>-"tati igralec na odru — ako ze ne poklicni, pa vsaj amaterski. Ia sklep je v njem dozorel Ze pred veC leti, ko ao v njegovi vasi uprizorili ljubljanski študentje znano narodno igro "Ko-kovnjačl." Joško tu je bilo tedaj komaj deset let. Dopoldne je hodil v šolo, j »opoldne ga je pa oče posadil na triliogati stol in ga pričel uvajati v skrivnosti čevljar-ske obrti. Krpanje čevljev pa Josku ni prijalo, dasi Je marši kdo pohvitlil njegovo tlelo in ga bodril k vztrajnosti. Sanjal je rajši o velikih mestih, o krasnih palačah in razkošju. Njegova bujna domišljij« g« je ponesla da lev tja v ne* na ne dežele, (Milne skrivnostnih zakladov : ziata, lit se rov. f itn t a »t ie nc god-la* in oljnih melodij /godilo »e pu je, du so priCele prihajati iz Anienke novice o •'grnmnih zaslu/kih m« 11 tamoš-lijim delav ht voni. Te it«< pod/Kale tudi J«»AkotoVega Z očetovi m odhodom se je pa tudi Joško oprostil verig, ki so ga držale k čevljarskemu stolu. / ostalimi vaškimi paglavci vred je pričel uživati romantiko otroške dol s« — pretepal se je, kradel sadje in delal lesene brizgalke, s katerimi je, skrit /.a grmom ob i>otoku. brizgal vodo na mimoidoče. Najrajši je pa nagajal tercijalkam — to pa sato, ker so k« vedno tožile pri materi. Nekega dne pa vidi Joško na črni deski pred županovo hiso velik letak z naznanilom, tla se vrši prihodnjo nedeljo v županovem skednju velika narodna predstava "Kokovnjačl". Kdo je bil te novice bolj vesel kot on. V šolskih knjigah je i sicer z grozo cital o teh nepri-idipravcih, toda kaj bo šalaka I knjiga v primeri z tivo besedo in dejanji na odru. Joško in tovariši so sklenili, da se te pred-tave ut vsako ceno udeležijo. Prišla ji« ne«ielja. Na ŽU|»ano-j vem vrtu *o postavili miz« in stole. Na|>eljali so umetno razsvetljavo' v obliki fantaatttno »j pisanih lampionov. Prišla Jo godba iz bližnjega trga, avira- ta, da se je d»Ii» mlade/ iz treh dale*1- v neznani svet, kjer ga'vasi. Občinstvo j«- prihajalo «xl laka sreča ali |*t — bi idko raz-1 v srh strani in kmalu napolnilo i«'a ran je. . _ prostor. Fantje ... „taii nI, ,tra- vo neznano usodo. Nato so prišle gospodar-ake skrbi, ko ai je predatavljala neizogibno posledico: povečane izdatke. A kakor hitro je postala njena gotovoat .popolna, je vroča radost kakor val odplavila vae drugo. Njeno in Billyjevo dete! Te beaede so ji bile nepreatano na umu in kolikorkrat je pomialila na to, jo je od sreče arce zabolelo. Tiati večer, ko je povedala novico Billyju, je zadržal avojo lastno vest o znižanju plače in ae pridružil njenemu vzhičenju nad malim bitjem, ki ae je napovedovalo. "Kaj napraviva?--Ali bi šla v gledališče, da proalaviva ta dan?" je vprašal in toliko razklenil svoj objem, da je mogla govoriti. "Ali pa ostaneva doma, sama, ti in jaz in-- mi trije?" "Doma ostaniva," je razsodila. "Ničesar ne potrebujem, kakor da me ti takole držiš — držiš brez konca in kraja." 'Tudi jaz sem tako mislil, le vedel nisem, ali ne bi morda rada kam šla, ko si bila ves dan doma." Zrak je bil že hladen; Billy je atopil po naslanjač in ga zavlekel h kuhinjskemu ognjišču. Saxon se je vgnezdila v njegovem naročju ter mu naslonila glavo na ramo in lice na laae. "Prav nič napak ni bilo, da ava ae tako po bliskovo poročila, ko ava ae poznala šele teden dni," je za modroval. "I, Saxon, saj sva vzlic temu še vedno zaljubljenca. In zdaj . . . moj Bog, Saxon, to je prelepo, da bi moglo biti res. Pomisli! Najino! Mi trije! Nepridipravček mali! Stavim, da bo deček. Ali ga bom učil rabiti pesti in paziti nase. In .plavati tudi. Ce do šestega leta ne bo znal plavati . . "Oh! Kaj pa, če bo 'on' deklica?" "Deklica bo deček," jo je zavrnil Billy. Oba sta se smejala in poljubljala in vzdihovala od zadovoljstva. "Zdaj pa ostanem skopuh," je naznanil po daljšem zamišljenem premolku. "Z Bogom, pitje a tovariši. Poalej bo moja gostilna pri vodovodu. In kajenje bom tudi akrčil. Uh! Ne vem, zakaj si ne bi sam zvijal cigaret. Desetkrat bolj po ceni ao kakor narejene. In brado si bom .puščal. Z denarjem, ki ga človek v letu dni zmeče brivcu, bi lahko redil otroka." "Kar pusti si brado, gospod Roberts, pa se dam ločiti," je zagrozila Saxon. "Tako zal in močan si videti z gladkim obrazom. Prerada imam tvoj obraz, da bi si ga dala zakriti — Oh, ljubi, ljubi moj! Billy, nikoli niaem vedela, kaj je sreča, dokler -nisem začela živeti s teboj." "Tudi jaz nisem vedel." "In tako bo zmerom, jeli?" "Gotovo lahko staviš, da bo." "Mislila sem si, da Ujm arečna v zakonu," je nadaljevala; "a niti sanjalo ae mi ni, da bo tako. Obrnila je glavo na njegovi rami in ga poljubila na lice. "Billy, to ni sreča. To so nebesa." In Billy ae je z vso odločnostjo premagal in Ji zamolčal, da somu znižali plačo. Sele čez štirinajst dni, ko je stopilo znižanje v veljavo in j jo stresel skrčeno vsoto v krilo, ji je razodel kako in kaj. Drugi dan, v nedeljo, hU prišla Bert in Mary, ki sta bila že mesec dni poročena. k njima na obed; govorili so tudi o tem. Bert je bil zelo črnogled in je godrnjal zlovešče namige o bližnji stavki v železniških delavnicah. . (DaUa prihodnji*. > ni. se smejali in delali raznč o-pazke o dekletih, ki so prihajale na vrt. V splošni gneči ni na mladino nihče pazil — orožniki so imeli dovolj posla z odraslimi. Joško in njegovi tovariši ao čakali ugodne prilike, nakar ao se skrivaj splazili prav pod streho na seno, kjer so imeli krasen razgled na začasen oder županovega skednja. Na vrtu je nekdo zatrobil na rog. Visok mladenič je naznanil, da ae prične predstava. Godba je odkorakala prva — svirajoč koračnico "Mladi vojaki." Za njo pa stopa v taktu številno občinstvo. Ko se skedenj na|H>lni, stopi pred "zaator" mladenič in omeni v kratkem vsebino "Rokov-njačev." Prične se predstava. Joško in tovariši ai od razburjenja ako-ro dihati ne upajo. Razvoj dogodkov na odru jih očara. Napeti prizori prekašajo njih bujno domišljijo. Preti njimi ae pojavi Blaž MoaoI a svojo tol|M». Oblasti ai Jih zaman prizadevajo ukrotiti, ker imajo zaslomla* pri ljudstvu. To ae občinstvu dopadc. sato burno ploska Sledijo najeti prizori t Obloškim Tončkom ter ljubimske epizode in intrige. I$at««re Joško napeto zasleduje V spomin se mu utisnejo v m važnejši dogodki V*e ae mu dozdeva tako očarljivo in čustveno, .h, bi kar sam stopi] tja doli na oder in igral junaka — ha — to bi imel občudovalcev. Trdno je sklenil, da postane igralec, ko doraate. V srcu jo Čutil neko opojno hrepenenje, spoznati skrivnosti in osnovne pojme gledališke umetnoati. Predstava je končana. Občinstvo ploaka in cepeta z nogami. Tovariš dregne zamišljenega Joška a komolcem in vai trije se splazijo kot mačke zopet na vrt. Minulo je več let po teh dogodkih. Joško se je medtem razvil v krepkega fanta. Zato ga vzame stric k sebi v Ljubljano, da napravi iz njega, kar se bo pač dalo.. Iz Amerike je oče poročal materi to in ono. Delo se aicer dobi, toda je zelo naporno. Tudi plača ni tako slaba, zlasti če človek računa v avatrijskih kronah. Meaa je dovolj in tudi ženske nosijo klobuke, moški pa cilindre. Pisma so se običajno končala z upanjem, da se "kmalu vidimo" in pa s priseganjem večne zveatobe. Nekega dne pa pride a pismom tudi Joškov vozni listek za Ameriko. Oče je piaal mate-, ri, naj uredi vse potrebno za njegov odhod. Ugotovil je tudi, da Joško nima bodočnosti v domovini, dočim ai v Ameriki lahkoto prihrani v par letih "lepo doto." Mati je spremila Joška na kolodvor. Pred odhodom vlaka mu je dala poslednje nauke. Prvič v življenju je govorila z njim reano in odkrito. Odprla je na stežaj čuteče materinsko arce, iz katerega je odaevala neizmerna ljubezen do sina. Joško je le s težavo premagal čustva v svojem srcu. V očeh so se mu pojavile solze. Rad bi ji povedal kaj nežnega in tolažilnega, toda ni našel primernih besed. Potniki hitijo na vlak. Mati seže Jošku v roko in pravi z nežnim glasom:- "Pa priden bodi in očeta u-bogaj ... saj veš, koliko trpi za nas . . . In glej, da se ne boš izgubil" . . . Z objokanimi očmi je mati zrla za odhajajočim vlakom, dokler ni izginil za ovinkom. Joško je dospel v Ameriko. Nastanil ae je pri rojakih, v veliki slovenski naselbini. »Njegovi sostanovalci so aeatojali iz različnih tipov — bili ao pijanci, kvartači, babjeki, pretepači itd. Kdor ni posedoval vsaj eno teh lastnosti, ao ga prezirali in smatrali za slabiča. Podnevi so delali v tovarnah in na železnicah, zvečer ao pa kvartali, pili in peli — aempatja je tudi kdo pogledal v "Glas naroda", na katerega je bil naročen gospodar. Jošku ni ugajala njih družba, zato so ga gledali postrani. Večkrat se je kdo obregnil ob njega z besedami: "No, kaj pa ti "grinar" — boš pil? Kaj se pa držiš kot mevža — vesel bodi, saj si v Ameriki!" Drugi je pa pripomnil nagajivo: "Dudelco mu daj, pa mleka — ali ne vidiš, da mu je dolgčas po materi?" | Splošen krohot je spremljal take neslane opazke. Joško je pa odšel v svojo sobo in se udal turobnim mislim . . . Ameriko si je predstavljal v rožnatih barvah — polno romantike in tradicij. Mesto tega je pa našel le trpko realnost, slonečo na dveh ostro začrtanfh kontrastih — na delO in kapitalu. Vsa dejanja in nehanja so se oblikovala okoli zlatega teleta. Na eni strani je videl ogromno bogaatvo in razkošje v rokah peščice posameznikov, na drugi pa nezavedno maso izkoriščanega delavstva, ki utaplja svojo bolest v alkoholu in ai išče utehe v verskih dogmah. Ugotovil je, da je vsled tega to delavstvo brez Vsake od|H»rne aile proti krivicam, ki se mu gt>de. Zatopljen v teh mislih se je Joško na|>otil k svojemu znancu Petru Urbasu, v glavni del alo-venske naselbine. Peter je bil inteligenten in zaveden dečko. V ameriške razmere se je že docela uživel. Znan mu je bil tudi položaj njegovih rojakov, zato je živel, t njimi v dobrih odnosa jih. Bil je član naprednega društva, ki je pravkar snovalo dramski odsek. Joško je Petru razgalil avojo dušo. Razodel mu je svoje na-z«lre o puhlem ameriškem ma-terializmu, ki je brez amisla za plemenite ideje. Naglašal je po-trclaj tesnejših družabnih sti- PONDEUEK. 11 ffreneh Jlrie TRIJE B02IČNI IZLETI V DOMOVINO "champlain" - • "iledefran^t. 30. novembra T d.c.mfC E " L a F a Y E T T E"; 14. ' Hitri, •fcftpmni vlaki It Pariu * w Sala Evrapc Kra»»a kaMa«. Zaamanlta francaaka hrana. Uvrat«.'»•rtraik« REZERVIRAJTE SI PROSTOR ŽE SEDAJ z« sai rpnkmjUt L BO ZAKBAJ&KK. Ca»ar»l Tra**i 8.r»,cr. kov med delavstvom, zlasti pa med rojaki. Petru je fant ugajal. Bil je njegovih misli, zato sklene z njim tesno prijateljstvo. Povedal mu je, da prvi korak k reševanju socialnih problemov je vzgoja ljudstva potom delavsko-političnih in kulturnih organizacij. Na nearečo pa A-merikanci nimajo 8miala za de-lavako vzgojo, zato bo treba še mnogo žrtev in napora predno ae to doaeže. To nalogo morajo pa izvršiti Amerikanci aami, dočim imamo mi dovolj široko polje med laatnimi rojaki. Peter je povdarjal potrebo kulturne organizacije med Slovenci. Tolmačil je vzgojno vrednoat in plemenite cilje dramske in pevske umetnosti. Povabil je Joška na tozadevni sestanek v slovenski dvorani. Drugi večer je bil Joško predstavljen članstvu dramskega društva Lunder—Adamič. Režiser mu poda roko in izraža svoje veselje nad snidenjem. Razodel mu je, da nameravajo v kratkem uprizoriti igro "Krvava no& v Ljubljani", in ker je delo obaežno, želi, da vzame tudi on vlogo. Jošku je od prijetnega presenečenja šinila kri v glavo, toda ae je zatajil. Odvrnil je režiserju skromno, da se ne čuti zmožnega za nastop. On pa, kot bi slutil njegovo zadrego, ae zvito nasmeje in pravi, da bo že vse dobro — začetek je pač vsak težak. Joškova goreča želja, postati amaterski igralec, ae mu je torej vendarle izpolnila. V duhu ai je predatavljal strmeče občin-atvo, ki a aveto 8poštljivo8tjo občuduje njegove igralake vrline. V arcu je občutil sladko o-pojnost prvega javnega nastopa. Joško je dobil vlogo urednika "Slovenakega naroda" Rasta Puatoslemška. Vloga je vsebovala komaj dve atrani, toda njemu se je zdela naravnost kolo-salna. Urednik je bil v tej drami obenem tudi poročevalec. I-gralci ao imeli prvo vajo. Nekateri ao bili že izurjeni, toda začetniki ao bili v ogromni večini. Režiser jih je pričel uvajati v akrvnosti dramske umetnoati i IV- iA. jaftn "Da, da. Obleka naredi člove ka!" To opazko si je Joško tolmačil seveda sebi v prid. Odšel je aa-mosaveatno na oder. Skozi zar ator je bilo napravljenih par luknjic za opazovanje občinatva v dvorani. Iakal je z očmi svoje znance in kadar je katerega zagledal, ai je popravil kravato ali prilepljene brke z namenom, da napravi nanje čim ugodnejši vtis. Ura je bila osem. Dvorana je natrpana občinatva, ki burno ploaka in žvižga. Režiaer kriče: "Naaaatop — igralci v prvem dejanju — pozor!" Ves ansambel ae prične vozno zibati — vsak nekaj Dr. Triller 8Voj cilinder, baffbn Schvvartz palico, postrešček je vsled vročine izgubil brado, nekemu vojaku (27. polka so se razparale hlače, tam kjer se hrbet konča, toda nobena navzočih dam se ga ne usmili — končno mu jih nekdo stisne skupaj z zaponkami. Zopet pride režiser: Ma, kaj pa hudiča delate? Ljudje postajajo že nestrpni!" "Takoj," 8e oglaai ma8ker, "še lepotni znak pritisnem go-spej Tavčarjevi." "Prokleti mazač!" sikne med zobmi režiaer in zopet odide. "Sitnež ti sitni — ga je že zopet prijelo," se oglasi šepe-talka. "Pa kako vpije, kot jesihar," pravi "vohun" Pire. Končno ae zastor dvigne in predatava se p^jčne. Joško se nervozno stiska za kulisami ter neprestano ponavlja začetne besede svoje vloge. Dogodki na odru se vršijo z bliakovito naglico. Igralci nastopajo z večjo ali manjšo si-gurnoatjo. Sempatja se kdo u-stavi sredi dialoga, toda spret-nejši zakrijejo svojo zadrego s kašljem ali mojstersko gesto, dokler ne ujamejo šepetalkinih beaed, dočim obstanejo novinci v takih slučajih kot prikovani. Po Ljubljani ae vršijo demonstracije v znak v proteata proti nemškim napadom na Slovence v Ptuju. Ljudatvo se zbira pred Prešernovim apomenikom. Mimo prikoraka četa nemških vojakov a poročnikom Mayerjem na čelu. V splošni razburjenosti (iiu.i w Ew 7>m 8| že v svojem elementu, h potegne beležnico in zavpd "Kaj se je zgodilo — k atreljal?" Led je bil prebit. Joško segel svoj življenski cilj.! jel je krst amaterskega i| na slovenskem odru. Bel« se mu trese v roki od razb nja. Kot vesten časnikar semintja, telefonira, izpr in zapiše vse podrobnosti gedije kot predpisuje nji vloga. V splošni napetosti pat stor. Po dvorani nastane ploskanje in živijoklici, pojenjajo, dokler se pred jem ne pokažejo junaki Režiser je vsled uspešne zoritve centralnega dejan redno vesel. Njegov otožni dobi zopet značilne poteze lega dolenjskega fanta. V velikodušnosti čestita celo rekoč; "Fant, dobro si naprav Upam, da ostaneš z nami boš veliko podplatov raztrj našem odru. Tvoje življenj ti sladi prijetna zavest, d luješ za povzdigo in napi naroda in človeštva vobče, So ljudje, ki trdijo, da življenje nobenega smisla, Joško je bil v tem trenotki pričan, da je višek duše užitka — prvi dramski m STALNO DELO DOB na farmi priletni in zanesljn Po zimi nima drugega dela ran miti živino. V Stali imam prip ne vse ugodnosti. Oglasijo na, zanesljivi in ki ai razumejo živino. Plača po dogovoru. Knaus, P. 0. Box 88, Traunik, -(Al potom takozvane prostovoljne letijo psovke na vojake. Tedaj «a • •• a • ■ • • 1 <1« 1 ____.__I' < . \T__I..ZI discipline. Ko je pa videl, da s toleranco ne opravi ničesar, je pričel robantiti, da se je kar kadilo. Joško je s strastnim zanimanjem zasledoval vsak korak, vaak gib in vsako besedo iz njegovih ust. Nel>eško lepe so bile tiste ure. Zdelo se mu je, da so se zopet povrnila romantična šolska leta, ko je dobival prvo osnovno podlago v umetnosti pisanja, čjtanja in računstva. Vlogo je Joško znal na pamet že na drugi vaji. Tudi kretnje, mimiko in vokalizacijo je čudovito hitro pobiral — in nekega dne ga je režiser javno pohvalil, kar mu je pognalo vso kri v glavo. Od tedaj ai je domišljal, da jc njegova vloga najvažnejša kljub temu, da se še od daleč ni dala primerjati z dr. Hribarjevo, dr. Tavčerjevo in drugimi ljubljanskimi veljaki. Prišel je težko pričakovani dan predstave. Naselbina je bila poplavljena z reklamnimi letaki. likalni čaaopia "Trobenta" jc oglašal igro preko cek* prve strani. Igralci so nervozno tekali semintja in znašali akti-paj poslednje rekvizite. Tehnično osobje si je pa dalo opravka a kulisami in p^ištvom. Prišel je masker in pričel razkladati po mizi šminko, kremo in drugo ropotijo. Masker je imel z njimi mnogo poala. kajti vsak je hotel hiti lep in mlad. zlasti ženske— brez ozira na karakter, katerega predstavljajo. Kako »e je Joško počutil v maski in opravi, si lahko misli-j mo. Ko ga je režiserjeva žena zagledala, ie sarkastično pri-j |x»mnila; se pa završi tragedija. Naduti poročnik ukaže streljati na ljudatvo in posledice ao: dva mrtva (Lunder in Adamič) in mnogo ranjenih. Drama je dosegla avoj višek. Na odru nastane splošns zmešnjava. Tedaj pa plane na oder z drugimi vred tudi Joško. Pogled mu nehote uide po dvorani. Polasti ae ga oderska trema — toda trenutek pozneje je NIKAR BITI SIŽ NEPREBAVNOST Trlurjm Snahi vat reši lega "Zahvaliti se Vam moram nerjevo grenko vino. Skozi le sem trpel radi neprebavnonti koli sem poviil je ustvarilo mojem želodcu. Pred tremi sem opazil vaš oglas, kupil sti co in od prve čajne žličke, ki m povžil je moja želodčna sitnost Šla. Bilo je kot oprostite, ka: cu. Moja čreva sedaj delujejo kot ura in sedaj jem s slastjo, zvesti. VVallac« A. Comb«." Ako trpite vsled nepr<-bav slabega apetita, zaprtnice, glavobola, nervozno*ti, nmi: spanja, prevelike utrujenoati, si Trinerjevo grenko vino; jel ga redno po eno čajno žličko obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'8 ELIXIR __OF BITTER VVINE Joaepk Triaer Cosipan). ( hi« Ali ste naročeni na nik "Prt*veto"? Podpii ■tvoj listi NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. roda« konrMdJ« m lakko aaroti aa Uat Prometa it«)« «d«a, dva, tri. Mirt aH pH članov Is ca« dralino k eni Mročalal. Proaveta stane ta vsa omako, u Oaas al aafiaaa K-H ca eno leta* aiao. Ker pa člani i« plačajo pri aaMSints 11.20 ta U4nik. m I" •tel« k naročnini. Torej md.j «1 ti roka, r«& d» j« liat prrdrBg n 8. N. P. J. Liat Procvota J« vala Ustalita la fotova j* r vaaki dmllal ki bi rad «tal liat vaak daa. C«aa liat o Proaveta le: Z« Zdraft. državo la Kaaad« |iN 1 tadalk la................4.SS 1 la............... I.SS • tednik« la............... 2 4« 4 tednik« la............... 1J* • tednikov la............. M Za Emp9 |«............. fapolalU spodnji kupo«, prlloftto potrebo«------- Ordor ? piam« In ai narottto Prantl«, liat. U )« vai« Uatain« P«|aaall«:—Va«*«J kakor hitro kateri Uh članov preneha biti ali «e — preseli proč od d m lin« in bo tahtoval sam tvoj list tednik, moral tiati CUn it dottfn« dnilin«, ki J« Uko akapno naročena r« anm ProavaU, U Ukoj natnaaiti oprava i «tvo list«. In ob«o«m i' P**« *»«U listo Prosvata. Ako Uga m »Ur«, UdaJ m«« oprarailteo n datum ta U vsoto naročnika. Za Clt«ro ia Cfcirar« I« 1 tadalk la............. i t«daika U............ t tadalk« la........... 4 tednik« U...... ..... I Udnlkot la........ ........it.ee vaoto densrla I) lan« Naslov PnOSVBTA. SNPJ, MIT fto. LawndaU Av«, Ck*W "» PriUieno paMIJam naročnin« aa Uat Pr««v«t« v««U I....... ... & dm#*s • drnftiM: t) I) I) D II lov ....................................................- ' P stavit« tedaik ia ga prlpilit« k m«J1 aarshlsi od al«d*čll» ................... ........................ČL dr»*t« * ............................................Cl. dr«*" * ............................................a ..........................................Cl droltve •«. .......................................... not UUtl Oi<