Narava in človek 
Stanko Klinar 
SELLA 
Sella je dolomitska trdnjava, ki kaže le malo 
šibkih točk. Obvozil sem jo z motorjem na 
vseh štirih sti:.ainicah nj,enega kvadrata, in 
bo,lj ko sem spoonaval njena gigantska raz­
merja, bolj je raslo v meni spoštova\Ilje. Dobil 
sem vti~ da bi lahko pomenHo človeku pravo 
življenjsko nalogo , ko bi se namenil preple­
zat[ vse njene smeri. To je seveda otročja 
misel, vendar se človeku vsili kar sama od 
sebe. Dovolj je, da se pope ljcil čez Sellajoch 
in Grodnerjoch, pa te postane strah teh kilo­ metrskih sten in črnorumenih navpi-čnih stol­
pov. ln dokler si še v Arabbi ali Can:azei,u in 
pomisJi,š, da te od Sellinih v,rhov loči do ti­
sočsedemsto metrov višinske ,razlike, si v srcu 
hvaležen cesti in konjiču, ki ti bosta skraj­
šala to višino na polovico. 
Vsaka tr<injava je na straneh obsekana, na 
vrhu pa daje udoiben prostor svojim vojšča­
kom. Taka je Sella. Naj je še tako dolomitsko 
nep ristopna, ko jo gledaš s ceste, :z;goraj se 
odpre širna ska lovita ravan, ki valovi preko 
vsega masiva na približni višini naše Škrla­
tice ali Triglava. To sivo golo ravan p1-iera­
ščajo dve sto do tri sto metrov višji vrhovi, 
tako prijazni in vabljiVi, da so prava posla­
stica planinskim vaindrovčkom, zlasti ker jih 
po vsakih nekaj ur hoje po markiranih poteh 
čaka udobna koča. O šiir.niih razgledih, ki se 
odp , irajo s teh -čudovitih v:išin-sk,ih st,eza, se­
veda ni mog-0če go , vor1ti z besedami. To je 
stvar doživetja. 
Kolikor seim mogel razbrati z :z;emljevid.a, je 
najvišji vrh Boe (3152 rn). Ve-ndar si ga ni­
sem izb['aJ za.radi te nj ,egove odlike, pač pa iz 
velik•o bolj oportunističnega razloga. Ob cesti 
pod SelLajochom, na pardoiski stra:rui, kliče 
namreč mastna markacija na korajžo. Dva­
krat reči si seveda nisem dal. 
Steza pelje od južne strani, od tam, kjer 
cesta skc-č:i -čez grapo Val Lasties. K-o se uše-
sa spočijejo od grmenja motorja, jih začne 
nalahno božati šum€111je slapa v zatrepu. Noge 
bi rade takoj pokazaJ, e prožnMt in voljnost 
med navaljenimi skalami in redkimi borovci 
teT" stekle k sončnim vrhovom. Toda politič­
no-ekonomska plat izleta je stvarnejša C.asa 
rni dovoli en dan, sprašuje , kam bom dal prt­
ljago in k01nja in koliko imam denaorja. Sko­
mig.nem z rameni, sie malo oddahnem in na­
jem, potem pa si zap,ojem tisto: ,...Kaj mi mar, 
ko sem mlad ... « To nič ne stane in veliko 
pomaga, čeprav ni več res. Clovek vendar ne 
more bi, ti tak: malomeščan, d: a bi skrhe~ samo 
za to, kaj bi jedel in kje bo spal in kdo mu 
bi varoval žep. 
Moja logi· ka je taka: tisti, ki modjo in ropajo , 
ne hodijo v hribe, ker imajo v dolini več 
poola. Tfst.i, ki se v avtomobilih vozijo po 
dolomitskih cestah, imajo po vsem videzu 
sa:mi dovolj denarja in ne rabijo zaprašene in 
prepotene krame, če jo slučajno odkrijejo za 
kakim kamnom. Motorja tudi ne morejo p· ri­
vezati k avtu kot junca k vmu, zuto lahko 
stoji pod borovcem. Mene samega tudi ne bo 
nihče uk!rade1, če zas.pim v svojem wgradu 
brez vratarja«. česa bi se potem še bal? Ce 
bi me moril dež, me vzame pod s:t:reho na 
stežaj odprta cestarska b.aj ta. Toirej: »Kaj mi 
mar, če sem sam ... « Pot v gore mi je 
odprta! 
Do spanja sem im el še nekaj časa, pa sem 
stopil na L.a:ngkofeJjoch h J!;oči Tonija De­ met.za (2689 m). Joch sicer pomeni sedlo, ven­
dar je Langkoifelj~h pravzaprav samo ozka 
prodnata škrbina, globoko vsajena med stene 
Laingkofla in Fi.inffingerspitze. Steza me je v 
lepih ključih peljal,a kvišku, nad stezo pa so 
se v železnih koših zibali ljudje. Sr.a!l1€žlii vo 
so gledali s;(Jran, da se , ne bil pohujšali nad 
iztirjenim nesodobnikom, ki si misli izpihati 
pljuča, kjer so mu , na voljo viendar koši. 
A meni je bila pot ljubša. Hodil sem in gle­
dal. Gledal in razmišljal. Včasih fotog-rafiral. 
In se po malem p:)menkoval s skalarni in 
svojimi živ:imi spomini. 
Bil sem optim i'st. Mislil sem, da ima Lang­
kofel kako šibko točko. Za Fii.nffingerspitz 
sem že prej v-edel, da • ni za take samohodce, 
ki so pravk.a:r uspešno preživeli cel mesec ob 
morju. Pa tudi sicer je zna:no, da se mali š·ef 
dela zmeraj bolj važen kot veliki. Zmotno pa 
S€'ffi menil, da se kraljem spodobi milost. 
Kralj skupine je namreč Langkofetl. 
Z letoviškim življem sem se nekaj časa mra­
zil na vetru in prestrezal poslednje žarke za-
341 

hajajočega sonca. Opazil sem dve postavi vi­
roko na vrtoglavem obrorju. Spuščali sta se 
s Palca (Daumen), ki je nekakš€1n stolp se­ verno od vrha Fi.inffingerspitz. Gibčno in 
gLadko sta drseli po vrveh, se odbijali od 
stene, nihali noo prepadom illl s.pet pristajali 
na nevidnih policah. St.ekel sem do vznožja 
stene, da ju pričakam, kot bi mi bilo veli-ko 
do tega, da opazita na meni, da ne spadam 
čisto med letoviško pisano robo, ki jo bruha 
na sedlo žičnica. Prva je bila dekle, drugi je 
bil fant. Dekle je tičala v tesnih modrih hla­
čah in imela je cel slap plavih las, on pa je 
imel naočnike in ~deče nogavice. Oba lepo 
raščena, buj:nih postav, spretna, močna in 
hitra. Dekle je imela vrat ožgan od vrvi in 
na trdiern grušču pod steno ji je zdrsnilo. 
Hitro sem jo PoVPTašal, kako in kaj, kot bi 
ji hot1::l ulm-asti malo mladosti, tačas ko je 
čakala, da se je še on pri.peljal po zraku za 
njo; potem sta zrlrvela v kočo, kjer so ju 
hrupno pozdravi,Ii prijatelji. 
K-ot da nimam tod več kaj iskati, sem tudi 
sam zbežal s krute skalnate š:k.rbine nazaj na 
široke zelene pašnike Sellaj,ocha. 
Bil sem tujec. &:moe je umi1·alo za gorami in 
Filrnffingerspitz je metala če2l!l1e trdo senco 
in jo na pašnikih spodaj rožila v dolg ka­
zallec. Kot da me hoče izgnati. Zahodna stena 
Selle, črna, siva, - rumena, je ravnodušno go­
rela v ~oncu. BH sem tako majhen. Celo pre­
majhen, da bi si lahko domišljal, da sem 
nezaželen. ~eraj je tako. Nekaj časa ne 
grem k njim in sem tujec, niče. Zavist in 
odpoc do njih, ki jih imam pravzaprav rad 
in mi hočejo dobro. S.ktušnjava, da bi sedel 
k taroku. Iz omalovaževanja. Ali irz. lenobe. 
Ceš, saj je tudi tarok zarun:riv. 
Vendar ni to pravo občutje. Tarok je prepli­
tek in ne odtehta ničesar. Pomaga samo pre­
ganjati čas, vendar klice grenkobe v človeku 
ne ubije. Zaradi hipne želj, e Po puhli igri 
nisem tujec v gorah, 
Ali se ni nemarra preveč globoko zajedlo 
vame občudovan-je človeških stvaritev? »Vi­
del sem jaisno nebo italijansko«, deželo, kjer 
si je Mign()lll želela videti pomarančeve cve­
tove in vonjati bl:age sapice, ki vejejo izpod 
modrega neba. Tam je tako, kot bi ti ne­ vidna sila navdih()IVala ljubezen do vsega člo­
veškega ilil vcepljala veselje nad tem, da živiš 
in da žL viš pirav sredi ljudi. Živiš pa lah­
kotno, sproočeno, polno in meniš, da je po­
stati geni:j pač vsakdanja zabava, samo da 
privoliš. P,esni, ki obiskujejo te kraje in bivajo 
342 
tod. Sprejmejo jih za svoje in kraji sprejmejo 
nje. V gore pa · veliki neobrzdani duhovi tako 
malokdaj zaidejo. RreYeč so jim tcde, stroge, 
knzte kot smil"t sama. Ali pa preveč popolne, 
preveliki in neP05nemljtivi umotvori? Ubijajo 
jim fantazijo. Kdo ve, če ni nekaj tega občut­
ja v meni in me dela tujca v gorah? 
Videl sem koloseum, Au.gustovo in senatsko 
palačo, po~nske templje illl k!I'ščanske bazi­
like, Sikstinsko kapelo in Mojzesa in Pi.eta 
in . . . San Mairirr1o. . . San Leo . . . Urbino, 
Gradaro, Benetke in ... in ... in ... Zaradi 
slabosti duha sem jih občudoval. Kadar živi 
človek sredi ljudti, s,e počloveči. Začne obČU­
dovati človeško· genialnost. Sa:j ni majhrna. Za 
človeške moči raredna, dana samo izrednim, 
toda počloveči te. Težki, ravni stx-opi bazilik 
ti~ijo k tlom, oboki kolos.eja kot da še od­
mevajo od čl()IVeških krikov in tuljenja drhali, 
Moj1JeSu od jeze trzajo mišice, San Leonske 
ječe so pravo utelešenj.e bistroumne čioveš,ke 
zlobe. Gledaš, občuduješ, poskušaš razumeti, 
a težko razumeš. In k<er težko razumeš, obču­
duješ, občudovanje pa te ne pusti iz svojega 
začaranega kroga: zmeraj mova se vračaš k 
človeškosti. Umetnine so nesmrtne, a ne vzbu­
jajo smisla za odtrganoet, pač pa za vsak­
danje, polno, bujno žbvljenje. Nič nečlove­
škega ali nadčloveškega. ni v njih. Kar je 
nesmrtnega v njih, je večna človeškost. In 
CLOVEK se je mučil stoletja in tisočletja, da 
ji je dal otipljivo obliko v stavbah, kipih, 
obeli'Sikih in podobah. Samemu sebi je izbru­
sil zrcalo v upanj'\!, d:a se bo zalesketalo v 
njem nekaj božanskega, a žal vidi samo sa­
mega sebe. Občudoval sem to človeškost, ker 
sem jo dotlej Je malokje videl. Počlovečil 
sem se in se odtujil božansk1m v.relcem, ki 
napajajo duha, kadar se mu zahoče umetnosti, 
ki se ne začenja in ne ugasne . , umetnosti 
NARAVE. 
,-,.AJi se splača?« sem tuhtal drugo jutro in 
gledal v meglo. »Pravzaprav sem utrujen in 
mudi se mi domov. Meg-la - ta je kot doma; 
skale v megli prav tako; de - ž iz megle 
tudi ... « 
Potem pa · sem vedel, da ne bom nikoli po­
zabil tistega prizora. Hodil sem šele komaj 
dobro UJro. Siva, motna jutranja megla se je 
nenadoma razprla in skoraj v dotiku :roke so 
zažareli rumeni stolpi s taiko bleščavo, da 
sem si moral skoraj 111atalmiti sončna očala. 
Nad glavo nebo - temrn:xmodiro encijanovo 
nebo brez madeža. In to že navsezgodaj, ko 
so tekli kazalci komaj tja proti šesti! 

Moral sem se usesti. Ce bi ne bilo danes ni­
česar več, je bilo to ž,e dovolj. Tudi če bi ne 
bilo vrha in Madone na njem (neumetniške, 
slabo počlovečene}, tudi če bi ne bilo kasnej­
šega nedoumno globokega razpona od belega 
Ortlerja do Grossiglocknerja i!l1 kipečega 
morja d-0lomitskih whov, in tudi če bi ne bilo 
p1,epadnih sten irn st.olpov in koče in snežiilč 
in ledenika na Marmolati, tudi če bi ostala 
samo ta tiiha kapelica z dvema ogromnima 
ožarjenima stolpoma, ki podpirata težko ba­
zaltno nebo, bi bil vedel: vse, za kar se je 
CLOVEK mučil v reh nekaj bednih tisočlet­
jih, je NARAVA prekosila ?Je pred milijoni 
in milijani let. A ni zmagala za las, ampak 
z naskokom neizmernih p<>polnosti in talen­ tov. Ubogi človek! Prava sreča, da hodimo 
tvoja dela občudovat ljudje, kdo bi se sicer 
menH za tvoj drobiž! 
Hodil sem dolge ure. Do v1 rha in nazaj. Sre­
čaval sem ljudi, sklromne v.androvčke, kot 
sem bil sam. Nik.amor · se jim ni mudilo, kot 
se tudi meni ni. Nismo bili mlad'i in bujne 
rasti, nismo zmagovali sten in imeli od vrvi 
ožganih va-atov, tudi, ne resno opetih modrih 
hlač in plavih las in s !)rijatelji se nismo 
bučno pozldravljali. A videli smo »vse«. Ali 
kdo ve, kaj je »vS&<? Nihče ne ve. Občutek 
p• a sem imel, dJa sem videl vse iin še več kot 
tolilm, .zato sem se vračal počasi in težak. 
Ves dalll. je stal motor na soncu ob cesiti. Nih­
če se ga :ni pritaknil. 
OLSEV A - nihče pravzaprav ne more vedeti, 
kaj to ime pomeni, vse je samo hipoteza, kar 
se je doslej o tem napisalo. Nemški zapis je 
Uschowa (pač substitucija tega, kakor ime­
nujejo Olševo na Koroškem.) V marčevi šte­
vilki glasila OAV »Der Bergsteiger« beremo 
zapis ing. Knolla o »Ušovi«. Sklicuje se na 
»Kiirnten-Fiih rer"', ki je izšel pri Rotherju 
v Miinchenu. Po štirinajstih dneh letovanja 
ob Klopinjskem jezeru se je odpeljal v 2e­
lezno kaplo in se namenil proti Olševi -
to ime mora; biti »windisch-«, pravi, saj so 
Nemci prevedli v Erlberg. Skrbelo ga je le 
to, kako bo na meji. Brez težav je prišel do 
Lipuževega mlina, še streljaj in že je bil blizu 
meje. Heiliggeistsattel - St. Leonhard! To sta 
seveda Sv. Duh in Sv. Lenart! Sicer pa pisec 
ni omenit Potočke zijalke, morda zato, ker je 
za las manjkalo, pa bi ta paleolitska postaja 
ne pripadla našemu kulturnemu krogu! Spisu 
• sta dodani dve zanimivi sliki. Ob njih se 
človek zamisli nad tem, kako slabo našo 
majhno a lepo domovino osvaja naša foto­
kamera. Redek je naš planinec na Olševi. 
Prek Rateških Ponc 
do Mangrta 
I .n g. P a v l , e š e g u I a 
Večno privlačna je podoba Planice s silno 
Jalovčevo gmoto v ozadju in venci strmih 
grebenov vsenaokrog. Pogled na ta svet spet 
in spet drami v nas nemir in hrepenenje, da 
se širi srce in nam veleva ven v kraljestvo 
robov, grap, meii in vrhov. Kako silna in 
nikdar potešena je ta skrivna moč; z nami 
je iz pradavnih časov, sama sebe oplaja z 
vedno novo silo in strastjo, da se ji vedno 
znova polrnrimo, ko nas - poslušne - zvabi 
na samotna pota. 
Tako je bilo tudi lepega julijskega jutTa 1962. 
Z D'-!šanom, dobrim in iskrenim prijateljem 
gora, sva se že zgodaj zjutraj zagledala v 
bele sklade apnenca, ki se iz tihe, zelene 
doline drzno in visoko poganjajo proti sinje­
mu nebu. Nisva se obotavljala zapustiti va­
sico; naložila sva na rame obilno opremo 
ter na moč hitro odrinila proti skakalnicam. 
Misli na Ljubljano in na tisoč potrebnih in 
nepotrebnih vsakdanjosti so ginile ob sre­ čanju z ljubkim voličkom pod razdrapanim 
kozolcem, ko sva ubirala korake skozi zeleno 
preprogo sočne travice in tu pa tam povzdig­
nila pogled visoko gori k snegovom na gre­ benih. Pljuča so se šele navajala na novi 
ritem korakov in na težo na hrbtih, zato so 
tudi besede le redkokdaj pretrgale tišino. 
Poti, ki sva jo imela v načrtu, tudi Dušan ni 
poznal kdove kako dobro. še kot mlad inže­
nir je nekoč pred vojno stikal po teh gorah 
in se v trdi zimi povzpel na Visoko Ponco. 
Davno že je pozabil, kje tečejo steze k na­ jinemu cilju. Ugotovila sva, da bo najbolje 
zaviti navzgor kar ob veliki skakalnici. 
Začetni zagon se je moral naglo umiriti. Ko 
sva rinila mimo tesarjev, ki so popravljali 
načeta rebra velikanke, sva bila preznojena 
od nog do glave. Zoprna slanica je posebno 
nagajala meni, celo očem in ustom ni pri~ 
343