164. številka. * £ „edinostE?^ izhaja enkrat na dan. r nedelj in praznikov, ob 4 uri popohNaf Naročnina znaša : za «-elo leto........24 kron za pol leta........12 za <-etrt leta........ 6 „ za en me*c....... - 2 kroni Naročnino je plarevaft naprej. Na narodi* brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnab v Trntu f ni tisti, ki slučajno slovenski govori in p se — slovenski rodoljub je samo tisti, ki ljubi svoj narod u a d vse, ki dela i3 skrbi samo za to, da slov. narod postane čvrst, močan..... Da, samo ti^-ti je pravi slovenski rodoljub, ki smatra za svojo življensko nalogo, pripomoči po vseh svojih močeh do zagotovitve bodočnosti nekdaj tako slavnega Slovenstva. Sjj — alije Bog ustvaril Slovence samo za to, da poginejo?! Poginiti ne, živeti hočemo, to življenje pa si moramo zagotoviti! Ali pa sije zagotavljamo potom takozvanega reševanja baje ce o že omajanega verskega, oziroma svobodnostnega čuta ? Že dolgo vrsto let bije se med nami ljut bratom >ren boj. s podivjano beenostjo zaganjati se boreči se stranki drugo ob drugo, trdeči vsaka iz-med njiju, da jej je namen ohraniti in povzdigniti narod ! P a n i č dobrega nam se ni iz tega boja; bil namj e le pogubonosen. Dan za dnem prihajajo nam tužne vesti od itak že tesno skrčenih meja slovenskih : vesti, kako nam sovražai sosed odvzema ob-«• no z» občino, kako se isti utrjuje v nedavno s j močnih postojankah naših; in med tem ko brat mor; S'ovenc.i-brata, š>piri se nenas.tni tujec vsak dan mogočnejše tudi v naši sredini. Jedini kranjski obrtni kraji: Belapeč, Mejstrana, Jesenic i, Tržič, Medvode, Domžale, notranjska Idrija, dolenjsko Zagorje, da ne g »vorimo o Kočevju: so gospodarsko tuji, iz nj.h pa se tuji ži\elj razširja po sredini Slovenije in grozć zavzema veče in veee dimenzije ! Da, celo centrala slovenska, naša bela Ljubljana je gospodarski prevladana od Nemcev, tabo prevladana, da se proti njihovi, Nemcev, volji skoro ne more ničesar zgoditi v naš Ljubljani. Tuiecse p r i s e 1 j u j e, da dobiva tal, dela nas odvisne od sebe, kuje si v nas kapital — naše ljudstvo pa hiti trumoma iz domov i ne, iskat si kruha, iskat življenja po svetu! Nad 4<> t;so5 rodnih nam bratov, nad 40 ti-H>e svojih sinov, in to najkrepke š.h, naj-podvzetnejših, najdelavnejsih, izgubila je že obubožana Slovenija, število, ki pri narodiču, kakor je naš, prihaja prav zelo v pošte v ! Zavoljo tega žalostnega dejstva raatemo Lako PODLISTEK nesorazmerno z našimi sosedi, zato smo se v veku primernega življenja. Sij ve, da bo na zadnjem desetletju, kljub vsej plodovitosci, tujem deiai za-se, doma pa naj se v pomnožili le za 10/o nasproti sosedom, ki so potu svojega obraza, trudi še narasli za 14—16°/0. C e pojde tako tako, pasi do konca leta p r i -dalje, pojdejo skoro sovragi služi izgubo mesto dobička, naši preko nas na dnevni red!! Naš kmet bi se, ko bi mogel dostojno živeti Med tem pa, ko je trohica kranjskih doma, gotovo ne podajal v svet, v to nego • Nemcev zastopana po dveh možeh v držav- tovost, mnogokrat v srečnejše življenje, večnem zboru, izgubili smo mi o zadnjih dr- krat tudi v prenaglo smrt. žavnozborskih volitvah za tolike tisoče Slo- Kdo bo našemu obmejnemu kmetu ali vencev zastopnika Koroške in onega v delavcu štel v rlo, da glasuje, kakor hoče • tisti, ki mu posoja, ki mu odkupuje pridelek, Kaj je vzrok vsemu temu Z Kaj žene ki ga ima v službi i Kdo bo zameril več- našega kmeta, da zapušča očetovsko zemljo, kratnemu očetu, če glasuje z onim, ki mu prepojeno s krvjo naših pradedov, da solznim reže kruhj ž njim> od 5egar dobre volje je očesom zapušča drage mu svojce : stariše, 0(ivj8n0 njegovo in njegove družine živ-ženo, otroke, vse, na kar rau je prirastlo !jenje i _ jn tako ee dogaja, srce? Katera je tista kruta sila, ki ga lo- da v državnem zboru sede od Š ločuje od rodne htše, od vsega svetega in Iju- v e n c e v samih izvoljeni, n j i m n a-bega mu: tega konservativnega slov. kmeta, 8protni poslane i, tako se godi, tako krčevito držečega se vsega podedo- da se gospodarsko in zato živ-vanega ? Ijeneko odvisni Slovenci pola-Morda res pomanjkanje »vere« ali pagomavvsem prilagodjajo go-»svobode« ? spodarju tuje u, končno t. udi v Gospodarska beda je tista jeziku! In tako gioev a Slove n-neizprosna sila, kije kriva vse- Btvozistematično. mu našemu zlu, našemu splošnemu na- < . - - o. . . • , . , _ , - Pac bi bil nas obmejni Slo vene, ko bi rodnemu propadanju ! I a gospodarska beda , , , _ . , .. . . kakor tak mogel samostojen dostojno živeti, poganja, dejali bi, s pasjim bičem najčvr-; . , , - . . . , r ponosen na svoj rod, s ponosom bi zrl na stejse, najcilejse slovenske moze v tujino, in ... . „ . . , ,. .... . . „ . vsiljajocega se tujca, krepko bi ga odbijal; ta beda je tolika in tako grozeča, ona je na , . . . , ... , . , , . , . tako pa mora, ponižen m pohleven, biti ve- tako tankem lasKu nad našim narodom vi- , . * . . ... _ ... ' sel, da ga ta pušča po drobtinice k svoji bo- eec m tako ostro nabrusen Damoklejev mec, ..... . „. . gato naloženi mizi. da drhteči in trepetijoei brezupno zremo v bodočnost svojo. I Tz navedenega je lahko razvideti, da le 75% Slovencev je kmečkega stanu, brez v slabem gospodarskem stanju tega stanu si torej ni misliti Slovencev. Taleživzrok našemu narodnemu stan pa ima o pridelovanju vsako leto naj- ipropadanju, daje gospodarsko manje 5 milj. K primanjkljaja, to se vprašanje za nas problem, od pravi: naškmetse mora veako katerega ugodne rešitve je o d- leto za 5 milj. K zadolžiti, ee hoče v i H n a naša bodočnost. Saj vsa prihodnje leto dalje k m e t o - n a r ° d n a m ° 5 izvira iz goapo- vatjt darskega blagostanja iz mate- Na naših kmetijah je vknjiženega nadrijalnega bogastva naroda! — L>00 milj. K dolga, od katerega obresti zna- Brez gospodarskega o s a m os v o- šajo 5% obresti vsako leto 10 milijonov K. jenja sini misliti narodnega Vsled tega prežalostnega položaja sežeda~osam08V°jenja in n)ega P°* nes v Slovencih relativno največ kmetij pro- v z d i g e. daja eksekutivnim potom. Kako naglo pa Menda nam pritrdi sleherni treznomisleči mora, ako ne pride hitra odpomoč to banke- rodoljub. Le naši politiki v središču, iz ka- rotno stanje našega kmeta, kateremu dolgovi terega bi morala izhajati vedna pomoč na še vsako leto naraščajo, dovesti do popolnega skakovanim narodnim mejam, le ti ne vidijo poloma : tega pač ne treba razpravljati na- vse preplavljajočega tujstva med nami ! Le ti tančneje. — Vspričo teh pretužnih razmer se ne čujejo obupnih klicev zatiranih obmejnih ne čudimo več, zakaj se odtrguje nas obupani bratov ! Le ti smatrajo boj za dve kmet od rodne grude ter si v tujini išče člo- svetovni nnziranji važnejši m, .nego boj proti so v rago m naroda. »Kako strašna slep:>ta je človeka ....!« Na razpotju stojimo, ali da poginemo, ali pa da vstanemo k novi moči. k novemu življenju. Živeti hočemo! V osiguranje življenja pa treba leči ti zastarane globoko vsekane rane, zamazati treba na vseh koncih naše potapljajoče se ladije široko zevajoče razpoke! V to pa treba čilih, čvrstih delavcev, mnogo delavcev, mnogo vnetih, veščih, nesebičnih delavcev! Zato : Vsi na krov! Josipov. Ljubljana, dne 18. julija 1907. Za slovensko bogosluženje. Govor posl. AndrijČića v seji deželnega zbora istrskega dne 15. julija 1902. povodom razprave o predlogu posl. Cleve glede liturgiČnega jezika. Okolnost, da predgovornik umeje in pozna dobro hrvatski jezik, deluje, da se o tej priliki tem laglje morem pc služiti svojega piava in govoriti hrvatski. Lanjsko leto je bilo citati po novinah, kako se monsignora Pesante in Butignoni ter Cleva pripravljajo na neko odposlanstvo v Rim, da tam baje protestujejo proti uvajanju staroslovenščine v cerkve. Mogel sem se torej nadejati, da nam bo danes dr. Cleva pripovedoval o vspehih Bvojega poslanstva, da nam bo kakor deželni odbornik vedel tudi kaj povedati, koliko da je deželni odbor dosegel se gvojo predstavko pri sv. Zboru za obrede v Rimu v tem poslu. Ali dr. Cleva molči, pa če on nima razloga, da bi govoril o tem, molčati hočem tudi jaz. On pravi, da sta dvojica svečenikov iz krške škofije sprožila to vprašanje v tem našem dež. zboru. Da se nam ni krivica godila, mi ne bi bili nikdar storili tega, vedoči, da to vprašanje ne spada sem, ampak pred sv. Stolico. A ravno zato, da bi se v cerkvene pOBle ne vtikal, kdor ni poklican v to, v ta namen se je vprašanje predložilo tudi tu. Prvikrat je vlada dala temu povod, a moji današnji interpelaciji (To priobčimo pozneje. Op. ured. »Ed.<) sta dala povod toliko vlada kolikor interpelacija, prečitana tu nekega dne, dra. Bartolija, Vidulic* in Ker-šiča v ieti stvari. (Vihar, ki se je pričel takoj začetkom govora, je postajal Čim veči, dokler ni tu dosegel svojega vrhunca. Spinčić vladnemu zastopniku : Cujte, g. komisar, saj Vi niate gluh, menda niste še nikd..r točno obvestili vlade, kaj vse se dogaja v tej zbor- MELITA. Povest iz naše dobe. t-pisal Josip Evffen Tomić; prevedel Radi. Prvi del. V. General je pokimal zanikalno z glavo. »Ne, nikdar!« je rekel čvrstim, ali nekoliko tres »čim se glasom. • Vi ste se mi zasekali v trce za vse življenje moje . . . Jaz bom vedno mislil na vas, ker mi vse pravi, da se vendar enkrat srečava . . .« Na to je Čutstveno poljubil roko obože-vanej deklici in naglo odžel iz sobe. »Čuden človek!« se je zasmejala Melita polglasno, sprehajajoča se po sobi. »Ta se ne da odpoditi niti z bičem.« Nekoliko minut za tem je sedela Melita v kočiji pri očetu. Artur, očito razgret od šampanjca, je jemal slovo od markeze, katera ga je »dovela« v hotel. »Na svidenje torej, pojutranjim !« mu je govorila raarkeza, stisnivši mu roko zadnjič. »Gotovo pridem !« je o:igo\oril Artur veselo. »Ah, to bo pa božanstveno potovanje !« »Kam?« je vprašal Orfeo čmerno. »V Budimpešto!« je odgovoril Artur. »Jaz in markeza bova potovala skupaj.« >Ni mogoče, markeza! Jaz sem mislil, da se le šalite«, je rekel grof z grajalnim glasom. »Zakaj naj bi ne šla ? . . . Jaz Bem svobodno bitje!« je odvrnila markeza lahko- mi Sijeno. »Pap4 je ljubosumen, to je vse !« je rekel Artur markezi, na kar je grof jezno dal znamenje kočijažu in kočija je oddr-drala na ulico. VI. Dva dni pozneje je Branimir po dogovoru odpotoval v Deli-dvor. Bdo mu je neprijetno Bamemu iti tja in zato je pregovoril grofa Slavomira in grofico, da sta se mu pridružila. V njunej bližini bi se čutil kakor izgubljen od tiste silne razburjenosti in blaženstva, ki — kakor je čutil — ne izostane, ko bo v njenem domu. Komaj je pričakal Čas, da krenejo v Zagorje. Ta dva dneva, odkar je ni videl, je preživel kakor v nekej duŠevnej r3zdražeco?ti. Bil je raztresen, zme- den, dajal je na vprašanja krive odgovore in v obče se je vedel, kakor da njegov duh ne prebiva v njem, ampak da se je napotil kam daleč. Ko je bil sam, je izvlekel iz enega predalov svoje novčarke dišeč biljet, katerega je bil prejel od Melite drugega dne po operni predstavi, na katerem je zapisala ona to malo poročilo : »Meni je popolnoma dobro, kar želi tudi vam — Melita.« Kako so se mu zdele krasne te enostavne besede! Pa ta elegantni rokopis in oni ponosni, samosvestni podpis, v katerem se je, po njegovej sodbi, jasno izražalo vse Melitino bitje. Le velikašica more voditi tako pero! Niti ne vedoč, iiaj dela, je ta podpis, to ime, pritiskal vBaki hip na ustnice in ga poljuboval. Ljubezen, to dosedaj ne znano mu čutstvo, ga je popolnoma obvladalo. Poslovske skrbi, iskanje srtče in dobička, hlepnja po se večem denarnem imetku in gospodstvu: vse to je ginilo in se zgubljalo pred silnim občutkom do Melite, ki je vse požiral in pretvarjal v prah kakor požrešen plamen. Ena sama misel se mu je sedaj pojavljala pred očmi, da ta deklica, po katerej je koprnel z vsem žarom svoje duše, za katero gine in hlepi, bo njegova žena. Da bi dosegel to, je pripravljen vse storiti, vse žrtvovati. Naj le poskušajo, pa bodo videli, da njegova ljubezen nima mej. Večkrat, ko je mislil na svoj veliki imetek, se mu je zdelo, da je Melita zlato jabolko, po katerem mora le poseči in je utrgati. Večkrat zopet se mu je zdela kakor nedosežno bitje. V njegovej ugreti domišljiji se mu je prikazovala kakor neko nadnaravno bitje, kakor rajski pojav, kateri visi visoko nad njim na zlatih oblakih in se vedno bolj odmiče od njega. A on gleda to, nudi roke tja za za njo, kliče jo, vzdihuje — ali vse zastonj ! V takih trenotkih mu je bilo kakor da mora počiti od b6li, ali izgubiti pamet. >'e, brez nje ne bi mogel živeti! To je globoko čutil v svojej duši, o tem je bil uverjen popolnoma. Nekdaj se je moral smejati, ko je poslušal, ali čital, da je ljubezen bolezen, od katere mnogim življenje gine in se mladim še odpira grob pred Časom. Ah, kako je sedaj veroval vse to ! Bilo mu je ravno tako, kakor da bi bil težko bolan, da neizrecno trpi in da ne ozdravi nikdar. Iz trdega, hladnega denarnega mož t je postal hkratu 6tvor mehek kakor vosek, človek brez volje in moči. I Pride še.) niči; to je sramota.... Mandić : On drži žnjimi... Spinčic : To je lopovsko početje... Mandič : Italijanska kultura, lahko se "ponašate ž njo... Predsednik odreja, naj se jeden jedini nas človek na galeriji odstrani. Mandič : Eno samo besedo je rekel proti galeriji, katera razsaja..... ve? dan buči, a v korespon- denčnem birojni nikoli besede o t e m ! Strašen krik. Predsednik zaukazuje naposled, da se galerija izprazni. To se je godilo počasi ob kr čanju : Fora i ščavi ! Porchi de ščavi ! itd.) Interpelantje se tožijo, ker je vlada dala zaustaviti sklep občinskega zastopstva malo-selskega, s katerim je bilo odločeno, odpo-elati sv. Zboru predstavko, s katero bi se protestovalo proti odlokom škofijskega sinoda v Krku — a tjakaj je to vladino zaustavljen je došlo post festum, namreč mesec dni kasneje, ko fje bila predstavka že v Rimu. V tej predstavki se, kakor navadno, nava- boriti s tehničnimi težavami in izlasti z ne-dostajanjem prostora ! Ta lista morata govore, interpelacije itd. odlagati na prihodnje številke. Ali tudi po kombiniranju le teh poročil more se reči, da so slovenski in hrvatski poslanci vršili svojo dolžnost ne samo umno in vestno, ampak tudi odločno ia hrabro. Glede razpravnega jezika je bila sicer manjšina pripravljena odnehati, kolikor je mogla, ci pa se hotela nikakor odreči svojemu pravu do rabe svojega materinega jezika. Izlasti pa treba najstrožje obroditi postopanje deželnega glavarja Cnmpitellija, ki vsikdar raje pretr-guje sejo, nego da bi — pa bilo samo za trenotek — izročil vodstvo razprave svojemu hrv. namestniku ! Hrvatski in slovenski poslanci so se pridno udeleževali razprav in so predlagali jako važnih resolucij v obrambo gospodarskih in narodnih interesov dežele. Te resolucije, 1 ljuje na svečeništvo, a to nam je danes po- j gpojene s številnimi neodvisnimi predlogi in navijal tudi dr. Cleva. Vidi se: boje se interpelacijami, sintetizirajo nekako vso to ! pridno in požrtvovalno pažnjo, polno domovinske ljubavi, ki jo naši poslanci posvečajo vsakemu vprašanju in vsaki potrebi dežele ; J njihovo poznavanje vseh potreb naroda, občih in krajevnih, duševnih in materijalnih ter nji-njihovo superijornost nad svečeništva, ker ono v prvi vrsti križa črne osnove njihove, ne samo onih proti staroslo-venščini in proti hrvatsko-slovenski narodnosti, ampak tuornici s klopi večine govo- hovo zavzemanje: riti o nje svobodomiselnosti, o mračnjaštvu irredentizmom. sv. Cerkve — a danes se kakor po- Italijani so ostali presenečeni ter sma-j božna rodbina v ovčji obleki in z molkom v trajo za svoj poraz, da je od manjšine prišla roki usiljuje sv. zboru za obrede v Rimu, inicijativa zapreosnovo volilnega da zahteva italijanizacijo naših cerkev. Ka- reda v demokratičnem in libe- teremu Rimu se usiljujete, gospoda? Onemu ralnem zraislu. v Vatikanu, ali onemu v Kvirinalu 2 Kajti j Mej tem, ko so naši predlagali, stavljali v tem vašem memorialu čitam ta-le stavek : vprašanja ter imeli resne in temeljite govore, i »II popolo dibattenteei in un cooHitto continuo se je z druge strani deklamiralo ter so spu- j fra la religione fatta a lui nemica e la š§aij v zrak le nekoliko zvočnih fraz. Ko je i I * a t r i a a lui sempre piii cara <{Uanto gli poslanec Laginja rekel, da je modus vivendi e piu c o n t e s a, potrebbe per questa via mogoč na podlagi ravnopravnosti, so od ita- essere sospinto a gravi conseguenze«. ljanske strani jeli deklamirati o italijanski Kdo vam, gospoda, krati ali oporeka kulturi, kakor da so razlogi kulture močneji, domovino ? Ni-li Avstrija skupna domovina, nego-li oni narodnega življenja in napredka, naša in vaša ? Ali težite vi za katero d»"ugo kakor daje kultura privezana domovino? Odveč prozorna nam je nakana na kako narodnost, kakor da nima takih pisanj. Vi računate na narodno čutstvo sleherni narod pravice do svoje kulture! onih, kateri bi, ker so Italijani, po vaši Narod nas v Istri ima razloga, da se -*xibi morali izvajati italijanizacijo naših cer- ponaša se svojimi poslanci in da goji neome- kev. Tako, glejte, pišejo ljudje, ki podpirajo jeno zaupanje do njih. V njihovem značaju najnemoralneji list, kakoršen more le v Av- in rodoljubju, v odločnosti, s katero branijo atriji izhajati, »Pravo Naš) Slogo«, in pod- njegova prava in njegove interese ter odbi- pirajo ga z denarjem ljudstva, kakor ga jajo protivne napade, ima narod zagotovilo in podpira tudi naš dobri predsednik, kakor ga jamstvo: vspeha, zmage, bodočnosti ! podpira naš deželni odbor, tako pod roko v Taka je sodba hrvatskega neodvisnega stvari užitnine, ki je začela postajati nekak novinstva o delovanju v naši hrvatsko- panamino — podpirajo list, katerega je jeden slovenski delegaciji v deželnem zboru Utr- škot'jv moral zabraniti, da mu ne okuži skem. Mi beležimo to priznanje tem večim ^•rede- Tako pišejo ljudje, katerim sta vera zadoščenjem, ker vemo, da je — zasluženo, in cerkev deveta kisla voda, ki nikdar ne j|cj med Dunajem in Budimpešto, zahajajo v cerkev, ki se nimalo ne zanimajo Seveda, če hočemo verjeti oficijoznim virom, za to, kar se godi v cerkvi in kako se opravljajo pobožn<»sti, ljudje, ki se nikdar ne izpovedujejo, tudi tedaj ne, ko pristopajo k ne bi smeli več govoriti o boju, ampak le o : pogajanjih z nado, da se skoro dovrše z najboljim vspehom in v obojestransko zadovolj-, sv\ Obhajilu, ljudje, ki so tako mogli pisati, 8tvo Vladni krogi se kažejo jako zadovoljne, da 3e je letos o Velikonoči pevaio v Losi- jedna naj kočij i vej i h točk — veterinarsko vprašanje, vprašanje ogledovanja živine — da je že celo rešena. Ta teden pa bo razpravljala carinarska in trgovinska konferenca izlasti o carinarskem vprašanju. Ogrski refe- ! renti so že prišli na Dunaj. Jako jako sumljivo pa je, da se na Ogrskem oglašajo odlične novine, ki slikajo našo polovico kakor zmagovateljico na vsej liniji. Ogrska da je poražena, ker so vsi od- ; nju glagoljski »Tebe Boga hvalimo«. Pevaio se je, dar ali žalibog, ne na Veliko-noč leta 1902, ampak na Velikonoč leta 1801, odkar gaje s pomočjo avstrijske vlade zatrl tisti škof R a k a m a r i ć, ki nosi v zgodovini ža-lestno slavo, da je bil zadnji osor-ski škof! Tako pišejo oni, ki bi hoteli, da bodi sv. Cerkev izključno latinska ali rimo-italijanska, a ne rimo-katoličanska, ka- krogi na strani Avstrije, koršoja je in kakoršnja ostane do konca Znani ultra-madjarski list »Magvaror- vekov. Od nekdaj so tako govorili nasprot- Bzag€ prjnaša izjave nekega ogrskega »poli- niki naši in govore še danes, da mora biti Latinec, kdor hoče biti katoličan. Ali take ljudi je obto al že v svoji dobi Benedikt XIV. ter jih imenoval oh o lože in nevedne ž e, njihove trditve pa vel>ke z mote. Jezus Krist, GoejK>d naš, naložil je Petru in Apostolom : pojdite i a iKč i t e vse narode, ne samo Italijanov! A Duh sveti je na Duhov dan posvetil' vse jezike, ne samo italijanskega! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu. >>. julija 1902. Slovensko-hrvatska delegacija v deželnem zboru istrskem. Neodvisno hrvatsko novinstvo izreka brezpogojno priznanje delovanju hrvatsko slovenske manjšine v tem deželnem zboru. »Hrvatska« povdarja tudi, da si je težko napraviti točno sliko o dogodkih v deželnem zboru. Prve vesti prinašata »Neue Freie Presse« in »Piccolo«. Lista pa, ki poročata točno in pošteno — »Nasa Sloga« in »Edinost« — da se morata tika«, ki so jako značilne, ako so resnične. Nalog jim je baje ta, da pripravi Madjare na to, da bo morala ogrska vlada odnehati. Dotični »politik« pravi kar naravnost, da rezultat pogajanj med obojestranskima vladama ne more biti drugi, nego poraz ogrske vlade. Samo opoz;cija na Ogerskem da bi mogla preprečiti poraz, ako bi imela dovolj moči. Ali vprašanje da je zopet, da li ne bi to izzvalo homatije v notranjosti dežele ? ! Alternativa da je grozna : ali sramotna in škodljiva (za Ogre namreč) nagodba, ali pa notranji nemir'. Vlada ogrska bo branila madjarsko stališče, to pa samo dotlej, dokler bo mogoče. Avstrija da je sedaj veliko močneja od Ogrske, ker sta dvor in inozemstvo na njeni strani, ker vidita v stališču madjarskem ovire sklepu nagodbe. Gotovo da je, da bo morala cgreka vlada pasti, ali kapitulirati, a tedaj se bosta rušila mir in red v notranjosti zemlje. Užaloščen moram konatatirati, da so mirni dnevi Ogrske šteti ... A kaj bi koristilo — nadaljuje madjarski »politiK« — ako bi Szellova vlada morala odstopiti ? Morda bi tri štiri vlade ena za drugo odklonile sramotno nagodbo, no, slednjič bi se vendar našla ena, ki bi jej pritrdila. A kaj potem ? No, v tem slučaju ne bi prošlo brez narodnih nemirov. »Žalostno je — tako zaključuje madjarski politik — da vnanji posli Ogrske morejo porajati notranjo revolucijo, ali vendar je tako. Slabi smo. Avstrija je sedaj veliko močneja in naša vlada sedaj ne more ničesar storiti.« Se enkrat pravimo: nam se zdi to osten-tativno povdarjanje v ogrskih listih, da je Ogrska popolnoma poražena, zelo Bumljivo. Temu ne moremo verjeti, ker preveč kriči proti vsem dosedanjem žalostnim skušnjam. Nam se vse zdi, da je to le manever. Ne pozabimo, da Ogri so doslej dosezali \ spehe se svojo brezobzirnostjo, z grožnjami. Tudi s tem žuganjem z notranjo revolucijo hočejo bržkone le izvrševati presijo na najviše kroge. Vidijo, da so se na tej strani nekoliko osokolili in da ne padajo več vznek, pred grožnjo Madjarov s skrajnimi posledicami, z gospodarskim ločenjem. Zato nočejo strašiti s tem, da je Ogrska na vratih notranje re-j volucije... Vprašanje je le, da-li se odločilni krogi dado prestrašiti po tacih grožnjah ! Jedna misel je, ki g. Koerberju jako greni veselje na zopet zapričetih pogajanjih. To je misel na — češko vprašanje. Njegovim dogovorom z gospod Szellom mora pritrditi tudi parlament! Nagodba mora dobiti tudi ustavno posvećenje. To pa priznavajo tudi oficijozni listi, da brez sporazumijenja s Cehi niti misliti ni na parlamentarieno rešenje nagodbe z Ogrsko. Prej sporazumljenje s Čehi, potem nagodba z Ogrsko. To ve dobro g. Korber. Tu pa je zopet vprašanje, ki stoji kakor zid visoko na poti g. Koerberju. S Cehi bi se g. Koerber že sporazumel, ko bi ne bilo Nemcev. Tudi Nemci bi se sporazumeli, ako bi jim Čehi za vsako mrvo prava dovolili nove odškodnine . . . Čehi bi dobili notranji češki jezik, ako dovole od Nemcev zahtevane narodne kurije v deželnem zboru češkem. Čehi pa so že odločeni : najprej brezpogojno zadoščenje za odpravo jezikovn h naredeb in potem še le naj pridejo eventu-velna pogajanja radi narodnih kurij ! Težave, ki jih mora premagovati g^sp. Korber v boj ti z Budimpešto, navstajajo v — Pragi. Češko vprašanje, pred katerim stoji danes tudi g. Koerber kakor pred kakim neizprosnim imperativom. Bolj koje spravljajo s pota, bolj je na poti. Najbolj pa se motijo državniki, ako menijo, da to vprašanje odpravijo z administrativnim nasiljem. To vprašanje treba — le rešiti! To je, dati narodu, kar mu gre: svobodo in pravo do sa-modoločbe ! Volilna reforma na Štajerskem. Baje danes se vrši v deželnem zboru štajar-skem razprava o volilni preosnovi ! Iz vče- ' rajšnjih graških listov posnemljemo, da so ■ nemški očetje tega volilakega bastarda še sami v negotovosti glede konečnega izida. Kaže cel<5, da se prav odločno nagibljejo na pesi-misbičao stran in da so že pripravljeni ni to, da ne bo nič. Največ je odvisno, kako jo ukrenejo konservativci. Če oni ne bi prišli, ne bi bilo zahtevanih treh Četrtin poslancev, in če pridejo, a glasujejo proti, pa zopet ne bo potrebne kvalificirane večine. Graška »Montags Zeitung« priznava sicer, da je predložena osnova jako pomanjkljiva, vendar pa je v silnih skrbeh radi nje. V tej skrbi je ob zadnji uri začela streljati za — strah, j Konservativce hoče preplašiti, pripoveduje, da sa večina deželnega zbora pogaja — s Slovenci. Mi ne vemo, da li so štajarski konservativci res še taki politični otroci, da se dajejo strašiti ; ali če sof poučila jih je izjava slovenskih poslancev, sklenjena Da posvetovanju v Mariboru, da se jim ne treba bati strahov, katere jim kaže rečeni graški list. Izjava slovenskih poslancev slove: »Zaradi važnosti reforme deželnega volilnega reda štajerskega so se slovenski deželni poslanci štajerski posvetovali, če ne bi kazalo vkljub abstinenci udeležiti Be razprav in glasovanja o sedaj predložen h prodlogih prenaredbe volilnega reda. Ker pa ima ta načrt očevidno edino le namen s 1 e pari t i javnost z obetano reformo obstoječega krivičnega volilnega reda, o tem pa ne le ohraniti vse obstoječe kri-vičnosti, temveč b pomnoženj+Mu nemško nacijonalnih mandatov še utrd ti nadvlado nemške nacijonalne stranke v deželnem zb.iru za nepregledno dobo let, uvide »'ajo deželni poslanci, da nikakor ne kaže, da t>i b svojo navzočnostjo pomagali do zakonske veljave — takem u zakonodajnemu nest v e r u.« Anglija in latinske države. An- gležke politike je potovanje italijanskega kralja na Rusko spravilo iz ravnotežja. V Londonu se zatrjuje, da se je pod zaščito Rusije ustanovila zveza latinskih držav, namreč Francije, Italije in Spanjske, katera zveza je naperjena proti angležkim interesom v Sredozemskem morju. Oporekanja angležke vlade, da so te vesti izmišljene in da je prijateljsko razmerje med Anglijo in Italijo ostalo neizpremenjeno, ne uživajo prav nobene vere več. Tržaške vesti. Odprt grob. Na Dunaju je umrl dne 12. t. m. gospod Josip K i a n z a n i, c. kr. pismonoša v pokoju, doma iz Planine na Notranjskem. Pokojni je služil svoječasno kakor četo-vodja in nadlovec v 7 (kranjskem) lovskem bataljonu ter je bil za posebno hrabrost v bitkah pri Magenti in Solferinu (1859) ter pri Custozzi (1860) odlikovan se zlato in srbrno svetinjo. Da si je bil pokojni vedno izven svojega rojstnega kraja, bil je vendar vedno zvest svojemu slovenskemu narodu. N. v. m. p. Ali k eda j f! Ko se je »Rdeči prapor« radi razprave o volilni reform/ v deželnem zboru tržaškem tako grdo in tako krivično zagnal v naše slovenske poslance in zastop* nike tržaške okolice, nazvavši jih puste fra-zerje, katere treba ugonobiti, pa če bi trebalo v ta namen iti tudi »preko hudiča«, jo v svoja slepa otepanja vplel tudi — lifezo, da delavstvo »-si bode že pomagalo, kadar bode čas bodi Bi za izobrazbo, ali za dosego drugih švojih pravie.« Menda smo prav umeli to — frazo, ako si domišljamo, da je »Rdeči prapor« menil tu naše šolsko vprašanje. Priznati treba, da bolj na kratko, bolj lakoniuno se ni mrglo socijalistično glasilo odzvati na vse naše poštene in lojalne pozive na sodelovanje za pravično rešenje našega perečega šolskega vprašanja. Bolj konaodno, bolj ležerno se »Rdeči prapor« ni mog^l izogniti tej razpravi, torej dolžnosti, ki bremeni na njem tudi in še posebno v zmislu socialističnega programa. Na doh čne, koncizne in opetovane pozive nase ima tPrapor« le frazo »kadar bode čaB«. Tržaški Slovenci, v prvi vrsti delavski sloji, imajo pravico strmeti na takem odgovoru. Dve desetletji se ti naši delavci bore za rešenje tega vprašanja, razburjeni in ogorčen' so, ker občutijo, da je to za njih živ-ljensko vprašanje in da vsaki izgubljeni dan pomenja zanje težko popravljivo škodo na najviših etičnih interesih, a tu jim prihaja glasilo, ki vedno povdarja, da ono jedino je sposobno braniti materijalne in etične koristi delavstva, z odgovorom, iz katerega nismo '"zvedeli druzega, nego da ni še ča9 za rešenje vprašanja »izobrazbe« !! To delavstvo se mora vprašati opravičeno : kdaj pride prav za prav slovenskim gospodom v ulici Bo?chetto čas, ki se jim bo zdel primeren za delo na tem šolskem polju?! Kdaj ?' Morda potem, ko raznarodo-valno delo nasprotnikov doseže svoj cilj, ko nastopajoča generacija naša izgubi svojo in-dividuvalnost, potopivša ne v valovju tujin-stva ! Hočejo-li še le potem reševati šolsko vprašanje za tržaške Slovence?! Hvala lepa. Potem jih ne bo trebalo več, njih, voditeljev slovenske demokracije tržaške, potem bodo mogli opraviti to tudi njihovi italijanski sodrugi. Njim torej ni še prišel čas, oni, toli veliki prijatelji »-luči« in sovražniki »mračnjaštva*, hočejo še nadalje gledati, kako se v mestu tržaškem ozirom na slovenske otroke vrhni pedagogeni princip — saj ga vendar morajo poznati ta princip, ko hočejo voditi cele mase naroda — bije po glavi ! Nam kaj radi očitajo »frazerstvo«. Ali pa je bilo več nego prazna fraza, ko so oni sami opetovano in na javnih shodih govorili ravno o tem vprašanju, ko so vodstvo naše stranke obsipali z obdolžitvami in obtožbami, c Si taje mu pomanjkanje energije, in govorč, da naj se enkrat neha s prošnjami in naj se enkrat energično »vzame« in so v ta namen obečali tudi velike demonstracije — ali je bilo vse to gromenje, vprašamo še enkrat, več nego pusta fraza, čim nam govore sedaj, po par let h, ki bo minola od tedaj, da »delavstvo si že pomore za izobrazbo, kadar bode čaa...«!! Ozirom na važno in komplikovano vprašanje volilne preosnove so si pomagali z — s -traso o ugonobljanju slovenske stranke, tudi če se ji na hu lič postavi nasproti; ozirom na še važneje in se bolj pereče vprašanje šolsko pa so si hoteli pomagati iz zagate z — frazo o času, ki še le pride Bog ve kedaj ! ! Kje so frazerji ? ! Laška Irredenta. »Ostdeuts-she Uund-echiu«, gladilo nemških irredentistov, poroča, da se trentinski Italijani uprizorili irreden-tistično demonstracijo, ko se je italijanski kralj vračal skozi Trident v Italijo. V Tri-dentu da se je zbrala velika množica ljudstva, katera Je po železnici mimovozeeega se laškega kralja pozdravljala z gromovitimi »evviva !«-klici. V kraljevem vlaku pa da so potnvalci, gledaje skozi okna, odzdravljali. Seveda: mi od naše strani le beležimo te po dolino«« kronistov. Da bi obsojali dan za dnem take si vari, kakor se dogajajo dan za dnem — ne ! Stiušnje so nas poučile, da občutimo na lastni kcži, kako slabo se nam je izplačalo t o l To d I prav ! Pišejo nam z dežele : Cenjeni gospod urednik ! Mislil sem in mislil, bi li napisal teh par vrst, ali ne. Bojim se, da bo brezvspešen moj trud z ozirom na predmet, o katerem mi je spregovoriti resno besedo. Ker pa je stvar važna, ker mi, tako se nadejam, priznate Vi in vsak pazni opazovalec, ki ve, koliko važnosti so v našem narodnem življenju tudi navidezne malen ko3ti, sem vendar napisal to in prosim, da objavite v cenjeni »Eiinosti«. Ko sem bil prišel te dni v Trst po trgovskih poslih, eem povprašal prijatelje, kako da je z mojim nevarno bolnim prijateljem M. Prijatelji so se spogledali začudeno in mi povedali, da je dotični k že nad mesec dni v — hladnem grobu ! Ni jim šlo v g"lavof kako da jaz tega ne vem ! Pomislite, kako mi je bilo pri srcu, ko sem cul to pri žalostno novico. Vprašal sem prijatelje dalje, kako to, da smrt takega znanega slovenskega rojaka ni bila objavljena v nobenem slovenskem listu, da bi tako izvedeli prijatelji in znanci ?! Odgovor je bil, da se je objavilo to le v nekem tržaškem židovskem li9tu! In to ukljubu temu, — kakor rečeno — da je bil pokojnik — Slovenec in da so mu tudi soproga in sorodniki Slovenci. Ko sem bil izjavil svoje globoko obžalovan e na takem postopanju v trm slučaju, so me prijatelji vprašali, da li mi je znano, da je umrl tudi drug moj prijatelj, ki se je tudi pisal za M. Ta drugi je bil precej vnet za na>j narodno stvar in je zapustil — kakor prvi — slovenskih sorodnikov ! I v tem .■•lučaju se je smrt objavrla le v—»Piccolu«, kakor daje to oficijelno glasilo slovenskih trgovcev! Jaz sem kar strmel, ko so mi pripovedovali, da je tu v Trstu za nas Slovane maločastna navada, da se skoraj vse osmrtnice objavljajo le v luških list h in da se na trakove mrtvaških vencev — tudi tedaj, ako so poklonjeni od trdih Slovencev — prirejajo nadpisi (po cgromni \eeini) samo laški ! ! To je bilo za mene preveč ! Imeti prijatelje in zgubiti jih, ne da bi znal, kako in kedaj, a vse to po nemarnosti slov enakih sorodnikev, je bilo za mojo, v takih slučajih jako rahločutno nrav — vendar le preveč. Prosim, ož gosajte te žalostne običaje, ki delajo sramoto vsem nam in povejte tržaškim Slovanom, k*j je njih dolžnost ! < Pogodili ste jo. Ali to je koč'jiv predmet, kakor vstvarjen za insinuvacije. Mi bi bdi že večkrat nastopili proti takim običajem, ali iii^DO storili t<*ga z ozirom na to, da se ne bi reklo, da hočemo delati reklamo za svoj li*t. Vaše ogorčenje je opravičeno tudi z narodnega stališča, osobito, ker opisani slučaj ni v navadi samo pri tržaških Slovencih, amt a k pri tržašk.h Slovanih — skoraj v obče ! Uredn.) % /a »Narodni dom« g. Prel^ Ivan — daroval K 5, g. Vertovec Fran nam je do-postal 5 K, kakor preostanek svote nabrane za venec pok. Ivtn a Malija. Vabilo na otroško reselieo, ki jo priredi zasebni otroški vrtec v Skednju, v nedeljo dne 27. t. m. v dve rani gospe Marije Sancin Cemot. V-p jred : 1. Slovenska govorica, deklamacija. 2. Pridna Metka, deklamacija. 3. Prizor na polju. 4. Petje. 5. Čevljarski učene c, prizorček. ti. Angelj varuh, dvogovor. 7. Sirota pred Marijino podobo, prizorčok. 8. Otroci v majniku, prizor. 9. Kosec, prizorček. 10. Otrokova zahvala koncem šolskega leta, deklamacija. Med točkami udarja škedenjski tamburaški zbor. — Začetek ob 5. uri pop. — Vstopnina na veselico 25 nvo. Vodstvo obrt. vrta. Revolucija v minijaturi. Predsinoči je veča družba ponočnjakov razgrajala in prepevala po ulici Manzoni. Ker je bilo že zelo pozno — jedna po polunoči — pozvala sta dva redarja družbo, naj bode mirni, kar pa ni nič pomagalo in so pomočnjaki še nadalje upili in prepeval'. Ko je redar Skočir jednega od teh nemirnežev aretiral, skočila je nanj vsa ostala družba in mu je jeden od ponočnjakov hotel iztrgati samokres. Skočir in njegov tovariš Verša sta morala napeti vse sile, da sti se ubranila razgrajačev. Med tem pa so pritekli na pomoč še drugi redarji in razgnali revolucijonarno družl»o. Včeraj zjutraj so od te družbe zaprli sledeče junake : letnega mizarja Antona ftojca iz Trsta, 22 letnega fotografa Antona Koširja iz Ljubljane, 11* letnega Kartda Slugo iz Trsta, letnega fotografa Viktorija Zii-dersiČa iz Trsta, 35 letnega težaka Antona Rozina iz Trsta, 43 letnega težaka Ivana Trinka iz Kormina ; pozneje pa se je sam izročil policiji še 21-letni težak J o-si p D> naggio iz Trsta. Vse aretirance je policija izročila sodni oblasti. Draftbe premičnin. V sredo, dne 23. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsied ■aredbe tuk. c. kr. okrajneg« soi'šča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Malcanton 8, hišna oprava ; ulica Fon-tanone 7, aparati na plin in električni aparati ; južni kolodvor, les ; Kolonja 196, hišna oprava ; Passo S. Giovanni, oprema v zalogi, Kjadin 704, mize ; uli'ia Baccherie 1, hišna oprava; ulica Chiozza 2, aparati za dimnik in sveder; ulica della Pescheria 7, postelja; Rocol 53. glasovir in ura. Vremenski ratnik. Včeraj : toplom« r ob 7. uri zjutraj 22.9° ob 2. ur popoUidn-26 3° C.* —Tlakomar ob 7. uri zjutraj 755 8 — Danes plima 11.12 predp in ol 10.11 pop.; ose (ta ob 4.48 predpoludne in ol 4 47 popoludne. Društvene vesti. Občni zbor »Slov. i italniee« bo danes, v torek, zvečer ob 9. uri. dovoljujejo nemškim učiteljem celo dopust,' ciji shode, na da morejo sodelovati na teh prireditvah. Ta dvojna in stokrat krivična mera nas srbi. Dalje se menda ne motimo, če Be nam ne dozdeva, da za take slavnosti v Gradcu se trosijo tudi denarji iz deželnih sredstev. Ker pa je menda na Štajarskem tudi nekaj Slovencev, ki morajo tudi polniti deželne blagajne, imamo pred seboj ne ravno prije-1 ten fakt, ki jako srbi kožo štajerskih Slovencev, fakt, da mora slovenski narod z denarjem podpirati narodnopolitične demonstracije, naperjene naravnost proti njemu ! ! Da s tem označenjem nemških pevskih slavnosti ne delamo krivice in da ne insinuiramo, priča tudi dejstvo, da so vojaške oblesti priporočile častnikom graške garnizije, naj se ne udeleže predstoječe slavnosti! — Oblak se je utrgal v soboto nad Gradcem in okolico. Padala je tudi toča, de-l t bela kakor golobja jajca in pobda mnogo oken, oklestila drevje in pobila mnogo ptičev. Voda je udrla v mnoge hiše in je društvo gasilcev imelo polne roke dela. —; Po Gradcu je bila tolika tema, da je morala elektriška železnica voziti razsvitljena, a veČ- katerib hočejo protestovati proti rečenemu zakonu. Radikalci se vesele te namere klerikalcev, ker se nadejajo, da se bo zakon proti kongregacijam še ostreje izvajal, ker potem da zginejo še tiste neumestne simpatije, ki so se gojile do sedaj do kon-gregacij. Smrt kardinala Ledochowskega. RIM 22. (B.) Kardinal Ledocho\vski je umrl danes ob 6. uri jutraj. (S kardinalom Ledochou'skim je zginila ne le iz cerkvene hierarhije, ampak tudi s političnega pozorišča znamenita ličnost. Ime kardinnla Ledcvvskega je tesno spojeno z dogodki v Nemčiji v zadnjih štirih desetletjih. Porojen je bil leta 1822. iz stare poljske plemiške hiše. Že leta 1861. je mtiral zadi političnih komatij zapustiti Kolumbijo, kjer je bil papežki delegat za južnoameriške republike, ter se povrnil v Rim. Leta 1865. sta ga stolna kapiteljna v Poznanju in Gnezdnu izvolila nadškofom. S prvega se je bil postavil proti vsaki politični agitaciji duhovščine in je krčil rab} poljščine na cerkveni službi božji. V novembru leta 1870 se je bil podal v Versailles, h kralju Viljelm L, da bi iz-posloval vzpostavljenje posvetne oblasti pa- Vesti iz Kranjske- * Poroka. Gospod Avgust Ž g u r, posestnik na Gočah pri Vipavi se je poročil dne 19. julija z gosp'co Anico Lampe v Črnem Vrhu. Bilo srečno! * Redka ttO letnica. Ljubljanska dobro-znana tvrdka »B rata Eberle« je praznovala včeraj 60 - 1 e t n i c o svojega obstanka. Tem povodom so njeni uslužbenci dekorirali delavske prostore ter njima čestitali. * Devet ustanov /a kranjske učitelje. Za leto 1002 je razpisanih šestero usca-nov prof. F r. Metelka za učitelje na Kranjskem po 84 kron in troje ustanov bivšega vrtnarskega društva po 75 kron 60 stot. Opravičeni za prve ustanove so nravni, vestni, slovetsčino v ljudskih šolah skrbno goječi in z vrtnarstvom se baveči učitelji. Za druge ustanove pa so opravičeni učitelji, ki so rekrbovali šolske vrte ter dajali pouk v vrtnarstvu. Prošnje učiteljev iz ljubljanskega, postojinskega in novomeškega okraja je poslati najkasneje do 31. jul ja t. I. predpisanim potom deželni vladi. krat je morala svoj promet ustaviti. Tudi iz peževe. Toda ni nič opravil. Pozneje je baje raznih drugih štajarskih krajev se poroča o jodpiral stremljenje Poljakov in Bismarck velikem neurju. ga je radi zoperstavljenja tako imenovanim --j majskim zakonom ljuto proganjal z globami , « | ter ga slednjič, leta 1874, vrgel v ječo v VCoUi Ostrovu, kjer je imel prestati dvoletno ječo. Najnoveji roman nadporočnika Mataćića. Sodišče ga je odjavilo od službe, zato pa Kakor bo Čitateljem še v spominu, je bila v gaje papež 1. 1875 imenoval kardinalom. Za-letošnjib delegacijah stavljena interpelacija do j pustivši leta 1876 ječo se je podal v Rim. vojnega ministra, iz katerega vzroka je nad- Postavši tajnik breve ov se je odpovedal poročnik Gejza Matačic-Keglevič — ki je svoji »idškofiji. Leta 1892 je postal Ledo-radi znane afere s princeso Koburško zaprt chr wski generalni prefekt kongregacije pro-v kaznilnici v Moller.-d >rfu — strožje nad- pagande. ziran nego pa drugi kažnjeni? Sedaj pa do- potop parnika ,primus<. znaje »Wiener Allg. Zeitungc, da je do tega HAMBURG 22. (B.) Dvignjenje par- strožega nadziranja došlo radi najnovejega njka >PrimU3< đe izvrši bržkone jutri zve-romana nadporočnika Matač:ca. i ger> Q kat€rj pri|iki gfi gotoVQ dobi ^ maQgo Matačć se je seznanil v vojaški kaznil - J tnjpfcl utopljencev. ^vilo mrtvih še vedno niči v Mollersdorfu s tam uslužbeno pod- nj gofcovo . govori sej da jih je od 60_70. kantinerko, kije soproga nekega uradnika Stanje ranJencev 8e obra*a na boljše in go na Dunaju. S>oro seje med gospo in ^ • nekateri že zapU3tili bolnišnico, njencem raz/ilo ljubavna razmerje in je bilo ( (Parnik ,primU9< ee je potopil blizu Matačću — radi velike svobode, ki jo je Hamburga, ker je trčil vanj parnik »Hansac, užival v kaznilnici — mogoče, da je ljubim- k- 8,uži za vla6fnje drugih ladij po reki Libi. koval neovirano. Ali kmalo je njen soprog Zatrjrje aep da je na tej ne,rePi kriv Iloveljnik na Dunaju izvedel o tem razmerju ter je >Primusa«, kateri da je slab-> manevriral, vendar uložil tožbo za ločitev zakona in sod šče je ustregli tej tožbi. Tekom te pravde pa je prišlo tudi na dan, da je Matačić mogel svebodno občevati z vnanjim svetom ter da je od zunaj dobival obleko in delikatese ce!<5 denarja. I^totako je mo vati in tako so prišla v javne novine in delegacije tudi poznana objašnjenja v njegovi »ftr. Tu je razlog, da Matač či sedaj strože nadzirajo, in da se je spremenila tudi uprava kaznilnice v Mollersdorfu. Dosedanjega upravitelja kaznilnice, podpolkovnika Mat ca-Dra-vodolskega, je zamenil stotnik A. Zabielski. To je torej provzročil najnoveji roman nadporočnika Matač ca. Prva Ib največja tovarna pohiltra ▼«eh vrst. •t TRST Vesti iz Štajerske. — V (iradcu bodo imeli prihodnjo nedeljo veliko nemško pevsko slavnost. Proti temu ne moremo imeti in nimamo nič. Mi radi puščamo Nemcem, n*j le — pojejo po pvoje, ker se ne češemo, kjer nas ne srbi. Ce pa vendar ulagamo nekoliko prigovora, se torej ne godi to zato, ker smo nasprotniki nemškega petja, marveč zati, ker ima ta slavnost par spremljevalnih pojavov, ki precej srbe tudi kožo štajerskih Slovencev. Mi vemo n. pr. prav dobro, kako nad slovenskimi učitelii neprestano visi Damo-kljtjev meč disciplinarnih pre skav in proganjanja, čim se je kdo >spozabil« toliko, da je storil kaj, kar sicer ni še narodna agitacija, kar pa šolske oblasti morejo tolmač ti kakor nekaj tacegs. O pevskih slavnostih v Gradcu — ki so vsikdar velikonemškega značaja — pa vemo, da iste šolske oblcsti Književnost in umetnost. Slovanska umetnost. O mladem hrvatskem slikarju Vučetiču, s katerim so naši čitatelji že seznanjeni po naših ponovnih opisih njegov h slik, piše tukajšnji »Triester Tagblatt« : »V Schollianovi umetniški izložbi se nahajajo že nekoliko dni slike slikarja V u -č e t i 6 a, kateri biva sedaj v Rimu. Mladi umetnik, ki je na podlagi resnega proučevanja klasične umetnosti zamigel ubrati samostojno pot, podal je w temi slikami nove do-dokaze svojega zavednega stremljenja za idejalom. Posebno obe obrazni študiji sta krasna umetniška proizvoda, ali tudi posamične partije srednje genre slike so mojstrsko slikane«. pa še ni znan pravi vzrok trčenju. Op. ur.) ■ n netikate. tn ® , * _ „ g geitudidoPiso.|iiBi[saiifler Levi Minzi | , gj SJ s> & Sf Sf m ea m P € is ^ TOVARNA: Via Teta, vogal Via UaltaiM Telefon it. 670. -MOM- ZALOOS: Plazza Rosarl« it. 2 (Šolsko poslopje) In Via Ribani« " 21 Velik Isbo. tapecarij, zrcal In slik. Is vriuje niročbe tudi po posebnih načrtih. Cene br«i konkurence. ILUITEOTilJ CIIIK Z13T0I1 II miKO Predmeti postavio se na pat obrod ail železnico iran«o Brzojavna poročita. Poroka avstro-ogrske^a poslanika v Petrogradu. DUNAJ 22. (B) Danes se je vršila v tukajšnji župni cerkvi sv. Avguština poroka avstro-ogrskega poslanika na ruskem dvoru, barona Aerentbala, z grofinjo Pavlo Sze cher.vi, bčerjo ministra a latere, grofa Sze-chenvi. Proti zakona o kongregaeijah. PARIZ 22. (B.) Listi javljajo, da skoro izide papeževa enciklika radi izvajanja zakona o združevanjih. Klerikalci in konseva-tivci da namerujejo obdržavati po vsej Fran- Pozor na ta užig na zamašku T T T KXXK*KKKX*K*KKKK X X X se X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI z MNjaaha Jamstvo« naznanja slovenskemu občinstvu, da je pn. viela pryo slo?, zalogo poliva iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trato, Via Pi&isa veoohia (Rosario) št. 1. (na deaal strani cerkve sv. Petra). Koakvraoa auMgoia, kar J a blago ta prva roka. X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXKX«»XX Bravom telovadcem se naznanja, da radi velike! vročine preneha telovadba' do nadaljnjega naznanila v tem listu. Telovadni učitelj elikanska rastava pohištva in ■ tapecarij. Izven red no ugodne J Jrf U V cene. U W U ! VILJEM DALliA TOKKK * v Trsta, trj Giovanni 5. < Palača Dinn* | • MoJe pohiAtvo doneaearočo. " ■ - M? Varstvena znamka: SIDRO- § LINEMENT. CAPSICI COffiP. | iz Richterjeve lekarne v Pragi ^ pri poznano izvrstno, bolečine blažeče atx Ig mazilo dobiva »e po 80 stot., 1.40 K in g« SV po 2 K po vseh lekarnah. fPri vkupovanju lega povsod priljubljenog m domaćega zdravila naj »e pazi edino le n11 f originalne steklenice v zavitki z na-^o var ptveno znamko „SIDRO" iz Rictaterjeve ^51 lekarne in le tedaj je gotovo, da »e sprejme originalni izdelek. V .2. ] RidterfeTi Iplan2 pri zlatem len i Prm ^Jfj gj EUlxn.betlne milo« S. >o—oo- >'ajstarejsii slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča ugojim cenjenim rojakom svoj*' nujbt>l|še in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temrjo j»ol lirbuo. kakor za rpaluef jedilne in vizitne *«.!>e. Sf.rejema tudi naročbe za \sak«>vrstne ied«-lke po načrtu »li poprave, krtere izvrši v ii»j«rajšero Času in v polno zadovoljn«»^-t name. tel a. Cene brez konkurence. Za ob Ine naročbe ee Toplo priporoma s-ojim rojakom v mestu, okolici in na deže1: v smislu gesla : Svoji k svojim ! MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. V Bogat izbor ^m divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. 0 0 o o o o M. Aite treovfna z innnifakturnim blaironi si. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico si. Nuova. ogrt ul. S. Lazzaro st. 5 *i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo iti oenj. odjemalce. da je jako pomnožila svr j > zalogo kakor tudi povečala prostore « tem. da je i fftanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevani c* ij. odjemalcem. V obeh prodajalnic&b vdobiva »e razno blago nuji ol^e kakovasti in najmodernejše iz pr ih tovarn, po*«-bo« pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega bl»g*. jr ov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski jzbor snovij za. narodne zastave in trakov za društvene znake. jf^T" Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah. da se ni bati konkurence "Vb Poskušaj, da se prepričaš ! CD UJ ANTIRHEUNIN -MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. I POMAGA od LIL1A h! A. Vn Brez olja i* masti ! Ne napravi ^^ t*indr»« bo-samo vsako lice neŽBO in po- ^^ lerni. teik» preb»»- mlajeno, nego tudi bele •»^^ ^ »»" .Jm'50 nvč. 2 lončića 2 gld., brez peg. Solncne pege ^^ knicom. re**™. >o hn.hw.ju, grće a odpravi vaak i upo iB ieiodee, na»ai km 4 loncici gld. 3 JO r,hn o ^^^ » fl»»i (koegestij«), ćreresoe bolezni, s po+%oiuo Tred akt> '' P.H.O, ,obu. boHrfta., (line. zlatenico _ ŽIVOTNI BALZAM — „SalvatoR" Oo «ati krt, ker j« naJWIjfc ivtto notranja ia fai^ij«. Oo zdrsrt i»ego£a in Wni, odatranjnje nečiste rane, kakor Uidi va drage ki navodila prirejanjem C«M IS Pref. Dr. Cojcilijc INJKCTIO VEG ETA BILE ŠL. I., n. I III. l«r CAPSULE VEGETABILE za tajne bolezni •takJenrti« t SO novi., i* ateklanič« • cM. s pattje lak* poitata« naprej A L V A T O ▼ Varaždinu (Hrvatsko) tončiču o Naročbe naj ?e pošiljajo ti a glavno skladišče FR. R1EDLA lekarna k „SALVATORJII* Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem. X Odlikovana na Dunaju r se zlato kolajno in \> častno diplomo. v Ofllttofana tovarna za čopiče in ščefte > > > > > Angeli oo VARAŽDIN ( Hrvatsko > \ NAJBOLJ ŠE DOMAĆE ZDRAVILO. J Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje •ooo oo- G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orožje in parkete, stavbinsko in umetno kljnčarstvo. Delalnica za konštrukcijo železa itd. Sprejerua naročbe z» vsakovrstna m zarska dela kakor : leompletna oJoia za rele stavhe in iglošna okna na vreteno, vrata, portale, oj trave za prodajalne in dražega pohištva v vseh slogih. — Podom mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega l-esa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. O Proračuni brezplačno. u m m x --------------,________________Reference prve vrste na razpolago. Z1V1C 1 dr. $*xxxxxxxxxxxxxxx (Selitvftz iV: (oinp.i) W Obuvala! Jakob Kosmerlj Zaloga stroje?, teiniičmii predmetu? in materijala. Pri Pepetu Kraševcu Delavnica. — Inženjerski urad. zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud £ol«>); TRST. - Trgovinska ulica štv 2. - TRST Bo^ta raznovrstnih oblival za gospode, prospe in otroke. Po>tne naročbe se izvrže takoj. Posiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^> na debelo in drobno ter se izvršuje r največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalag;atelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. priv. avstr. Lloyda. pri tnru vojašnice. ===== Prodaja se : MOTORJE na par. na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino. špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VALVE izaklopnicet in druge medene ali bronene predmete. M AGILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta. bombaža r*ITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih mateijalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča po.e.tnikom trgovec z jedilnim blagoIII Raznovrstne železne pluge, mlatilnioe in či- stilnice za žito, slamoreznice. stiskalnice za blUlia Št. 7. r ino, ulje in seno, škropilnice proti perono- Priporoča svojo zalogo jestviu kol nijalij f-p tri, elastične trake, gobe za cepljenje itd. 1 1 . ..... ... . . vsikovrstnega olja, navadnega in naitinejega. Izdelujejo se nacrti za napravo tovarn, vodo- „ ^ . . . . . , . , ., J vodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela ~ *aJfineJ« testenine, |>o jako nizkih ceaah, prevzame. ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na- ročeno blago tudi na deželo na debelo io probno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri uajsoiidnejšein delu iD zmernimi cenanc'. T R S T — ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. atr TRGOVINA ~mQ jestviii iu kolonijalnesa blasra. delikates in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. :mam tudi tilijaiko v »lici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Pri p .ročiiua se p. u. občinstvu in sem »rtjudauejsi Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje TOUflRNfl POHIŠTUfl | IDC ulica Canale 5 n-sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. 0000000000300000 FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST '?ia Mani lii — BARKOVLJE zraven DotopaliSSa*. Izvršuje vsakovrstna in najtineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa. kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo G ust inč ić klesn raki m o juter- oooooooooooooooo ^ccoU I Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino sem uporabljal z iz-vrstoiiu \>pehom pr; inoji eopr»»gi, katera je dolgo Ča-a aervrizna. Prosim Va^, da mi dopošl ete jhj po^ti še šest steklenic zgoraj iaieiKivanega vina. Dr. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija HH)1. Razproda'« se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. IGNACIJ KRONI Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 I pred kavarno „A r m o n i a"). Svoji k svojim ! «Novo pogrebuo pod jetje« ie v narrdriih rokah, zato se toplo prijkoroeamo vsem l^šii ceni v mrstu in v okolici. l9to se nahaja na Jesr«< m tr^u št. 5. na vogalu Dasproti kavarne »Armonia«. Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST ul. Cassa