= Ilafisop 14.000. - Sfajerc pefla za celo teto eden goldinar. S Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Narofinina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. [Gaa oznanil je za 1 stran K 32-—, »/i strani K 16—, «/< strani K 8.—, V« strani K*•—, V« strani K 2-—, '/M strani K 1"—. — Pri večkratnem Knanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inseratc) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. -* Uredništvo in upravništvo je v Ptuju t MtedaliSkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. 1.16, V Ptuju v nedeljo dne 7. avgusta 1904. V. letnik. Prvaške sanje, „Proč od Gradca," tako kriče dandanes skoraj i slovenski listi, „prOČ od Gradca/ to je iskrena |ja vseh takozvanih voditeljev spodnještajerskih jTencev, „svoji k svojim", to je njih vedno in ^ho zopet povdarjeno geslo! Pomen teh besed smo v našem listu uže večkrat ^otrivali, pokazali smo našim cenjenim bralcem večkrat, da so te želje voditeljev slovenskega alva ne le nespametne, temveč za to ljudstvo vnost nevarne! Danes pa hočemo brez ovinkov, kakor vedno, .liti slovenskemu ljudstvu in posebno seveda slo-|skim kmetom na spodnjem Štajerskem tajne le, zakaj se poganja takozvano nrazumništvo" Bga, toraj tudi štajerskega slovenskega ljudstva, [bi odtegnilo to ljudstvo vsakej dotiki z velikim Skim narodom, zakaj se poganjajo slovenski pr-j ne le na Štajerskem, temveč tudi po vsem Slojem, da bi spravili slovensko ljudstvo v sov-jre ž njegovimi sosedi, posebno seveda z Nemci, bi uničili dosedajno mirno življenje med Slovenci ^ragimi narodi, najbolj pa seveda zopet med i; pokazati hočemo, zakaj se poganjajo prvaki, odtegnili užitek vsega tistega, kar Slovencem veliki nemški narod, zakaj vedno in vedno [ da nimajo Slovenci z Nemci ničesar opraviti, iti, s temi sovražniki, ki žele* vedno le njih 'bo! Vzroki vsake želje spraviti Slovence v sovražtvo :di, vzroki preganjanja, da bi se odtegnilo sloven-(jndstvo posebno nemškemu uplivu in vsemu, mo ponuja nemški, veleolikani narod, ki je brez vsake dvombe na višjem stališču, kakor slovenski narod, kateri se je začel še le komaj razvijati, ti vzroki so skrivne prvaške sanje o zjedinjenju ne-le vseh Slovencev, temveč vseh slovanskih ljudstev, ti vzroki so prvaške sanje o velikem vseslovanskena kraljestvu ali pa cesarstvu in to pod vlado enega kralja ali cesarja, kateri naj bi bil sin največjega naroda slovanskega, kateri naj bi bil potomec — sedaj vladajoče ruske carske hiše, ali pa vsaj potomec višjega ruskega plemstva. Da, istina je, dragi nam slovenski trpini, istina je dragi nam slovenski kmetje, slovenski prvaki, vso slovensko takozvano razumništvo sanjari že več, kakor pol stoletja o tem. da bi se zjedinili Slovenci, Hrvati, Serbi Cehi, Poljaki, Rusi, sploh vsa slovanska ljudstva pod enim, a ne pod avstrijskim, temveč pod ruskim žezlora! Da istina je, da se samo radi tega hujska od prvaških sanjarjev slovensko ljudstvo že več, kakor pol stoletja proti nemškemu ljudstvu, istina je tudi, da sanjarijo prvaki drugih slovanskih narodov o tem združenja, da pogledujejo voditelji drugih slovanskih narodov zaupljivo tje preko rnskih mej, da hujskajo ti voditelji svoja zapeljana ljudstva proti vsemu, kar je nemškega, proti vsemu, kar je drugih neslovanskih narodov! „Proč od Gradca", »svoji k svojim", toraj proč od nemškega naroda, tako vedno vpijejo slovenski prvaki, proč od nemštva vpijejo v enomer prvaki Čehov in Poljakov, proč od Ogrov vpijejo prvaki hrvaški, proč od drugih narodov vpijejo prvaki vseh slovanskih narodov, toraj vedno proč in zopet proč! Ali se vendar pri tem ne vsili vsakemu pametnemu človeku vprašanje: „Ako vedno proč, kam pa 2 potem?" Ali še je slišal kedaj kateri klicati prvaške sanjarje bodi si v naši ožji domovini, bodi si drugod: „Proč od Rusov?" Ni nam znano, da bi se še bil kateri list, pisan v slovanskem jeziku, obelodanil te prvaške sanje, ni nam znano, da bi bil kateri list slovanskega jezika opozoril slovenko ljudstvo na pretečo mu nevarnost združeno s temi sanjami, zato pa stopimo mi danes pred tebe slovensko ljudstvo, svareč te še o pravem času, zopet ne v naš, temveč v tvoj prid, svareč te ne le pred tvojimi voditelji, pred tvojimi prvaki, temveč tudi pred njihovimi pogubonosnimi skrivnimi sanjami. Da, pogubonosne, nevarne so te skrivne sanje slovenskih prvakov in to v marsikaterem ozlru! Zjedinjenje slovanskih plemen bi se zamoglo zgoditi le tako, kakor smo že omenili, da bi prevzel vodstvo in vlado vseh Slovanov le eden edini narod slovanski in to seveda narod, ki je po številu najmočnejši, toraj narod ruski 1 To seveda je znano tudi slovenskim prvaškim sanjarjem ravno tako, kakor vsem prvakom vseh slovanskih narodov! Od koder pa bi se zanimali toliko za vse, kar je ruskega, od koder bi izvirala vsa ljubezen prvaških slovenskih časopisov, od kod ljubezen vseh slovanskih prvoboriteljev za srečo in nesrečo Rusov? In ravno sedaj, ko se morajo Rusi tam daleč v Aziji boriti z Japonci, ravno sedaj se kaže to najbolje ! Vso slovansko časopisje upa in prosi zmage ruskemu narodu, širi z vidnim veseljem vsako, še tako majhno zmago tega naroda — zares pičle so — med svojimi bralci od Boga naravnost zahtevajoč koneč-nega uspeha ruskemu orožju. Da, pičle so zmage, Rasi so jih dobili že par-krat prav pošteno po hrbtu in to od majhnega azijskega naroda, kateri si je pridobil svojo omiko, svoj napredek še le v teku par let in to, glej ga no, skoraj v največji meri od — Nemcev! Ta boj je čisto jasno pokazal, na kakem stališču stoji toli hvaljena Rusija! Korupcija vlada v tej državi in sicer v polnem pomenu besede. Rusko ljudstvo je vajeno bolj biču, kakor prostosti, ruski voditelji so vajeni bolj lahkomiselnemu razkošnemu življenju, kakor pa navdušenju za lastno svojo domovino! Oficirji in vojaki kradejo za vojsko namenjeni denar in to s tako temeljitostjo, da je groza! Saj je morda temu ali druzemu naših bralcev znano, da se je celo v zabojih (kištah), ki so se poslali na bojišče za ruske ranjence našlo — žagovinje in kamenje, ne pa za ranjence namenjene reči! To ljudstvo toraj, polno notranje korupcije, to ljudstvo, katero je pol tisoč let za nami v omiki in napredku, to ljudstvo naj bi bilo morda že v kratkih letih prvo ljudstvo vseh Slovanov, potomec tega ljudstva naj bi vladal vso Slovanstvo? No, povejte nam, ali toraj niso prvaške sanje nevarne že v tem oziru? Toda nevarne še so v drugem Oziru in večji meri! Sanje prvaške vseh avstrijskih slovanskih] dov so sanje v e 1 e i z d a j e, so sanje h n dJ s t v a, so sanje brezvestnih sebični katerim ni za našo prelepo avstrijsko d« katerim ni za našo presvitlo cesarsko hišo, ni za našegi prevzvišenega, Ijabeznjivega cesarja Franca Jožefa L, ki ljubi vse svoje istim gorečim srcem, kojega ljubezen plarati, je sam nemškega rodu, ravno za svoje slova ložnike najbolj! Zato pa Vas vedno in vedno dragi nam ski kmetje, zato te vedno in vedno, drago ni vensko ljudstvo, svarimo pred takozvanimi prvi voditelji pred nprvoboritelji" slovenskega rodi smelo trdimo, da je slovenskemu ljudstvu ljul krasna mu Avstrija, ljubša presvitla habsbui rinska cesarska hiša, za katere obe je tisoče M njegovih sinov prelivalo kri na bojišču, kaki veleizdajske sanje prvaške! Največji pesnik velikega nemškega neumrljivi „SchilIer,B kateri n i bil avstrijski^ piše nekoč: „Avstrijec n ljubi in ima tudi vzrok, nemški državljan, očetnjavo, on jo ljubi!« Tako govori duh velikega, tujega drža te njegove besede so našle odmev v nešte različnih tujih državljanov. Ali nas to ne na navdušenjem, s ponosom na našo prelepo olfl ali ne bodejo omenjene krasne besede, katei| ljejo v poštev tuji, ljudski narodi, segale tudi skemu ljudstvu v njegove itak za vse lepo navdušena srca? In to ljubezen do te očetnjave, hoče iztrgati iz prs vsakega Slove vensko prvaška druhal, prodati hoče prek strijo, prodati hoče slovensko ljudstvo, prodati slovenskega kmeta svojim lastnim, skritim a teij vročim željam, svojim skritim sanjam! Toda ne, to se ne bode zgodilo, ni kmetje vedno hočemo ostati Avstrijci, vedno biti zvesti naši presvitli cesarski hiši! Zato pa proč od prvaške druhali ne od Gradca", da: »svoji k svojim,u to je, ostani pri tvoji vladi in ne želi si vlade bi rnpcije, ne želi si vlade, o kateri sanjarijo b: veleizdajalci! Prvaki, dajte vašemu ljudstvu tete miljone, katere ste, kakor pijavke iz sesali, zopet nazaj, s tem bodete pomagali gemu ljudstvu, veleizdajalci bodite zvesti si krasne naše Avstrije, katera ima zares pre plenja, ker bi vas drugače že bila davno lastnem zaslužku ugonobila ali pa vas p kamor si želite, to je, v blaženo deželo bičevl Bodi prepričana prvaška druhal, da tj spoznalo slovensko ljudstvo ako ne takoj dar s časom, bodi prepričana, da bode < ljudstvo s svojimi sosedi v miru, bodi prep ostane pod avstrijskim, presvitlim žezlom ...ice lei ;felike, glavne rodovine nemškega roda in da ne bode nikdar podpiralo tvojih želj, tvojih sanj! Slovenski kmet, slovensko ljudstvo, proč s tvo-Jmi prvaki, proč z veleizdajalci, potem bodejo ostale (sanje tvojih prvakov zares tudi samo sanje, a pozni | tvoj i vnuki pa bodejo srečni, kakor si ti pod svitlim jžezlom habsburško-lotrinskega roda, nikakor pa ne (bodejo vzdihovali pod bičem in pod verigami ruske, (dovolj s krvjo nedolžnih omadeževane krone! Združite se, naprednjaki! Žalostne so v nekaterem oziru razmere v poli-|tič*nem življenju na Spodnjem Štajerju in sosednem | Koroškem. Nekaka mora (truta) leži na v duševni omotici dremajočem ljudstvu, ki mn zabranjuje — vsaj domišljeno — vsaktero prostovoljno gibanje. Pa kakor Jje pravljiška mora izmišljeno in domišljeno bitje, ■ katerega se brez vsega napora lahko ubranimo, tako ■je tudi ta „politična mora" nekak strah, ki je znolraj votel, od zunaj ga pa nič ni; kakor so pervo zdravniki in drugi učenjaki odpravili v obsežje pravljic in bajk, tako se da o „pclitični mori" dokazati, da je Bamo prostovoljno potrpljena nadležnost, ki muči nezavedno slovensko ljudstvo. Klerikalno nasilstvojeta nadlega, pod katero težko vzdiha slovensko ljudstvo, posebno naš (kmečki stan. Pervaki v črnih in drugih suknjah ga imajo v svoji oblasti, kmet je duševno suženj teh jiamooblastnih, brezobzirnih nasilnežev, ki se hudo (bojijo, da se bi jim kdo izvil iz njihovih verig ter postal prost Človek — kakoršnega terja sedanji čas (prosvete in napredka. Prvaško-klerikaJni mogočneži (si na vse pretego prizadevajo, da bi si ja na v6ak način zagotovili oblast nad zaslepljenim ljudstvom, i ki naj bi bilo njihovim naredbam in poveljem brez- bogojno pokorno in poslušno. Razmere, kakoršne so [iladale v naših krajih v preteklih stoletjih, si želijo Ji okrutneži nazaj, ker uni časi so bili za nje 1,(5asi bogate žetve in brnje". Toda,tndi la nje se bliža čas gladnih let, kakor je nekdaj (t Egiptu nastopila doba gladnih let za sedmerimi (rodovitnimi. A svitati se je začelo, svitati v glavah posameznih (irihtnih mož, ki so začeli spoznavati zvite toda pribite nakane potuhnjenih zapeljivcev slovenskega |udstva. Začeli so se zavedati ti možje svoje člo-Seške vrednosti in svojih pravic. Lepo število je že ib spametovanih in zavednih mož, ki se nočejo nadalje nklanjati Črnim suknjam in visokim klo-jlakom (kar se tiče zasebnega in političnega življenja), to so naši probujeni naprednjaki. Seveda ti lahko ob enem tudi zvesti državljani in verni ličani, ker spoznanje svoje samoveljavnosti in nanje resnice jih od tega ne izključuje. Država imeti zavedne in brihtne podložnike, — ne pa te in omahljive tepce: in ravno tako naj bi tudi v imela pametne in z lastnim razaodkom nadar-vernike, — ne pa bitja brez razuma, brez spoz-ja, ki ne znajo po lastni pameti hudo od »P stri in i ves alo ana »to dobrega ločiti. Človek, ki ima pred obstoječimi postavami — bodisi posvetnimi ali pa cerkvenimi — samo strah, bode zoper nje preje grešil kakor pa uni, ki ima do njih tudi spoštovanje. Kar se tem možem čestokrat očita, da so odpadniki ali celo izdajalci svojega naroda, je neresnično, lažnjivo, kajti naprednjaki — ali če kdo želi: „ŠtajercianciB — se ne izneverjajo svojemu narodu, temuČ se samo držijo nauka Kristusovega: „Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe!" Iz ljubezni do samega sebe, to se pravi v svoj lasten dobiček, želijo za se in za svojo mladino znanje nemškega jezika, iz ljubezni do bljižnega pa hočejo imeti s sosednim narodom spravo in mir, držijo se toraj zvesto najlepšega nauka Iz-veličarjevega. Seveda obračajo svetohlinski antikristi — krivi razlagatelji Kristusovih naukov — vse narobe, kakor jim sploh ni poznati, da bi bili nasledniki Božjega učenika. Naprednjaki, ne bojte se toraj obrekovanja in grožnje Vaših nasprotnikov, kajti na Vaši strani je resnica in pravica; obrekovanje unih mračnjakov je le znamenje njihove slabosti in Vam v ničemur ne zamore škodovati. Njihove grožnje pa so tudi le podobne pretenju na smrt obsojenega hudodelca proti njegovim sodnikom in stražarjem. Organizujte, združujte se ter pridobivljajte novih somišljenih tovarišev, da bodete skupno odbijali napade Vaših nasprotnikov, skupno podirali njihove utrdbe in tabore ter zmagoslavno zavzeli mesta, katera še ta in tam kot svoja imenujejo. Klerikalna druhal je največega ljubitelja in prijatelja kmečkega stanu, nepozabnega cesarja JožefaII., obrekovala, preklinjala in mu baje celo po življenju stregla, toraj tudi za Vas ni nikaka sramota, ako ee v Vas zaletuje in svoj strup spušča, čast za vsakega, ki se ne prišteva v njene vrste! — V združenju je moč in kjer je moč, tam je navadno tudi zmaga gotova. V vsakem mestu in trgu, v vsakej vasi in v vsakem kraju si izvolite kakšno zbirališče (Yersammlungsort), kjer se bodete ob določenih časih shajali ter o gospodarskih in političnih zadevah pomenili. Brihtnih mož je v vsakem kraju najti, da zamorejo to organizacijo urediti — sploh vse potrebno ukreniti, da se bode naša stranka vsestransko še bolj ukrepila in dosledno napredovala. Začetek je vsak težak, toda ne ustrašite se, saj je deloma že storjen. Snnjte in ustanovite si društva pod imenom „Štajerca ali „Štajerčeva stranka" in v teh društvih se navdušujte in osrčujte za našo sveto naprednjaško stvar v pogubo vsemu, kar je kmetu in delavcu v kvar! Zora svita, skor' bo dan, bratje den'te dlan na dlan! Vojska med Rusi in Japonci. V pretečenem tednu so ruske pomožne bojne ladje zaplenile v Bodečem morju angležko trgovsko ladjo »Malacca," ki je imela vtovorjenega med drugim tudi 40 tisoč kilogramov dinamita, namenjenega za angležke bojne ladje v Iztočni Aziji. Poveljnik ruske ladje pa je bil mnenja, da je ta dinamit Japoncem 4 namenjen in je toraj po vojnem prava ladjo zaplenil. Angležka vlada je temu samooblastnemu postopanja prav energično protestovala, češ, da Ruske ladje v Rudečem morja ne prišteva bojnim ladjam, ker ruske bojne ladje vsled obstoječe pogodbe sploh ne smejo Črnega morja (skozi Dardanele) zapustiti, kar pa so kljub tej pogodbi ravnokar storile in sicer s pomočjo zvijače, ker so „kot trgovske ladje" skozi Dardanele plule in šele v Radečem morja bojno zastavo razvile. Ruska vlada je morala na ruski protest takoj svojo krivico priznati, za odpuŠčenje prositi ter obljubiti, da se bode v prihodnje fakemu postopanju skrbno izogibala. Položaj med Rusijo in Anglijo je bil že presneto resen in za Ruse jako nevaren. Angleži imajo v Rudečem morju že lepo število bojnih ladij, pa tudi v Dardanelah skrbno stražijo, da ne pride več kaka ruska bojna ladja skozi iste. Pa tudi turški vladi je Anglija strogo zaukazala, da se ima tozadevne pogodbe vestno držati ter vsako rusko ladjo v Dardanelah prijeti. Tudi blizu Japonskega so napadle ruske bojne ladje neko angležko trgovsko, iz Amerike došlo ladjo ter jo potopile, akoravno ničesar ni imela naloženega, kar bi se zamoglo za bojno tihotapstvo spoznati. Iz tega ee da sklepati, da poveljniki ruskih ladij na višji ukaz tako nastopajo, ne iz lastnega nagiba. Na suhem Rusom vedno hujša prede, skoro od vseh strani so že od Japoncev obkoljeni. Posebno velike sitnosti jim dela japonski general Koruki. Ruski vrhovni poveljnik general Kuropatkin je v veliki zadregi in le težko se bode ž nje izmotal. Japonci prodirajo počasno, toraj trajno in premišljeno. Rusi bo, kakor v pasti, iz katere nimajo nikakega izhoda. Dne 17. julija bila je bitka pri gorskem prelazu Motien, kjer so Rusi — kakor navadno — bili te-peni ter se morali nasprotniku umakniti. Naslednjega dne so dobili batine pri Sihojano, severno od Moti-ena. Japonske čete se neprestano pomičejo proti Li-aojangu in Mukdenu, glavnemu taborišču ruske vojske. Dne 25. julija je bila huda bitka pri Dačičau, kjer so Japonci Ruse zopet prav do živega naklestili. Rusi se vedno in vedno umikajo, pa kako dolgo se bodejo še zamogli umikati, to je za nje kaj važno vprašanje. Kakor vsa znamenja kažejo, bode jim tudi rakova pot kmalu zaprta in da bode za nje prišel usodepolni „hočeš, nočeš, moraš," to se pravi: spri-jeti 6e bojo morali z nasprotnikom na življenje ali smrt — zmagati ali pa v boju poginiti; pričakovati smejo najbrž poslednje. Za Port Artur tekli so, kakor se od različnih strani poroča, že celi potoki krvi. Japonci to trdnjavo neprestano naskakujejo. Nekega dne je baje padlo na obeh straneh okoli 30 tisoč vojakov. Japonci se s vso gotovostjo nadejajo, da se jim bode posrečilo v kratkem te trdnjave polastiti. Spodnje-štajerske novice.j Požar. Dne 12. julija pogorelo je hišno in podarsko poslopje posestnika Florijan Paar-a v (j Remšnik, okraj Slovenjigradec. Iskre iz dimni zletele na suho, šintlato streho, ki je začela j goreti. Poslopja so zgorela do tal in škoda se na 3 tisoč kron,, za kolikor pa je k sreči bil nik tudi zavarovan. Gospodarji, bodite previdni! Zaporedoma p v uredništvo ljudje vprašat, kaj je za storiti, kci je požar eno ali diugo imetje uničil, pa ne dobi, zavarovalnice nobene odškodnine. Šele na daljši] praševanje povejo ti vsega obžalovanja vredni n neži, da so zamndili zadnjo zavarovalno premijj pravem časa plačati. Ja, glejte gospodarji, zav nice so v tem ozira jako natančne, in ako k eden dan s plačilom zamudi, zgubi pravico d^ škodnine. Bodite toraj previdni, vplačujte prav Vaše premije, nikdo od Vas ne ve, kdaj da ga reČa zadene, ker zamore priti nepričakovano, smrt. Strela Ubila je pretečeni teden zidarja ft Štampe-ta na Ostrožnem pri Celju. Družini, bila v istej sobi, se ničesar ni zgodilo. — Na zeli je strela udarila v neko hišo ter ubila moža, četiri druge osebe pa je samo omamila. Utopljenca našel je železniški čuvaj proge Zi most-Zagreb v Selnici. Po pismih, ki so se pri q našla, gre soditi, da je bil nesrečnež 50 letni ničar Janez Pešec iz Savskega Kamnika na Kran Mlada tata. Brata M i k ž v Studencih pa riboru sta za ptuje blago jako nevarna ptička, ravno štejeta šele komaj eden 12 in drugi 14j Ulomila sta v kratkem časa na več krajih te^ nesla več blaga, kakor tudi 30 kron gotovega de V Mariboru so ju policaji prijeli ter okrožni s izročili, ravno ko sta hotela „sad svojega truda vati." — Stariši, pazite na svoje otroke po dne1 bolj pa po noči! Deželnozborske volitve iz IV. kurije so razp na dan 20. septembra t. 1. za ožje voli je določen 23. september t. 1. Naprednjaki, ne se zaslepiti od vsakojakih zapeljivcev, volite v kem volilnem okolišu enoglasno tistega kand katerega bodemo Vam Še pravočasno imenovali Utonil je v Voglajni 10 letni J. Vogri) Lipe, ko se je v nedeljo, dne 24. julija šel v tq čico kopat. Nesreča se je zgodila pri takozval Buconovem jezu niže Teharjev. S konja padel in ubil se je Franc Maj stotnik pri 7. topničarskem polku v Ljublj je sedaj pri strelnih vajah v Krškem. V nedelj 24. julija jahal je s svojo ženo na izprehod | Starivesi. Naenkrat se je splašil njegov konj (fl se pravi, pred vlakom) in stotnik je tako nesnf raz njega padel, da je pri priči mrtev obležal, j Pretep. Dne 24. t. m. stepli so se v krčmi godejevi na Ostrožnem kmečki fantje in delavci. kega Križana so delavci tako zdelali, da zo^ II: lil I so oj ni 3t- im | \7r eč- obj al-1 16 (.'1- sno kor ina i je kolega an-iem ^til-em Ma iko let od irja Inij uži a, san 3 P N vdajata ) H prizadetih telesnih poškodb umreti. Tri delavce že zaprli. I Uravnava Pesnice. Pod tem nadpisom se zale-I BSIov. Gospodar" v svoji 28. številki z dne 14. |a t. 1. v obče spoštovanega in mnogozaslužnega pkega župana in deželnega poslanca, g. Jožef pig a. Predbaciva mu, zakaj da se ni ndeležil fovanja, katero se je v tej zadevi vršilo v Marija dne 10. julija, kojega sta se pa velikodušno blatila udeležiti gg. poslanca Robič in Kocevar. No, jmislimo, da je bolje, se potegovati za uravnavo pice na merodajnem mestu v Gradca, kot pa v jbora samemu sebi hvalo epevati in kmeta za voditi. Kakor dokazuje nam predležiči stenogra-\ zapisnik sej deželnega zbora štajerskega, bil je Drnig prvi, ki je s svojimi tovariši v mesecu ju-11. 1901. v deželnem zboru stavil predlog o re-Rinju Pesnice. G. Ornig je deželnim poslancem jjen od trgovske zbornice, toraj ni poslanec kih občin, kljub temu je na mnoge prošnje Pes-ov v tej zadevi v deželnem zboru možato nasto-ker se kmečki poslanci za to reč niso pobrigali. ko je g. Ornig svoj predlog že stavil, so se jpnski kmečki poslanci spomnili, da bi pad pobro ko bi tudi oni v tej zadevi nekaj zinili. — O aciji Pesnice se je sicer že pred mnogimi leti 863. in 1873.) nekaka „misel sprožila," toda vsa je „mirno pri gospodih zaspala," kakor več ena-Od leta 1870. sem je ta zadeva trajno počivala, t ni, kakor že povedano, g. Ornig o njej pred-i Zasluga je toraj g. Ornig-a, da se je v tej te Bvsaj nekoliko storilo". Slovenski poslanci si o hvalo, ki jim ne gre, podobni so sraki, ki se inčala s pavovim perjem. — G. Ornig je stavil levni pr?dlog, kakor Že povedano, v juniju leta ., g. Kocevar in tovariši pa šele v septembra . — Ti podatki so resnični, nikdo jih ne zamore bijati; kmetje — posebno Vi Pesničanje, preso-toraj sami, kje da je resnica in kje laž, kje je in kje je malomarnost?! „Slov. Gospodar" bi strašno v zadregi za hvalo svojih somišlje-er jo na tak nesramni način išče. — Samomor. Dne 22. julija so našli obešenega £toega Leopolda D i 11 i n g e r-ja, ki je kot hla-lužil pri posestniku UIrichu v Gegentalu, okraj rerg. Obesil se je baje zategadelj, ker je prejme gospodarjevega sina v jezi sunil s sene-lami ter ga težko ranil; bal se je toraj gos-i in — sodnije. hrovOSt. Dne 31. julija okoli 9. ure zvečer je tajerske hranilnice, Jurij Mohorko iz Janži-§trelil z revolverjem na kmečkega sina Martin iz otogarc ter ga zadel v leve prsi. Težko n Jazbeca previdli so s sv. zakramenti za b. a zvijača, hujskanja in sleparija. „Domovina" fyi 57. številki z dne 26. julija naznanila, da ^a k novemn letu izdati neko knjižurico, „ka-imenovano, v katerej bodo zapisani vsi „slo-j trgovci in obrtniki. V svrho nabiranja teb ver . Bi dn pro tak' rečn naslovov razpošilja ^Domovina" vprašalne pole vsem občinskim predstojnikom na Spodnjem Štajerskem in tudi posameznim dragim osebam, ki jih naj izpolnijo ter nazaj pošljejo. Seveda se imajo v te pole vpisati samo le „pristni" slovenski trgovci in obtniki, — to se pravi — slovenski fanatiki, privrženci prvakov in „Domovinea. Da je to početje prava, očitna, novo-iznajdena hnjskarija in zvijača, nikdo ne more tajiti. Bodite toraj možje, ki Vam pride taka vprašalna pola doposlana, previdni ter ne podpirajte nesramnega podjetja, h kakoršnemu Vas hoče „ Domovina" zapeljati. Pošljite toraj pole neizpolnjene nazaj, le na ta način si zamorete čast ohraniti. Pošten mož se ne uda nakanam ničvrednežev. Poljedelci pozor! Žitne cene so v zadnjem času nenavadno poskočile, posebno se je podražila pšenica, ki se plačnje po 9 goldinarjev meterski stot ali cent. Kmetje, ki imate kaj pšenice na prodaj, ne zamudite te prilike, ne ve se, kako dolgo časa bodejo ostale cene tako ugodne. — Nasprotno pa svetujemo unim kmetom, ki imajo kaj krme na prodaj, da s prodajo kolikor možno odlagajo, ker se da priČako~ vati, da bode krma (seno, otava, pa tudi otrobi) v februarju do marca dosegla take cene, kakoršnih že dolga leta ali morebiti še nikdar ni imela. Velika suša v mnogih deželah je vzrok, da se je letos pridelalo jako malo krme in zato ji bodejo cene tako nenavadno poskočile. Dr. Brumen in Mustafa. Dne 30. julija vršila se je pri okrožnem sodišču v Mariboru zadnja obravnava v zadevi Mustafa, o katerej smo svoječasno obširno poročali. Na prigovarjanje dr, Brumena se je dala ta vsega pomilovanja vredna ženska zapeljati k neprevidni tožbi, ki ji je požrla vso njeno premoženje, obstoječe iz približno tisoč kron dedščine. Dr. Brumen si je zaraČunil 8 sto kron stroškov, pa se bode moral za nje najbrž ubrisati in še povrhu plačati unih 100 kron, v katere je bil pri imenovani pravdi obsojen. 14 dni zapora mu je še posebič pripoznano. Bode pač dr. Brumen vzdihoval: O mia čara Mustafa! Iz Iieke fare niŽe Ptuja. Prav lep izgled neustra-šenosti in samozavesti je dejansko pokazal nek posestnik iz... fare. Nedavno je stala po sv. maši množica ljudi in med njimi tudi g. župnik. Medtem je prišel s pošte posestnik E., ki je na vprašanje svojega tovariša, kje da je bil, odgovoril pokazavši oddajno poštno potrdilo: „Ravnokar sem poravnal „Stajer-Čevo" naročnino." Ko slučajno g. župnik te besede zasliši, se k dotičnemu obrne ter ga pred „Štajercem" posvari, — a samozavesten mož ma odgovori: „G. župnik, Vi si naročate, kar Vam je ljubo, jaz pa tudi, kar jaz hočem." Na te besede je odišel. V vidni zadregi je nato g. župnik strmeči množici priznal: „Prav je imel, — a svariti ga vendar moram, to je moja dolžnost". „ Toraj: prav je imel", — zapomnite si to! — Prilično več. G Koroške novice* Detomor in poskušeni samomor. Kočarica Marija Žmaucer v Verdinjah je 18. julija hotela svoja dva dečka s fosforom zastrupiti. Mlajši 17 mesecev star fantek je strup res zavžil in umrl, drugi stareji pa strupa ni hotel vzeti, ker se mu okue ni dopadel. Slednjič je strup zavžila še mati, toda bil je za njo preslab. Mater so izročili žandarji ces kr. okrajni sodniji v Pliberku. Vzrok tega hudodelstva je baje bilo žalenje. Strela udarila je na takozvanem Travniku (gorskem sedlu na Mangertu) v čredo ovac, kojih je štirideset ubila. Samomor. V Celovcu se je dne 25. julija ustrelil mestni stavbeni mojster Valentin Polzot. Velike izgube pri zgradbi karavanške železnice in zguba neke večje pravde so ga spravile v obup in gnale v nenaravno smrt. Požar. V nedeljo dne 24. julija pogorela so gospodarska poslopja župana v L e n d o v i (Lendorf), gospoda Franc Vrabel-na, p. d. „l)rucken\virt". Sumi se, da je nekdo nalašč zažgal. Vrle požarne brarnbe \z bližnjih krajev so hitro prihitele na pogorišče ter hvalevredno zabranile nadaljno razširjanje ognja. Požar vsled strele. Strela je udarila v skedenj posestnice Magdalene Klic pri sv. Mihelu blizo Gospe svete. Pogorela je stavba s vso vsebino do tal. Skoda se ceni na 700 kron. MrtYeca našli so v občini Ruckersdorf. Bil je piskrovez Tomaž Lacho, star 55 let, rojen v Kotesso, okraj Kittsee na Ogrskem. Revež je imel božjast ter je vsled ,te bolezni našel naglo smrt. Požigalka. Požar, ki je 10. julija v Hadentheinu napravil veliko škode, povzročila je baje neka 27 letna slaboumna ženska. Užgala je baje iz jeze. Strela. Ob zadnji nevihti je udarila strela v jagnjed blizo Polstrove hiše v Kehrbach-u. Z drevesa je strela preskočila na električno žico in je usmrtila neko starejšo dninarco, ki je bila ob tem času v po-selski sobi. Dopisi. Iz ptujskega okraja. »Domovina" se je s člankom: „Stajerca in ptujski župan Ornig zopet hudo po svojih umazanih čeljustih udarila. Ta regljača trdi, da g. Ornig zategadelj ni prijatelj slovenskega kmeta, ker ne podpira slovenskih dijakov. Sedanja vročina je tej klepetulji morala možgane že vendar do čistega zažgati, ako jih je sploh kedaj trohico imela. Ali se slovenski kmetje rekrutirajo morda iz slovenskih dijakov? Ta je pa spet nova. Naši kmetje obiskajejo do malih izjem v svoji mladosti le ljudsko šolo, in ako je »Domovina" mnenja, da so učenci ljudskih šol „dijakiu) tedaj ima seveda prav — toda narobe. Do pred kratkih let so nemški meščanj-e kaj postrežljivo podpirali slovenske dijake in deloma jih še dandanes radodarno podpirajo. Tako n. pr. podeli podporno društvo za dijake v Ptajn. *ov ki obstoji v veliki večini iz nemških meščane* I lan. 0]ih ri<: aki do z eš< 60% (odstotkov) svojih dohodkov za podporo slovel^ skih dijakov, ki dobivajo raznovrstna učila brezpla^' no. Pa izkušnja sveta ljudi uči. Pok* zalo se je namreč v stoterih in stoterih slučajih, di večina slovenskih dijakov, ki je dospela do svojej | cilja ter prišla do lastnega kruha, kaj rada pozai^ na svoje nekdanje dobrotnike, njih usmiljeno srce,ni njihove darežljive roke, na vse dare, katere je 1 svojih .,hudih študentovskih časih" od njih prej« I mala. Ja, še več. Nekdanji ..beraški dijaki'* so poz-f' neje, ko so „prišli na konja1' čestokrat najhujši nfl sprotniki in sovražniki tistih, od katerih so preje-"c%' mali skozi leta in leta obilnih podpor, bodisi iH eden ali na drugi način. Današnji prvaki in na-0 s rodni hujskači so se na stotinekrati nasitili v ka^H nemški meščanski hiši, ko jim je glad po želodc^H tulil in bi sicer v njem pajek svoje mreže prede^H Nek znani dohtar na Koroškem, o katerem se je--11-1 zadnjem času že mnogokaj govorilo in pisalo, je^l svojih študentovskih časih svojo nemško gospodinj:"':'' pripravil ob vso njeno imetje, a zdaj ko je post^H „imeniten gospod1' in bi bil v stanu prejete „fl I broto" istej povrniti, se je ne spomni več. NehvakH nost je plačilo sveta. Rudečica bi morala marsikaj'1'' remu današnjih „ veljakov" v lica stopiti, ko bi eefl mu hotelo od nemških mestjanov njegovo nekdanj^B „beračenje" očitati. Pa meščanje so ravno tako jj dobrodušni, kakor so uni nehvaležneži premalo mežljivi. — Kačo na lastnih prsih rediti bilo bi neumno in tudi prenevarno, to so spoznali mnogi meščanje, ker jih je izkušnja preučila. Za kmeaFn je ljudska šola, ne pa srednje in višje šole, na ka-P terih študirajo dijaki, ki imajo postati gospodje. Zy* ljudske šole se potegujejo ..prijatelji kmeta;i v P^B: vrsti. V ljudski šoli naj se nauči kmečka mladisB* vseh potrebnih reči, med katere tudi spada znanjB1 nemškega jezika. V kolikej meri da je to znanje m$ kmeta potrebno, tega ne bodemo dokazovali, ker sDM|or) to itak že dovolj jasno našim čitateljem razložili. ?• še tudi v drugem ozirn je treba .nekoliko mero^H žati" pri dijaških podporah, saj se že prepogostOi^B slišijo pritožbe kmetov, da jim hoče vse v mesto™ ne samo rokodelci in služabniki, temuč tudi njegovi sinovi. „Vse hoče študirat, yb» hoče bit' gospod, kmetu pa že manj ki delavnih rok povsod*1, tako tožijo najt gospodarji. Mi nikakor ne zavidamo, ako je favm se posrečilo priti do boljšega kruha, Bog ne <^B posebno io privoščimo vsem nadarjenim km^B kim mladeničem, toda vse naj gre do gotove id^H -— posebno kar se tiče dobrosrčnosti in darežljl^H sti. Upati je, da vsakdor razume, kar hočejo prep stoječe besede reči. Da je nehvaležnost pri teh tujo dobrosrčnost izrejenih in izšolanih gospodo*) nekaterih malih, toda jako hvalevrednih izjem, ret no skoraj običajna, pripričate se kmetje lahko sami. Malokedaj se spomni kak izšolan gospod, ki že prejel to ati nno mastno službo, svojih se1« Eno ;in \tt PJ si ,prijateljev in znancev v domačem krajo, marveč navadno hitro pozabi, se jih izogiblje ali jih celo jiflje. Pripeti ee celo, da se kak tak gospo-[ svojih lastnih starišev sramuje in si pusti od ako se nameri, da „slučajno" žnjimi skupaj celo vikati od njih in roko kuševati, kar je phnneo vse nesramnosti. Pripravljeni smo več slučajev z imeni dotičnikov navesti, ako ima komino po takih „zanimivostih". — Toraj jezik ^obmi, ako nočete, da bi v tej zadevi — nam-podpori slovenskih dijakov od strani nemških pov — še bolj .,razumljivo" govorili ali :,taj-LDomovina" sicer ni list, da bi se pameten i za njegovo blatenje zmenil, pa rečeno naj ji aj pusti v prihodnje take može na miru, ki jffili za kmečki stan že več, kakor vsa kleri-prvaška banda. Mi bi se ne čudili, ako bi vina" nekega lepega dne trdila, da p e s z a-^delj bolhe dobi, ker se čoha, — liBtu namreč ničesar ni dovolj neumnega, da Bnačrčkal v svoje predale. Kar se tiče ,,Štajer-■ slovenščine, moramo reči, da nam je razumljivo toraj tudi ljubša, kakor una „Domovine", nsaki številki nekaj novih slovenskih besed !'cira:\ Slovenščina g. dvornega svetnika dr. M. pa je itak „unter'm Hand" toraj — „Schwamm f\ Dasta. Črešnjevca. Tukaj se je vršila dne 27. junija občinska volitev, o katerej je „ Slovenski Gos- r že v svoji 26. številki od 30. junija prine- [svojim Bnarobežnema dopisniku, župniku Suš- narobe poročilo. Piše namreč: »Štajerčeva" Pa je propadla, Kresnik se je vrinil v odbor ? Poglejmo si dogodek nekaj bližje. Agitacija lev je bila mirna, samo gospod župnik se je že [tremi tedni klatil in agitiral celo po Gornji |ri v največji vročini. Ako je k bolniku v fari na spoved, tedaj mu je ta pot pretežavna, ■povedal je s prižnice: „Pridite po gospoda z Iker vaš gospod so bolni in dela trudni! „Na- jravi g. župnik: Popoldne ne grem na spoved, pstn naj se prinese predpoldne, — svati mo- i predpoldne, ker sem popoldne z delom pre- K podružnici sv. Treh Kraljev se ne podam pika i. t. d. — Križev teden tudi k sosedni po- b Kočno ni šel, tako, da so morali zbrani brez maŠnika procesijo tje opraviti. Da pa iji prehodi 3 fare in gre vsak teden k sod- B po dvakrat na teden), to mu ni predolga avna pot, tu ga ne nadleguje huda vročina potrebuje voznika! — V cerkvi na prižnici ma prepih (Luftzug), da se koj krega, če se odprejo, na dan volitve pa je slonel na predpoldne in popoldne med podboji, ako- bila razven vrat tudi vsa okna odprta. Pri je župnika podpiral njegov največji sedanji glar Novak, ki se tudi socialdemokratom va. Prav mikavno je bilo videti, kako da dva srčna prijatelja na volišču roke stiska- iomišeljno volila. Manjkalo je še tretjega na t's ni ik c a iši nu eč- eje vo-ed-koz do nič-tud i je prijatelja, pa tega je njima žalibog okrožna sodnija v Mariboru za 4 mesece zaplenila. — Omenjeno naj še bode tukaj, da se bode v kratkem iskreni župnikov prijatelj Novak imel pri sodniji zagovarjati zaradi hudodelstva motenja vere in preklinjanja cer-venih obredov (opravil). Ravno 4. t. m. se je v tej zadevi zaslišalo 12 prič. — Imenovani trije prijatelji so doslej na tihem kovali tožbe proti poštenim faranom ; župnik je nastopal kot tožitelj, una dva pa kot priči. Iz posebnega prijateljstva je župnik Sušnik ,šenkall Novaku celo drva iz farovškega gozda, medtem ko je tožil uboge reve zaradi pobiranja suhljadi' po fa-rovški gošči. — Kaj vrla pajdašija ti je to! — Povej mi, s komur občuješ in jaz ti bodem povedal, kdo da si. — Najbolj napenjala sta 6e pri volitvi žnpnik in Novak, da rzbrcneta vrle može, in saj gotovo Kresnika. Pa ni ee jima posrečilo; kljub najhujšemu agitiranju dobil je Kresnik največ glasov. Ubogi župnik vlovil je samo en glas. — Izvoljeni možje so večinoma naprednjaki, zraven katerih se bliščite, kot dve ničli dva župnikova podrepnika, in župnik toraj prav dobro ve, da v novem odboru ne bo imel dovoljne zaslombe, — še tolikošne ne kakor v prejšnem. — Tal mu izmanjkuje, voda mu že sili v grlo, 1j malo časa še, inslišalibodemo marsikaj zanimivega. — Nadaljna poročila si pridržimo za prihodnjič, kar pravi tudi „Slov. Gospodar", kateremu bode najbrž kaka „pomerančovka" kaj povedala, kar je v enem ali drugem farovžu zanimivega našla. — Hu! „Mokrež.H Spodnji Dravograd. Nekdo se spodtika v celovškem klerikalnem lističa nMiruB nad nemškimi napisi, katere imajo naši obrtniki, oziroma tržani. Kakšni bi vendar morali biti napisi, da bi bili tem zagrizencem po volji. Mi pa vendar spoštujemo naše obrtnike in tržane, ne glede na to, kakšne napise da imajo; in zavoljo tega ne bodo nič izgubili pri nas. Tudi o šoli se omenja — menda, ker se v šoli podučuje tudi nemščina. To je čisto pametna neredba, da se otroci naučijo nemščine, katero bodo v svojem življenju neobhod' no potrebovali ter si tako potem spomagali do boljšega kruha. Tudi to jih zbada, da bi kdo šel, kakor pravijo v nemške gostilne. No, mi pa smo tudi že vi-deli pogosto duhovnike v takšnih gostilnah. Kaj mis-lite, ko bi bile takšne gostilne tako nevarne, bi bežali pred njimi ko — vrag pred križem. Seveda, pravi katoliški duhovnik, kateremu jeza ljubi mir, kateri sovraži tako politično hujskarijp, tak duhovnik, če se gre okrepčat v kakogostilno,se ne bo oziral na napis gostilne, manj pa Še, ali je gostilničar te ali une narodnosti, Ja, še flfajerber" njim ne da miru, da gredo bojda po svojih vajah v gostilne se okrepčat; to jim ne bo nihče prepovedal, saj si za svoje denarje pijačo kupijo. Nedolžno razveseljevanje pa je tudi vsakemu dovoljeno. Mi nič druzega ne rečemo k temu nego: jako žalostno je to, da skoraj vsi slovenski klerikalni časniki nimajo kaj boljšega pisati in pa menda tudi ne znajo, ali pa njim njihova prenapetost ne pripusti, kakor samo hujskati proti našim mirnim sosedom Nemcem. Fej! sram jih bodi! M. L. Zunanje novice. Škof in četrta božja zapoved. Spoštuj očeta in mater, da ti bode dobro šlo na zemlji — ee glasi četrta božja zapoved. Dne 9. aprila t. 1. je umrla vdova Dobrawa, mati Škofa v Kraljevem gradcu (Konigiiitz) na Češkem. Ranjka je dolga leta prebivala v nekem temnem in mokrem prostoru v Pragt, Nnsslerjeva ulica štev. 7. Sin škof se je tako malo brigal za njo, da si je reva kot postrežnica morala svoj kruh služiti. Šele 4 tedne pred njeno smrtjo se je sin svoje matere spomnil ter jo dal spraviti — v hišo za uboge, kjer jo je tolažilka smrt vse žalosti in britkosti rešila. — Kako more duhovnik vernike k izpolnjevanju božjih zapovedi vnemati, ako jih sam najbolj prezira in proti njim greši. Policaj — morilec in ropar. Policijski stražmešter Schramm v Krottendorfu v Rudnih gorah ubil je dne 18. junija občinskega blagajnika (kasirja) Dietz-a ter oropal kašo (blagajno) za blizu 6 tisoč kron. Nato je hudodelnik brez sleda izginil. Šele pred kratkim so ga zasledili v nekem gozdu na Saksonskem. Nekaj denarja je zakopal na britofu v Krotten-dorfn nekaj pa v imenovanem gozdu. Velikanska kmečka gostija bila je nedavno v G r o s s-B ierstedtu na Pruskem, za katero se je zaklalo dvoje težkih goved, šest velikih telet, dvoje lepih svinj in neznansko veliko perutnine. Pripravilo se je tudi poldrugi cent rib in celi cent špargelna. Napekli so za to gostijo, na katero je prišlo nad 400 oseb, več sto kolačev, potic in močnikov, vina in piva pa je bilo za celo klet. Gostje so sedeli pod dvema velikima šotoroma. Iredentovci v Trstu. V diuštveni hiši laških telovadcev v Trstu našla je policija tri bombe. Komu ali čemu so prav za prav bile namenje, se še ni dognalo. Večkratna milijonarka Berta Dolbeer iz S a n Francisco v Ameriki skočila je nedavno iz okna devetega nadstropja nekega hotela v New-Jorku. Storila je prostovoljno smrt iz žalosti, ker je umrl pred kratkim njen oče, ki ji je 2apustil 5 miljonov dolarjev (okoli 24Va milijona kron). — Ubogi bogatini! — Dvojni umor in samomor. Dne 10. julija popoldne je v L i n c-u na prosti ulici ustrelil hrvaški delovodja M i j o B u d h o v i č svojo 26 let staro ljubico Barbaro Friedl ter njeno 37s leta staro hčerko. Nato je pognal tretjo kroglo sam sebi v glavo ter tako storil tudi lastnemu življenju konec. Strašanski požar uničil je veliko vas Bodony na Češkem. Zgorelo je 291 poslopij. Koliko ljudi je našlo smrt v vojskah preteklega stoletja? Kakor je izračunal profesor Kari Rišet v Parizu, je v pretečenem stoletju v vojski našlo smrt 14 milijonov ljudi. Največ žrtev zahtevale so Napoleonove vojske, namreč 8 milijonov mrtvih. V krimski vojski padlo je 300 tisoč vojakov, ravno toliko tudi v laških vojskah, amerikanska vojska terjala je 500 tisoč, prusko-avstrijska in nemško-francoska 800 tisoč, rusko-turška 400 tisoč, južno-amerikanska 500 tisoč in različne druge ekspedicije skupno 3 milijon| jakov. V katera drevesa strela najraje udari? K je skušnja pokazala, strela najraje udari v tista vesa, ki imajo v sebi najmanje olnjatih sokov pal mnogo škroba (Stiirkemehl). Najredkeje udari vi in bukev, redko v smreko, mecesen, brinjevec, j gaber, najraje pa v hojko, hrast (dob), vrbo in jagl Od tihotapskih lovcev umorjen je bil ned lovec grofa Geze Andrassy, Jožef K a t o n a j blonci na Ogrskem. Našli so ga z razklano glaj prebodenimi prsi. Grozili so se mu in protiliže Časa, da ga bojo usmrtili, ako jim pride rna moH Bela žena. Dne 14. julija umrl je v Horen na Češkem urednik dr. Jožef P r a ž a k, Šele bil komaj svojo 34. leto doživel, a kljub i veliko storil za avstrijski kmečki stan. Bodi žemljica lahka, za koje blaginjo se je vedno go val. Grozno zločinstvo. V pretečenem tednu sffl poznani zločinci napadli delavca Matjaža Boiti blizo Dunajskega Novega mesta, ko se je zveča čal domov iz tovarne za papir, v katerej je čre delal. Nezavestnega so položili na železnični tir mu je vlak eno nogo odtrgal. Reveža so našli zjutraj ter ga takoj v bolnišnico spravili. »KunŠtna" iznajdba. Nek amerikanec po ii Mr. Holland je baje iznašel stroj, s pomočjf terega bodejo ljudje kakor lastovke po zraku V petih letih bode baje to letanje ravno tako vadi, kakor dandanes vožnja z bicikelnom. -pa da slišati, saperlot! Rim in Francoska. Francoska vlada in Rini si prišli navskriž. Kondordat je odpravljen in, tega izgubi katoliška cerkev črez 35 milijono hodkov, ki so ji vsako leto od francoske repni dohajali. Vzrok temu razkolu ste nestrpljivos samooblast rimske stolice. čuden Slučaj. V gorski vasici Edlitz na Avstrijskem umrl je prejšno nedeljo posestnik Grabner na zastrupljenju krvi. Ravno ko je poslednji dihljaj, začul se je iz sosedne sobe glas novorojenčka, — rodil se mu je Čvrst si kot petnajsti otrok ravno vtem trenutku, koje dušo izdihnil. Nesreče v planinah. Ni ga skoraj dni. časniki ne donašali poročil o novih nesrečah ninah. Ako bi hoteli imena vseh teh prosto* ponesrečencev objaviti, nabrali bi jih Hza cel nije". Hribolazci ali „Hochtouristiu se pravi te dem, ki s svojim življenjem tako lahkomižljeno pa pri tem tudi čestokrat uboge planinske vfi pogubijo. Vojak — hudodelec. Od pomladi sem se obližju dragonske vojašnice (kasarne) v Dun Novem Mestu na več krajih ulomilo in pokradlo^ da bi mogli zločincu na sled priti. Dne 20. jnl 2. uri po noči pa so „na delu" zasačili drafl Lovrenc G a b e r j a n-a, od 3. eskadrona drago polka štev. o. Bil je v vojaški obleki, toda bof bo pri njemu večo svoto denarja ter razno-ega orodja za ulome. Gaberjana eo izročili garni-emu sodišču. Kolera v Teheranu (mesto v Aziji) se silno širi. aterega dne umerje do 900 ljudi in ne morejo h zakopavati, ker ljudje bežijo iz mesta v gore. Redek mož je Hrvat Roko conte Dianovič, je pred kratkim na svojem svetovnem potovanju 1 v Zagreb. Mož je sedaj 50 let star, potuje pa od svojega 15. leta in je obhodil skoraj že ves Udeležil se je tudi različnih vojsk, tako n. pr. 1873. vojske na Španskem, ravno istega leta tojske meti Kubo in Virginijo, 1. 1880. vojske med Peru in Čile, 1. 1901. revolucije na San Dominigo 1 nazadnje se je bojeval v Jurskih vrstah. Ču- —jen mož! Kobilice so se prikazale v nekaterih krajih na - jOgrsketn v taki množini, da se je moralo odpraviti ■ondotne kraje več vojaštva, da jih zatere. Strašen umor ministra. V Petersburgn je nek pihilist vrgel pod kočijo, v katerej je sedel minister proanjih zadev, Plehwe, bombo, kije mistra, njenega tajnika, kočijaža, konje in voz na tisoč koscev trgala. Plehwe je bil grozen okrutnež, ki je ljudi r trumoma v Sibirijo v prognanstvo pošiljal, ako so j količkaj bili sumljivi političnih pregreškov. Čudne p se kuhajo na Ruskem; nezadovoljnost ljudstva j prikipela že skoraj do vrhunca, ker notranje gospo-larstvene in politične razmere eo neznosne, povrhu pa le dohajajo iz bojišča vedno žalostnejŠa poročila. — Pač na vsak način slaba tolažba za naše pervake, ki slikajo slovenskemu kmetu Rusijo kot obljubjeno peželo, kjer se kar cedi medu in mleka. Na ženitovanjskem potovanju sta storila smrt peni K. Duniszky in njegova mlada nevesta. Naprava sta iz Reke v mali barčici izlet na morje, kjer h je vihar barčico prekucnil, da sta oba utonila. sta bila iz Galicije. Dober „kšeft" za „sveto cerkev" je v Lourdu. Kakor poroča nek jezuitski list, prišlo je tjekaj od prila do oktobra lanskega leta pol milijona romarjev. ko je vsak romar tamkaj pustil le 5 ki on, znaša že velikansko premoženje. Razposljalo se je iz lonrda črez stotisoč steklenic Bčudodelne vode", maš k bilo plačanih blizo 28 tisoč, molitvic pa 1 milijon 138 tisoč i. t. d. Koliko se je darovalo sveč, a, zlatu in dragih kamnov, o tem molči jezuitsko jnuJ|0FOČilo. lita; rajoj nik ili lase oj L Dl fiospodarstvene in gospodinjske stvari. Nekaj črtic o izreji žrebet. Zrebeti, ki se trajno H njo v hlevu, (kar se da pogostoma opazovati) osta-^^Bo slabi, zaostancjo v razvitku. Slabe in suhe noge, ^^Hprimerno velik trebuh, kakoršnega ima mnogo vprež-oncfljjh konjev, je navadna posledica večnega stanja v ^^K?a. Zrebe se mora posebno v prvih dveh letih onosfeiogo na prostem gibati. Po leti naj se pridno spušča na pašo, po zimi pa se naj na dvorišču izprehodi ali izpreleti. Toraj le na prosto s žrebeti, kolikor mogoče. Kozji hrbet pri konjih. Ako ima konj suh, močno na ven štrleč, grebenčast hrbet (hrbtišče), tedaj pravimo, da ima »kozji hrbet" (Scharfwiderrist). Ta je vzrok raznovrstnim poškodbam, natiskom i. t. d., katere jim povzroči komot ali pa sedlo. Pri nakupu konj je treba na to hibo dobro paziti in se od prodajalca ne dati opehariti, akoravno morebiti ravno zategadelj svojo žival mnogo ceneje ponuja, kakor se je kupec nadejal. Konji s kozjim hrbtom vedno potrebujejo posebno opravo (Geschirr), da se zamorejo vsaj količkaj rabiti in pred nerabljivostjo obvarovati. Posebno sumljivi so uni konji, ki imajo na hrbtiču stare, blede natiske, ki se vidijo, kakor da bi liščaj po njih rasel. Taki konji postanejo pri težjem delu, posebno v vročem poletju, za dalje časa nerabljivi ter potrebujejo mnogo postrežbe, predno da se zamorejo brez skrbi zopet upreči. Boleno žival upregati pa je še bolj nevarno in se za pametnega gospodarja tudi ne spobobi, ker to je sramotno mučenje živalij. Kadar se teleta odstavljajo, in to se zgodi navadno v sedmem ali osmem tednu, tedaj moramo na nje posebno pazko imeti. Navaditi se morajo polagoma na drugo hrano. S prvega naj se jim zmeša v mleko, kateremu je nekoliko vode prilite, rženih ali pšeničnih otrobov, veljajo pa tudi ječmenovi otrobi. V presledkih naj se jim da tudi celega ovsa (toda ne preobilo) in dobrega sena, kateremu sme biti primešane tudi nekoliko detelje. Trdo, debelosteblasto seno za teleta ne velja, najmanj pa samica in enake trave. Dobro je, ako se da teletom včasih malo lanu ali pa lanenih krovajcev (Leinkuchen). Da se jajca dalje časa nepokvarjena ohranijo, poslužujejo se gospodinje različnih sredstev in pripomočkov, od kojih se pa le malokateri povoljno obnese. Za daljno shranitev jajc odbrati se morajo le taka, ki so resnično in zanesljivo še friška in nepokvarjena (neskaljena). Da 6e o tem prepričamo, djati jih moramo v posodo z 1 litrom vode, v katerej je raztopljene 120 gramov kuhinjske soli. Za shranitev so sposobna le tista jajca, ki se potopijo, ker taka so nepokvarjena. Vsa una jajca, ki v tej raztopljini na površju plavajo, se za shranitev ne priporočajo. Nato se vzamejo za shranitev sposobna jajca iz vode, čedno in suho obrišejo ter prevlečejo (namažejo) z vazelinom ali pa položijo v apneno vodo. Tudi v vodenem steklu (Wasserglas) se dobro ohranijo. Da ti jajca potem pri kuhanju ne razpočijo, vbodi jih pred kuho z debelo iglo. Uši pri kokoših (kurah). Ako kokoši peruti po-vešajo ter jih ne priklepajo gladko k telesu, tedaj je to skoraj gotovo znamenje, da so se jim usnadale na glavi uši, ki so sicer s pervega tako majhne, da jih komaj zapazimo, ali pozneje zrastejo debele, kakor ripsovo zrnje. Sčasoma oglodajo celo kožo z glave in prevrtajo tudi čepinjo. V tem slučaju postane kokoš neobčutljiva, zatisne oči, ne je več, stoji mirno, dobi beli jezik in konečno vsled gladu pogine. 10 To opazujemo pogostoma na mladih, pa tndi na starih kokoših. Najboljši in najzanesljivejši pripomoček zoper kurje uši je ta, da kanemo kapljico ribjega olja kokoši na glavo ter dobro razmažemo. Uši hipoma poginejo in ee nikdar več ne prikažejo. Kako se svinjske gnjati črez poletje dobro ohranijo ? Ovojene gnjati dobro obriši ter jih križema zloži v kak sodček ali v kako drugo pripravno posodo- Nato jih polij z razpuščeno maščo (mastjo, Schmalz), tako da so gnjati ž njo dobro pokrite. Ako rabiš kako gnjat, postrgaj ž nje maščo, ali pa jo deni v toplo vodo, da se mast sama odlušči. Ostala mast se mora prepustiti in je nato zopet za rabo. Paziti pa moramo na to, da gnjati ne polijemo s prevročo maščo, ker bi se sicer pokvarile. Iz petrolejevih flaš preženemo duh, ako jih izmi-jemo s sodinim lugom (Sodalauge), nato s čisto vodo izplaknemo in potem še s solitrovo kislino izmijemo. S posledno moramo previdno ravnati, ker je strupena. Naslednje moramo flaše (steklenice) še s špiritom iz-miti, nakar petrolejev duh popolnoma izgubijo. Smešnice. Dobro jo je pogodil. Nek župnik je pridigoval, da mu naj farani vse take knjige prinesejo, katere bi jim znale pamet zmešati, da jih bode pokončal. Popoldne prinese župniku star kmetic neko knjigo s pripombo, da mu tista dela največ preglavice. Ko je župnik knjigo v roko vzel, spoznal je, da je — davčna (štiberska) knjiga. Nista se razumela. Star možek pride v lekarno ali apoteko ter zahteva prašek proti ščnrkom (grilom). Lekarnar ga vpraša: „Za koliko pa?" nakar mu možicelj orno odgovori: „Jih pa nisem preštel." Lekarnar: „Na, na, vprašam Vas: za koliko denarja?" Možek: „No, pa dajte, da bojo imele ie be-štije dosti." Prenagel je bil. Katehet vpraša v šoli: „Kaj pa sta bila sveti Peter in sveti Pavel? Kdo ve?" Vsi učenci so tiho, noben se ne gane. Nato hoče katehet malo pomagati ter reče! „Sv. Peter in sv. Pavel bila sta a-a-apo.....a Zdaj se hitro oglasi en deček: „Sv. Peter in sv. Pavel sta bila apotekarja." Na železnici« V enem in istem kupeju sedela sta dva možka. Eden je bil strasten kadilec, drugi pa tobaka čisto ni maral. Ko je prvi hudo palil svojo cigaro, reče drugi: „ Tisoč vragov, tu notri zdaj pa že smrdi, kakor da bi se same svinjske ščetine smodile." Na to reče drugi prvemu, ki je bil precej kosmat: „Pardon, morda vendar nisem prišel z mojo cigaro Vašim barusam preblizo?" — Pisma uredništva. Vecim dopisnikom: Kar smo že tolikrat naznanjal} ponovimo Še enkrat, da dopisov brez podpisov nib ne priobčimo. Tudi lakim dopisnikom, ki niso naši naročniki] ne moremo ustreči. Dopisnikn iz Kamilice: Dogodek niste natančno šali, posebno niste naznanili, kaj je bil povod unemu nastol panju dotičnega gospoda. Opisati morajo se nam vse okolsčinf natančno in resnično, potem šele zamoremo ponatisniti. To naj bode Vam v ravnilo! Dopisniku od sv. Barbare v Halozah: Sene&prejra| ker . . ,. berite! Večim dopisnikom! VeČini cenjenim poročevalcem: Ne zamerite, da zd radi primanjkanja prostora ne moremo vsem ustrečj! ] Kdor želi imeti pravico za prodajo »Stajercal naj se ustmeno ali pa pismeno obrne na naše upravništvoj ki mu bode potrebno takoj priskrbelo. P.H. Fair Haven Allg. Amerika: Hvala, smo spi jeli. Pozdrav! Prošnja našim naročnikom. Prosimo naše cenjene naročnike, ki nam še kal naročnine dolgujejo, naj nam isto brez odlaganja doJ pošljejo, da se jim list ne nstavi. Prihranite nam trnd in zamndo, ker pri tolikašnjem številu naroč-J nikov da nam opominjevanje in terjanje vsal posebič zares preveč opravka, kar morate sami uviJ deti. Pri tej jako nizki ceni našega lista Vam je go-j tovo mogoče zaostalo naročnino takoj vplačati. H naših uradno kolekovanih knjigah natančno zabeležimo! kolikor in do tedaj da je kdo vplačal, toraj se ni bati kake pomote. Razširjajte naš list med sorodniki J prijatelji in znanci ter jim povejte, da dobi z našimi posredovanjem vsakteri naših naročniko? vsakojaka razjasnila zastonj, ki jih želi v držav-j ljanskih, političnih ali v pravdnih zadevah. Bodite] toraj tudi Vi proti nam pravični, kakor smo mi proti] Vam uslužni in do skrajne meje potrpežljivi! Pozdrav!] Upravništvo. Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana šele fakrttj zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano,] rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki bladi in olajšuje bol. Staro dobro] domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško| domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik »J Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Ber-balka. — Glej inserat. Med. iiniv. dr. Rudolf Sadnik =zobozdravnik ordinira tačas v Celju, Neugasse štev. 7. od 9.—10. ure in od 2.—5. ure v hiši gospoda doktorja Evgen Negri-ja. 260 11 Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathr Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. ffravo domače platno ktie in perilo priporočava po sledečih cenah: BCela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo oiiroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša seSita rjuha iz tenkega do-platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno tke" velja m«ter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsci. 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Na račun najem, vzemem dobro tilno ali pa manjšo tr- Pisma je poslali na J. C. Die Št. Lovrenc nad. (St. Lorenzen ob Mar. hurg)._________264 pare čevljev i samo gold. 2 60 K zaradi nakupa velike obuval tolikor časa, loga seže, za to smešno o. 1 par možkih in 1 ih čevljev za vezati, s a Črnega ali pa rujavega močnimi, podkovanimi [narejeni po najnovejši dalje? 1 par možkih in nskih modnih čevljev, izdelanih, ki se kaj ijo; vsi 4 pari za samo Pri naročitvi zadostuje sti v centimetrih. Pohoti poštnemu povzetju. btel, Krakova št. 72. je dovoljena ali pa vrne, toraj je nevarnost jucena. 257 Na prodaj imam dobro ohranjen bicikl (System Hellical-Premier), ahromatično harmoniko z lepim glasom (12 glasov) in namizno tehtnico (Budelwaage), vse troje reči po jako nizki ceni. Jožef Hote, trgovec v Slavšini, pošta Sv. Andraž v Slov. gor. 26» 2 konja za težko vožnjo, lepo sparana, stara 7 in 9 let, se z opravo vred prodata. Ravno tatn je na prodaj tudi en težki voz. Več se izve pri lastniku: Matija Golob v Vidmu ob Savi. 2fi7 V najem se da ali pa proda posestvo, tik glavne ceste blizo mesta Pli-herk na Koroškem. Posestvo obsega 20 birnov njiv, lepe travnike in gozd (les), vse v ravnini. Poslopje je v najboljšem stanu. Več pove: iurijšercer, p. d. Kr;žnik, pošta Šmihel nad Pliberkom, Koroško. 243 oooooooooo Na prodaj je lepa novozidana hiša. 15 minut od mesta Ptuj oddaljena, ob glavni cesti v prisolnčni legi; zraven sta dva hleva in dve drvarnici ter 500 m* lepega vrta za zelenjad, v katerem je tudi nekaj žlahtnih sadnih dreves. Cena je prav ugodna in zna polovica tiste na posestvu vknjižena ostat', da se polagoma izplača. Kdor si želi to ugodno priliko v svoj prid obrniti, naj se zglasi ustmeno ali pa pismeno pri upravnigtvu »Štajerca", kjer se mu naznani naslov prodajalca. 261 Trgovski učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini z mešanim blagom: J, Woak v Hrastniku. 251 Lep vinograd z dovršenim novim nasadom, samo četrt ure od farne cerkve sv. Barbara v Halozah oddaljen, se s vsem zemljiščem vred (okoli devet oralov ah joh) po vredni ceni proda. Posestvo obsega vinograd, travnik, njive, sadunosnik in gozd. Letošnja trgatev sliši kupcu. Vprašanja naj se naslovijo na gospoda: Ogorelec,nad-učitelj pri Sv. Barbari v Halozah. 259 Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali, zmožen obeh deželnih jeaikov, sprejme se takoj pri tvrdki Štefan BrOdar, trgovina z mešanim blagom v Ormožu. 256 v B Žagarski mojster, ki je dobro izurjen, dobi dolo pri gospodu Janko UrbančiČ na graščini Turn, pošta Tupaliče na Gorenjskem (Oherkrain). 250 Žeiiitnina ponudba 3i let star trgovec s premoženjem 6 tisoč kron želi se oženiti z dekletom, ki ima 5 tisoC kron premoženja (dote) in ki zna dobro gospodinjiti. Resne ponudbe naj se vpošljejo pod Nr. 249 na upravništvo „Štajerca". 249 Lepo posestvo s 5 orali zemljišča, obstoječe iz njiv, travnikov, pašnikov, kostanjevega gozda in vinograda se pod ugodnimi pogoji proda aa 12 sto goldinarjev, od kojih more 200 goldinarjev na posestvu vknji-ženih ostati. Posestvo je od Dam-šetove gostilne na Pečici le četrt ure oddaljeno in se pride do tje po deželni cesti, ki pelje iz PoliČan na Slatino-Rogatec. 258 Hiša (Zinshaus) 20 minut od železnice, v lepi legi, z vrtom za zelenjad se iz proste roke proda. Posebno pripravna bi bila za kakega penzijonista. Naslov prodajalca pove upravništvo ^Štajerca." 262 OOOOOOOOOO Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 1128 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena preči s na ura, katera ločno teče in 2a katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček.l jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3°/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z :-'6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s similUbrilanlom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za korešpo-denco in Še 400 drugih razlifinih stvari, katere se rahijo pri hiši in so za vsakogar potrebne Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) it. 41. NB. Za neugajajoce se denar vrne. Pekovski učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme takoj pri Joh, Torčič-U, pekovskem mojstru na Pragerskcm (Pragerhof). 218 v Safar, zmožen nemškega in slovenskega jezika, razumen v gospodarstvu, išče službo. Naslov se izve v upravništvu ■.Štajerca". 268 Trgovski učenec 2sa z dobrimi Šolskimi spričevali, zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme pri Johaim Pungar- BChegU, trgovcu v Slovenjgradcu. I konjar in I volar oženjeno. se iščeta; dobita stanovanje, živež in plačilo v gotovem denarju. Sprejme se tudi en maj ar, 2% ki zna dobro molzti. Plača po pogodbi. Živež se daje od gospoda. maJCThOf tmoPCtl bci Pragerhof. Pekovski učenec se Ukoj sprejme pri pekovskem mojstru: Aloj* Olbrlch v Ljučanah _________(Uutschach). 234 Lepo vinogradsko posestvo ležeče blizu Slovenske Bistrice, v južni legi, (kjer rase izvrstno vino), obsegajoče 17 oralov, aron-dirano, o teh je 8 oralov gozda, 3 orale vinograda, ostalo pa je njiva, travnik in sadunosnik; zidana gosposka hiša z lepo kletjo in veliko prešo ter 2 viničarjji. Pot do hiše je pripravna. Vse to se pod ugodnimi pogoji proda iz proste roke. Naslov pove upravništvo „Stajerca". 224 Učenec se sprejme vpekariji; Johan čaka v Slovenski Bistrici. Nastop uka 266 takoj. 12 Brusilne (ostrilne) kamne (osle) iz najboljšega brusnega kamna, ^avoj s 15 komadi franko K 2.25, 100 komadov K 8*—, iz šta-cije Litij,a pošilja proti poštnemu povzetju J. Raz- boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko), i^s FRANZ SODIA tYOrilica pnšk (Gewehrfabrik in Ferlach, Karnten) 172 priporoča izvrstne puške, kakor puške za Srtft in kroglic, Dajizbomejša dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike iluslrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah, poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Perva štajerska tovarna sre brnin zlatnin in verižic s parnimi stroji v Celju, ces. in kr. dvorni liferant tovarna: Prodajalnlca gledališka ulica, # 4) glavni trg, štev. 4. štev. 4. Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje* Dela se vse na novo, vdelujejo se kamenčki po vzorcih in risbah. Elektro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje. Zaloga vseh reci za vsakdanjo rabo. Učenci in učenke z dovršenim 14. letom se sprejmejo v uk. 158 V. Leposcha na Bregu ====== in v Pti priporoča svojo veliko zalogo Portlai v eg a cementa (Judendorfer Portli Zement) ter vsakovrstnega špecer skega in železnega blaga po n] nizih cenah. 255 S spoštovanjem V. Iieposchi Zaračunjeni natakar] (Verrechneter Kellner) se išče za jako dobro službo v obilno obiskovani gostilni na Spodij Štajerskem, ki ima 16.000 kron letnih dohodkov. Pretf imajo tisti, ki so oženjem" pa brez otrok ter nemškega inj venskega jezika zmožni. Kavcije je položiti 1000 kron. Ponj 262 naj se vpošljejo upravnistvu >Štajerca<. Opr. štev. C IIIIJ Oklic. Zoper Franca in Barbaro Hertiš, Janei O bera u s m a j e r, Marijo in Uršulo Voduq in G a š p a r-a P r e d i k a k a, kojih bivališče je niizn? se je podala pri ces. kr. okrajni sodniji v Ptuju po SlarJ Pis lak, posestnici v Doklecih, tožba zaradi priznanja v/.hni Na podslavi tožbe se je nastavila obravnava za sporno razpravo na 29. avgusta 1904, dopoludne ob 10. uri, soba štev. 12. V obrambo pravic zgoraj imenovanih se postavlja skrbnika gospod Ferdinand Travniczek, odvetniški urudnik Ptuju. Ta skrbnik bo zastopal imenovane v oznamenjeni prai stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne ogli pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca. Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, oddelek III, dne 20. julija 253 IV Naznanilo o dražbi, V sredo dne 10. avgusta 1904, predpoldne ob II. uri se vršila pri podpisanem sodišču, soba Štev. 17, prostovoljr dražba lastnin I. vlož. štev, 76, II. 68 in III. 69 kat. obc\ ISolfenk, ki slišijo mladoletnemu Jožef Fras-u in so brez gov. ZemlijiSče I. obstoji iz pašnika in vinograda ter je cenjf na 229 K 10 h. Zemljišče ad II. zavzema neobdelan stavi prostor, eno parcelo vinograda in eno parcelo njive in je njeno na Ud K 90 h. Zemljišče ad III. obstoji iz stavbi prostora s prešo, iz ene parcele vinograda in iz 3 parcel g( ter je cenjeno na 421 K. Zemljišča se bodo prodala posi aH pa skupno, toda nikakor pod imenovano ceno. Dražbeni pogoji, vsled katerih ima vsak kupec pi dražbo 10% izklicne cene kot vadij, najvišo ponudbo pa] treh mesecih položiti, zamorejo se s cenilnim zapiskom vi v uradni sobi štev. 17 uvideti. Ces. kr. okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII, dne 18. julija II 13 [ovarna za poljedelske stroje j. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane (Gopel) z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za reza nico delati, trijerje in mline za šrot. m se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine 0. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen , 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ ■erva A............100 „ — „ nerva C za krojače in čevljarje . . ,160 „ — „ »we C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ ■inder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ eli (BoBtaiuitheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 98 Ptujsko kopališče Gornja dravska ulica v Ptuju. 559 Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. m Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3os.r\3siftiir in v kopališču samem. (pravo gorenjsko) in rudečo deteljo (inkarnatko) ima naprodaj 2 fosip K or din, v Ljubljani. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.551*21 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . > 4.312.950 22 Od tega je odračuniti: K 14,121,501*43 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3.264.GG1-30 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.840 13 Hipotekama posojila.....• ..... K 6.246.G45'43 Mejiiično stanje............. > 85.126 — Posojila na vrednostne efekte....... > 16.329 83 Efektni zaklad ............. > 3,453.8o8 — Posestva................ > 183.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > 317.000-— Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 330.425-20 Stanje blagajne [kasej.......... » 91.22*963 Glavni reservni zaklad.......... > 564.881 88 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.353 92 Zaklad za penzije............ > 32.4*S-21 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°'0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. ioti Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrotil. — Naravnost brez prekladanja v New York Kn v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji ali Kani Rebek| konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 0000010100000000000000 Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, tvžko ozdravljivo rano. Z: 40 let so je izkazalo mceilno vlaČilno mazilo, tako imenovana prasko domačB Blatilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obviruje tiste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K S16 6e pošljejo 4'1 pušice ali S*S6 6|2 poSceali 4'60 8jl ali 4-60 9]2 pušici poštnine prosto r.a vsako postajo avstro«-ger-ke monarhije. %J Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varslrcuo znamko. O Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj © lekarna „pri črnem orlu" O Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. 8 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 OOOOOOOOOOIOI OOOOOOOOOi vst 14 Spravljcvalci (Forderer) se iščejo! V premogokopu Štore pri celja sprejme se več zdravih in močnih spravljevalcev v starosti 17 do 25 let takoj v delo. 222 Ponudbe naj se vpošljejo na: Ravnateljstvo pre-mogokopa in fužin v Štoreh ob juž. žel. (Direktion des Berg- nnd Hiittenwerkes in Store a. Sudb.) Izvrstni, od ]fToF*lf h OH se ima zanvaliti SV0Jemu nikogar doseženi ili-VI OiwWUIl vprovspehu proti nikotinu edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. laziti je treba na varstveno znamko in na ime „316rathon". (li-lflvna yaln^«' Jožef KOniff v Celju- Kjer \MiaWia /icliU-,ci. ni ^aiožisca^ 0d tamo dobijo naročniki pošiljatev v paketih po 10 komadov (10 Stuck) 2-52 kron. Theodor Morath v Gradcu. 176 nuu*u*uu*uxuuu*uuu**u* Vozičke za otroke v kaierili lahko otrok sedi. pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitseh v Ptuju. Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron. Vozički so lično in močno izdelani, cena pa je o nizka. Pismenim naroČilom se točno ustreže- 106 Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ne ponudi taka priložnost. 500 kosov samo 1 gld, 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren§teinon>)< 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat raošnjiček, 1 žepni nožič z pri- pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha. 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se -400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpoSiljalnico Ch. Jung-wlrth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler 5e ni zaloga hlad izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za i gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa. Dunajska fllijala za sukneno blago Ch. Jnngwirth, Krakan 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Vse stroje za poljedeljstvo in vin< Brizgalnice za sadno [drevje z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga brizgalnice (sirealjke) za sadno drevje z natanko na- merjeno petrolmešanico svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči hidravlične stiskalnice za vino stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pr stroje za drobljenje stiskanice čisto nove mline za grj nove priprave proti pen in za žvepljenje sesalke za vino, cevi zaj kakor tudi vse druge stroje za pt kot razbiralnike (triere) mlatilq tale (gepel) itd. razpošilja kot špecijalitete po najnij ni škili cenah IG. HELLER, DU1| 37 II., Praterstrasse 49. Ccnilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsihj Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina k ..zelenemu vencu1] v Ptuju I kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, črešnje, višnje, ja bolke, hruške, slive, breskve, niq relice, ringle, špindlinge, šipk« dren, kutine, kostanje, orelie, grozdje, jajce, krompir, luk, Česen! vsakovrstni fižol, maslo, frišno sn rovo maslo (puter), med, 6ebeln vosek, posušene gobe, hren, salat* murke, zelje, laneno seme, živo ii pitano perutnino, suhe hruškej suhe črešnje, suhe slive in ja bolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenah. 16 ). Vstanovljena leta 1862. ČekOTDemH računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilaiČHem uradu* vlad, državnega mesta <0>tuj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke r Uraden. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- | jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ONeiie t •wt. ogersko banko. n Ravnateljstvo. Dve domačiji ^prodala posamič ali pa skupno zavoljo bolehavos ti posestnice » dogovoru. Posestvi ležite v ravnini ter ste v dobrem stanu. (raj je varen pred povodnjo in tudi toča je ondi redka. Kdor len ugodno in po ceni kupiti, naj ne zamudi te priložnosti. fino potestvo meri 5 oralov in 1435 G sežnjev polja, 770 □ jetojev travnika, 215 □ seznjev pašnika, 3 orale 907 □ sežnjev Ua in 105 n sežnjev stavbenega prostora; skupaj toraj [0 oralov in 229 n sežnjev. Drugo posestvo obsega 20 oralov 162 □ sežnjev polja, irale 670 G sežnjev travnikov, 12 oralov 1140 Q sežnjev da in 368 D sežnjev stavbenega prostora: skupno 36 oralov ([] sežnjev. Zanesljivi kupci naj se oglasijo pri: Alojzija Domnig [d. Domnig v Kokjem, pošta Doberlaves (Eberndorf) na Koroškem._______________________________[___________237 [fojUvrstnpjše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdelaj« in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne seklrioe (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarlne. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list „Tamburica" *'" po edenkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron s glasbeno prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči: ili cenik (Preiskurant) s slikami se poSlje na zahtevanje zastonj 236 Tovarna kemičnih izdelkov mm v Hrastniku == razpošilja ob času ajdine setve svoja izvrstna umetna gnojila. Ceniki (razgledi) se pošljejo zastonj in poštnine prosto.________________23i V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart y Buclsn in y Basln (Švica.) Havre-New York. Vožnja Čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 16 Dobre ure po nizki ceni od ces. Ur. novčnega urada potrjene, s triletnim pismenim jamstvom. Somo 380 old. prava sreborna rflcnontor-ura z cmajl-kazalnikom, sekundnim kazalnn, natančno regulirana /a gimo 3*80 Kaiflnelše sorta 4-80 gold. Kavno laka ura s zlatimi obručki 5'50 flOld.; z .ivcma s ebemima pokrovoma (pnvo >rebn) b«a anker-remonte> z dvojnim pokrov«"1* z 15 rubini i" [-»krovom na skok, prav dobro idoča. /. lepim emajlir»nini kazalnik«.™, sckr.ndnim kar" i/.vralno blago, ralDOČno regulirana, s triletno pismeno garan iju 8'75 gold. Prava srebeme oklepne verižic« a ees. kr. n^včiiim /nakom. 30 .m ilolgc li gramov težke gld. i'80 .. 1-50 20 30 40 50 atr 70 80 100 150 170 2QJ M If « »» II if II »t ti if H »f li H H ii II if II i" 2 20 2 60 3'25 3'bO 450 520 C-80 9-50 11'— 12 80 prave 14 kar. zlate oklepno verlilco s cc3. kr. norcnim znaki-m. 30 nn dolge 12 gramov te/ka gold. 18*— 15 m , „ 2150 »8 ,. „ „ 25— 24 ., „ „ 32— 30 „ „ „ 38.50 40 „ „ ,. 50— S 12 gr. težkim priveskom vrej tohta moja 18 gr. težka zlata vi-rižu-a 30 gramov ter stane 30 g»lj. Prosim, naj vrakd« prvtelita, primerja tor se prepriča. Zlati prstani |4 kar. 14 kar. il 5.25 OOld. — 8 kar 550 goM. -j »vega zlata 2'80 miv«KA *Ii gold. i', p loulran ga gold. \i puac dublezlata I 40 gld. duble-zlala I'M Nikelnasta verižico so po 30, 40 iiif krajcarjev. Svilena (iidana) vrvca stane 15 5'50 gold. >tano prava sreborna rei ura za ionsko a 3U-tnim pi-imnim; stvom; Iz 14 kar. zlata 12*50 6-75 gold, stane prava srebem lira za ženske, z dvojnim p Sletnim pismenim jamstvom; Iz 14f zlata »6— gold. Razpošilja se le solidno (dobro) blago. Nobena sleparija. Zamena je dovolji ali pa se denar vrne. — Pošilja se proti postnemu povzetju. HANNS «♦- KONRAD tovarna za ure in razpoSiljalna tvrdka v Briix-u Štev. 949 (na Češkem). Bogato ilustrovanl cenik z nad 800 slikami se na zahtevanje vsakomur brezplačno in postal prosto (franko) dopošlje. Styria-bicikelni novi modeli 1904. Cene za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 160*—, Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200-—, f Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240, Styria-bicikelni (Lnxns-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppelglockenlagcr po K 300*—. Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron. Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proli dvanajstmescčnemu poplačilu. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicibel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov in tudi Reitboferjeve zračne cevi (Luftschlauche und 107 Laufmantel). V smislu sklepa seje hranilnica odbora v mesecu maju 1904 se je mestni hranilnici v Brežic! obrestna mera pri mejničneni eskom nem prometu znižala od šest (6)j pet in pol (S1^) od sto. Ravnateljstvo. Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju. Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kiirbiskernol) inj 80°0no kislino za jesih (ocet) delal Iz enega litra te kisline napravi se 20 lil » dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej mi zini ter se pri naročilu prosi za natančni našlo?] ime zadnje pošte. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Knjigovežki učenec se takoj sprejme v knjigoveznici W. Blanke-ja v P] Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiftg Tisk: W. Blaoke v Ptuju.