Let© št. 45 (,.jutro" x xi.5 a)
ponedeljek
uoravnižtvu -juoij&nn. Hnajfljeva ^
—	Telefon St 3122 3123. 3124 5125 3126
Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 to 249* Podružnica Maribor: Grajski tre t
Telefon 2455. Podružnica Celje Koeenova ulica 2
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
»t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubi lanska cesta St 42.
Podružnica Prbovlje: » hiši dr. Baum-?artnf*r1a
PONEDELJSKA IZDAJA
tem t Bf
Uredništvo:
LJubljana Knafljeva ai 5. Teietoo
St 3122. 3123 3124. 3125 to 3126. PonedeljsKa izdaja »Jutra« izr.aja vsa« oonedeijeK zjutraj - ^a-
ro^a Dn«ti(" -n	rv r" >#t1
prejemana Din 5.—, po raznašaJ-cih dostavljena Din 6.— mesečno.
Mariboi .iai?Ki trg iV J. loieion St 2455
Celje, Strossmayerjeva al L Tel 88 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oe tarifu
London, 3. nov. br. (Reuter). Morna-ri ki minister Alexander je da\i objavil po r;vliti, da so se britanske čete izkrcale na grških tleh ter so že posegle v borbo z Italijani. Anglija je trdno odločena izpol-r do kraja Grčiji dano besedo ter podpira njeno berbo tako na kopnem, kakor n : morju in v zraku. Angleška mornarica jr povsod na svojem mestu. Večje število lr! i je poslanih na pomoč Grčiji. Borba pr^ti skupnemu sovražniku utegne biti še {! Iga in težka, toda Anglija ima čas ča-J. i. ker ve. da je končna zmaga na njeni «=• -ni. Pretiran optimizem ni na mestu.
e angleških čet « Grči)!
Po sporočilu angleškega mornariškega ministrstva so se včeraj izkrcale angleške čete na grških tleh ter posegle v boj, v katerem sodeluje tudi angleško letalstvo in angleško vojno brodo vje
Metaxasova linija
.... Anglija pa gradi svoje prepričanje v končno zmago na realnn dejstva, ki so neizpodbitna.
Atene. 3. nov. p. Tukaj se potrjuje vest o prihodu nekega angleškega generala, šefa angleške vojaške delegacije, ki ima stopiti v zvezo z grškimi vojaškimi oblastmi. Anglefki general je j>rispel iz glavnega štaba angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Takoj po svojem prihodu z letalom je prevzel svoje dolžnosti v srrškem generalnem štabu.
vojna poročila
Italijani poročaj©, da njihove čete napredujejo v smeri preti Kalifcakiju — Letalski napa&i na grške luke
Nekje v Italiji, 3. nov. AA. (Štefani). Italijansko vrhovno poveljstvo poroča:
Akcije, ki so se začele v Epiru, se na-cv.ljujejo. Naše napredujoče čete od Bor-l -telina do Ponte Perati, torej proti Kali-b.ikiju so v hrabrem zaletu prešle preko >'evilnih obrambnih ovir in min. Zemljišče ;e bilo prepreženo z najmodernejšimi pre-prekami.
Naše letalstvo je izvedlo številne akcije tor večkrat bombardiralo vojaške objekte na Krtu. Nastale so številne eksplozije, zlasti v bližini novega pristanišča. Prav tako je naše letalstvo bombardiralo pri-5-* anišče v Fatrasu. kjer je bilo opaziti velik požar na postaji in v tovarni, ki leži pole? pešadiiske vojašnice, ki je tudi poškodovana. Nadaljnji napada so bili izvedeni na Lariso, Janino in Solun. V teh akcijah je bilo v borbi s sovražnimi letali verjetno sestreljeno eno sovražno letalo. Na Navarin je bilo izvedenih več bombnih napadov. V Kava ji so bile poškodovane pristaniške naprave. Dve naši letali se nista vrnili.
Nobenih pogajanj za mimo rešitev sgiora z Grlljo
Rim, 3. nov. r. United Prets poroča: V zvezi z vestmi, ki so v tujini razširjene
0	tem, da se vodijo pogajanja za mirno
1	editev italijansko-grškega spora, je bil oi javljen uradni italijanski demanti, ki pravi:
Ni nobenih mirovnih pogajanj niti ]>c-Sfajanj za rešitev italijansko-grškega spora. Ker Grki niso sprejeli pogojev, navedenih v italijanskem ultimatu, je stopil v - Urijo italijanski vojni stroj, ki ima srda j nalogo, da uredi vso zadevo.
Rim 3. nov. br. (SDA). Italijanski poslanik v Atenah Grazi bo, kakor službeno oročajo. še danes zapustil grško prestol-
nico in se z osebjem poslaništva in konzulatov vrnil v Italijo.
Švka zastopa grške, Madžarska pa italijanske interese za časa vojne
Bern, 3. nov. br. (SDA). Uradno poročajo: Grška vlada je naprosila švicarski zvezni svet, naj bi Švica prevzela zastopstvo grških interesov v Italiji. Švicarski zvezni svet je tej prošnji grške vlade ugodil.
Budimpešta, 3. nov. (SDA). Na prošnjo italijanske vlade je Madžarska prevzela zastopstvo italijanskih interesov v Grčiji-
Janina obkoljena?
New York, 3. nov. (CBS.) Po zadnjih poročilih z grško-italijanske frente so italijanske čete prodrle do Janine. Mesto je že od treh strani obkoljeno in vsak čas računajo z njegovo predajo. Grško prebivalstvo naglo zapušča mesto in se seli proti jugu. V severnem predmestju se vodijo ogorčene borbe. Grivi branijo vsako posamezno h'šo in ulico.
Italijani v PMliatesu
Djevdjelija, 3. nov. p. Iz grških virov je bila potrjena vest, da so italijanske čete prodrle v grško okrajno mesto Philiathes tia skrajnem levem krilu grške fronte vzdolž morske obale
Rim, 3. nov. r. Turinska »Stanipa. poroča, da je general Mataxas organiziral tri grške obrambne črte, in to pred Janino, Lerino in Kosturom. Te tri črte predstavljajo stvarno oni obrambni sistem, ki v svojem podaljšku obsega tudi črto od turške meje v vzhodni Trakiji vse do albanske meje v dolžini okrog 1000 km. Ta obrambni sistem, ki je bil zgrajen v zadnjih treh letih, odkar je general Metaxas začel organizirati grško vojsko, predstavlja tako imenovano Metaxasovo linijo. Za te utrdbe in za organizacijo vojske je grška vlada potrošila šest in pol milijarde drahem.
Poostreni varnostni ukrepi
Moskva, 3. nov AA. (DNB) Kakor je Tass izvedel iz Aten, je vsem inozemcem, ki živijo v Atenah, prepovedano prenočevati drugje, kakor pa stanujejo in so prijavljeni policiji. Oddelek za tisk je izdal odllok, da smejo listi izhajati samo na dveh straneh, v četrtek in nedeljo pa na štirih. Do nadaljnjega je prepovedano sprejemanje navadnih pisem in pošiljk, ki pridejo z letalsko pošto. Ta prepoved ne velja za poštne pošiljke v prometu s Turčijo in Anglijo. Prav tako jc prepovedano sprejemanje in oddajanje sifriranih brzojavk. Atenska borza ostane zaprta pet dni. Izdani so bili strogi ukrepi za tiste k: se ne bi pokorili piedpistm o zatemnitvi mesta. Vojaška sodišča so pooblaščena v tcžjfti primerih obsodit' krivce na smrt
©mejjen obseg g.?šMh listov
Atene, 3. nov. br. (At. ag.) V okviru splošne štednje je viada odredila, da smejo grški listi od danes dalje izhajati v omejenem obsegu, in to samo na dveh straneh. Manjši pokrajinski listi bodo prenehali izhajati, pač pa bo vlada izdajala poseben list. ki bo objavljal predvsem poročila s fronte ter navodila prebivalstvu in razne vladne ukrepe.
Tudi komunisti podpirajo Metasasa
Atene. 3. nov. AA (Atenska agencija) Tajnik komunistične stranke v Grčiji Za-harijadis je poslal pismo ministrstvu za varnost, v katerem poleg druecga pravi, da bedo vsi grški delavci podprli v vojni Me-taxasa.
Pisano albanskega poslanika Metaxasu
Atene, 3. nov. br. (Reuter) Bivši albanski poslanik v Atenah Masaru je posla! predsedniku vlade generalu Metaxasu pismo, v katerem mu sporoča, da se stavlja grški vladi na razpolago. Pozdravna borbo in naglasa, da albanski narod jedva čaka. da napoči trenutek ko si bo mogel priboriti resnično svobodo Tudi bivši albanski ministrski predsednik Kota je podal izjavo, da bc albanska nacionalni pokret podpiral borbo Grčije.
Z naše meje
Z meje ob Prespanskem jezeru, 3. nov. p Danes je žc sedmi dan, odkar se vodijo ogorčeni boji med grškimi in italijanskimi četami na planini Bigli. Grški vojaki se odločno upirajo. Predzadnjo noč je grška pa-trola preplula v čolnih Prespansko jezero ter vdrla v ailbansko vas Puščec. Danes je pričelo ponovno deževati, zaradi česar so boji nekoliko oslabeli. Evzoni so ponekod prešli v napad. Davi je bila gora Bigla v
Tudi Bolgarija ostane nevtralna
Sofija, 3. nov. p. Odgovarjajoč na pripombe turških listov h govoru predsednika turške republike I sme ta Inenlja v turški narodni skupščini, iazpravijajo bolgarski listi obširno o stališču Bolgarije glede na grško-italijanski spopad ter poudarjajo. da bolgarski narod ne bo ničesar storil, kar bi moglo dati Turčiji povod za vmešavanje v italijanrko-grški spor. Zadržanje Bolgarije je. obeleženo z njeno nevtralnostjo in stališčem opazovalca. To seveda ne pomeni, da Bolgarija nima drugih interesov, ali njena morala ne dopušča da bi otež.kočala peložaj svojih sosedov. Bolgarija zastopa še nadalje i mnenje, da bi bilo treba nastale spore rešiti po diplomatskem p"tu. Listi nava-' jajo tudi kot primer Jugoslavijo, ki je ra-i zumela in pravilno ocenila nevtralno za-: držanje Bolgarije.
listi o naši nevtralnosti
Rim, 3. nov. o. Vsi današnji listi objavljajo izjavo jugoslovenske vlade, ki precizira zadržanje Jugoslavije glede na itali-jansko-grški spopad. V komentarju o tej izjavi poudarja agencija Štefani, da je bila dejansko jugoslovenska nevtralnost že prej očitna in da predstavlja ohranitev miru na Balkanu, za katero se jugoslovenska vlada močno prizadeva, skupno stremljenje osnih sil. Turinska »Stampa« objavlja članek svojega glavnega urednika Signoret-tija. ki poudarja, da v nevtralnem zadrža-
Mednarodna nogometna tekma
Jugoslavija: Nemčija 1: o
Slovenska mladinska nogometna reprezentanca je zmagala nad hrvatsko 3:2 (Z : 0)
Podrobnosti glej na 7. strani!

0f* fb
e
V
Rim, 3. nov. o. Italijanski listi poročajo, da je v Trakiji izbruhnil, upor Makedoncev. Prav tako poročajo, da je v atenski javnosti nastalo ogorčenje, ker je izostala pomoč Anjlije in ker so se pogajanja med Anglijo in Turčijo končala z neuspehom.
Grško uradno pore čilo javlja, da so grške čete povsod vzdržale naval sovražnika in na enem mestu vdrle na albansko ozemlje
Atene, 3. nov. (SDA). Po poročilu grškega vrhovnega poveljstva so grške čete očuvsle svoje postojanke na vseh odsekih kljub hudim napadom sovražnika. V borbah danes dopoldne so bila nad grškim ■izernJjem sestreljena tri italijanska letala. Italijani so tudi danes bombardirali številne grške kraje, zlasti Solun, Korint in Xrf. Povzročili pa so le malo škode. Po uradnih podatkih je bilo pri včerajšnjih letalskih napadih 90 mrtvih in 209 ranjenih.
London, 3. dov. s. (Reuter.) Po mnenju angleških vojaških krogov je na podlagi zadnjih informacij mogoče sklepati, da pripravljajo Italijani v Gičiji glavni napad v zapadnem sektorju bojišča v Epiru. Na srednjem delu fronte, kjer so se Grki zadnje dni nekoliko umaknili, je grška vojska sedaj dobila ojačenja in je zopet osvojila nekaj izgubljenih postojank. Grške čete drž; tu glavne grebene Pindskega gorovja.
Mobilizacija v Grčiji se izvaja gladko. Dosedaj je pod orožjem okrog 400.000 mož. Iz zaledja odhajajo na fronto neprestano novi oddelki, ki jih prevažajo z vsemi razpoložljivimi prevonzimi sredstvi.
London, 3. nov. br. Reuter poroča iz Aten: Grška vojska je zavrnila italijansko ofenzivo v odseku Florine ter je prešla v protinapad, ki se je končal s tem, da so grške čete prodrle pet kilometrov daleč na albansko ozemlje in zavzele strategično zelo ugodne postojanke. Ta izreden uspeh je bil dosežen v borbi na nož. Grške čete so pri tem ujele 9 italijanskih oficirjev in 153 vojakov. Na vseh odsekih fronte se živahno udejstvuje tudi letalstvo. Italijani so ponovno napadli Solun, ki je bil zopet šestkrat bombardiran. Prav tako so italijanska letala bombardirala Krf, Janino in Javorino. Pet italijanskih letal je bilo sestreljenih. Petnajst italijanskih pilotov, ki so se rešili s padali, je bilo ujetjih.
Ogorčene borbe na noz
Atene, 3. nov. -br. (UP). Zadnje vesti o borbah na italijansko-grški fronti javljajo, da se vodijo zelo ogorčene borbe na nož moža proti možu. Najhujše so borbe v gorati pokrajini severno od industrijskega mesta Janine. Od tod pa vse do reke Kalamas se razvija najhujša bitka. Tu so začele italijanske čete svoj doslej največji napad. V borbi sta najmanj dve italijanski diviziji. Grško pešadijo uspešno podpirajo oddelki britanskih bombnikov, ki bombardirajo italijanske postojanke ter s strojnicami obstreljujejo italijanske kolone.
Na ostalih odsekih fronte vlada relativno zatišje in se vodijo samo manjše praske izvidnic in prednjih straž. Italijansko vrhovno poveljstvo je zastavilo vse svoje sile, da zagotovi prediranje italijanskih čet ob obali, upoštevajoč pri tem očividno klimatske prilike.
n i Tri tone bomb na Korčo
Atene, 3. nov. s. (Tass) United Press javlja, da so včeraj tri grška .letala bombardirala razne objekte v Korči v Albaniji, med drugim tudi dve letajišči. Grška letala so vrgla tri tone bomb.
žrtve bombardiranj a
Atene, 3. nov. A A. Po vesteh atenske agencije so italijanski bombniki bombardirali i Krf, Pa tras. Janino in Piios. Ob tej priliki je bik) več mrtvih rn ranjenih. Pri bombardiranju Kavaje na Kreti je bilo ubitih 6 oseb. 20 pa ranjenih. Bombardiran je bil tudi Korint in je bila ubita ena oseba, več pa ranjenih. Manjkajo podrobnosti o bombardiranju Kastorije in Pede. Sovražna letala so bombardirala tudi Pi-rej, toda po poročilih atenske agencij« bombe niso zadele nobenega voja^Skega objekta. Tri osebe so bile ranjene.
megli. Ob naši meji sc še vedno čujc silno topovsko streljanje
Ohrid, 3. nov. p Med grškimi in italijanskimi četami se že nekaj dni razvijajo ogorčeni boji. Če se bo Italijanom posrečilo prebiti tukaj fronto, jim bo omogočen pohod preko razmeroma ravnega ozemlja. Italijani imajo zelo dobre zaledje proti Podgradcu, kamor pošiljajo sveže rezerve. Grki sc bore hrabro. teren sam pa je ugoden zanje V teh goratih krajih ne pridejo v poštev motorizirane čete. tanki, ali oklopni avtomobili in se more udejstvova-ti le pehota V okolici Sv. Nauma se more opazovati velika aktivnost italijanskega letalstva, ki bombardira grške postojanke.
lalio vreme na zapadli
Po nemških in angleških poročilih zaradi neugodnega vremena na za padu ni bilo večjih akcij
nju Jugoslavije ni bilo nikdar in tudi ne v prvih trenutkih vojne najmanjšega kole-banja. V Londonu izmišljene vesti je jugoslovenska vlada s svojo izjavo odločno de-mantirala. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so jasni in precizirani. Italija nima niti najmanjšega namena, da bi kalila red na Balkanu in če bi Grčija izvajala pošteno obveznosti stroge nevtralnosti, ne bi prišlo do vojne na grško-albanski meji. V interesu osnih sil je zagotovitev miru ter plodnega dela podunavskih in balkanskih narodov. Jugoslovenski vodilni državniki so pokazali svojo daljnovidnost, ker vodijo v celoti račun o novi evropski stvarnosti ter prilagodujejo svojo politiko v skladu z neogibno potrebno okrepitvijo dobrih odnosov z Italijo ln Nemčijo.
Berlin, 3. nov. br. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Kljub neugodnim vremenskim prilikam in kljub temu, da. so bili zlasti ponočni poleti izredno oteženi zaradi viharjev, neurja in poledenja, je nemško letalstvo 2. novembra in v noči na 3. november nadaljevalo svoje maščevalne polete na London. Bombardirali smo zlasti ustanove za preskrbo. Na več letališčih smo bombardirali hangarje in stanovanjske objekte. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni na luke in industrijska podjetja. Oboroževalna tovarna v Castle-Bronvvichu je bila večkrat zadeta. Ob južnovzhodni angleški obali je nemško letalo potopilo 6000tonski angleški tovorni pernik.
Sovražnik je le v posameznih poletih poskušal približati se severnofrancoski obali, a je bil od našega protiletalskega topništva zavrnjen. Dve sovražni letli sta bili pri tem sestreljeni. Dve nadaljnji letali je izgubil sovražnik v zračnih bitkah nad Londonom. Tu in v nočnih poletih, ki so bili izvršeni v posebnih težavnih vremenskih prilikah, smo izgubili sedem lastnih letal.
Tristoti napad na London
Berlin, 3. nov. br. (DNB.) Včeraj je i»il izvršen 300. napad na London. Nemško letalstvo je proslavilo ta jubilej s poostrenimi napadi na vojne cilje ▼ Londonu in njegovi okolici.
Angleški letalci so irnefi počitek
London, 3. nov. AA. (Reuter) Izvedelo se je, da preteklo noč angleški bombniki zaradi slabega vremena niso izvršili nobene naloge.
Ponoči samo manjši letalski napadi
London, 3. nov. br. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča, da so bili v pretekli noči izvedeni na Anglijo letalski napadi, ki pa so bili po obsegu mnogo manjši kakor prejšnje noči. Ob zori je priletelo nekaj posameznih letal nad vzhodno Anglijo, ki pa niso metala bomb. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Včeraj podnevi so poskušale večje skupine nemških latal dva-lerat prodreti do Londona, a so bila zavrnjene. Pri tem Je bilo devet nemških letal sestreljenih, Angleži so izgubili le eno letalo.
Dve pomožni ladji potopljeni
London, 3. nov. AA. (Reuter.) Admira-liteta poroča, da sta se dve pomožni ladji, »Nikoril« in »Lord Inceop«, potopili, ker sta zavozili na mine. Sorodniki mornarjev, ki so ob tej priliki prišli ob življenje, so obveščeni.
Pred razpravo v angleškem parlamentu
London, 3. nov. AA. (Reuter.) Politični urednik agencije Reuter piše: Na prihodnji seji spodnjega doma angleškega parlamenta bo ministrski predsednik dal pomembno izjavo, v kateri bo razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi italijanskega napada na Grčijo in bo morda lahko sporočil tudi podatke o pomoči, ki jo mora Anglija nuditi Grčiji. Dotaknil se bo tudi razgovorov med Hitlerjem in Petainom in bo verjetno govoril tudi o vlogi, ki jo je imelo angleško letalstvo ja Nemčijo in Italijo. Po izjavi Churchilla bo debata, ki se je bodo udeležili vsi predstavniki strank.
Pomanjkanje gasilcev v Angliji
Berlin, 3. nov- br. (DNB.) Angleški radio je objavil poziv vojnim obveznikom v starosti do 30 let, naj se javijo kot prostovoljci v gasilske edtinice. Kdor se prostovoljno prijavi, bo oproščen vojaške službe. Iz tega se vkh da povzročajo nemški bombni naipadi na London in druga mesta mnogo večjo škodo, kakor pa jo prisaiavajo angleška poročila.
Poskus invazije na Grenlandu
L.°wH>n, 3- nov. s. (Renter.) »Daily Ex-presm poroča, da se je na Grenlandu poskusila izkrcati oborožena nemška meteorološka ekspedicija, ki je štela 50 članov. Ko pa so člani ekspedicije že dospeli do večnega ledu Ob Grenlandu in se izkrcali, ji!h 'je prestregTa norveška patrolna ladja »Fritjof Nam sen« in jih vse polovila.. Ugotovljeno je bilo, da je nemška ekspedicija doerpela do Grenlanda iz Norveške. Imela je očividno namen, da bodisi zasede že obstoječe norveške meteorološke postaje na GrenJemtiu, ali pa da ustanovi nove. Meteorološka poročila z Grenlanda bi bila velikega pomena za nemško letalstvo.
Volilna borba v Ameriki na višku
New YorK 3. n0v. br. (SDA.) Volilna borba v Zedinjenih državah je dosegla vrhunec. Danes so bili zadnji veliki volilni shodi- Roosevelt je zaključil svojo volilno turnejo danes v Clevelandu. Kakor v prejšnjih svojih govorih je tudi tu naglasil, da kandidira v tretje samo zaradi sedanjega mednarodnega položaja. Njegova odkrita želja je_ da ostanejo Zedinjene države izven vojne in da prepreči, da bi ae v Ameriki uveljavili tuji politični nazori in metode. V istem smislu je govoril tudi Willkie. Oba kandidata zagotavljata Angliji še večjo podporo.
Washington, 3. nov. A A. (DNB) Wa-shingtonski radio javlja, da je tisoč židovskih organizacij v Zedinjenih državah v nedeljo po volitvah skllenilo izročiti Roo-seveltu imitacijo zlate knjige židovskega nacionalnega fonda v Jeruzalemu. Židje so prepričani, da bo Roosevelt zmagal.
Švicarske ladje blokirane v Genovi
Bern, 3. nov. br. (CBS.) Kakor znano, je imela Švica trgovinsko brodovje, ki si ga je najela od tujih držav in s katerim se je oskrbovala z vsemi potrebščinami iz Amerike in drugih dežel, švicarske ladje, ki jih je 17, so imele svoje oporišče v Genovi. Plule so pod grško zastavo. Ob začetku vojne je bilo nekaj izmed njih blokiranih. Sedaj, ko je izbruhnila vojna z Grčijo, so Italijani blokirali še ostale ladje, ker so bile registrirane v Grčiji. Nekaj ladij je v angleških, večina v italijanskih lukah. švicarska vlada se je pričela sedaj tako z angleško kakor z italijansko vlado pogajati, da bi ladje izpustili iz luk, da bi mogle še nadalje oskrbovati Švico z raznimi surovinami in drugimi potrebščinami.
Umik Japoncev iz južne Kitajske
Cungking, 3- nov. s. (Ass. Press.) Po kitajskih informacijah so japonske čete sedaj skoro popolnoma izpraznile južno-kitajsko provinco Kvangsi. Japonska letala so bombardirala mesto Naning< zlasti so skušaila zadeti vodovod in električno centralo, kar pa. se jim ni posrečilo. V kitajskih krogih smatrajo za drugi važen dogodek, ki se je zgodil poslednji teden, neuspeh japonske ofenzive vzhodno od Cekjanga. kier je sovražnik pretrpel hude izgube po neuspelem pritisku prati Sbao Shingu.
Vojna v vzhodni Afriki
Ponovni letalski napadi na Malto — Letalska bitka nad morjem — Spopadi s sudassskimi oddelki
Nekje v Italiji, 3. nov. AA. (Štefani). O operacijah v Vzhodni Afriki poroča italijansko vrhovno poveljstvo:
Vzhodna Afrika: Naše letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Perimu in letališče v Irosenu. Ob tem napadu je bilo na tleh uničenih več sovražnih letal tipa ?Uwelsi«. Med izvidniškim poletom nad Snseib el Girbo je neko naše letalo sestrelilo sovražno letalo in težko poškodovalo drugo sovražno letalo.
Severozahodno od Kasale so sudanski oddelki. ki so jih ščitili oklepni avtomobili, napadli naše patrole. Bili pa so odbiti. Dve naši podmornici se nista vrnili.
V teku dopoldneva so štiri formacije naših bombnikov, ki so jih spremljala lovska letala, izvršile napad na Malto in težko poškodovale pristaniške naprave v La Valetti kakor tudi naprave in skladišča na letališču Mikabi. Močno protiletalsko streljanje ni moglo preprečiti poleta naših lotal. Med hudo borbo, ki se je kmalu nato začela v zraku, je bilo sestreljeno eno sovražno letalo, ki je v plamenu strmoglavilo v morje. Eno naše letalo se ni vrnilo. Ko so se naše eskadrile vračale, je našo formacijo napadla skupina štirih sovražnih lotal. Toda Angleži so se morali zaradi
močnega odpora umakniti. Nad egiptsko obalo so naša letala odkrila veliko formacijo angleških ladij. Naša letala so z zračnim torpedom zadela eno angleško trgovsko ladjo.
Napad na Malto
London, 3. nov. (Reuter). Po uradnem poročilu so včeraj italijanska letala preletela Malto in metala bombe. Bombe so povzročile le neznatno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Angleški lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili dve italijanski letali.
General Smuts
pri južnoafriških četah
Nairobi, 3. nov. AA. (Reuter.) Predsednik
vlade južnoafriške unije general Smuts je na vzhodnoafriški fronti. Južnoafriške čete so mu priredile živahne manifestacije in je imel večkrat na raznih sektorjih govore, v katerih je izrazil vero v končno zmago. Obračajoč se na voiake, je poudaril, da ima država v nje popolno zaupanje. Ko je general Smuts končal z inšpekcijo na fronti pri Keniji, se je z letalom vrnil v prestolnico.
BeUin, 3. nov. AA. (DNB.) Nemški vojni strokovnjak general Gleise-Horste-na-u razlaga v svojemi tedenskem poročilu potek vojnih degookov v preteklem tednu. Med drugim piše:
Ojačenje letalskih napadov v preteklem tclnu je dokaz, da se boj proti Angliji ii.idaljuie z nezmanjšano ostrino. Nemška vojska deloma tok in moč napadov, določa obseg in kraj vojnih operacij- V.se to se je jasno izkazalo v preteklem tednu, ko sovražniku ni bil dan niti trenotek počitka. Propadle so vse angleške nade, da bo jesen njihov dober zaveznik. Prav tako je propadel stari recept angleške diplomacije ki je hote^, da bi se drugi borili za Anglijo. Postojanke na drugi strani so oslabljene. Niti angleški balonski zaporni sistem ni mcgel preprečiti našim letalom, da ne bi prišla na cilj. V teh izredno ugronih okclnostih je naše letalstvo ruši o voja?ke naprave, tovarne orožja in v.=e tisto, kar je v zvezi z angleško obrambo. kakor se to vidi iz podrobnih dnevnih p .roiil. Prostor nemškega letalstva je zajel tudi ta tecien vse dele otočja od severno škotske obale do Londona kot glavnega cil,a nemških napadov. Nemško letal-sivo zadeva istočasno središča za oboroževanje in oskrbo države- Kombinirani napadi na pristanišča m industrijska središča so dosegli ogromne uspehe. Angleži s > že prisiljeni rabiti zahodna pristani-š a. Pri uničevanju sovražnega brodovja smo v cktobru dosegli rekordne številke. Največji uspeh v tem tednu je bil ta, da j.- bil potopljen veliki angleški prevezni p-irnik 7=Empress ob Britain« (42.000 ton)-Prav tako važni so bili uspehi, doseženi z bombardiranjem angleških konvojev v Afantiku. Udejstvovanje vojnega brodovja je tudi zelo uspešno v boju proti sovražnim letalskim silam.
Aftgleška
London, 3. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo danes nekaj statističnih podatkov o letalskih bitkah nad Anglijo v zadnjih treh mesecih. V 12 tednih od 8. avgusta dalje je bilo sestreljenih nad Anglijo 2.443 nemških letal, bombnikov in lovcev. Pri tem so izgubili Nemci po angleških cenitvah 6000 letalcev, ki so bili bodisi ujeti ali pa so padli v bojih. Angleško lovsko letalstvo je izgubilo samo 353 pilotov.
Po podatkih letalskega ministrstva je bil doslej največji letalski napad na Anglijo izveden 15. avgusta, ko je bilo v akciji okoli tisoč nemških bombnikov in lovcev. Tega dne so Nemci izgubili 180 letaL Od tedaj dalje nemški strmoglavci, tipa Junkers v dnevnih napadih na Anglijo niso več sodelovali. Rekordno število nemških letal je bilo sestreljeno 15. septembra, namreč 185 letal. Zadnji večji napad podnevi so izvedla nemška bombna letala na Anglijo 27. septembra. Tedaj je bila peskušena nova taktika na ta način, da je nemške bombnike spremljalo štirikratno število lovcev. Nemci pa so vendarle tega dne izgubili 133 letal, med njimi 91 lovskih. Odtlej nemških bombnikov nad Anglijo podnevi skoro ni več opaziti Za dnevne napade se sedaj poslužujejo Nemci skoro izključno lovskih letal, tipa Messerschmitt 109. ki pa nosijo samo zelo majhno število bomb.
Posledice vojne v Švici
Bern, 3. nov. A A. (Štefani ) V Švici se pripravlja izvedba racioniranja. Med drugim so sedaj v Švici prepovedali prodajati posamezne vrste blaga kakor volneno tkanino, bombažne tkanine, milo in čevlje. Pri drugih potrebščinah se je opazilo dviganje cen.
Sestane
omatov
a lovu v črnem lesu
Posvet Ribbentropa, Ciana In Papena o razvoju položaja v Jugovzhodni Evropi
Berlin, 3. nov. r. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, so se sestali ita-];;anski zunanji minister grof Ciano, nemški zunanji minister von Ribbentrop nemški poslanik v Ankari von Papen in še drugi visoki funkcionarji nemškega zunanjega ministrstva v mestu šumavi v češkem lesu, kjer so se udeležili večjega lova-
Berlinski politični krogi sodijo, da so se na. tem sestanku razgovarjali v prvi vrsti o Turčiji in o ita'ijansko-grški vojni. Vse kaže, cla je Rim ob tej priliki dosegel velik diplomatski uspeh. Papen ni prišel v Nemčijo, da. bi poročal o razvoju mednarodnega političnega položaja na Balkanu
in posebej v Turčiji, marveč predvsem po navodila za svojo nadaljnjo akcijo in po predloge, ki jih bo stavil turški vladi ln ki bodo baje pomenili pomemben prispevek za ureditev vseh sedanjih perečih vprašanj v tem delu Evrope.
Berlin, 3. nov. p Sestanku nemških in italijanskih državnikov v Češkem lesu pripisujejo poseben pomen. Merijo da je Papen imel pri tej priliki važno vlogo posredovalca v grško-italijarskem sporu in da je prinesel zunanjemu mmistiu Cianu važne informacije ne samo r stališču Turčije, temveč tudi o svoiih dosedanrh intervencijah.
Omejitev konzuma v Humuniji
Obenem z racioniranjem živil so odrejene tudi najnižje mezde in najvišje plače — Oddaja zlata in tujih valut
Bukarešta, 3. nov. (UP). Rumunska vlada je izdala stroge ukrepe za štednjo v potrošnji sladkorja, masti, olja, mila, blaga za obleke in usnja. Razen tega so bile odrejene tudi razne finančne omejitve. Odlok vlade predvideva, koliko sme od posameznih vrst blaga posameznik kupiti odnosno prodati. Posestniki tujih valut in zlata morajo takoj prijaviti narodni banki in ji staviti na razpolago vse zlato in tuje valute. Tudi tuj zlati denar se ne sme več imeti doma ali v kakem bančnem tre-zorju. Obenem so bile določene minimalne mezde za delavstvo, a prav tako so maksimirane plače uradnikov. Najvišja plača sme znašati 20.000 lejev mesečno. Oni, ki imajo večje plače, morajo višek staviti na razpolago Železni gardi v korist legionarskega pokreta. Mesečno bodo v Rumuniji dobivali na osebo pol kg sladkorja, dva kg pralnega mila. štiri kg masti ali olja, odnosno masla in nadomest kov in štiri kg fižola, leče ali soje. Posameznik sme kupiti na leto le po eno obleko. Zasebniki ne smejo imeti na zalogi usnjatih polfabrikatov (gornjih delov čevljev in podobno). Vsi oni. ki imajo večje rezerve, kakor ie predvideno z uredbo vlade, morajo te svoje zaloge likvidirati v
roku enega meseca s tem, da stavijo višek na razpolago državnim oblastem.
Antonescu povabljen tudi v Berlin
Bukurešta, 3. nov. br. (SDA). Na pova,-bilo italijanske vlade bo vodja države general Antonescu prihodnje dni odpotoval na uradni obisk v Rim. Med tem je prispelo tudi povabilo nemške vlade, ki je pozvala generala Antonesca, naj po Rimu obišče tudi Berlin.
Petainov odgovor Rooseveltu
New York, 3. nov. AA. (DNB). »Associated Press« javlja iz Washingtona. Maršal Petain je v soboto odgovoril na vprašanje predsednika Roosevelta glede francoskih posestev v srednji Ameriki. To vprašanje mu je Roosevelt poslal pred nekaj dnevi. Odgovor je Petain izročil francoskemu poslaniku v VVashingtonu, z naročilom, da ga izroči v Beli hiši. O vsebini odgovora ni nič znanega.
Omejitev gibanja tujcev v Franciji
Vichy, 3. nov. AA. (Havas.) Po predpisih o gibanju tujcev, ki imajo dovoljenje za bivanje v Franciji, se morejo gibati po tej splošni uredbi tam, kjer stanujejo in po okolidkih občinah. Izven te cone ae tujci ne morejo gibati, razen če nimajo za to dovoljenja ali legitimacije, ki jo izdaja za tujce prometna policija.
Maksimiranje cen
VIchy, 3. nov. A A. (Havas.) Vlada je določila maksimalne cene za mesne proizvode in krompir.
Seja španske vlade
Madrid, 3. nov. br. (DNB.) Snoči je bila pozno v noč trajajoča seja španske vlade pod predsedstvom generala Franca-Na seji so proučili načrt novega zakona o upravni razdelitvi države. Imenovanih je bilo tudi nekaj novih državnih svetnikov. Zunanji minister Suner je podal poročilo o mednarodnem položaju. Sklenjena je bila tudi ustanovitev tako zvanega hispan-skega svčta, ki naj goji španski duh na vseh področiih šoan^k^Ta udelstvovn^a.
Berlinski turški poslanik o odnošajih z Nemčijo
Berlin, 3. nov. br. (DNB.) Na turški državni praznik je bil na turškem poslaništvu velik sprejem- Pri tej priliki je imel turški poslanik na svoje rojake nagovor, v katerem je med drugim izjavil, da Turki že drugič proslavljajo svoj narodni praznik v Nemčiji, ki je v vojni. Turčija ima do Nemčije prijateljske od-nošaje ln si želi še nadaljnje prijateljsko zbližanje. Turškim dijakom, ki študirajo v Nemčiji je položil na srce, naj si pridobe ne samo strokovno znanje, marveč naj se nauče tudi nemške točnosti, delavnosti in skrbnosti. Zato naj se priuče nemškemu načinu življenja in naj se zlasti udejstvujejo v nemškem športu.
Kuhinja kneginje Olge
Beograd, 3. nov. p. V prisotnosti Nj. Vis. kneginje Olge, ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča ter župana Jevrema Tomiča so danes v Beogradu položili temeljni kamen za novo javno kuhinjo zimske pomoči, ki se bo imenovala po kneginji Olgi.
Zborovanje nosilcev reda Belega orla
Beograd, 3. nov. p. V oficirskem domu je bila danes letna skupščina Udruženja nosilcev reda Belega orla z meči. Zboro-valci so poslali brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. in vojnemu ministru generalu Nediču. Več govornikov je izrazilo željo, da bi se nosilcem reda Belega orla priznale enake ugodnosti, kakor jih uživajo nosilci Karadjordjeve zvezde. Udruženje bo izdalo spomenico, v kateri bodo opisana vsa junaška deia nosilcev reda Belega orla v minulih vojnah.
Seja društva za ceste
Beograd, 3. nov. p. V prisotnosti ministra za gradbe Danila Vuloviča je bila danes v dvorani tehnične fakultete plenarna seja upravnega odbora jugoslovenskega društva za ceste. Vodil jo je minister v pokoju Svetislav Milosavljevič, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo graditve modernih cest. Nato so bili podani razni referati o stanju naših cest ter je bila v zvezi s tem izdelana posebna resolucija, ki bo predložena pristojnim oblastem.
Vpoklici v Turčiji
Carigrad, 3. nov br. (Reuter) Turška vlada je odredila vpoklic vseh onih vojnih obveznikov v starosti od 21 do 40. leta, ki dosiiej še niso odslužili svojega kadrovskega roka.
Zemanska vremenska napoved: Pretežno oblačno z nekaj dežja v »severozahodnih krajih. Delno oblačno v ostalih predelih. Temperatura se bo podnevi le malo dvignila.
Fotoamaterski praznik v Hrastniku
Hrastnik, novembra.
V Zasavju je bilo za fotoamatersko gibanje že od nekdaj precej zanimanja. V dokaz naj omenjamo, da so si sosedni Litijani ustanovili prvo fotoamatersko organizacijo med nami in so že pred desetletjem, ko drugod še ni bilo takega zanimanja za umetnine izpod leče, priredili tudi prvo razstavo fotografij v naši dolini. Zdaj pa se bliža poseben praznik spet za spodnji konec našega Zasavja in se pripravljajo člani Fotokluba »Hrastnika«, da odpro lasten fotoamaterski dom. Naši fotoamaterji bodo kronali s tem dejanjem uspehe svojega dolgoletnega dela. Fotoamaterski praznik bo obenem praznik naše kulture, saj bomo proslavili spomin prvega slovenskega fotografa in bomo na-zvali naš dom »Puharjev dom*. Kakor kažejo prijave, se bodo ob otvoritvi Pu-harjevega doma zbrali v naši črni dolini fotoamaterji od blizu in daleč.
Ob tej priliki bo tudi odprta posebna razstava in so priprave zanjo že zaključene. Sodelovali bodo številni naši fotoamaterji in poklicni fotografi. Za tekmovalce so določene originalne nagrade in hoče z njimi nagraditi Fotoklub »Hrastnik« svoje prijatelje in znance.
Kot zanimivost navajamo, da Je Fotoklub »Hrastnik« ustanovil za to priliko dragoceno Puharjevo spominsko prehodno darilo, ki se bo prvič podelilo zdaj v Hrastniku in ki preide v končno last tiste članice Zveze slovenskih fotoamaterskih društev, ki si ga pribori trikrat zaporedno. Tako prehodno darilo se uvaja prvič v naše fotoamatersko življenje.
Sestanek fotoamaterjev ob priliki otvoritve Puharjevega doma 10. t. m. naj nudi pobudo za še povečano delo naših fotoamaterjev. Fotoklubu »Hrastniku« in klu-bovim neumornim članom pa gre toplo priznanje za njihov napredek.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
Velika svečanost v Nišu
Predsednik vlade o pomenu jadralnega letalstva
Niš, 3. nov. a. Niš je danes proslavil veliko in lepo nacionalno svečanost. Na trgu kralja Milana je bilo krščenih osem jadralnih letal. Vse mesto je bilo svečano okrašeno. K svečanosti se je zbrala ogromna množica ljudi. Nj. Vel. kralja je zastopal letalski podpolkovnik Pire, navzoči pa so bili tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, minister Pantič, ban Krasoje-vič, komandant armije general Cukavac in drugi predstavniki. Svečanost je začela ob 10. dopoldne s služIjo božjo, po kateri so krstili letala. Prvo jadralno letalo je krstil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ln mu dal ime »Cegar«, drugo general Popa dič na Ime »Orao«, Itd.
Po govorih episkopa Jovana in predsednika niškega aerokluba generala Jevtiča je spregovoril predsednik vlade g. Cvetkovič, ki je med drgim izvajal:
»Tu v Nišu, blizu Cegra, kjer je z legendarnim junaštvom Sindjelič pokazal, kako se čuva domovina, Imamo v dneh svetovnega pomena to veliko jadralsko manifestacijo. Letalstvo igra danes pri vseh narodih veliko vlogo. Za kulturni razvoj naroda ima letalstvo velik pomen, še večji pomen pa ima za narodno obrambo. Iz nedavnih dogodkov ste videli, da je zavladal nad nebom in si zagotovil premoč tisti narod, ki si je pripravil letalstvo. Zapomnite si, da ni dobrega letalca pilota brez dobrega jadralnega letalca. V jadralni šoli se vzgajajo najboljši piloti. Vi. ki se usposabljate, da vodite majhna jadralna letala, boste postali najboljši piloti, ko boste prišli k velikim aparatom in težkim strojem.
V današnjih težkih časih naj naša mladina pusti vse druge zahteve po zabavi in naj ne hodi za raznimi destruktivnimi ide-
jami, ampak naj se pripravlja, da požrtvovalno služI domovini. Če boste tako delali, boste vredni tistih, ki so padli pri ustvarjanju te velike in lepe domovine, svobodne
in neodvisne. Mla-dina, služi našemu nebu in vpisuj se med jadralne letalce! Močna, zdrava mladina, prepojena z nacionalnim duhom, to je edino jamstvo za bodočnost našega naroda. Duhovna mobilizacija vseh nacionalnih sil za dobro in rešitev domovine, to je v teh časih vodilna ideja vsakega človeka, zlasti pa vas, mladi jadralci!«
Poplave na jugu
Sarajevo, 3. nov. p. Od včeraj v Bosni in Hercegovini zopet močno dežuje. Reke so se razlile ter so ponekod porušile ceste. Poplave ovirajo močno tudi železniški promet. Na progi Tuzla—Doboj, kjer je voda poškodovala progo, je skočil s tira vagon tovornega vlaka. Na progi Sarajevo- -Više-grad pa je skočil s tira cel tovorni vlak, pri čemer je bila proga poškodovana v dolžini 90 m.
Karlova«, 3. nov. o. V pretekli noči sta pričeli reki Kolpa in Korana naglo naraščati. Kolpa je narasla za 7.30 m nad normalo. Tako visoko je narasla samo lani v binkoštih. Ponekod je prestopila bregove ter poplavila ogromne površine. Na nekaterih krajih je prodrla celo v periferijske dele Karlovca. Tudi Korana je narasla za 5 m nad normalo ter je poplavila veliko področje, zlasti med Turnom in Mekušnio. Dolnja Mekušnja je deloma pod vodo. škoda, ki so jo povzročile poplave, je ogromna.
Na sledi za neznano utopljenko
Neznanka je bržkone neka mlada Ljubljančanka
Kresnice. 3. novembra Poročali smo že. da je opazil železniški delavec Ivan Zupančič s Hotiča pri Kresnicah v vodi truplo neznane utopljenke, ko se je peljal s svojim čolnom preko Save domov v Hotič. Truplo je zanesel savski tok prav tedaj blizu obrežja. O najdbi je Zupančič obvestil komandirja tukajšnje ©rožniške postaje g. Škrjanca. Orožniki in domačini so poskušali potegniti truplo k bregu, pa ga je visoka Sava spet potegnila od obrežja v tok in ga odnesla dalje proti Zidanemu mostu O truplu neznane utopljenke je poročalo tudi »Jutro«. Zdaj so se prijavili na ljubljanski policiji starši že teden dni pogrešane mladenke J. Z. iz Ljubljane. Opis. ki so ga podali, je moč-
no podoben opisu, ki ga je podali tukajšnjim orožnikom železničar Zupančič. Res je bilo truplo skoro čisto v vodi, vendar so ga valovi od časa do časa tako zasukal:, da si je Zupančič med tem ogledal utopljenko podrobneje m si zapomnil nekatere posebnosti.
Kljub vsem naporom orožniških postaj, doslej še ni bilo mogoče najti pogrešam truplo. Vzrok je pač v narasli Savi, ki je zataknila truplo kje v vrbine Verjetno je, da ga ne bodo naštli prej kakor takrat, ko bo Sava spet upadla O pogrešanem dekletu so obveščeni tudi prebivalci v Renkah in v drugih te^neh kjer Sava navadno meče utopljence na bres.
škofjeloški svedrovci za zapahi
Vlom v Erjavčevo stanovanje po štirih tednih pojasnjen
Škofja Loka, 3. novembra
Ob koncu septembra je bila izvršena v izredno nenavadnih okoliščinah predrzna vlomna tatvina na Poljanski cesti v Skofji Loki. Medtem ko so vozili iz Leonišča z reševalnim avtom domov umirajočega posestnika in gostilničarja l;ranca Kovača, ki so ga potem še isto noč položili na mrtva ški oder, so neznani svedrovci vlomili v njegove stanovanjske in trgovinske prostore ter odnesli Kovačevemu zetu železniškemu uradniku Leopoldu Erjavcu raznovrstnega blaga in denarja v skupni vrednosti za okrog 40 000 din. Erjavec se je bil prav tiste dni selil iz Kapucinskega predmestja v dom svoiega tasta.
Na vseh straneh so se od tedaj vršile poizvedbe, a zaman. Kakor bi se bili storilci vdrli v zemljo, je za njimi izginila vsaka sled. Že je kazalo, da «0 osta! vlom nepojasnjen, toda škofjeloški oiožniki so vlom naposled do kraja razčistili. Drugega za drugim so pc/zaprli vloti.dce. ki so se veselili plena le dobre štiri tedne.
Sijajno so se izkazal: prstni odtisi. Istega dne, ko je bil vlom izvršen je prispel v Škofjo Loko daktilc«kop ljubljanske policije. Uspelo mu je posneti odtise na gramofonu, na steklenic- likerji ir na pokrov-cu pri ključavnici pri vratih Prav ti prstni odtisi so izdali vlomilce Naključje je hotelo, da se je avstrijska policija zanimala za nekega Stanka Petrič« ki je po rodu iz Ravnika v logaškem srezu. Petrič je bil svoječasno v Avstriji, kier je zakrivil razne pTegrehe, tako da so ga po odgonskem potu poslali nazaj v Jugos'lav;jo Na policiji so ugotovili, da so od daktiloskopa pri-bavljeni prstni odtisi identični s Petričevi-mi, ki so jih na policiji imeli že od prej. Ni bilo dvoma- v škofjeloški vlom je bil zapleten Stenko Petrič lzsled li so ga v Stražišču. kjer je stanoval pr; zasebnici Antoniji Kovačevi, svakinji Kovačevih iz Škofje Loke. Petrič spočetka n hotel priznati ničesar. Vlom kakor tudi sploh vsako sodelovanje pri tatvin! je od kraja do konca zanikal. Kasneje, zlasti potem, ko je sedel drugi dan v občinskem zaporu v Skofji Loki. pa se je vdal. Po daljšem izmikanju je priznal, da je vlomil pri Kovačevih in da ni bil sam Vlom da je izvršil v družbi s Henrikom Bičkom. italijanskim državljanom, in Demšarjem Alešem, čevljarskim pomočnikom iz Zgornjih Bitenj.
Za vlom so se odločili 25. septembra na večer. K Petriču je prišel na dom Biček in sklenila sta, da gresta v Škofjo Loko krast. Tudi nahrbtnik sta vzda s seboj. Med potjo sta povabila s seboj tudi Demšarja. Sedli so na kolesa. Nato so izvršili vlom. Petrič in Biček sta prislonila pri Kovačevi hiši k oknu vsak svojo lestev in okno s silo odprla. Tretjega komplica Demšarja sta pustila zunaj n* straži, ker je promet po Poljanski cesti tudi ponoči živahen. Nakradeno blago je spiejemal Demšar in ga sproti odlagal! v bližnjo drvarnico. Vlomilca sta si oskrbela tudi sekirico, ki jima je odpirala vrata Sicer pa sta nosila s seboj tudi ključe, ki so iima odprli nekatere prostore, kakor bi bila imela kar Kovačeve ključe s seboj Vlomilca sta stika'a najprej za denarjem. Trdita pa oba. da ga nista dobila, čeprav je izginilo kar 33.000 din v gotovini. Svetila sta natančno, vse predale sta prebrskala, vse premaknila, ali denarja niste našla. Ni izključeno, da je
eden izmed pajdašev v samcgoltnosti prekanil drugega in mu najdbo gotovine uta-jil.
Ko je bila trojica z vflomom gotova, ie popila na vrtu steklenico likerja, ukradene reči pa so zavili in jih odpeljali na kolesih S p ra villi so jih pn Demšarju v Bit-nju in si razdelili vse razen masti in olja. Vsak je dobil okrog 5 kilogramov sladkorja, steklenico likerja in nekaj mezge Porazdelili pa so si tudi rjuhe, hlače, kovčeg, žepno svetilko, odeje, vojaško pištolo, naboje, klobuke, dežnik, obveze, nahrbtnik in drugo.
Poleg Petriča so aretirali tudi Demšarja Aleša, ki krivde nič ne taj: Izgovarja se na Bička in pravi, da je bil zapeljan. Boječ se hišne preiskave, je Demšar vse nakradene predmete odnesel kakih 20 minut od doma in jih skril v grmovju. Ko so prišli čez nekaj dni Vlomiilci spet skupaj in si hoteli razdeliti še preostalo blago, so morali ugotoviti, da je nekdo staknil Dem-šarjevo skrivališče in jim blago odnesel. Tat je torej okradel tatu, če ustreza izpoved resnici.
V zvezi z aretacijo Petriča m Demšarja je bilo izvršeno pri njih svojcih več preiskav. Po stanovanjih, v jedilnih shrambah na podstrešjih in ceflo v drvarnici so našli ukradene predmete. Zlasti je izdajal ljudi sladkor. Erjavčevi so rabili pred leti kupljeni sladkor, kakršnega zdaj sploh nikjer ni naprodaj Sladkor je drugačnih kock kakor sedanji. Sorodniki aretirancev so vsi po vrsti izjavili, da niso vedeli, da je šlo za ukradeno blago.
Henrika Bička so dobili na sodišču v Kranju, namreč v ceflici. Mož že sedi, a taji vse. Je v preiskavi zaradi neke politične zadeve. Čim bo tamkaj prost, je verjetno, da ga bodo posilali v Škofjo Loko. Na Bič-kovem domu v Stražišču so našli med drugim tudi vojaško pištolo in naboje. Omenimo naj. da je bil z naboji te vrste ustreljen posestnik pri Sv. Barbari Janez Hri-bernik, lani konec julija. Na stanovanju Aleša Demšarja so dobili v mlinčku za kavo 4000 din, potem pa še 800 din. O denarju pravijo, da jim ga je poslala sestra s Poljanskega. Ostalo pa da so si prihranki. Denar je bil zaplenjen
Petrič, Demšar in Biček so sicer za zapahi, toda ni še pojasnjeno vprašanje, kdo izmed njih je gffavni krivec. Nedvomno je, da se je morala misel vloma poroditi le v eni glavi. Kaže, da so morali biti vlomilci o Kovačevih razmerah izredno dobro poučeni. Preiskava bo ugotovila, kdo je dal zlikovcem potrebne informacije.
Objave
Za simfonični koncert Beograjske filharmonije so dotiskani večerni sporedi, ki s* dobe v prodaji v naprej pri blagajni kina Uniona.
Predavanje »Planina cvete« s preko 120 diapozitivi v naravnih barvah bo imel K. Kocjančič ta petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani pod okriljem SPD. Predavanje, ki bo pri nas prvič obravnavalo tudi tehnične probleme pri snemanju z barvnim filmom, se bo ponovilo naslednji teden v Mariboru in Celju, 22. t. m. v Kranju in pozneje v drugih naših večjih krajih. Opozarjamo amaterje na to predavanje.
|
Kratka pripomba ob koncu sezone
MiiMii mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmm	——
Dajte elektriko Kamniški Bistrici in napravite red, kjer vpije kamen
ob cesti!
Pri nas se mnogo in bahato govori o nekem tujskem prometu. Posebno v Sloveniji naši «tujski prometniki» radi poudarjajo, da koraka Slovenija v tem oziru na čelu s svojimi pridodnimi krasotami, planinskimi postojankami itd. Toda če pogledamo le nekoliko po svetu preko naših mej, vidimo, kako daleč smo še za drugimi.
Pred leti sem pod istim naslovom na-
vidi tako, kakor če bi kdo po cestah vozil na visokem kolesu iz prejšnjega stoletja. — Seveda je treba postaviti potem tudi na vrh Golice hotel ali vsaj večjo restavracijo, ne zadošča pa več Kadilnikova koča v današnjem stanju. Pred toliko in toliko leti smo bili lahko ponosni nanjo in smo nji in sebi lahko slavo peli, saj Nemci tedaj tudi niso imeli dosti boljših. A poglej danes
jajo zjutraj iz Doma z od smrdljivih sveč pokapanimi oblekami, dočim imajo tam doli tik ob njenem vhodu v vsakem hlevu in svinjaku električno razsvetljavo.
Reči moram: sram me je za druge in vse tiste, ki bi morali gledati na to, da izgine ta — sramota! Ne toliko zaradi tujcev kakor zaradi — nas samih!! Pa brez zamere! Tu ni nobenega opravičila. Ako imajo električno luč Komna (1520m). Sv. Jošt (860 m) nad Kranjem, trije kmetje na Jamniku itd, je res pravi škandal, da je Bistrica še danes nima! Zganite se vendar!
V Kamniški Bistrici, konec oktobra.
Dr. Jos. C. Oblak
Cesta Ljubljana - Domžale
Pobuda za novo ureditev te važne prometne
Letoviška naselbina v Kamniški Bistrici
pisal za »Jutro« nekaj misli o turlstiki, tujskem prometu in kar je s tem v zvezi. Tedaj je bila kriza vzrok, da je promet v planinskih kočah padel, le delno vreme. Toda ravno tedaj je zaradi nizke naše valute privedla ta kriza razmeroma mnogo tujcev, letos pa so ti tujci izostali in bili smo navezani sami nase. In kaj čuda se je pokazalo? Da mi sami naprimer v svojih planinah čisto dobro izhajamo brez tujcev; kajti kljub skrajno neugodnemu vremenu so nekatere naše planinske postojanke izkazale, da je poset celo narasel in da so bili posetniki iz večine naši državljani. In zakaj ? Ker naši ljudje tako radi zahajajo preko mej v tujino, zdaj pa so morali zaradi omejenega prekomejnega prometa ostati lepo doma in so zato tem pridneje zahaja.li v domače gore in tudi na obale našega divnega morja. Seveda ta omejitev ne bo večno trajala in naši ljudje bodo — čim bo prestop meje spet olajšan — spet hodili v inozemstvo. Proti temu pohajanju preko naših mej, dokler ne presega neke mere, ni pomislekov, saj tudi tujci prihajajo k nam, da spoznavajo drug svet, druge razmere in ljudi, saj razgled po svetu širi posamezniku njegovo obzorje; celo to si upam trditi, da oni, ki ne pozna drugih, tujih razmer, nima pravega merila za presojanje lastnih, domačih, ker mu manjka »tertium com-parationis«'. In tako nam bdoo ob izpre-menjenih razmerah za nadomestilo onih naših, ki bodo silili spet preko svojih meja, pač prihajali spet tujci v obilnejšem številu: to bo spet ustvarjalo bolj ali manj prilično ravnotežje.	i
Ko sem se ozrl oni dan pod istim naslovom po naši mili domovini, prihajajoč ravnokar iz tujih krajev in primerjajoč naše »tujskoprometne« razmere s tujimi, zlasti stanje naših planinskih zavetišč, sem pokazal predvsem, kako skrbe drugod za kolikor najhitrejše in cenejše zveze z nižjimi planinskimi postojankami na višini ali vsaj v dolini v gorskem podnožju, da prihranijo turistom ono nadvse mučno, pa tudi nezdravo capljanje po zaprašenih in po bencinu zastrupljenih cestah, sposobnih za promet z motornimi vozili, predvsem pa da skrbijo za asfaltiranje ali betoniranje glavnih prometnih »strad«. Res je, da smo dobili medtem moderno avtomobilsko stra-do —- vsaj deloma — na Gorenjsko, potegnili so tudi cesto od Kamnika v eno nr^-lepših naših gorskih kont — tja do izvira Bistrice, tudi smo dobili medtem lepo opremljeno planinsko postojanko na Korani z električno razsvetljavo in še kaj. Toda zdi se mi, da smo ostali na polu pota. Tako moram konstatirati po poteku toliko let in zapisati, kar sem zapisal pred leti:
Iz Lesc ozir. Radovljice pa do podnožja Begunjščice ni nobene avtobusne zveze in to odbija! Naš mali in srednji človek si ne [ more privoščiti avta, niti predpotopnega fijakarja, ki bi stal več, kakor ga stane železniška vožnja tja m nazaj. In kako idealna bi bila hoja na Begunjščico, da je do Drage ali do Poljč stalna avtozveza! Pcltretjo uro imaš potem še do doma, koliko bi ta pridobil na obisku! Isto je z Golico in še z marsikako drugo našo znamenito goro.
Tujec smatra celo za »ungeheuer«, da mora človek pri danem krajevnem položaju in skoraj že izvršeni cesti peš do Aljaževega doma. Hoja po taki cesti, kakor je z Jesenic do Planine, je drugod toliko kot izključena — tam, kjer te zapelje 2.400 metrov visoko do pod Pastirice pod Velikim Klekom ali 1400 m visoko v Pra-graten pod Vel. Wenediger, skratka: v vse doline podnožja količkaj znamenitih gor. Hoja skozi take doline se v tujini
nove koče na Osojščici, na Dobraču in drugod po takih vršacih, ki igrajo tam približno isto vlogo kakor Golica pri nas!
Zavedam se, da Golica ni Osojščica in da Ljubljana ni Beljak in da tudi avtobusna zveza do Planine še ne bi nadomestila »Kanzel«. Ali se pri nas nič ne misli, da bi bilo potrebno elektrificirati vsaj celo Gorenjsko progo? Pri nas ni telefonski zvezana • niti Kredarica z Aleksandrovim domom, niti s Staničevo kočo, kaj šele z Aljaževim domom. In tako se zgodi, da spijo v eni koči turisti na tleh, dočim so v drugi še sobe na razpolago. In v primeru nesreče — kako vlogo bi pri tem igral telefon od koče do koče? Ali bi ne bila to najboljša reklama za naše koče in najboljša regulacija »tujskega« prometa? Ali je to nedosegljivo in aH ni morda še kaka druga oblast pri tem interesirana ?
Pri nas je treba še marsičesa, menda še nujnešega. Vem, da Ljubljana ni Dunaj, niti Salzburg ne, in da Kranjska gora ni Lofer. Pa — ali ni Ljubljana tudi alp-
Lovski dvorec blagopokojnega viteškega kralja
sko mesto, prav kakor Salzburg in Beljak ? Ali ne gre tudi skozi Ljubljano velik del mednarodnega prometa ? Le ustvarimo naj-poprej za njeno okolje res ugodne zveze, pa bomo videli, da se da tudi pri nas marsikaj napraviti s tujskim prometom. Ali je med Ljubljano, Bohinjem, Kranjsko goro res kaka upoštevna razdalja — da ne govorim o Kamniku — če se ustvarijo primerne zveze? še toliko ne, kakor od Dunaja do Raxe ali do Schneeberga! Ne glede na to, da imamo pred nosom naše divne Polhograjske Dolomite, iz katerih bi drugod kovali kapital — tudi iz Krima, kjer nimamo niti najprimitivnejše naprave in kjer ne posekamo niti tistega grmičevja, ki zavira prost razgled, prav kakor na To-šču v Pograjcih itd.
Vse to so misli, ki sem jih nekoč že zapisal; a marsikaj, kar se še nI napravilo, bi se dalo zaradi danih razmer opravičiti, toda enega dejstva, ki kot sramota tudi za naše »male razmere« kriči do neba, se ne da opravičiti: Kamniška Bistrica, njen lepi planinski Dom, najbolj donosna naša planinska postojanka, najbližja stolnemu, planinskemu mestu Ljubljani, še danes nima električne razsvetljave. Edward - Pichl-hutte v Karntskih Alpah ob Volajskem jezeru ima električno razsvetljavo 1970 m visoko, dasi je ne poseti niti polovico toliko turistov kakor pri nas nedeljskih gostov Kamniško Bistrico; napravo imajo ob malem slapiča dovolj skromnega odtoka Volajskega jezera: obločnica pred kočo opozarja in vabi turista, ki prihaja v noči, že od daleč, da ne zgreši poti tudi v noči. Naša Bistrica je pri svojem izviru tako mogočna, «da b' gnala mlinske kamne tri«, pa je na večer s svojo okolico odeta v egiptovsko noč, njeni gostje pa priha-
Za izvršitev gradbenih del na progi Ljubljana—Domžale, ki se naj modernizira, je banovina to progo delila v dva odseka, v delno progo Ljubljana—Ježica in v delno progo črnuče—Domžale. Drugi odsek — Črnuče—Domžale — je prevzelo podjetje Slavec iz Kranja in se gradbena dela že izvršujejo. Za prvi odsek — Ljubljana—Ježica — pa se po trikratnem licitacijskem terminu ni javil noben interesent. Kakor smo izvedeli, so bile nestalne mezde in cene za material v zapreko ter bo tehnični oddelek dravske banovine gradbena dela na tem odseku s sodelovanjem občine ljubljanske izvrševal v lastni režiji.
Da se zaradi neumestne štednje ne bi ponovile nepotrebne pogreške, bi opozorili tehnični oddelek na neke važne točke na odseku črnuče—Domžale. Cesta je nepregledna pred gostilno pri Rogovilcu in je v boljšo izravnavo treba odstraniti hišico Črnuče št. 44, ki stoji v notranjem kotu tega ovinka. Razume se, da je treba posestniku te hišice postaviti novo hišo na primernem mestu. Dalje je cesta zelo nepregledna v naselju Podboršt. Tu stoji v notranjem kotu kmečka hiša Podboršt št. 8. V izravnavo tega ovinka je treba ne samo odstraniti to hišo. temveč tudi odšcip-niti precejšen del klanca, ki se položno dviga za njo. Cesto je treba potem speljati mimo odsekanega klanca čez polje do gozda, kjer se spet ujema s sedanjo progo. Posestnik hiše Podboršt št. 8. bo samo vesel, če dobi za staro domačijo novo hišo in za odkupljeno zemljišče par tisočakov. Sledi večja vijuga za naseljem Dobrava, ki jo je treba presekati z novo traso. Sledi večji klanec, ki ga je treba ublažiti s tem, da se cesta tu postopoma poglablja. Od tod se nudi najlepša prilika, da se cesta do Trzina spelje v polni širini 29—30 metrov, ker je ta del vse do blizu Trzina še nezazidan. Tam pa, kjer hiše stopajo trdo na sedanjo cesto, jih za zdaj nI treba odstraniti, ker je cesta tu ravna, pač pa je treba cesto na traku med hišami izpeljati v polni širini. Tudi tu bi bilo treba izravnati sedanjo cesto, toda s preložitvijo železnice. Take širokogrudnosti pa bo pri nas težko najti. Tam, kjer je treba mostov, kakor na primer v Trzinu čez Pšato, se morajo zgraditi najmanj v širini 17 metrov (z ograjo vred), i
Na progi Ljubljana—Ježica je za zdaj namera, modernizirati samo cesto od središča Ljubljane do točke pri gostilni »Ruski car« v Ježici. Stroški so preliminirani s 14% milijona dinarjev. Oglejmo si najprej potek ceste do mostu Čez Savo. Do malo pred Stožensko cesto drži cesta v ravni črti, potem se krene lahko na desno in precej za Stožensko cesto v mnogo večjem kotu spet na levo, kamor drži v ravni črti do gostilne »Ruski car«. Od tod končno skoraj pravokotno na gostilno drsi v vijugah po ježenskem klancu in »Tavčarjev dvor« in odtod spet pravokotno na most. Pri »Ruskem carju« smo torej na
mrtvi točki, odkoder tako rekoč ni nobene možnosti, seaanjo cesto na KončKaj uoDer način speljati oo mostu. i>esno upada terenska terasa strmo v savsKo glooel in zato tu m lziioaa. Boljši izgledi so na levi strani. Seaanja cesta bi se nadaljevala v približno isti smori in v ravni črti na toč-ko ob gostilni »Tavčarjev dvor« in bi držala najprej čez terensko teraso levo od sedanje ceste in potem na ne previsokem napisu poleg železn. pioge do »Tavčarjevega dvora«, Kjer bi se spet ujemala s seaanjo cesto. Toua tudi ta ti asa bi pomenila samo krpanje starih mehov, faedanji most je preozek (7 metrov!) in prešibek, a novega — seveda železobetonskega — na istem mestu postaviti ne kaže. Kajti on-stian mostu imamo spet pravokoten ovinek na desno in na črnuškem klancu spet pravokoten ovinek na levo. Definitivne rešitve tu sploh ni. Začasna rešitev pa je v tem, da se obstoječa cesta od »Ruskega carja« dalje po možnosti izravna in posebno zadnja velika vijuga pred »Tavčarjevim dvorom« z žrtvovanjem dveh ali treh hišic ublaži. Ublaži se lahko tudi ježenski klanec s tem, da se cesta od točke ob Sto-ženski cesti proti »Ruskemu carju« postopoma poglablja, tako da bi pri »Ruskem carju« bna že 2—3 m nižja.
Ker ne vemo, kako hoče banovinski tehnični oddelek sedanjo širino dunajske ceste porabiti, priporočamo naslednje: širina med obema drevoredoma, ki naj še dalje ostaneta na mestu, znaša točno 18 metrov. Izvedeli smo, naj bo širina ceste 14 metrov. Ni pa jasno, ali se ta številka nanaša na osrednje cestišče, ali tudi na hodnike. Eno je gotovo, pot za pešce mora priti na zunanjo stran drevoredov. Dalje mora priti v poštev, da se bo cestna želez, zgradila v najkrajšem času do Črnuč, približno do gostilne »pri Rogovilcu« in zato mora biti že zdaj predvideno cestišče zanjo, razume se ievo in desno, torej brez izogibališč. Potem takem bi se porazdelila celotna širina ceste takole: osrednje cestišče 12,20 m, cestišče za tramvaj levo in desno po 2,40 m, trak za drevorede po 1 m in končno širina pota za pešce ob hišah, oziroma tro-toari po 5 m. Posebnih trakov za kolesarje ni treba, naj se poslužijo, kakor doslej, levega in desnega roba osrednjega cestišča. Skozi Ježico se ta spored zaradi obstoječih težkoč ne bo mogel uveljaviti, toda naj se obdrži vsaj ista širina osrednjega cestišča. Skozi Črnuče in dalje pa naj se po možnosti spet izvede cela širina ceste 29 metrov.
Rešitev ceste rta Ježici torej more biti samo začasnega značaja. Edina temeljita in Velike Ljubljane dostojna rešitev tega problema pa je. Nazaj od »Ruskega carja« na točko Tyrševa—Stoženska cesta. Od tod naj se cesta nadaljuje z novo traso v ravni črti in dalje po novem širokem in masivnem železobetonskem mostu na črnuški klanec nad transformatorjem, kjer bi se nova trasa spet spojala s sedanjo, med-
Pogled na Ježico
Dušan Drolc:
Budo In njegova ljubezen
Na goji s KanjfliBka gisfrlna
»Evo me v Novem Sadu! Ena sama noč v njem pomeni velik obrat mojega življenja. Podpisal sem čudno pogodoo s samim seboj. Doslej ves v radostnih iskanjih, se bom v bodoče trudil, izogniti se močnejšim, nadpovprečnim čustvom. Opravil sem s sanjami, brezbrižnostjo in svojimi dosedanjimi visolumi vidiki, čaka me le še seštevanje. računi. Tvoj Budo.«
Tole pisemce sem držal v rokah in premišljeval o prijatelju, ki mi ga je poslal. Nedvomno razočaranje sem razbral iz maloštevilnih vrstic. Kaj neki je doživel?
Budo je bil živahen fant, poln življenja. Končal je filozofijo in pravkar mu je iztekal vojaški rok. že dolgo časa je gojil toplo ljubezen do Rade Velimičeve, mlade suplentinje v Novem Sadu. Bila sta nadvse prikupen par. Rad sem se spominjal onih študijskih let, ki smo jih piefcili skupaj. Budo in Rada sta bila tako neugnana. ponosna, drzna v svojih idealih in sovražnika vseh zbledelih običajev in ozirov. Bila sta visoko nad svojo okolico. Njune posebne lastnosti so osvojile vsakogar, ki ju je poznal daljšo dobo. Budo mi je bil najboljši tovariš; nič ni bilo toliko intimnega, da si ne bi drug drugemu razodela. Vedel sem, kakšne cilje ima, kaj mu ugaja, kaj mrzi. Površen človek bi sodil o njem, da je nenavaden čudak, ki ne spada v ta svet. A bil je v resnici le odkrit in čist tako, da je z odločno kretnjo razbil okove navad in vljudnosti, če se mu je zazdelo, da se za njimi skriva le trohica gnilega. Ko je nekoč med izpitom opazil, da neki član iz-praševalne komisije nalašč strožje izpra-šuje siromašno kolegico Seko, je vstal ter ostro poudaril: »Gospod profesor, po kate-
rih načelih delate razliko med učenci? Je zato odločilen rouge, ali so odločilne osebne simpatije?« V dvorani je završalo, Budo pa se je s porogljivim nasmehom priklonil: »Hvala, gospodje, danes najbrž ne bom položil.« Nato je med občudujočim mrmranjem poslušalcev odšel k rektorju. Vrnil se je še bolj nasmejan in vriskal je: »Naslednji izpitni rok imam čez en mesec. Doli s konvencionalnim spoštovanjem in bojazljivcstjo!«
Da, to je bilo njegovo geslo: »Doli s kon-vencionalnostjo!« Uporabljal ga je povsod in zmeraj. Tudi Rada je bila kakor on. Neprisiljena, odkritosrčna do rezkosti. In takoj je namršila obrvi, če ji je med plesom kdo dvoril: »Vi, poslušajte, imam simpatičnega fanta, pa izredno prepirljivega. Povrh je še močan ko hrast*. — Meni pa je vzhičeno govorila: »Ponosna sem na Buda, da je tak, in on je ponosen name, da sem taka. Midva sva na j vesele jši, naj-lx>lj sanjarski, najbolj zaljubljeni, najsrečnejši par.« Hahljal sem se in pritrjeval.
Kaj se je torej moglo pripetiti Budu, da je sklenil spremeniti svoj vedri način življenja? Mojemu vprašajočemu pismu je sledil odgovor:
»Dragi moj, saj ti je znano, da imam svoje posebno gledanje na svet, poseben okus in svojske namere ter ideale. Rada mi je vse. Načrtu življenja, ki sem ga razvil na podlagi svojih nazorov, predstavlja vsebino, daje mu smiselno osnovo.
Težko sem pričakoval dan, ko bi mi dopust omogočil svidenje z njo. Veselil sem se ob misli, da me bosta njena beseda in njen dotik vrnila v moj svet. Midva sva
proge
vedno umela tako skladno in lepo sanjati. Ko sem se v vlaku bližal Novemu Sadu, sem prav zares drhtel od pričakovanja, zadovoljnega nemira in občutka prihajajoče sreče. Moj korak ob izstopu je bil korak lahkotnega trubadurja, ne vojaka v okovanih čevljih. Planil sem k njej, slep za ljudi okrog sebe. Dobro veš, kakšen sem ob takih prilikah, predstavljaj si, • da sem kar kipel! A kdo je bil tam na peronu? Rada Velimičeva, suplentka novosadske gimnazije, ne pa moja Rada, Rada moje fantazije, sarajevskih razmišljanj in hotenj. Ko sem jo prižel nase, je proseče dejala: »Ne tako burno. Glej, ljudje me poznajo!« Ostrmel sem. Nisem ji zameril, vendar me ie to razžalostilo. Mar se je izpremenila moja mala deklica? Mar ne zna več pluti po zraku, kadar prihiti veter blaženosti? Kje je ono brezskrbno, blazno predajanje zadovoljstvu? V kasni nočni uri, ko sva se sprehajala po obali Dunava, sem se zavedel, da nimam vzroka dvomiti o njeni ljubezni. Ljubi me in me bo ljubila. Toda vstopila je v življenje, ki sem mu jaz že za vekomaj bil dal slovo, v življenje odvisnosti in ozirov. Temu se pravi — realnost. Jaz pa sem ves ubog v tej realnosti. Upira se mi.
Ko sva slonela drug ob drugem in sem jx>dil zajčke mesečevih pramenov z njenih las ter poljuboval izzivajoče vejice na očeh, sem ji zastavljal vprašanja, ki so me glodala ves dan. Pa je ljubko izustila: »"R si pač epikurejec!« To je bila črta čez mojo prejšnjo, vihravo, divno Rado in podpis suplenta, uslužbenke življenja.
Imam jo zelo, zelo rad, Rado Velimiče-vo. Zato se ji bom moral prilagoditi. Nič več ne bova sanjala tako po svoje, temveč čisto navadno ko drugi ljudje: ne bom je več poljubil na promenadi, temveč le doma in na železniški postaji — ko večina drugih
tem že modernizirano cesto. Nova trasa bi držala najprej po terenski terasi desno od sedanje ceste, potem pa po visokem nasipu približno na sedanjo kopališčno zgradbo ob Savi, od koder, bi kakor že rečeno, na širokem, precej visokem železobetonskem mostu prekoračila Savo in na podaljšku tega mostu do črnuškega klanca z zadnjim obokom vzela železniško progo v podvoz. Most bi moral biti najmanj 19.20 m širok, če zadržimo osrednje cestišče z 12,20 m, na obeh straneh pot za pešce po 3 m in ograjo z 1 metrom. Minimum pa mora pri tej važni mednarodni cesti znašati 17 metrov, od katerih bi prišlo 10 metrov na osrednji cestišče, kjer bi tudi cestišče na obeh straneh za tramvaj moralo najti prostora, po 3 metre za pot za pešce levo in desno, 1 m pa na ograjo. Nasip, po katerem bi držala večji del nova trasa in ki bi imel za komunikacijo v savski globeli nekaj propustov, bi sčasom za oko izginil, čim bi se dozidale hiše, najmanj dvonadstropne, nad nivojem ceste same. Material za obsežni nasip bi dobili poceni in blizu od Save, tako da bi bila važna postavka materiala zelo ugodna. Pri izvedbi nove trase bi bili prizadeti kar v začetku dve hišici, potem sredi trase verjetno ena kmetija in končno kopališčna zgradba ob Savi, medtem ko bi naselje v savskem nižavju ostalo bolj ali manj nedotaknjeno. Istočasno se mora izvesti tudi temeljita regulacija Save v območju mesta Ljubljane, t. j. od Mednega do Zaloga, z obrežnimi zidovi in s široko obalno cesto za temi zidovi v lepi, zaokroženi geometrični črti.
Tako bi dobili z novo traso na črnuče v zvezi s sedanjo cesto sijajno inženjersko delo prve vrste, dostojno bodoče Velike Ljubljane	Prof. M. M.
Jože Pilit
Takole mi je rekel:
Pred tridesetimi leti sem pričel ta svoj križev pot na Rokodelskem odru. No pozneje sem bil med ustanovitelji kluba ljubljanskih diletantov v areni Narodnega doma. Obenem pa sem j.el v »Ljubljanskem Zvonu« bariton. Po pevski vaji smo — kar se tudi še danes dogaja — ocišli v gostilno k černivcu (bil je naš častni član) m smo eno ali dve zapeli. Tam me je slišal pokojni kapelnik Benišek, ko sem pel šolo- Vprašal me je, ali nimam morda namena, da bi šel h gledališču. Seveda sem rekel : »Takoj!«
Nato me je za drugi dan pozval v opero. Predstavil :ne je tedanjemu intendantu Fr. Govekarju: »Govekar, tegale fanta boš pa angažiral!« Govekar rr.e ie pregledal od nog do glave in vprašal Beniška, ali me je preizkusil. Ta pa mu je odgovoril, da se je to že zgodilo včeraj pri černivcu. Na naš diletantski oder so s pozornimi očmi gledali tedanji prvaki naše Drame Nučič, Verovšek, Borštnikova in drugi. Leta 1910, torej takoj po tem razgovoru, sem bil angažiran za opero, dramo in opereto kot igralec in pevec. Tako se je glasila pogodba iz tistih dni. Od takrat
je preteklo 30 let___
»Dragi Jože, zdaj pa povej, katere vloge so ti najljubše!«
»Predvsem Cankar, kjer igram dacarja in Piska. Nu pa še Shakespeare, kjer gno-barim še leta in leta,«
»Torej grob nam kopi ješ že mnogo let?« »še več jih je, ki ga kopljejo meni!« »Grdi dacar, na kant nas boš spravil!« »Ubogi jaz, saj vam nimam kaj vzeti!«
Slovenski pisatelji, kje so vaši rokopisi ?
Ml
Rade volje odstopamo prostor članku, ki z odkrito besedo načenja enega javnosti najmanj znanih, a hkratu najbolj perečih problemov našega kulturnega dejanja in nehanja — Uredništvo
neko pavšalno sodbo, češ, stvar ni tako i bi si najel akviziterje in sam kako paro slaba, ima pa svoje velike hibe, »popravi J ob svojem delu zaslužil? in opili«. In, eifii ^a 7.1nmka! Ko nrelista-	<*!p s*> hr«tp nh TaAnii 1
Nedavno smo brali v kulturni rubriki enega naših dnevnikov, da je sedanja vojna prav hudo prizadela tudi nemške emigrantske pisatelje, ki so se iz domovine zatekli najprej v Prago, nato pa v Amsterdam k založbi »Querido«, pa so zdaj tudi ob to svoje založniško zatočišče in niti v zasedeni in nezasedeni Franciji spričo sedanjega položaja nimajo izgleda, da bi lahko tam izdajali svoja dela.
Lepo čuvstvo je kolegialnost in prav gotovo tudi slovenski pisatelji ne bi nikomur zamerili, da posveti svojo pozornost in sočutje nesrečnim tovarišem, ki jim je vojna vzela poleg domačega ognjišča še založniška mesta in jih s tem popolnoma uničila. Pisec pa je prezrl le nekaj, kar sploh vsi tako radi prikrivajo in zamolče milemu narodu, ki bere časopise, da namreč tudi veliko število slovenskih pisateljev zastonj išče založnika, h kateremu bi se s svojim delom lahko zatekel, da bi mu ga objavil.
Napišeš roman— ni treba, da bi bil baš tvoj prvi ali drugi, lahko je že četrti ali peti — in ko si ga spisal, zazeva pred teboj strahotni vprašaj: kam ž njim? Ta založba objavlja že leta in leta le prevode in le izjemoma uvrsti v svoje publikacije kakor izvirno delo svojega uredniškega sodelavca. Druga ima že napravljen program za prihodnje leto in v tem programu je določeno dvoje mest za izvirna dela, ki pa so že naročena. Istotako so seveda že naročeni v programu najavljeni prevodi. Enemu uredniku se sploh ne ljubi brati izvirnih romanov, češ, da je to najpriskut-nejši posel. A mož je vsaj toliko odkritosrčne, da ti to kar v brk zabrusi, drugi pa ti obljubi, da bo tvoje delo bral, in ko mu ga izročiš in potem potrpežljivo čakaš kakih 9 do 11 mesecev, ti ga vrne, pove
lej ga, zlomka! Ko prelista vaš svoj rokopis, spoanaš iz raznih znamenj, ki jih tvoje oko le prehitro opazi, da ljubi kritik, vodilni estet slovenskih književnikov, tvojega dela sploh ni bral.
Tako krošnjariš s svojim rokopisom od založbe do založbe, od urednika do urednika, ponujaš svoje delo kakor kaka stara, borna pocestnica svoje gnilo, ničvredno telo in gledaš, kako se vrste po knjižnih policah tvojih znancev in prijateljev krasno vezane knjige — večjidel le tuje duševno bogastvo, prevedeno v slovenski jezik, ki v svoji obilici kar zaduši onih par slovenskih izvirnih romanov Miška Kranjca, Ingoliča, Prežihovega Voranca, Juša Kozaka in še par skromnih zvezkov Vodnikovih in Mohorjevih izdaj. Naš knjižni trg je tako zabasan s prevodi, ki jim sicer ne odrekamo umetniške kvalitete, da je videti poleg njih proizvodnja domačega duha kakor sirota Jerica poleg bogato nališpane mačehe.
Pa še to! Vsi evropski dnevniki prinašajo v svojih, prosveti namenjenih rubrikah domače romane in novele, le slovenski dnevniki ne morejo nuditi svojim čitateljem domačega čtiva. če jih pokličeš zaradi tega na odgovor, se pa izgovarjajo nate, mili slovenski narod, in na tvoj okus, ki baje ne prenese naših rcmanov in povesti. Odtod, pravijo, enostavna in vsakdanja zakulisna tajnost, ki je povzročila poplavo lepo vezanih prevodov, zaradi katerih se morajo domači romani umikati v »žiko« in v Samozaložbo, ki poleg vsega drugega pomeni tudi materialno smrt pisatelja samega, ki spričo takega položaja in take premoči prevodov na knjižnem trgu ne zmore niti računa tiskarne, kaj še le, da
Pismo iz
Na Vseh sveti dan se vsak hote ali nehote spomni svojih dragih pokojnikov, očeta, matere, sinov, hčera prijateljev in znajicev, kogarkoli, ki ga je vzela hladna zemlja pod svoje okrilje. A koliko je onih, ki leže pozabljeni, katerih grobovi so skupni in nemi kakor je bila skupna njihova smrt! Vojaški grobovi so nam danes bližji kot kdaj poprej. Očitajo nam strašni čas, v katerem živimo, in kaj vse ostane po razvalinah našega življenja.
Kakor vsako večje mesto, tako tudi Sarajevo ima vojaško pokopališče s spomenikom neznanemu junaku. V Kcš?vem, v mestni četrti, kjer se nahajajo katoliško staro in novo, dve pravoslavni in staro-katoliško pokopališče, židovsko in prote-stantovsko zadnje domov je stoji tudi veliko in nemo, z ogromnim' spomenikom v sredi, vojaških žrtev iz svetovne vojne zadnje prebivališče.
Ranjen lev v nadnaravni velikosti simbolično stoji na visokem kamenitem podnožju v družbi neznanih junakov iz zadnje svetovne vojne, človek lahko spozna tu, kako maio je vreden. Ogromno vojaško pokopališče je tudi za Vse svete tiho, mrko in skrivnostno. Njegovi grobovi so, čeprav nenališpani, dostojanstveni v svoji samoti kot grozeč opomin bodočim po-
Mirno ždi nad njimi ogromen kip ranjenega leva — spomenik sarajevskega neznanega junaka in nas spominja na družbo okoli sebe.
Približal se je konec ramazanski post, ki je trajal polnih 30 dni. Postiti se začno muslimani ob jutrnjem vzhodu sonca in neha po njegovem zatonu, čez dan muslimanski vernik ne sme okusiti ne samo jedil, temveč tudi ne alkohola in kaditi mu je strogo zabranjeno. Zato je razumljivo, da komaj čakajo na strel topa, ki ozinani pri zatonu dneva_ da je prestal pest in vsi hite veselo k že pripravljeni pogrnjeni mizi, kjer čakajo gospodinje z jedili. Za časa ramazanskega posta uprizarja sarajevsko Narodno gledališče popularne predstave, ki so bile kakor vsako leto tudi letos zelo dobro obiskane po muslimanskem življu. Letošnja novost pri teh predstavah je bila premierska uprizoritev dela bosanskega odličnega in talentiranega dramskega pisatelja Ras ima Fi-lipoviča: »Moščanico, voda plemenita«. — Karakteristika dela je v čisto bosanskem miljeju, spremljana z lepimi narodnimi pesmimi, ki so znane pod imenom sevda-linke. Ta pristni muslimanski pisatelj je z uspehom dal na oder doslej razen omenjenega dela še dve drugi drami< »Razpa-
Pogled na muslimansko pokopališče v Sarajevu
kolen jem, kako strašna stvar je vojna. Grobovi ki izgledajo kot zeleni holmci, iaaajo na lesenih križih, ki jih izjeda čas. pribite številke, ki povedo, da jih toliko in toliko leži v grobu, a kje so popisani, vedi bog. Tako pa veš, da pet ali pa še več neznanih junakov počiva drug na drugem v skupnem grobu- Pomislite ljudje, številke so tu. Tu počivajo v skupnem grobu ln počitku, pomešani med seboj, Srbi, Hrvati, Slovenci, Čehi, Nemci in Italijani, in nič jih ne moti današnji svetovni nered. Nekdo mi je rekel _ da je to idila, in lepše resnice ni mogel izustiti. Mrtvi, ki jih je na sarajevskem vojaškem pokopališču čez tisoč ali pa še več, dajejo primer, kakio je treba spoštovati človeka in živeti v bratstvu in sožitju. Tako pa... oni so le prah njih usta so okostenel itn nema, pozabljeni mozaik mrtvaških lobanj.
Na Vse svete, ko se vsak spomni koga, a njih nihče čeprav se vali mimo njih živa reka ljudi na obližnja pokopališča, je 1e prikorakala na njihovo zadnje domovje četa naših vojakov in izstrelila častno salvo iz pušk. Morda, morda, se je le kdo te- > daj streznil in spomnil njih in naše niče- j
danje« in »Od kako je Banja Luka postala ...«, kar vse z oziram na njegovo mladost priča o njegovem plodnem kulturnem delu. Ramazanski post je pri kraju in že 1. novembra se že začne njihov veliki praznik Ramazan-bajrain, ki traja tri dni.
Slovenci v Sarajevu so začeli s svojim kulturnim dielavanem. Tako je SDKD »Cankar« priredilo v svojem domu v Ko-ševem 5. oktobra lepo uspelo vinsko trgatev. Dramski odsek, v katerega režiji je bila trgatev, je dal župana v osebi g. Vo-dopivca, tajnik je bil g. Modič, a nočni čuvaj g. Skalič ki so se vsi prav dobro obnesli in prijetno iznenadili vse mnogoštevilne obiskovalce, da so odhajali dornov zelo zadovoljni s te pristno naše prireditve. Kakor se čuje, bo društvo, ki vedno kaže veliko agilnost, priredilo sredi novembra maitinovanje z uprizoritvijo Mur-nikove burke »Bucek v strahu«. Poleg dobre dramske družine ima društvo tudi lasten orkester, ki sodeluje na vseh društvenih prireditvah. Pevski zbor je žal zamrl, ker dništvo nima potrebnega pevovodje.
Martel.
če se boste ob zadnji besedi prejšnjega stavka nekoliko ustavili in zamislili, niste daleč od te slavne zakulisne tajnosti. Gospoda, ki vam manjka kongenialni duh kakega Franceta Levstika ali Frana Levca, saj se poznamo! Saj vemo, čemu se vam ne ljubi brati slovenskih izvirnih romanov, če ni že skrajna sila, saj vemo, čemu se postavljate na svoje visoke piedestale, s katerih nam očitate pomanjkljivost kvalitete in neznanje slovenske slovnice! Deloma zato, ker ste pri vsej svoji vzvišenosti zelo leni, deloma pa zato, ker sami prevajate in ker ste sami tako srečni, da imate za seboj kako založbo, kako revijo
ali vsaj dnevnik in se vam nI treba bati
ponižujočega in brezuspešnega krošnjarje-nja, ob katerem doživljamo slovenski pisatelji sami usodo »Martina Edena«, ki pa — dasiravno je bila izdana v zelo okusni
vezavi in od ugledne prevodniške založbe, vaše kosmate vesti očividno niti malo ni dirnila.
Tovariši! Slovenski pisatelji! Na dan z besedo! Kod se valjajo vaši neobjavljeni rokopisi? V katerih uredniških predalih ali na katerem podstrešju prhnijo sadovi vašega truda in tudi vašega — dasiravno nepriznanega, ali celo zaničljivo zanikanega — talenta!
Ne pustimo se tlačiti, zaničevati in metati v koš med smeti od sebičnih ljudi, ki očividno mislijo, da je pojem »odgovornost« le besedni okras njih lepo donečih, težko umljivlh fraz, s katerimi poskušajo dresirati tebe, mili narod slovenski.
Priboriti si moramo pravico, ki bi morala biti naša od vsega početka, da bo beseda, ki zraste iz naših možgan in srca, našla prva, pred vsemi tujimi, pot do ušes in srca naših ljudi.
Ljuba Prenner
Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
M. V. 20.
Vi ste precej odločni in vztrajni. Kakor naletite na ovire, se jih nikakor ne vstra-šite pač pa vam dajejo pobude k še večji delavnosti, ki je po navadi nagrajena z uspehom. Manjkata vam pa toplina in nežnost.
Priloženi rokopis kaže čustvenega, toda nekoliko vase zaprtega človeka. Vaša bodočnost vas ne bo presenetila.
MADY M.
Iz vašega rokopisa gleda človek, ki se zna lepo napraviti ki je vljuden in precej upošteva bonton. Za samoto niste rojeni in v družbi se počutite kakor riba v vodi. Sreča vas čaka v trgovskem poklicu, saj ste kakor rojeni zanj.
SV. TRIJE KRALJI.
Vaša prevelika rezerviran ost vam brani da se v družbi ne morete uveljaviti tako, kakor bi radi, in ovira srečo da ne more k vam. Marsikatero priliko' ste že zamudili.
UČITELJ 1940. (LJ.).
Vaš rokopis kaže podjetnega, razgibanega človeka. ki se z lahkoto znajde v vsa/ki situaciji, in ki ga neuspeh ne zmoti na poti do cilja. Delate naglo, toda premišljeno. Notranje zadovoljstvo vam je več ko zunanji uspeh.
Priloženi rokopis kaže žensko, ki je de-tinsko preprosta in topla v svojem čustvovanju. Skromnost in odkritosrčnost sta njena spremljevalca skozi življenje ki ji bo potekalo mirno, če bo ostala na tej poti.
T. O. iz S. (52).
On je širokopotezen, vendar vseskozi realen človek, ki ve kaj dela in po čem stremi. Zato ne daje praznih obiljub.
Vi ste precej temperamentna ženska, zmožna močnega čustvovanja le v nekaterih stvareh preveč sebična. Kljub temu pa upam, da besta dobro vozila skupaj.
M. G- p. dr. F.
Prav je, da ste pripravljeni na trpljenje, vas vsaj ne bo presenetilo. Vendar vas pa v življenju ne čaka samo trpljenje; tudi nekoliko sreče bo vmes. Na igranje se ne zanašajte preveč. Gradite raje svojo srečo na delu. če boste imeli vedno odprte oči, vas življenje ne bo presenetilo.
ELVIRA
Čustvena narava, ki je pa obrnjena navzven bolj ko navznoter. V splošnem harmoničen značaj, le nekoliko trme in jezljivosti ga kvari.
MARA, LJUBLJAN A 12.
Neka skrita skrb vam mori dušo in zaradi nje ne morete razviti vseh svojih sil-Ne mislite več nanjo in videli boste, da vam bo odleglo. Vržite se s še večjo v. e-mo na delo in z lahkoto boste pozabili tegobe prejšnjih dni in novo sonce vam bo zasijalo.
100 št.
Vi ste človek, ki ima precej razvito fantazijo, katera pa — žal — nima realne podlage in zato vam po večini izgine v nič. Skušajte združiti svojo domišljijo s stvarnim življenjem in rodila vam bo obilo ra-du. V občevanju s svojo okolico ste preveč komplicirani, kar vas odbija od nekaterih ljudi. Notranje še niste popolnoma urejeni in to vas dela v nekaterih stvareh negotovega.
DUŠICA — ROŽA — MARIJA
Vsa vaša nesreča izvira od tod, ker premalo zaupate sebi. Vedno mislite, da sami ne pomenite nič in vidite v drugih ljudeh ne vem kako pomembne ljudi. Ker ljudje to čutijo, si vas ta ali oni privošči
in seveda se vam drugi smejejo, ker ne pomislijo, da vas to boli. če hočete imeti srečo v življenju zaupajte nekoliko bolj v samo sebe. Ko pa si boste pridobili nekoliko samozaupanja, potem boste sami čutili, komu smete zaupati in komu ne, in nihče vas ne bo imel več za norca.
IRENA 44.
Če boste nekoliko bolj odločni in vztrajni, smete upati na uspeh, tako v ljubezni kakor v službi.
PREMLADA.
Predvsem pogrešate samostojnosti v mišljenju in dejanju. Malokdaj v življenju ste prišli v tak položaj, da bi morali sami od-
ločati o svoji bodočnosti. Raje ste odločitev prepustili drugim. Odlikuje vas pa preprostost, odkritosrčnost in pridnost.
SLAVKA.
Čemu po nepotrebnem trpite? Pišite mu, če mu ustmeno ne upate povedati. Nego-ovost je hujša od še tako hude nesreče, če morete priti do njegovega rokopisa, mi ga pošljite- Ne storite pa nobenega nepremišljenega koraka!
SPOZNANJE.
Pri vas so živci že močnjo zrahljani. Težko se bo dalo še kaj popraviti. Obrnite se na zdravnika. kajti zdravje je največje premoženje.
MAVRI I>AYSK.
Dejstvo, da večkrat menjate svojo pisavo, pomeni, da tudi večkrat menjate svoje razpoloženje. Iz tega sledi, da ste človek ekstrenuov. da še niste našli tebi odgovarjajočega svetovnega nazora in da še dozorevate. Vse to pa more urediti ie čas- Zato potrpite.
S. P.
Odločnost in nekoliko prezgodnja resnost sije iz vašega rokopisa, želite si družbe, čeprav se v nji ne morete prav uve-1 javi ti. Preveč ste hladni in razumski. Tudi srce je važna sestavina človeškega življenja.
B. H.
Prijeten, miren značaj. Ste mehkega srca in včasih nagnjen k udobnosti, d asi vam ne manjka vztrainosti, kadar se lotite dela. Prestost v obnašanju in odkritosrčnost v besedah in dejanjih sta vaši glavni odliki.
MIRA 19.6.
Nežna, topločutna duša, ki ima smisel za umetnost in lepoto. Odlikuje vas skrbnost v delu in stremljenje po izpopolnitvi. Zvijačnost in zahrbtnost sta vam tuji. Postopni ste in odkrii. Vam bi odgovarjal človek trdne volje, poln notranjega živi e-nja, ki bi bil na zunaj tih. miren in nekoliko v zadregi.	L. Azkuin
•Ha*
Novembrska poezija
Novembrska romanc?
(v Gregorčičevem slogu)
Samoten, skrit ml grob leži, uvelo listje tam trohni in žive duše ni ob njem, le v noči mož ob njem je nem.
»Samotna duša, kaj stojiš ob grobu tem in vanj strmiš? Mar skriva drago ti žend, m«r brata, sestro ti ljubd? Nesrečni mož, odkrij srce! Naj prosto lijejo solze! Kaj skriva grob, naj bo očito!« Neznanec de: »Zalogo skrito!«
Nagrobni napisi
Evropa
Popotnik, obrni v ta kamen oči, pod njim mir evropejski leži in čaka na boljše in srečnejše dni, ko spet sc ko Lazar v življenje zbudi.
ženeva
Tujec, tu postoj in gloj ta prekrasni mavzolej! Živo, mrtvo — isti krov, tu spi — Društvo narodov!
London
Popotnik, oglej si to zaklonišče,
ki je zdaj zadnje počivališče
moža, ki je v pokoj šel zdrav še In klen
in znan pod imenom jc bil — Chamberlain.
Ljubljana
V tem grobu spi mož, trd in mrzel in mrtev, ki v zemlji nevtralni je bil vojna žrtev. Z zemlje prisilno je evakuiran: z lonci od žene jc bil bombardiran.
Novembrska slika
Neznaten grob! Nebroj ljudi
oh grobu tem stoji, ihti.
Mar tu tolažbe ni nobene?
Ne! Ker tam spijo — prejšnje cenc!
Sodobna pesmica
(ljudska posnažena)
Ena svečka mi gori, druga mi pa sveti, več :ih pa dobiti ni, moram potrpeti.
Dvogovor
»Mrliški zvon! Spet nov pokop! Le koga sprejme vase grob? Komu je bila zadnja ura?« »»Izdihnila nam je — kidtura!««
J urček.
MALI LEKSIKON
Iperit
Strupeni plini so najhujše in najbolj nečloveško morilno sredstvo, ki ga je izumil človek proti človeku. Prvikrat so uporabljali na bojišču bojni plin Nemci dne 22. aprila 1915. To je bil strupeni klorov plin. Toda kot protisredstvo so pričeli rabiti plinske maske. Zaradi tega so pričeli Nemci uporabljati močnejši fozgenov plin. Toda tudi ta strupeni plin se jim je zdel še »preblag«. Dne 12. junija 1917 so po polnoči pričeli Nemci streljati s topovi na angleške rove pri Ipru. Vojaki niso nataknili plinskih mask, niti se niso drugače zaščitili, ker niso čutili nikakega vonja kakšnega plina. Po desetih urah so Nemci končali z obstreljevanjem, šele tedaj so pričeli angleški vojaki čudno bolehati. Oči, nos, usta in grlo so jih pričeli strašno boleti. Polagoma so oslepeli, a po vsem telesu so se napravili majhni mehurčki, ki so se kmalu spremenili v strašne rane. če se je kdo zdrav dotaknil teh ran je tudi sam takoj zbolel... Ta strašni bojni plin, ki so ga prvi uporabili Nemci, se imenuje — iperit. . .
A. B.:
Tat
»Ste razumeli? Dvajset dni zapora! Pogojno dve leti!«
»Ampak, gospod sodnik, saj vendar... «
»Kaj bi govorili! Saj so vas videli! še nahrbtnik so vam vzeli, ko ste hoteli iz shrambe!«
»Gospod sodnik, pošten človek sem — vsi so me vedno spoštovali... «
»No, pa bodite drugič bolj pametni! Saj vidite, da to ne gre!! Star človek ste, lahko bi bili bolj pametni!«
Starček je s tresočo se roko pobral čepico s klopi in z drsajočimi koraki odšel iz dvorane. Bil je še bolj sključen, ko po navadi. Počasi je drsal po hodniku, čepico je imel še vedno v rokah.
»Dve leti pogojno! Kako to misli? Dve leti — torej bom dve leti zaprt zaradi tiste gnjati? Ljubi bog, kako je moglo priti do tega. To vendar ni mogoče, še nikdar nisem bil kaznovan, zdaj pa naenkrat: dve leti! To vendar ni mogoče. Kaj ko bi koga vprašal?«
Po hodniku je prihajal mlad uradnik.
»Gospod, prosim lepo, če ste tako prijazni ... c
»Nimam časa, tukaj v to sobo pojdite!«
Starček je šel v sobo, kjer je sedelo za starimi oguljenimi mizami več pisarjev. Nihče izmed njih ga ni zapazil. Nekaj ča-
sa je stal pri vratih, potem pa se je boječe približal uradniku, ki je stoje nekaj zapisoval v veliko knjigo. •
»Prosim, gospod ... «
Uradnik je pisal kar naprej, kakor da t>i ga ne bil zapazil.
»Prosim, gospod, če ste tako prijazni...«
Pisar ga je strogo pogledal, potem je segel po listku, ki mu ga je starček molil, naglo pogledal nanj in mu ga potisnil nazaj:
»Dvajset dni pogojno dve leti.«
Starčka je zazeblo. Tudi ta pravi dve
leti.
Pridrsal je na cesto. Pred sodnijo je stala gruča kmetov.
»Bog daj, možje! Ali mi ne bi kdo prebral, kaj pravi na tem listku?«
»Dvajset dni dve leti pogojno! Tako je, oče! Prav vam je! čemu pa kradete! Stara kost ni za rabo!«
Napotil se je proti domu. Dan je šel proti poldnevu; vas, skozi katero ga je vedla pot, je zajela praznična tišina. Nikjer ni bilo čuti nobenega glasu razen cvrčanja vrabcev in ščebetanja lastovk, ki so zidale gnezdo pod kapom. Vreme je bilo toplo, prva pomlad se je komaj rahlo dotaknila zemlje in drevja, nad njo je viselo mlado, sinje in čudno svetlo neba Drevje je stalo negibno in soncu odpiralo svoje veje, polne napetih popkov. Vrbe ob potoku so kakor tiho dihajoč gibale svoje žolte mačice, grmičje je bilo odeto v nežno mlado zelenje, ob plotovih so se prerivale koprive.
Ko bo zaprt, ne bo videl ne drevja ne njiv, ne travnikov ne gozda! Dve leti! Ali bo sploh še kdaj prišel ven! ? Ali ne bo umrl tam med zidovjem ves siroten in zapuščen! ? Kmalu bo Velika noč. Bog vedi, kje bo tedaj on!? Nikdar v življenju ni kradel, zdaj pa, ko niti o praznikih ni pri hiši ne kruha ne soli... Saj ni kradel zase. . Družina je lačna. Debeli mesar z volovskimi očmi pa ima še toliko polja in denarja, da ne ve, kam z njim. Pa mu je ukradel gnjat, se bodo vsaj enkrat najedli. Zdaj pa dve leti ...
Sedel je na rob gozda. Zrak je bil topel in miren, trava je rahlo zelenela, na grmovju je brstelo popje.
»Niti teden dni ne bom preživel v zaporu, umrl bom v žalosti in zapuščenosti. Pa še družini bom naredil sramoto!«
Vse popoldne je presedel na robu gozda, gledal na vas pod seboj in ihtel. Prišel je večer, zarje, žareče v oknih koč, so ugasnile, vas je utihnila, po izbah so prižigali luči... V gozdu se je stemnilo, hladen, oster veter je zavel od vzhoda. Zadišalo je po zimi. Prsti so mu bili trdi od mraza in v obraz ga je ščemelo od vetra. Niti malo ni bilo podobno, da bo kmalu velika noč.
Vstal je in se napotil v dolino. Prišel je do doma. V hiši je bilo temno, gotovo se že vsi spali. Nekaj časa se je potikal okoli hiše in hleva, potem pa se je napotil s počasnimi koraki nazaj v gozd. Drugo jutro so ga našli pastirji obešenega.
potuie prezident USA
Ves svet s pozornostjo pričakuje uspeha volilne kampanje, ki sta jo pravkar izvršila predsednik Roosevelt in njegov nasprotnik Wilkie
Neutrudno potuje po svojem Širnem ozemlju predsednik USA Franklin D- Roosevelt in ves svet se zanima zanj, stavlja-joč največje zaupaoije v njegove mirovne pobude. Potovanja ameriškega prezidenta so prav svojevrstna m zanimiva tudi za Neamerikanca. Novinar K. D. Canhajn je taikole potovanje opisal sledeče.
Nič na vsem svetu se ne more primerjati s prekocelinskimi vožnjami ameriškega predsednika. Posebno potovanja F. D. Rooseveltova so na kopnem in na vodi nekaj doslej še nepoznanega.
Okoli 60 nas je pred kratkim prekrižalo ameriško celino s prezidentom Roose-veltom. Oglejmo si najprej čisto zunanjo iri človeško plat te svojevrstne odprave. V ta namen se postavimo nekoliko minut pred predsednikovim prihodom na kolodvor recimo Caspar Wyoming). Seveda se znajdemo sredi glasne množice mlajših, pa tudi starejših ljudi, ki niso nič manj razburjeni. Prvo, kar nam po tračnicah pri-hiti naproti, ni prezidentov vlak_ temveč lokomotiva s službenim vozom, izvidnica, ki vozi vedno nekaj kilometrov pred predsednikovim posebnim vlakom, če bi imeli Argusove oči bi vzbudilo našo pozornost dejstvo, da so železniški delavci pritrldli vsa izogibališča< ki držijo na glavno progo, s katere so odstrar.ii vse druge vlake, in na obrazih železniških uradnikov bi opazili skoraj tesnobne izraze. Saj nI ravno prijetno, nositi odgovornost za posebni vlak prezidenta.
Izvidnica zdrvi torej mimo Zbor krajevnih žvižgačev in bobnarjev si popravlja klobuke; njega ženski člani si pudra jo nosove; vse se pripravlja, da se pokaže v
Zmajani posnetki
če pregledujemo posnetke povprečnega Eimateirja, moramo ugotoviti, da je med njimi razmeroma visok odstotek zmaja-nih in zato neuporabnih. Vzrok za to napako je v tem, da imajo ljudje vse premalo pojma o momentih^ s katerimi naj snemajo gibajoče se predmete, di-ugič pa — in v še večji meri — v tem, da smo v dobi maloslikovne fotografije in malih kamer prešli od nadležnega snemanja s stojalom na skoraj dosledno snemanje iz roke. Kar se tiče prvega vzroka, je pač potrebno, da se amater ki hoče snemati žive posnetke, seznani podrobneje s kakšno tabelo, ki mu kaže potrebno najdaljšo osvetlitev za razne vrste gibanja, a glede drugega vzroka se moramo odpovedati mnogim grehom^ ki jih delamo z uporabo male kamere. Amaterji namreč preradi pozabljajo, da so male kamere dosti občuti jivejše za nemirno držanje nego kamere večjega formata. Ker je pri mali kameri upodobitev toliko manjša nego pri večjem formatu, se neostrina zavoljo nemirnega držanja v mali sliki očituje dosti ,s!abše nego pri velikem formatu. Dopu-stna neostrina obrisov za posnetek formata 9X12 cm znaša n. pr. 1/10 mm- če je p-snetek 24X36 mm neoster samo za ta i nos, tedaj tega na kontaktni kopiji niti ne opazimo. A če sedaj ta posnetek povečamo na približno 9 X 12% to je približno štirikratno, tedaj bo neostrina obrisov tudi prilično štirikrat tolikšna, znašala bo skoraj pol milimetra in to naše oko že zelo neprijetno opazi — posnetek mora romati v koš. Posnetek malega formata dovoljuje kvečjemu neostrino 1/30 mm, če naj velja za tako ostrega> da ga bo mogoče uporabiti za povečavo. Iz tega sledi, <ia moramo pri snemanju z malo kamero neprimerno bolj paziti, nego če isti motiv snemamo s kamero 6X9 ali celo 9X12 cm. Hitra in sunkovita sprožitev zaklopa vodi vedno do zmajanih posnetkov, če ne delamo baš z najkrajšimi momenti. So amaterji, ki mislijo^ da zavisi brzina zaklopa od takšne hitre sprožitve in se potem še posebe potrudijo, ko pritiskajo na sprožilo. Seveda je to naziranje napačno. Sunkovito in krepko pritiskanje na sprožilo učinkuje samo na kamero, ki se sama zmaje in uspeh je potem zmajana slika- Amater jeva spretnost pri samem snemanju se kaže baš v tem, da zna kamero med sprožitvijo držati popolnoma mirno, te spretnosti pa se ni težko privaditi, če nimaš le prenervoznih rok. Večina malih kamer ima daljnogledno ali pregledno iskalo, posnetek napravimo torej iz očesne višine. Tu je vir najčeščih napak. Kamero držijo enostavno v očesni višini, prosto z obema rokama, pritisnejo — in posnetek je zmajan. Aparata namreč ne moremo držati mimo z obema rokama^ če ga malo ne naslonimo. Pritisniti ga moramo trdno na lice ali na prsa, dih za trenutek zadržimo, po možnosti se malo razkorači-rao in šele potem sprožimo zaklop čim mirneje. Spodnja meja brzine, s katero lah ko delamo še iz roke, je približno 1/20 sekunde a z zrcalnimi kamerami, ki nam visijo na prsih in ki jih preko jermena opremo na vrat, lahko tvegamo 1/10 do 1/5 sekunde, posebno mirne roke, kakršne so redke, pa zmorejo celo 1 sekundo. Tudi stojalo nas ne obvaruje zmajanih posnet-kot če ne znamo pravilno ravnati z njim. Takšne posnetke moramo delati brezpogojno z žičnim sproži lom, in sicer čim daljšim, tem bolje, ne pa s isprožilnim vzvodom na kameri, ker se v tem primeru pritisk roke v -obliki tresljajev prenese na kamero in seveda tudi na stojalo.
Zveza slovenskih fotoamaterskih društev vabi člane svojih edinici naj se udeležijo otvoritve Puharjevega doma Foto-kluba Hrastnika in otvoritve razstave slovenske umetniške fotografije v tem domu v nedeljo 10. t. m. ob 10. dop. Razstava bo v ostalem odprta dalj časa in jo je vredno kot edino letošnjo fotografsko razstavo v Sloveniji obiskati še pozneje.
Foi«k!ub Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor v petek 29. t. m. ob 20. v svojem lokalu. Zamudniki na i pravočasno poravnajo svoje obveznosti do kluba, da si ohranijo svo.,e članske pravice na občnem zboru.
Za IV. začeinišKi tečOj Fotoitluba Ljubljane se sprejemajo prijave vsak torek in petek zvečer v klubskem lokalu za »Mladiko«, kjer se dobe vse informacije.
Prezident Roosevelt
najlepši luči. Zdaj pride predsednikov vlak. Najprej lokomotiva nato prtljažni voz ter en ali dva spalna vozova za vlakovno osebje. Sledi navaden pulman za železniške uradnike, potem klubski voz, v katerem je za obiskujoče politike vse najudobneje urejeno, za tem pride nov pulman za nadaljnje uradništvo, telegrafiste< železniško odpravno in kdo ve kakšno osebje še. Sledi voz z ločenimi oddelki. Nameščenci so v njem največ fotografi. V drugem cddel-kovnem vozu so vašingtonski dopisniki različnih časopisov, vedno po dva in dva v oddelku. Tam stoje mize in ropočejio pisalni stroji. Raztreseni po vsem oddelku leže po tleh časopisi, pisma, govori priročniki, kopirni papir, srajce, ovratniki in zobna pasta. Za vozcim posebnih poročevalcev se navadno nahaja jedilni voz< ki ga ob prehodu na kako drugo progo vedno izmenjajo. Za jedilnim vozom — in zadaj so že vsi ljudje na peronu prav nestrpni — pride spet nov oddelkovni voz z novinarji, ki delajo za poročevalske urade. In za njim pride še en oddelkovni voz, preden dtospemo do glavne osebe same. Ta voz je napolnjen z ljudmi od tajne službe in s člani tajništva Bele hiše pa s posebnimi povabljenimi gosti Rr>oseveltove rodbine. V tem vozu se nahaja tudi pravo pravcato tajništvo s pisalnimi stroji, razmnoževalnim aparatom in vso propagandno ropotijo-
Slednjič pride prezidentov voz, pravi zasebni voz, kot ga navadno uporabljajo milijonarji, "s spalnicami, kopalnicami, posebnim stanovanjskim prostorom, z blazi-njaki_ naslanjači, mizami, svetilkami s senčnimi in samimi takimi lepimi stvarmi. In potem ne smemo pozabiti na zadnjo ploščad! Ne morem si predstavljati, kaj bi počeli s posebnim vlakom brez zadnje ploščadi. Zakaj tam se slednjič pojavi prezident, da izreče kratki govor in krajevnemu političnemu ljubljencu položi roko na ramo. In gospa Rooseveltova se skloni, da sprejme šopek ali sir ali gnjat ali kako drugo čudno stvar, ki jih navadno poklanjajo prezidentu. Seveda stoji na zadnji ploščadi in v njeni bližini šest do osem tajnih policajev, ki imajo nalogo, čuvati nad prezidentom in biti vedno na straži.
Toliko o zunanjosti vlaka. Stopimo zdaj v enega izmed novinarskih oddelkov. V
ozkem prostoru sedi 4 do 6 osebt stikajo glave ter daobe politiko dneva in lire- Izidi teh zabav se vsaj delno natisnejo in čita jih svet Lahko v časopisih. Vnet žvrgoleč politik je predrl zadaj v predsednikovem vozu slednjič do Roosevelta. Kako zgovorno besedici o neizmerni važnosti ureditve pridelovanja krompirja in kot naslednji korak njega razdeljevanja! In posebno, kako zelo bi bilo zažeieno, da bi se on, član Kongresa G:-hoofus, na zadnji ploščadi pojavil ob prezidentovi desnici, in kako malo bi bilo po želji, če bi bilo guvernerja Stepina opaziti kje v bližni. Roosevelt posluša z največjo ljubeznivostjo, icikrene razgovor na resnične probleme kraja, stavlja vrsto določnih 'vprašanj in drži člana kongresa na najljubeznivejši in najspretnejši način pri dobri volji. Eden aH dva prestola dalje obišče gospa Rooseveltova nekatere svojih gostov. Menda mi skoraj ni treba pripomniti, da plete.
Košček dalje se nahaja težko garajoče tajništvo. Mlada dekleta z roženimi naočniki se sklanjajo nad svojimi stenogra-
		IPHIB ImK
		
		RHHBB^H^' > •
		
		Jiji 1
		
	v Si ijg}j,. -X •'•>:::. £SH|	ml ? HP' i ura 1 - «i & ..
mi tn pisalnimi stroji- Glavni tajnik na potovanju, Marvin Mc Intyre. tolaži rasdra-žesie politike^ ki se jim še ni posrečilo priti v predsednikov voz. In taiko gre po celem vlaku: povsod ljudje, ki žive izredno življenje v posebnem predsednikovem vlaku. če se vlak ustavi in se vlijemo v avtomobile ter si utiramo pot kilometre daleč skozi ljudske množice, skocd narodne parke ali gorovja aJi pustinje, so naši doživljajo v enaki meri izredni. Mnogi med
Američani so te že videli. Ni« pa vsi tega videli s zadnjega sedeža vaza Stev. 14, ki drvi, da bi ne izgubil zveze s kavaJka-do, kar se prav lahko dogodi, če se po cestah prtčno zgrinjati množice, kakrr hitro se je mimo peljal prezident; ali če hiti voz po vi jugi katerekoli gorske ceste, kjer ne smemo zaostati predaleč! O, razburljivo je to življenje! Več kot enkrat so mnogi med nami zamudili vlak, ker so obtičali sredi ljudske množice.< V. P.
0 šolstvu in vzgoii
Stara praksa razpravljanja tako važnih narodno-državnih (a tudi vobčečloveških vprašanj, kakor je vprašanje vzgoje in šole) za štirimi stenami, je zastarela. Novi časi zahtevajo sodelovanje vseh.
Šolanje in vzgoja, ki sta nujno potrebna Slehernemu državljanu, ne sme biti rezultat sklepov manjšine izobražencev, ki se ne ozira na resnične potrebe državljanov, Svoje ideale o šolstvu tn vzgojstvu si je posnela iz splošnih veljavnih načel podobno mrtvemu ogrodju, namesto da bi jih zasnovala na časovnih razmerah in stvarnih potrebah narodne države .Poleg formalnega, splošnega svetovnega naziranja o šolstvu in vzgojstvu, je treba prilagoditi šolstvo in vzgojstvo duhu naroda, mu dati individualno označbo, a da pri tem ne trpi splošna norma bistva, mere in višine intelektualnih in moralnih duhovnih sil kulturnega človeka. Prctiranost in enostavnost sta škodljivi, kakor tudi slepo posnemanje tujerodnih novotarij. Previdnost, treznost sta na prvem mestu. Naše šolstvo in vzgojstvo je treba osvežiti, pomladiti, ali kakor pravimo: reformirati.
Kako in kdo?
Pritegniti moramo javnost k sodelovanju. Časopisje je najprimernejše sredstvo, ki nima pri nas še značilnosti pravega »vox populi«. Razpravljanja pa ne smejo zaiti v osebne, strankarske in druge izpade, biti morajo mnenja, pogledi, podani na razmišljanje javnosti, iz katerih naj se izkristalizira resnično dobra in našemu narodno-državnemu duhu ustrezajoča oblika šolstva in vzgojstva Pripominjam, da način kritike najbolj osvetljuje kulturno zrelost naroda Napačno je mnenje, da imajo pravico do kritike šolstva in vzgojstva samo poklicni šolniki in vzgojitelji; nasprotno, ravno javnost je poklicana, da spregovori svojo besedo, ker je ta javnost oni čini-telj, ki polni učilnice in doživlja vse nedo-statke šolskega konjička.
Obravnavati bi bilo treba vsa vprašanja tako, da zbude zanmanje za šolstvo in vzgojstvo ter privabijo k delu vse one, ki žele pomagati izvleči zaostalo kočijo naše
prosvete iz prahu in nepotrebne šare. Uved-| ba roditeljskih sestankov ni dala zadovoljivih rezultatov, kar odkritosrčni bodimo! Starši si ne upajo s pravo besedo na dan, ker se boje, da ne bi »radi pravične ali krivične kritike trpeli njihov otroci. Ža-j lostna resnica in napačno pojmovanje imunitete šolstva in šolnikov! Res je, da bi s« mogla preodkritosrči.a polemika izobličiti v žaljive osebne izpade ter bi tako trpela avtoriteta šolstva in 06ebja; vendar pa nihče ne bi smel zapret. oči in ušes proti ne-dostatkom! Šolstvo in vzgojstvo je v krizi, kakor so v krizi duhovne vrednote in gmotne vrednote. Čas je glodalec in izpod-gloda vse, kar je slabo ostane le. kar je nespremenljivo. Tudi šolstvo in vzgojstvo je stalna kulturna vrednota, le da so postopki, obseg snovi in smoter pod vplivom časovno kulturnih razmer.
Če zasledujemo razvoj šolstva in vzgojstva skozi tisočletja, se nam pokaže v vsej veličini napor človeštva doseč' dealni cilj izobrazbe in vzgoje človeka Šolstvo je si-stematično-postopna seznanitev nedora-Iih z znanjem z vseh pod"c<č'j, ki se zdi nujno, da dorasli spozna, kar ie iz začasnih idealov potrebno. Vzgojstvo pa ima namen, vcepiti nedoraslemu verske, moralne, nacionalne in v«ečlove4r<* vrednote, ki naj doraslega okujejo v kremenit značaj.
Harmonično šolstvo in vzge jftvo sta dve vrednoti, ki človeka postavljata za dobrega in razumnega gospodarja nad zemljo in njenimi dobrinami. Zato mora biti prva skrb države, da uredi pravilno vprašanje šolstva in vzgojstva in da ne št^di v prosvetnem resoru, kjer se odloča bodočnost države. Nobena žrtev ne sme bit' prevelika za izobrazbo, zlasti pa za vzgojo naroda. Budno mora spremljati vse izobraževalne in vzgojne pojave v inozemstvu in doma ter stremeti, da zlasti dvigne na videz nesodobno, a večno vrednoto: srčno kulturo. Njena skrb mora segati tudi v predšolsko dobo, kajti takrat slehernik dojame najgloblje vtise (po Freudu), ki so usodni za njegovo in recipročno tudi narodno-d»žav-no življenje.	M. Ž. P.
Zakaj se mleko ob nevihti skisa
Njegov protikandidat Willkie
Mleko prištevamo med koloide. Imenujemo ga koloidno raztopino, to se pravi, raztopino, v kateri so raztopljeni delci precej večji kakor raztopljeni delci n. pr. sladkorja ali kuhinjske soli. Vendar pa so delci na drugi strani spet tako majhni, da jih ne zadrži noben filter. Take raztopine imenujemo tudi sole m sicer hidrosole, če je topilo voda, Voda je tudi topilo pri mleku, zato je tudi mleko hidrosol; ln raztopljeni delci so tekoča maščobna m beljakovina-sta telesca.
Napravili so poskuse z drugimi koloidnimi raztopinami, n. pr. s koloidno raztopino arzena (raztopljeni delci določene velikosti so delci arzena), s koloidno raztopino zlata ali platine, s koloidno raztopino berlinskega modrila m dobili presenečujoče rezultate pri vplivu električnih valov na raztopnine. Koloidne raztopine koagullrajo ali se izkosmičijo, kakor pravimo. To pomeni, da se film koloidni delci med seboj združujejo v večje delce. — Vsakdo je že gotovo videl poljubno motno razstopino kake snovi, v kateri so se polagoma pojavile nekake cunje ali kosmiči, ki so se vsedali na dno. To je koagulacija. Tudi mleko koa-gulira. Temu pravimo, da se mleko skisa.
Natančne meritve nimajo tu bistvene vloge. Sorazmerno je prav vse eno, pri kateri valovni dolžini je koagulacija najmočnejša. Nevihta, ki lahko izbruhne ali pa tudi ne, povzroča električne valove različne dolžine, katerih večina povzroča koa-gulacijo. Tako so eksperimentalno dokazali, da je zračna elektrika s svojimi valovi vzrok skisanju mleka. Vsakdo pa ve, da se na toplem tudi skisa mleko. To velja
tudi za vse ostale koloidne raztopine, za katere je tudi toplota važen faktor koa-gulacije.
Da preprečimo sklsanje mleka, ga moramo držati pokrito predvsem na hladnem in v posodah, ki ne prevajajo elektrike in so dobri izolatorji (lončene posode, porcelan). Zelo priporočljivo je, če ga imamo v kaki hladilni omari, ker je tu manj izpostavljeno električnim valovom.
Kupon za brezplačno »Minuto pontenka" štev. 58
V CIRKUSU
Krotilka ima leva, ki ji zna spretno vzeti iz ust košček sladkorja.
»To pa res ni nič posebnega,« zagodr-nja neki gospod. »To bi znal tudi jaz.«
»Dvomim,« reče krotilka nejeverno.«
»Vsaj tako spretno kakor lev.' odvrne gospod.
sš.:
V ambulanti
Pri vojakih je red. Navsezgodaj te kap-lar celo spomni, da greš lahko »na lekar-sko«, če imaš kakšne težave. Ob tem pozivu človek premisli, ali ne bi kazalo poskusiti in ujeti vsaj kaka dva dni »po-štede«, kakor se tej zadevi pravi. Sicer bog ve kaj s tem nisi dosegel, iz kasarne v brozgo ti pa vendarle ni treba...
Če si na slabi nogi s kaplarji, jo boš celo skupil. Dober kaplar namreč »pošte-darje« zelo obrajta. Kadar jih ima nekaj po sobah, se te s hodniki in stranišči vred svetijo ko... Bolje je vsekakor, da si s tem važnim činom v vojski v prijateljskih odnosih — potem imaš vsaj v stanju »stroge poštede« mir pred njim.
Najbolj obiskana je ambulanta, kjer vrši vojaški zdravnik svoj posel, ob ponedeljkih in dnevih pred stražo. To se pravi, če moraš zvečer na stražo, se za vsak piimer še prej javiš na pregled, da ne bi slučajno ponoči omagal. To velja zlasti za rezerviste in neko novo, čudovito vrsto vzgled-nih vojakov, imenovanih »tromesečarji«. Gotovo ne veste, kam bi vtaknili ta novi pojav? Razumljivo, saj tega niti stari veterani ne vedo. V njihovih časih te živali še ni bilo nikoli in nikjer. Poznali so infan-terijo, kavalerijo, artilerijo, dragonce, hu-zarje in še marsikaj, na tromesečarje niso naleteli. To so tisti, ki do tridesetega leta niso služili in ki so jih zdaj, v teh hudih dneh, poklicali na tromesečne vaje.
Preden gre takle tromesečar na stražo, napravi prej vse obupne korake, med katere spada zlasti lekarska. če je vrhu tega še intelektualec, si pripravi vsega hudiča, tako da ga z največjo muko spraviš na teren. Njegovo kraljestvo so pisarne v pol. kovnem štabu in razne podobne mišje luknje po vseh kotih. Soba učenih tromesečar-jev je leglo vseh bolezni. Vso noč slišiš
samo kašljanje in stokanje kakor tik za fronto, številka 158, kjer se zbira »ova velika filozofija«, je pravi lazaret, diši pa po Eau de Cologne. Pozimi sem te siromake obiskal v štev. 158, pa so se mi zasmilili v dno srca. Upam, da so na koncu vežbe dobili vsi čin in odlikovanja za pre-stano trpljenje.
Zdaj, v času rezerv, se torej različni tipi zbirajo ob pol osmih okrog zdravnika.
—	G'spud ka petane, grlo me boli.
—	Odpri usta in grgraj!
—	Aaaa ...
—	Nič!
—	Pa nogo sem si ožulil.
—	Saj ni nikjer nič videti!
—	Pred enim letom sem v Murski Soboti komis mešal. Od takrat me roka boli...
—	Lani je mešal komis, pa ga še letos roka boli! Izgini!
Ni se mu posrečilo. Hudičevo siten je danes stari! Zvečer bo treba na stražo, pa tak strupen mraz je.
—	Gospod dohtar. želodec me boli.
—	Kako hodiš na stran?
—	Ja. tako ...
—	Pokaži jezik!
—	še danes smrdiš po vinu, požiralnik pijani! Seveda, ob ponedeljkih bi bil vsak bolan. Včeraj nisi bil bolan, ko si prosil za »dozvolo« ...
—	Prosim za poštedo!
—	Poidi h komandirju, pa ti bo dal sedem dni!
Tako se vrstijo drug za drugim bolniki in zabušanti. Včasih zabušanta laik kaj težko loči od pravega bolnika.
—	Gospodine kapetane, na grlu! Kad počne trav da raste, i meni počne rasti ovdje kod grla.
—	Dobro, ičeš kuči.
Tovariši so se že hoteli zasmejatl na ves glas, pa, glej — bil je resničen bolnik. Da, s težkimi vprašanji ima opravka vojaška medicina ali zdravništvo, kakor pravi naš novi pravopis.
Tina Likepova:
Pravljica o drenu
Pri oknu na polici se medč drenove jagode. Cisto navadne drenove jagode so to, kdo jih ne pozna. Bleščijo se in sanjajo v sončnih žarkih, ki jih oblivajo čez dan, zvečer pa postanejo čudno temne in njihova temnordeča barva spominja na nekaj skrivnostnega, davno minulega. . .
čisto navaden dren, bog ve odkod, bog ve kje ga je ubrala roka kmetice, ki ga je prinesla na trg? Pa ni tako čisto navaden. Včasih se mi zdi, kakor da bi hotel govoriti; nekoč ob sivem večeru je resnično izpregovoril.
*
Tam daleč proti severu se vije modra reka v temni soteski. Njeni valovi pripovedujejo, da so od daleč, pravijo celo, da so bili v velikem jezeru sredi gorskih velikanov, preden so prišli v gozdnato dolino, a pravijo tudi, da jih že dalje, celo do morja vodi pot.
Nad enim izmed mnogih kolen, ki jih dela reka, se dvigajo visoke peči. Ozka stezica drži nanje in malokdo, ki pride v ta kraj, se povzpne po njej. Pa ni tako strma, kakor je videti. V prav položnih vijugah se dviga kvišku, skozi gozd, preko skal in preko trat. Tam na vrhu peči stoji in se razgleduje po daljni okolici drenov grm. Sam je, nima tovariša, da bi mu arugoval, šele tam daleč dalje na planjavi stoji prav tako sama stara lipa.
Pa ni bil vedno tako sam stari dren. Dolgo, dolgo je že tega, ko je bilo drugače. Tako davno je to bilo, da je stari dren skoraj že pozabil na tiste čase. Le s težavo obuja spomine. A lipa je predaleč, da bi mu pomagala.
Davno je tega, kar so se nad pečmi dvigali pod nebo beli, debeli zidovi utrjenega gradu. Le tu in tam kak kamen priča o
minulosti. Stari dren t?* krat ni bil osamljen. Stal je na grajskem vrtu in druščino mu je delalo na stotine dišečih rož. Najbolj pa ga je veselila družba grajske gospodične, ki se je hodila hladit v njegovo senco.
Kadar je zaslišal ropot, ki je prihajal od daleč iz doline, se je dren razjezil. Dobro je vedel, kaj pomenijo ti glasovi, četica je jezdila čez most, ki je držal čez reko. Vedel pa je tudi, da ga je v takih trenotkih gospodična vedno zapustila ter odhitela na stolp, da bi bolje videla prihajajoče goste ali vračajoče se domačin^ In zato je dren te trenutke sovražil.
Pilo je soparnega poletnega dne. Gospodična si je spet poiskala zavetja v senci ljubega drena. Vročina jo je premagala in zadremala je.
Topot konja se je razločno začul z mosta. Dren je vztrepetal. Toda čudno, gospodična se ni prebudila. Niti tedaj ne, ko je stražar zatrobil gostu v pozdrav, škripaje se je spustil pridvižni most in samotni jezdec je zajezdil na grajsko dvorišče. Potem so glasovi utihnili. Gospodična je še vedno spala na klopi v drenovi senci. Dren si je oddahnil.
»Matilda! Matilda!« se je nenadno raz-legel glas po vrtu. Gospodična se je prebudila, ugledala je pred seboj svojo sple-tično.
»Kaj se je zgodilo, Ana?«
»Gosta smo dobili, gospodična, ln nikogar ni doma, da bi ga sprejel.«
»Kak gost? Povej mi, Ana!«
»Ne vem mu imena, videti je velik vite«, najbrže pride iz tujih krajev pa bi si rad tu odpočil.«
»Oh, Ana, sprejmi ga ti!«
»Ali, gospodična! Odkar je odjezdil vaš

Kraljestvo Ibna Sauda
Vojni bog Mars je gotovo največji ko-zmopolit vseh časov, saj ne pozna ne meja ne razdalj. Njegov meč neprenehoma brska okoli vse zemeljske oble, naši pogledi in naše misli pa mu s strahom slede, sprašujoč set kje se bo ustavil jutri in kje bo njegov zamah razpihal ogorek v požar. Ob tem potovanju spoznavamo nove kraje in nova ljudstva, njihovo slavo ali njihovo Kal vari jo. I-z te ali one dežele, ki jo je naša fantazija naivno zavijala v romantiko, se naenkrat dvigne varljiva megla in zagledamo jo kakršna je v resnici: belo ali črno, srečno ali nesrečno. — Povprečnemu Evropeu so kraji Male Azi-je zlsffti južne, še precej neznani. Dasi bilo sicer že mnogo govora o vsearabskem 't [poA tuaAoSafu o ur nfirecitS raaupojFu kiralju Ibnu Šaudu, vendar smo prav o njegovem kraljestvu zelo malo vedeli. Treba je bilo američanov. ki so stikali za petrolejem, tam smo dobili nekaj podrobnih, a še kljub temu nepopolnih podatkov.
Tri morja
Kraljestvo Ibna. Sauda obkrožujejo tri morja: Iranski zaliv na vzhodu Indijsko morje na jugu in Rdeče morje na zahodu. Meji pa na severu na Irak, na severozahodu na Transjordanijo, na jugozapadu na Jemen, na jugu na angleško kolonijo Aden-Hadramuth, na severovzhodu na ozemlje
šejka Kuweita, in na jugovzhodu na deželo šejka Muškata (Omana). Površino kraljestva cenijo na dva in pol milijona kvadratnih kilometrov; to je po večini 1000 dio 1.500 metrov visoka planota> ki jo pokriva puščavski pesek. Evropejec težko vzdrži v podnebju te peščene dežele, ki je znana kot ena najbolj vročih na svetu. In prav zaradi te neznosne vročine, ki doseže včasih do 60 stopinj, je Evropejcu potovanje v poletnih mesecih prepovedano. Natančno število prebivalcev ni poznano, ker je ljudsko štetje tu še neznan pojem; cenijo ga pa približno na 2 do 3 milijone. Po veliki večini so to primitivni nomadi, ki potujejo preko vse dežele. Arabci tvorijo glavni del prebivalstva^ šele v zadnjem času se je nastanilo v mestih in ob obalah nekaj Evropejcev in Američanov, ki se bavijo z industrijo. Židom je vstop v Arabijo prepovedan.
Dve prestolnici
To kraljestvo ima dvoje prestolnic: Riath, ki leži v notranjščini dežele, nekako 400 kilometrov od Iranskega zaliva, in Meko, ki je približno 70 kilometrov cd Džeddaha ob Rdečem morju. V Meki prebiva kralj le za časa romanja. Največja uvozna in izvozna luka je Džeddah< ki je obenem tudi trgovsko središče države. Vhod v luko je silno nevaren zaradi čeri, ki mole iz morja; ladje morajo pristati kakih 5 kilometrov pred luko. Med njimi in obrežjem vrše promet motorni čolni in jadrnice, slednje zlasti za prevez blaga. Prestolnica Riath ima približno 8 do 8 tisoč prebivalcev, Meka 30 do 40 tisoč, Džeddah pa okoli 15 tisoč. Gotovo pa je, da se število prebivalcev zadnjih dveh mest v času romanja zelo zviša- Meke na 100 ti-sočt in Džeddaha na 30 do 50 tisoč. Po važnosti slede potem Medina, Hail, Taif. Hofuf, Buraida, Anaiza_ Abha, Khalbar, Ar Ras, Jenbo, Weidij in druga. Vstop v Meko in M edino je dovoljen samo muslimanom.
Ebn Saud
Država je kraljestvo kateremu suvereno vlada kralj Ibn Saud, čigar popolno ime je Abdelaziz Ibn Abderrahman E1 Feysal Al Saud. Je absoluten poglavar. Njegova dva sinova, Emir Saud in Emir Feysal imata položaj in naslov podkralja. Pivi prestolonaslednik, je podkralj Nedžada, drugi pa podkralj Hedžasa. Slednji je obenem tudi minister za zunanje zadeve. Rezidenca Emirja Sauda je Riath, Emirja Feysala pa Meka. V tem mestu prebiva tudi finančni minister šejk Abdullah Solej-man, čigar vpliv je zelo velik. Razna mesta in vasi pa so pod upravo kajmakana neke vrste civilnega guvernerja, ter predstavnika sodne oblasti kadije. Koran je civilni, kazenski in trgovski zakonik, po katerem so sojeni tudi vsi tujci, ki prebivajo v Saudovi Arabiji. Vendar doslej še
ni bilo čuti, da bi bil kak tujec sojen po kadiju. Osebna varnost je odlična, tako za domačine kakor za tujce; to pa vsled izredno strogih kazni po koranu. V tej državi so zastopane po svojih ministrih le še Francija, Anglija in Italija '
Zveze s svetom in med seboj
Za vstop v Saudovo Arabijo je potrebno že v naprej kraljevo osebno dovoljenje, na katerem je naznačen kraj prestopa meje-Ce je le-ta na vzhodnem ali severnem delu države, preskrbi vlada potniku vse, kar je potrebno za njegovo varnost in udobnost. Običajni vstop v državo pa je pristanišče Džeddah, ki ima vsak teden ladijsko zvezo s Suezom. Ladje družbe Khidi-vial Ma Line so zelo udobne in imajo pribli žno po 1.500 ton. Vsakih 4 dni pa vozijo ladje družbe Adriatica v Trst in nazaj. Pred in med svetovno vojno je bila v gradnji železnica ki naj bi vezala Aman, glavno mesto Transjordanije, z Medino v He-džasu. Gradnje pa niso dovršili Večina blaga se prevaža s karavanami, saj je kamela za puščavo še dandanes najbolj zanesljivo sredstvo, dasi so se v zadnjem času pojavili tudi tu avtomobili, zlasti za prevažanje potnikov- V avtomobilu je sedaj mogoče prepotovati Arabijo cd Iranskega zaliva do Džeddaha ob Rdečem morju v petih dneh. V času romanja obstoji avtobusna zveza med Bagdadom in Meko preko Haila in Medine. Ostala mesta in kraji pa so zvezani med seboj s karavanskimi petmi. Zdaj končujejo dela na asfaltirani cesti med Džeddahom in Meko.
Gospodarski položaj
Gospodarsko stanje dežele se dobro vrsto let ni v ničemer spremenilo. Zaradi prerevnega poljedelstva in premajhne industrije je izvoz zelo neznaten; nasprotno pa je uvez precejšen. Kralj Ibn Saud pospešuje iskanje vode in napravo vodnja-kov_ ob katerih giade potem male vasi. S to vodo namakajo doslej nerodovitno zemljo, da jo obdeluje vedno več ljudi, ki so se preje pečali s pastirstvom- V zadnjih dveh ali treh letih je gospodarstvo dobilo precej drugo lice. Kralj Ibn Saud je spoznal, da. sam ne bi mogel izrabiti teh bogastev svoje zemlje, zato je dovolil nekaterim tujim družbam( da so pričele z ska-njern in izrabljanjem. Na obali Iranskega zaliva so našli ogiomna petnolejska polja, kjer obratuje družba Californian Arabian Oil iz San Francisca. Dvesto kilometrov od Džeddaha pa so našli bogate rudnike zlata., kjer izkopljejo 300 tcn nečiste rude na dan. Tudi ta družba je ameriška. Mesta nimajo ne elektrike ne kanalizacije ne vodiovoda. Bogatejši trgovci imajo hišne električne naprave, a le za lastno uporabo. Pošta deluje normalno. Zelo zastarela telefonska naprava deluje med Meko in Džeddahom.
Ibn Saud pregleduje v bojih uplenjene topove
brat, ste vi gospodar in vi morate sprejemati goste.«
»Naj bo, pojdiva torej, Ana!«
Odšli sta. Rahlo je škripal beli pesek pod njunimi koraki. Lahno so šelestela svilena krila. Nato se je vrt pogreznil v molk, dren pa je bil slabe volje in niti nežni vonj rezede ga ni mogel razvedriti.
Minilo je nekaj dni, dren je bil prepričan, da je gospodična popolnoma pozabila nanj. Nekajkrat je sicer čul njen glas, pa na nasprotnem koncu vrta, tam, kjer se je bohotilo bujno cvetje, ki ga je iz južnih krajev prinesel mladi vitez Uldarik. Pa ni slišal samo njenega glasu. Med njen vedri smeh se je vedno pogosteje mešal tuj moški glas. Drenov grm pa je samoten zrl v dolino, kjer je bistra reka valila valove v neznane dalje.
Nekega dne ga je zdramil iz žalostnih misli ropot na mostu čez reko. četica je jezdila proti gradu. Dren je dobro to četico pozral. Bil je vitez Uldarik, brat gospodične Matilde, ki se je vračal z dolgega potovanja. Po širnem svetu, od visokih Alp do 3evernega morja in od stare Britanske dežele, tam do divjih tatarskih rodov je iskal morilca svojega očeta in očeta svoje sestre. Zaman! Zdaj se je vračal utrujen in potrt in je premišljeval z bolestjo v srcn. kako ga bo sprejela sestra, ko stopi preri njo in ji Fporoči, da se je oče brez osvete moral preseliti k svojim prednikom.
Stražar na stolpu je zatrobil, most čez jarek je bil položen. Četa je prijezdila v grad.
Zdaj je bilo dolgo spet vse tiho in dren se je že pripravljal na dremanje, kajti na zemljo je pada1 mrak. Tedaj so se škripaj e odprla vratca, k' so vodila na vrt, in po poti sta razburjena prišla Uldarik in Matilda.
Ona je bila bleda. Kakor belo posuta stezica, po kateri sta prihajala. S trepetajočim glasom je izpregovorila:
»Kakšne so vesti, ki ml jih hočeš tako skrivnostno razodeti, dragi brat?«
»Kakšne so vesti?« je mračno odgovoril Uldarik. »Slabe, sestrica, slabe. Zaman sem se podil za morilcem od ruskih step do sončne Španije. Sledil sem mu, včasih od daleč, včasih sem mu bil tako blizu, da sem čul sapo njegovega konja, ki ga je podil do nezavesti. Zaman! Končno sem izgubil sled. Obupal sem in se vrnil domov, z madežem, ki mi kakor kamen leži na duši, da je najin oče brez osvete moral k prednikom. Toda kolikšno presenečenje, ko vidim, da mu je nudil pribežališče najin lastni grad!«
»Najin lastni grad? Torej je tu, v gradu svoje žrtve? To je vendar izzivanje samega boga!«
»Ni izzivanje, ker ne ve, kdo je bil njegova žrtev. Božja previdnost ga je privedla pravici v roke.«
»Pa kdo je to?«
»Vitez Sigismund!«
»Sigismund? To ni mogoče, on, ki sem mu sama dala zavetje? Motiš se, brat moj!«
»Ne motim se! Izmed tisoč drugih bi ga spoznal, pa da bi ga lovil do onih dežel, kjer pravijo, da žive črna in rumena ljudstva. Med tisoči in tisoči drugih bi ga spoznal ... <
Oddaljila sta se in čuli so se samo nejasni glasovi.
Na zemljo je padla noč. Luna je obsevala strme peči in belo grajsko poslopje. Vse je spalo, samo drenov grm je tako rad gledal luno in se kopal v njenih žarkih.
Naenkrat so »pet zaškripala skrivna vratca v zidu in dren je začudeno gledal dve temni postavi, ki sta nosili nekaj težkega, v črno zavitega. Prav k njemu sta stopili, potem pa sta pričeli kopati ob njegovih koreninah. Zdajci je lunin žarek po-
svetil prvemu o obraz — bil je vitez Uldarik.
V izkopano jamo sta položila črno stvar, nato sta jo zagrebla s prstjo in tiho, kakor sta prišla, sta odšla. Le vratca v zidu so spet grozotno skrivnostno zaškripala.
In spet je minil dan in prišla je noč. Pa so spet zaječala vratca in po belem pesku je prišla drobna postava. Lahno je šla kakor dih, da je komaj zaškripal beli pesek na stezici — bila je Matilda. Sklonila se je čez svfžo prst in v luninem svetu so se razločno videle solze, ki so polzele po njenem licu.
»Ubogi Sigismund!« se ji je izvilo iz prsi.
Ko je odšla, se je dren začudil, čudil se je vsem tem dogodkom, ki jih je doživel v tako kratkem času. Ni jih razumel niti tedaj, ko je v njegovo samoto prodrl šum svatovania. Takrat ga je Matilda obiskala poslednji č. Dolgo, dolgo je sedela v njegovi senci, nato je odšla. Kmalu potem se jj začul topot kopit na mostu. Dren je ostal sam. . .
In zdaj sameva stari dren v družbi lipe, a lipa je predaleč, da bi mu drugovala. Drugujejo mu mračni spomini in včasih se mu zdi, da tam poleg njega izpod zemlje vstane senca in šepeče neki glas! »Matilda!«
Toda dren je star in to se mu v sanjah le tako zdi. Kmalu pride tudi zanj mojster, ki mu pravimo čas. In takrat bo potihnilo tudi vse naokoli. In potem morda pojde tja, kamor hite valovi srebrne reke, ki teče pod njim. Daleč, daleč . . .
Jagode pred menoj so utihnile, pogrez-nile so se v popolno temo. Nič več ne žare v oni skrivnostno rdeči barvi.
Na ulici prižigajo luči. Zbudila sem se iz sanj.
~ - - ■ ' ' - " ■
.. • ., V -V'" : VA ..." . ' " > V
-...c- „	'. --..V/ . '-r TjFJ
Mohamedanci pri obrednem umivanju in pri molitvi
Dohodki Ibna Sauda
Javnega proračuna sploh ni, ker gredo vsi dichodki v kraljevo blagajno- Ta potem odloča, v kakšen namen naj se uporabijo. Dohodki izvirajo po večini iz prispevkov romarjev ki so precejšnji, saj mora vsak romar, ki se izkrca v Džeddahu, plačati dva zlata fimta. Oni pa, ki potujejo v Meko, so primorani plačati še precej drugih dajatev. Približno vsoto državnih dohodkov si lahko predstavljamo, če izračunamo te dajatve romarjev, katerih je vsako leto od 150 do 250 tiseč. Nekoliko slabše obiskana je bila Meka v dobi sedanje vojne saj cenijo število romarjev le na 80 tisoč, od katerih jih je prišlo 45 tisoč po morju, drugi, zlasti oni iz severnih dežel, Palestine, Egipta, Sirijet Irana in Perzije, pa z avtobusi, na kamelah, pa tudi peš. Vedno večji pa postajajo kraljevi dohodki z ogromnimi vsotami ki mu jih plačujejo družbo, katere imajo v zakup petrolej in zlato. Dežela upa, da jo bo ta denar gospodarsko in socialno "<rerodil in jo s tem dvignil iz velike revščine. Denarne enote so zlasti funti, srebrni tolarji, ki so jih pravkar odpravili, riali, ki se dele na pol in četrt in pjasr.ri, saudiji imenovani, 22 in pol riala je zlat funt, 22 pia-strov saudijev pa je en rial. Mere Ln uteži so pik, ki ima 65 cm, turška oka 78 je 100 kilogramov). Tujcu pa postrežejo tudi
z evropskimi merami. Največ se trguje s Egiptom in s cenenim blagom iz Japonske, od tod zlasti blago, čaj in druge malenkosti. žito pa se uvaža iz Jemena. Kakor smo rekli, je prebivalstvo zelo revno_ saj je po večini na stepnji nomadov. Hrani se bomo in živi zelo preprosto, suženjsko. Kakih socialnih reform doslej ni bilo.
Sreča zli Kalvarija
Taka je torej dežela vodje arabskega gibanja, kralja I'on Sauda. Veliki del države pokriva neprehodna puščava, le tam, kjer so vodnjaki, in v ozkem pa,su ob morju je življenje mogoče, a še tam je treba nadčloveške borbe za obstanek. Vročina in tropske bolezni sta glavna sovražnika prebivalcev ki evropske civilizacije še. niso pili iz velike čaše. In merda se prav nihče ne pritožuje nad svojo usodo, vsak jo resignirano prenaša, ko da bi zanj drugačnega življenja sploh ne meglo biti. Noše so pisane, kakor vse arabske, tople in obilne, ker jih le te morejo varovati pred strahovito vročino. Nomadi ne poznajo niti političnih niti socialnih borb, inteligenca v kolikor jo je, in trgovci pa so navdušeni pristaši arabskega narodnega gibanja in so ponosni na svojega voditelja, opevanega kralja Ifcn Sauda. ki jim je namili ideal. — Sreča ali Kalvarija, belo ali črno? ...	Ernest Evpper
Na razstavi Kluba neodvisnih
Niko Omerza: Tihožitje (olje)
Klub neodvisnih, ki združuje mlajšo generacijo likovnih umetnikov, si je v nekaj letih obstoja utrl že trdno pot v javnost. Leto za letom prireja razstave, ki prikazujejo marljivo delo in napredek klubovih članov. Nedavno je priredil razstavo tudi v Zagrebu, zdaj pa izvečine ista dela razstavljajo v razstavnem paviljonu pod Ti-volijem. Lepa zbirka razstavljenih del pričuje o napredku skoraj vseh razstavljal-cev, ki stopajo zdaj po bolj umerjenih potih, po kakršnih je mogoč razvoj v zdravo umetniško smer. Prav iz tega razloga so nekateri razstavljalci tokrat opuscili modne načine izražanja, take, ki s > se v svetu trenutno pojavljali in prav tako izginjali, k nam • presajeni oziroma izposojeni, pa nikakor niso utegnili pognati korenin. I'ri-
Karol Putrih: Sama (mavec)
občujemo nekaj reprodukcij izmed uspešnejših del na razstavi, katere obisk je prav priporočljiv.
Polž
Polž slabo vidi in ne razlikuje ostrih obrisov predmeta pred seboj, čeprav ima na svojih »rogljičkih« dve očesi. .
Most iz jaje
Sloviti Karlov most v Pragi so gradili kar celih 143 let V malto, katero so potrebovali za gradnjo tega mostu, so pomešali v teku let 202 tovora jajc, da bi bila malta bolj trdna. Vsako mesto na češkem je moralo v ta namen darovati po 1 tovor jajec.

Fraace Mihelife Ob morja jfcnJU.

Zaslužena zmaga bal\ borbenega moštva
Jugoslavija ■ Nemčija 2:0
Danes Je v Zagrebu jugosl o venska nogometna reprezentanca zasluženo zmagala nad nemško — Strelca golov sta bila Božovič in Cimermanič — V predigri so junior]i SNZ zmagali nad juniorJi HNS 3:2
ZAGREB, 3. novembra.
Ze marsikdaj so bili prireditelji športnih prireditev v skrbeh zaradi vremena, tcda morda še nikoli tako kakor za današnji revanžni nogometni dvoboj med Nemčijo in Jugoslavijo na igrišču Con-cordije v Zagrebu. Po dolgotrajnih nalivih, ki so pustili še mnogo sledov tudi na igrišču in na vseh številnih dohodih do njega, je danes dopoldne nad Zagrebom prisijalo solnce in veselje je zaigralo na licih vseh tisočev, ki so danes z vseh strani prihiteli, da vidijo veliko mednarodno tekmo. Igrišče, ki v celoti že dolgo nima več zunanje slike reprezentativne športne arene glavnega mesta Hrvatske, so za dostop publike odprli že ob 11. dopoldne. Potem so prihajali tisoči in tisoči navdušenih pristašev nogomela, zdaj skromnejši. zdaj imenitnejši. Med njimi je bilo tudi številno zastopstvo Ljubljančanov, ki so kmalu do 12. zasedli svoje prostore.
Ob pol 13., ko se je začela predtekma med juniorskima reprezentancama Hrvat-
Slovenija |sin.: Hrvatska jun.
ske in Slovenije, je bilo zbranih že okrog 15.000 gledalcev. Med to pestro množico so bili seveda številni oficielni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, močne skupine raznih športnih organizacij iz Zagreba in vse države ter zelo številna nemška kolonija. Zaradi ogromnega navala je bil seveda na igrišču na nogah še velik aparat rediteljev, stražnikov, prodajalcev itd., ki so vsi po svoje prispevali, da je ta prireditev uspela v velikem obsegu, kakršne so v sedanjih časih žal precej redke. Zelp- o trato, katere pa je bilo žal !e nekaj kvadratnih metrov ob obeh straneh igrišča, so krasile štiri zastave- h -vatska in tri v vrsti, italijanska in nem"1"* z našo državno v sredini. Teren so oo zadnjih nalivov kolikor toliko osušili in elpo pripravili tako. da je v splošnem ustrezal, za naše ju-niorje pa je bil vsekakor nenavaden in so se v začetku bolj težko sprijaznili z njim.
Spored se je začel točno ob nanovedani uri. Ob 12.30 so nastopili juniorji.
Obe enajstorici sta nastopili v najavljenih postavah. Sodnik je bil Matančič iz Zssreba. Ze takoj v začetku daje tekma slutiti, da bo borba vroča. Slovenci prevzamejo takoj prvo besedo in vidno pridobivajo na terenu. Vsi deli funkcionirajo dobro. Napad izsili več kotov, toda za-strelja tudi marsikaj zrelega. Hrvatom se pozna, da so znešeni z vseh vetrov, sem in tja se izkažejo poedinci, nevarnosti pa ni nobene za Slovence. V 25. min. je spet žoga nred malim hrvatskim vratarjem. Nesisrurnemu odskoči iz rok. ta hip priskoči Stalekar in žoga se zatrklja v prazen gol.
1:0 *a Slovence.
Zdaj pride tudi Plaznik do dela in videti ie. da je naše svetišče v dobrih rokah. Slovenci so v vidni nremoči. Publika se čudi. toda priznava. V 38. min. snet napad proti domačim. Kroupa pride skoraj do črte in ko ustreli, mora \rratar spet po žogo v mrežo.
2:0 za Slovence.
Tik pred odmorom kot proti Slovencem, toda sodnikov žvižg prekine igro.
Po odmoru se opaža nekaj priložnosti za Hrvate, dokler v 4. min. levo krilo iz daljave ne pošlje precej močan strel na vrata. Plaznik ne obdrži žoge, priskoči demo krilo in pošlje v mrežo.
2:1 za Slovence.
Ta uspeh domačih spet razmahne občinstvo in obe moštvi, toda učinek je tudi ta. da Slovenci spet prevzamejo pobudo in sad energične akcije je v 9. m:n. krasen gol Smoleta, deloma po zaslugi Štalekarja.
3:1 za Slovence
Domači se krčevito branijo, marsikdaj
tudi z nedovoljenimi sredstvi. Pri sprehodu na slovensko stran pa se v 12. min. visoka žoga znajde pred Plaznikom. Vratarja v gneči spodnesejo, roke mu odpovedo in to je bil tudi gol za domače.
3:2 za Slovence.
Se enkrat se je Hrvatom zasmejala priložnost za izenačenje v 21. min., ko se je aster prosti strel odbil od droga. Potem pa je tempo začel popuščati. Slovenci so začeli zavlačevati, sem in tja nekoliko prenerodno in preočitno. Hrvati pa so s spo-radičnimi poizkusi skušali zmanjšati njihov uspeh, kar pa jim ni uspelo.
Juniorji SNZ so slavili danes pomembno zmago na vročih zagrebški tleh. ki je bila pošteno zaslužen*, a prenizko izražena. Po kazali so prav lep nogomet, poln poleta in volie do zmage in so si osvoiili vse simpatije občinstva. Vsi deli so delovali dobro, kar velja zlasti za napad, čeprav so tudi ostali v polni meri storili svojo dolžnost. V posameznih fazah so Dokazali znake pomanjkljivosti discipline, kar gre deloma na račun prehudega navdušenja za stvar. Juniorii so z današnjim nastopom zbudili marsikatero nado. Počakajmo in delajmo! Morda se bo spet kdaj zgodilo, da bosta Ljubljana in Zagreb prava riva-la.
O hrvatski enajstorici ni mogoče reči mnogo pohvalnega. Posamezniki so se mnogo trudili, poznalo pa se je, da ne poznajo drug drugega. Igrali so po najboljših močeh, toda za današnjega nasprotnika so bili očividno prešibki in so lahko veseli, da so tako poceni odnesli kožo.
Sodnik Matančič ni imel težkega posla, pa ga kljub temu ni opravil brezhibno.
minut glavne tekme
Ko je mladina odšla in so na novo potegnili vse bele črte na igrišču, je vojaška godba preizkusila pihala, potem pa so ob 14.25 vstopili na igrišče italijanski sodnik Scarpi z obema pomočnikoma ter obe enajstorici v dveh vrstah. Moštvi sta se nato s sodnikom v sredini postavili na sredino igrišča in pozdravili, godba pa je zaigrala tri himne, nemško, jugoslovansko in hrvatsko, ki jih je občinstvo poslušalo stoje, nato pa se je pričela velika tekma.
Nemci so nastopili v črnih hlačkah in belih srajcah, naši v belih hlačkah in modrih srajcah. Ob 14.32 se je žoga prvič premaknila. Komaj nekaj udarcev sem in tja in že je kot za Jugoslavijo. Toda ustreljena žoga ne pride do igralcev. Igra valovi sem in tja Vsi so Še pod vtisom otvoritve. Sodnik strogo drži vajeti in zdaj pa zdaj po nepotrebnem ustavlja igro. Naša branilca sta v svojih akcijah odločna in si gurna. V 10. min. je nekaj pritiska na naši strani, toda Glaser je lisjak, ki vidi vse. Na levem krilu je Matekalo. Zoga za žogo odhaja tja in nobena se ne vrne več. Publika je huda nanj. V 15. min. dva kota za Jugoslavijo. Tudi pri tem Matekalu ne gre od rok. Tri minute pozneje spet streljamo kot, toda brez uspeha. V 20. min. nevaren napad, Cimermančiča, toda žoga ne najde prave poti. Na levem krilu je zmerom vse narobe. Tudi še dva kota za nas ne prineseta nobene spremembe.
Na nemški strani dela za tri robustni Janes. ki čisti temeljito, pa tudi vratar Klodt je na preži kakor maček. V 32. m:.n. stopi dvakrat v akcijo Glaser. Kakor pribita ostane žoga v njegovih rokah. Krii-ska vrsta z Jazbinškom v sredini pošilja zaporedno znova naše v napad, toda pred vrati preveč kombinirajo, streljati pa ne zna nihče. Ze se zdi, da bo polčas brez dogodka, toda kar naenkrat pobegne Cimermančič. vodi žogo do avtove črte, jo položi na noge Bcžoviču, ki jo plasira v desni kot
V 44* minuti je 1 : o za nas
Drugi polčas se začne s silnimi napadi naših. Nedolgo za' tem spet Cimermančič dobi krasno žogo, sam je pred vratarjem, toda pošlje mimo. Matekalo se popravlja in uspešno zaključuje ogorčene dvoboje s svojim krilcem. Naši so v vidni premoči. Napad za napadom se vali pred nemška vrata, toda brez efekta. Na drugi strani Nemci ne izrabijo dveh kotov. Toda zmerom znova so naši v nasprotnikovi polovici. V 18 min. je Božovič po hudi borbi ostal pri žogi ob črti nedaleč pred golom. Idealen predložek ujame Cimermančič z glavo in plasira iz nekaj metrov daljave mimo Klodta.
% s O za Jugoslavijo
Zdaj se razmahnejo Nemci §e bolj. da bi dosegli vsaj častni gol. Se trije koti in silovit finiš Našim že pojemajo moči, toda vse mine brez nesreče. Glaser mora še nekajkrat posredovati, toda hude sile mu
ni bilo nikoli. Naši nato zavlačujejo, potem sledi še zadnja 45. minuta — zmaga je dobljena.
Nekaj o moštvih
Nemška reprezentanca, ki je nastopila v naslednji postavi Klodt, Janes. Streitle, Kupfer, Rohde, Kitzinger. Lehner, Walter, Conen, Fiederer, Arlt, je pokazala veliko znanje in odlično kondicijo. Vsi so igralci velikega kova in mednarodnega razreda,
ki jim danes enkrat ni šlo. Trudili so se, uporabili vse finese svojega velikega repertoarja, toda kljub temu proti nasprotniku, na kakršnega so naleteli, niso mogli uspeti. Težo bremena današnje tekme sta nosili ožja obramba in krilska vrsta, med tem ko napad spričo učinkovitega razdiranja naših ni mogel priti do pravega izraza.
Naša enajstoriea, ki je nastopila v postavi Glaser, Brozovič, Dubac, Djanič, Jaz-binšek, Lechner, Cimermančič, Valjarevič. Božovič, Vujadinovič, Matekalo, je imela danes svoj dan in o vseh njenih članih je treba izreči samo laskavo sodbo. To velja v enaki meri za Giaserja in oba odlična branilca. V kriiski vrsti je ogromno dela opravil neumorni, Jazbinšek, pa tudi oba stranska krilca Lechner in Djanič nista zaostajala. Napad, ki je bil do odmora na levi strani precej hrom. se je pozneje vigral v celoti in pokazal mnogo lepih akcij ter je bil tudi za svoj trud pošteno nagrajen z dvema zasluženima zgoditkoma. Morda za ta izid ni bilo postranskega pomena, da je tekma potekla pred domačim občinstvom in se je razpoloženje med njim preneslo v precejšnji meri tudi na naše moštvo, ki je potem res dalo iz sebe vse, kar je moglo.
Igra, ki je potekla skrajno napeto in z nekaj izjemami na obeh straneh zelo fair, čeprav jo je sodnik dosti ustavljal baš zaradi teh prestopkov, ki pa so bili vsi nenamerni. Zmaga naših je popolnoma zaslužena in bi bila morda lahko tudi za gol višja, pri čemer pa gostje niti enkrat niso imeli kolikor toliko zrele priložnosti za dosego častnega gola.
Sodnik Scarpi je vodil tekmo z veliko avtoriteto in v splošnem tudi brez pogreši*. Glede presojanja faulov pa je bil vsekakor precej strog.
Tako je danes naša izbrana nogometna enajstoriea slavila letošnjo svojo drugo zmago nad nemško reprezentanco. Morda je res. da v sedanjih časih doseženih športnih uspehov ne gre meriti čisto z merilom kakor sicer, toda ne glede na to, bo današnja zmaga dala prisluhniti vsem onim, ki poznajo naš nogomet iz prvih časov, pa so se vsi že v naprej veselili zmage nad njim. V analih VNS in še v mladi zgodovini HNS in SLS — razmerje med Srbi in Hrvati v moštvu je bilo 5:6 — bo današnji 2:0 zapisan še močnejše, kakor je bil spomladanski 2:1 na Dunaju. Nogometaši, ki so danes zastopali Nemčijo, spadajo med stebre nemškega nogometa, ki jih je malo enakovrednih po evropski celini.
Po dolgem času je Zagreb spet imel velik športni dogodek, z njim vred pa tudi še mnogi tisoči, ki so od blizu in daleč ta dan prišli v hrvatsko prestolnico. Zato je prav, da jih je sprejel v solncu in jim dal na pot prijetno zavest, da v tej športni panogi nikoli več ne bomo med zadnjimi.
Občni zbor HNS
Hrvatska nogometna zveza je imela dopoldne svojo skupščino, na kateri so razpravljali o raznih materialnih zadevah, ker so se pojavila v vrstah hrvatskih športnikov razna nesoglasja. Izvoljena je bila tudi nova uprava, kateri je predsednik dr. Ivo Kraljevič.
Celjski pokalni turnir
SK Celje : Olimp 3:2. Tekma za pokal SNZ. Prve tekme med Jugoslavijo in Atletiki ni bilo, prav tako tudi ne dopoldanskih tekem.
pregledala srbski predlog in treba je na-glasiti, da je širokogrudno stališče Srbske drsalne zveze in srbskih delegatov vidno vplivalo tudi na zagrebškega delegata in se je atmosfera na konferenci, ki je bila v začetku napeta, precej ublažila. Predlog, kakor so ga predložili Srbi, je bil prerešetan do podrobnosti in zmenjan v nekaterih točkah. Po tem predlogu naj bi bil sedež zveze izmenoma po dve leti v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Pristojnost te zveze bi se omejila strogo na reprezentančne posle in organiziranje mednarodnih prireditev. Dosedanji tehnični odbor bi se ukinil in v upravnem odboru bi mesto tega bila dva tehnična referenta. Članice te vrhovne zveze bi bile posamezne narodne drsalne zveze. a za pravni obstoj KJS. bi bilo potrebno. da sta v njej zastopana vsaj dve narodni zvezi. Vsaka bi imela pravico sodelovati na glavni skupščini s tremi delegati in z istim številom glasov. Pri vprašanju ozemlja za čudo ni prišlo do nesporazuma in bi ozemlje Slovenske drsalne zveze obsegalo dravsko ozemlje. Hrvatske drsalne zveze hrvatsko banovino, a ostalo območie bi spadalo pod Srbsko drsalno zvezo. Upravni odbor naj bi sestavljalo 9 odbornikov s sedeža zveze, a štirje iz ostailh dveh zvez in bi med niimi bila dva podpredsednika. Zaradi podobnih incidentov v drugih športnih panogah, se je razvila obširnejša debata o vprašaniu kaznovalne pravice vrhovne zveze. Delegati so se zedinili na besedilu, ki pravi, da je edino vrhovna drsalna zveza pristojna za kaznovanje posameznih tekmovalcev, ko zagreše prestopke na mednarodnih prireditvah.
Posvetovanje, ki se je začelo dopoldne ob 11. uri. se je zavleklo do poznih popoldanskih ur. nakar je biio prekinjeno. Ob 5. so se delegati ponovno sestali in med tem je že prišel odgovor iz Zagreba, ki ga je g. Prstec tolmačil tako. da v Zagrebu žele, da se izvedba ustanovne skup-
ščine nove zveze odgodi za 14 dni; med tem se bodo Zagrebčani sestali na svoji seji in definitivno določili svoje stališče napram iznešenim predlogom.
Ker je zagrebški delegat g. Prstec pokazal resnično dobro voljo, da pride do sporazuma, je bilo končno doseženo po uvidevnosti srbskih in slovenskih delegatov naslednje soglasje:
Delegati vseh treh drsalnih zvez so se zedinili. da se mora »Vrhovna drsalna zveza« osnovana v Zagrebu s strani bivšega Jugoslovenskega klizačt-kega saveza likvidirati na izredni skupščini, ki naj se skliče v teku 14 dni, najdalje pa do 16. novembra tega leta.
Ves arhiv z eventualno imovino bivšega Jugoslovenskega klizačkega saveza se naj preda po likvidaciji novo osnovani vrhovni rvezi. in to arhiv in pečat takoj, a ostala imovina v roku 14 dni. Ustanovno skupščino vrhovne drsalne zveze kraljevine Jugoslavije bo sklicala Srbska drsalna zveza 17. novembra t. 1. Narodne zveze bodo poslale na to skupščino svoje delegate s pravilnimi polnomočji. Na ustanovni skupščini ima vsaka narodna zveza po en glas. Na njej se naj odobrijo pravila, ki so bila sprejeta na konferenci, ne da bi se kakorkoli spremenila. Ker se ni doseglo soglasje v pogledu turnusa sedeža zveze, se bo ta turnus določil na ustanovni skupščini. Sporazum dosežen na današnji konferenci je bil ugotovljen pismeno in velja že kot poziv za ustanovno skupščino.
•
Tako se je končala ta važna konferenca. ki naj bi uredila razmere v športni panogi, kjer smo Slovenci kakovostno doslej pokazali najlepše rezultate. Z uvidevnostjo slovenskih delegatov je bila ponovno ponujena Zagrebu roka sprave in možnost sporazumnega sodelovanja. Želimo, da bi ta gesta bila pravilno sprejeta, da ne bi bilo treba, da odloča o športnih stvareh nadrejena — oblast.
Maribor čez nedeljo
Pred drsalno sezono
V Ljubljani so se sestali delegati zvez
Na konferenci je bil z uvidevnostjo Slovencev dosežen sporazum, M ga morajo sedaj odobriti še v Zagreba. — Ustanovna skupščina bo še ta mesec v Beogradu	.
Ljubljana, 3 novembra.
V prostorih SK Ilirije se je vršila danes dopoldne, popoldne in zvečer konferenca delegatov vseh treh narodnih drsalnih zvez v Jugoslaviji z namenom, da se poiščejo možnosti osnovanja skupne vrhovne zveze in da se likvidira dosedanje nenormalno stanje, ki je razvoju te«a športa zadajalo vedno več težav in težkih posledic. Konferenco, ki naj bi ji sledila ustanovna skupščina, je sklicala Slovenska j drsalna zveza, ki so jo zastopali gospodje inž. Bloudek, Vodišek. Betetto in Palme. Povabilu sta se odzvali obe ostali zvezi in je Beograd poslal kot svoja zastopnika g Savo Grujiča in Milica. Za Hrvatski klizački savez pa je bil navzoč g. Artur Prstec.
Konferenco je otvoril g. inž. Bloudek, ki ji je tudi ves čas predsedoval. Pozdravil je delegate in ugotovil, da je namen današnjega sestanka dognati, aH je dana možnost, da se vse tri narodne zveze sporazumejo in si ustanove svojo skupno vrhovno instanco. Očrtal je na kratko današnji položaj, omenil lanski pogrešni poskus ustanovitve državne zveze v Zagrebu, ki je izzval globoka nesoglasja. Dejstvo je. da je bila zveza v Zagrebu ustanovljena brez sodelovanja srbske in slovenske zveze, ki tedaj niti nista bili ustanovljeni. Ta zveza de iure ne obstoji, ker ima pravila potrjena samo od hrvatskega bana. ne pa od ministrstva za telesno vzgojo naroda, ki je v državi vrhovni 3portni forum. Pa tudi de facto je njen obstoj nemogoč, ker ima samO enega člana.
Beograjski delegat g. Savo Grujič je izjavil. da stoji Srbski klizački savez na stališču, da se mora izvesti nova ustanovitev. na kateri naj sodelujejo delegati vseh treh zvez, a najmanje dveh. Srbi sedanje vrhovne žveaee v Zagrebu ne priznavajo.
Hrvatski delegat g. Prstec ie kakor vsi ostali govorniki naglasil, da obstoji v Zagrebu najboljša volja za sodelovanje. Za-
grebčani pa stoje na stališču, da je vrhovna drsalna zveza že ustanovljena in da pri tem ne more biti odločilno dejstvo, da tedaj slovenska in srbska drsalna zveza nista obstajali. Smatra, da je najprimernejše, da se spremenijo pravila že ustanovljene vrhovne zveze, v okviru katere naj pride do sodelovanja.
Za ustanovitev nove vrhovne drsalne zveze s sodelovanjem vseh treh narodnih zvez se je izjavil v imenu Slovenske drsalne zveze tudi g. Betetto. Kljub temu, da je SK Ilirija lani po svojem delegatu sodelovala na ustanovni skuošč'ni zagrebške vrhovne zveze, in pri likvidaciji starega Jugoslovenskega klizačkera saveza. smatra, da ta savez ni bil pravilno ustanovljen.
V toku nadaljnje debate je izjavil zagrebški delegat, da ima polnomočje samo od Hrvatske drsalne zveze, ne pa tudi od Vrhovne drsalne zveze in da je vezan v toliko, da ne pristane na likvidacijo vrhovne zveze v Zagrebu. Tako sta se na konferenci izoblikovali dve načelni stališči, ki sta že takoj v začetku grozili pokopati vsako možnost koristne in soglasne rešitve tega za razvoj našega drsalnega športa važnega vprašanja. Vsi delegati so ponovno naglašali svojo najboljšo voljo, da pride do sodelovanja, vendar pa so se glasila pooblastila posanv^znih tako različno, da nikakor ni izgledalo, da bi se to udejstvilo. Ko je srbski delegat zahteval, naj se točno ugotovi obseg posameznih pooblastil, je bilo razvidno, da je zagrebški predstavnik !e bolj opazovalec kot pa delegat z možnostjo odločanja v vseh zadevah, ki so bile danes na programu konference. Da bi pa konferenca vendarle pri-šla do kakšnega jasnega zaključka, je g. Prstec stopil v telefonski stik t posameznimi funkcionarji Hrvatskega drsalnega saveza v Zagrebu in tako se je med tem na konferenci razpravljalo o novih pravilih.
Za nova pravila sta obstojala dva predloga: slovenski in srbski. Konferenca je
Maribor 3 novembra
Svečana blagoslovitev in otvoritev velikih garaž
V navzočnosti številnih predstavnikov našega javnega življenja in avtobusnega prometa iz vseh delov naše države je bila danes dopoldne na Tržaški cesti silovesna blagoslovitev in otvoritev novih velikih garaž mestnega avtobusnega prometa, ki predstavljajo lepo pndi b»tev za Maribor, saj so poleg beograjskih ki se pa šele gradijo. največje garaže v državi v katerih ie prostora za 70 velikih avtobusov, odnosno okoli 15.000 ljudi Nove garaže, ki stojijo ob Tržaški cesti 41 in v Linhartovi tdici 1. je zgradila znana mariborska stavbna tvrd-ka inž arh. Jelenec in inž. Šlajmer. Velika garažna dvorana meri 2240 kvadratnih metrov. Razen tega obsegajo objekti še posebno mehanično delavnico, električno in strojno delavnico, kovačnico, varilnico, prostore za gumo. akumulatorje in čistilni material, kurilnico za centralno kurjavo, delavsko garderobo umivalnico, kopalnico in drugo Razen tega so urejeni tudi udobni upravni prosfori s petimi sebami. Tla v glavni dvorani in v delavnicah so betonirana Centralna kurjava predstavlja kombinacijo parne in tcplozračne kurjave.
Otvoril je nove garaže mestn' župan dr. Juvan in pozdravil predvsem zastopnika prometnega ministrstva tajnika generalne direkcije drž žel Dra0«t»n? Prczlja, predsednika Zveze avtobu«rih podjetij kraljevine Jugoslavije senaf>vria Antona Mihalo-viča, predsednika Združenja avtobusnih podjetij za dravsko banovino Fazarinca iz Ccija, vse zastopnike a\tobu«n:b podjetij naše države, zastopnika bansle uprave dr. Pfcifcrja. graditelja inž. Jeler.ca in inž. Šlajmerja, sreska načelnika dr S^ško in EHetza, zastopnika policije svetnika Pe-stcvrika, predsednika Avtok:uba ravnatelja Krejčija, mestne svetnike. r.ov narje »n druge povabljene go6te V svojih izvajanjih je raglašal, dia je investirala doslej mestna občina v avtobusni p*cmet 20 milijonov dinarjev. S'edila je slovesna blagoslovitev vseh prostorov ki jo jf opravil magdalenski dekan g. Stergar. V prisrčnih besedah sta žetem senator g Mihalovič in g. Fazarinc izrekla čestitke k lepim uspehom avtobusnega prometa v Mariboru.
Po končani slovesm-^ti so se zbraJi povabljeni odličniki v spodnji dvorani Kazine, kjer je bilo skupno svečano kosilo. Nekateri udeleženci sobotne konference —- o čemer smo poročali že v današnji številki — so si zatem ogledali mariborski muzej in razne mestne znamenitosti, dočim so se navzočni predstavniki Združenja avtobusnih podjetij dravske banovine s predsednikom g. Antonom Fazarincem na čelu zbrali v mestni posvetovalnici kjer so razpravljali o svojih stanovskih in eksistenčnih zadevah.
Odprta noč in dan so groba vrata • • •
Umri ie upokojeni okrajm tajnik g. Franc Babič, star 72 let. Rajnk; je bil oče ravnatelja Splo'ne stavbne družbe g. Franca Babica in trgovca g Ivani Babiča. V Ko.:ak'h je preminil zvaničnik drž. želes-nic Henrik Iletzl, v splošni bolnišnici pa 521etni mesarski pomočnik g. Janko Trne-nič in 72letni posestnik g. Miha Herzog iz St Ilja. — Žalujočim svojcem naše globoko sežaljel
Večji vsoti sta izgubila
Dva posestnika, ki sta prišla iz okoflice v mesto po raznih opravkih, sta izgubi'a skupno 5314 din in s-*er posestruk Anton Pavalec iz Ložan 4600, posestnik Alojzij Šauperl iz Ceršaka p« 714 din. Poštena najditelja se naprošata za vrnitev zneskov, ki so bili namenjeni 73 plačilo davkov.
Obešenka na svislih
34lctno posestnico Marijo Korpčevo iz Skrbeilj pri Majšperku 90 našli obešeno na svislih. Kaj jo je gnalo v smrt. ni znano. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisnua.
Tatvini krompirja
Zdaj pTed zimo se tatvint poljskih pridelkov zelo množijo. Iz kleti posestnika Josipa Firbasa t Bukovci so odnesli okoli 500 kg, iz kleti posestnika Franca Gaverja v Stojncih pa okoli 600 kg krompirja. Za ziikovCi se vršijo poizvedbe.
Le en stotak namesto štirih
Tukajšnji trgovec Ivan Lah. ki itn« svojo trgovino na Glavnem trgu št 10. je opažal v zadnjem času da ima škodo v svojem avtomatu prt d trgovini) Namesto* 400 din, ki bi morali bit: v a\t<-mnt 1 ze čokolado, je bilo samo 100 dii. N'arre-i'0 kovancev za dva dinarja, so zlikovc- z uspehom spuščali v avtomat 25parske nrvčiče Naposled 90 le zasačili pokv«rje» 3 m adeniča, nekega Vladimirja in Ivana kater.h starši biAio morali zdaj trgovcu Lahu poravnati škodo in mu poleg zneska čokolado, plačati še I50P din za popravi'o pokvarjenega avtomata
Ljubezniva deklica
G. Anton Miholič s Pobrežja se jf peljal z vlakom iz Maribora v Rogatec S seboj je imeil dva zavoja v katerih je bilo razno specerijsko blago. Meo vožnjo od Grobelna do Rogatca pa se jt v »osednem kupeju razgovarjal z nekim znancem. Pred odhodom v drugi kupe je naprosil neko zelo prijazno deklico ki je bila z njim v kupeju, naj malo popazi na oba zavoja. Ko je pred Rogatcem vstopi! v prejšnji kupe, pa je videl, da je bil prazen. Ni bilo ljubeznive deklice, pa tudi ne zavojev. Zdaj nepridipravko iščejo. Miholič je oškodovan za okoli 1500 din.
Nova grobova
V lepi starosti 77 let je preminul v Leo-nišču upokojeni ravnatelj zavarovalnice »Save« in Assicurazioni generali g. Ivan R6ger. Pogreb uglednega pokojnika bo v torek ob pol 15. iz mrliške veže Leoni-šča, šlajmerjeva ulica 2. k Sv. Križu. — Na Rakeku je umrl upokojeni skladiščnik državne železnice g. Rudolf B a y 1 n e r. Pogreb rajnkega bo danes ob 16. na župno pokopališče. — Rajnkim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Skrivalnice. Red torek. Sreda, 6.: Kovarstvo in ljubezen. Red sreda.
Četrtek, 7.: Cigani. Premiera. Premierski
abonma. Petek, 8.: zaprto.
Sobota, 9.: Lepa Vida. Krstna predstava. Red premi erski.
★
OPERA
Ponedeljek, 4.: Figarova svatba. Red A. Torek, 5.: zaprto. Sreda, 6.: Fidelio- Red B. Četrtek, 7.: Figarova svatba. Red Četrtek.
Petek, 8.: Ob 15. baletna prireditev. Izven. Ljudska predstava. Sobota, 9-: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Red Torek bo imel v torek uprizoritev češke veseloigre »Skrivalnice« v običajni zasedbi in režiji prof. šesta. — Premiera Frana Milčinskega burke v treh dejanjih z naslovom -Cigani« bo v četrtek za red premieraki. V igTi, ki pokaže satirično in humoristično zgodbo iz podeželskega mesteca, plete se med sodnijskim poslopjem in gostilno, nastopajo osebe: nadzornik 9odLš«a Presetnik sodnik Cesar, a veku!-tant Dre novec, sočni sluga Daneš, advokat K&ukler. gcstilničarka Rakarjeva, Anica Pucova Gabrijelčičeva. Cvetan Petek, Cve-tana Nahlooka, cigan Juro Potokar ciganka Katarina Stevčeva, ciganka Marija SiimčkSeva, cigan Daniel Novak. Režiser prof. šest.
Abonente reda A opozarjam«, da bodo imeti v cpeii drevi predstavo Mozartove opere »Figarova svatba«. Dejanje je prirejeno po istoimenskem Beaumarchaiso-vem delu in sega v dobo pred francceko revolucijo ter skriva pod plaščem vesel0-igre Olovečanske nazore in stremljenja, ki yih je privedla do veljave prav za prav dele revolucija sama- Muzikalno obdelavo te duhovite komedije je lahko k on genialno bsc-blikoval le komponist take kvalitete katocr je bil Mozart. Peli bodo Betetto, ■Tanko, Heybalova Ribičeva, Kušsjeva, Kogejeva. Marčec.' Sladcljev, Zupan, Delničar in Polajnarje va. Dirigent dr. a vara. režiser Ciril Debevec.
Upokojenci dravske banovine o svojih težnjah
Draginja narašča, pokojnine pa so nespremenjene
Ljubljana, 3. novembra
Danes dopoldne je bil v frančiškanski dvorani redni občni zbor Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Društvo šteje okrog 1900 članov. Upokojence v današnjih razmerah tarejo mnoge skrbi, zato je bilo presenetljivo, da udeležba članov ni bila večja; morda je bila temu delno kriva zgodna ura, saj zavoljo tega niso bili prisotni niti mariborski delegati, ki so prijavili svoj prihod z dopoldanskim vlakom, morda pa tudi zagrenjenost mnogih, ki dvomijo v uspešnost organizirane akcije, kakor jo predstavlja društvo.
Redni občni zbor za preteklo poslovno dobo bi se moral vršiti že meseca maja, vendar je bil tedaj kakor vsa druga podobna zborovanja zaradi zunanjepolitičnega položaja preložen in ga je bilo mogoče izvesti šele danes. Ob otvoritvi zbora je bila po običajnih pozdravih z navdušenjem sprejeta predlagana vdanostna brzojavka kralju Petru II. V času od zadnjega občnega zbora je vrsto upokojencev zadela huda. izguba s smrtjo dolgoletnega predsednika društva in voditelja celotnega slovenskega pa tudi jugoslovenskega javnega uradništva g. Maksa Lillega. Na današnjem zborovanju, ki ga je vodil predsednik g. dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v p., so navzočni člani počastili njegov spomin s pietetno počastitvijo. Prav tako so se zborovalci spomnili častitljivega jubileja zaslužnega svojega člana poštnega ravnatelja g. Ivana Vidmarja, ki je junija praznoval 90-letnico.
Najhuje so bili prizadeti naši upokojenci, kakor je bilo to poudarjeno v jedrnatem poročilu tajnika g. Antona Spendeta, ko je izšla letos 1. avgusta znana uredba o izrednih dokladah državnim nameščencem, delavcem in upokojencem. Po tej uredbi so bili državni upokojenci deležni le izredne doklade za vsakega otroka po 50 din na mesec. Banovinska društva so zaradi tega storila vse, da se ta krivica popravi in nikjer utemeljeno zapostavljanje upokojencev odpravi. V Beograd je odpotovala delegacija, ki je obiskala vse pristojne ministre in jim predložila posebno resolucijo. V finačnem ministrstvu so dobili delegati zagotovilo, da se bo uredba v smislu izraženih želja popravila in da bodo deležni poviškov vsi upokojenci. Do danes se pa to še ni zgodilo.
Društvo je med drugim posredovalo pri ravnatelju državnih železnic, da bi se povečala zdaj veljavna razdalja 20 km brez žigosanja legitimacij na 40 km. Obljubljeno mu je bilo. da se bo ta prošnja obravnavala ob priliki sprememb splošnega pravilnika o voznih ugodnostih. Ali se je to že zgodilo ali ne, društvo doslej o tem ni prejelo nobenega obvestila.
Važno vprašanje za upokojence, ki bivajo v gradbenem okolišu Ljubljane, je tudi njihova uvrstitev iz III. draginjskega razreda v 1. Prizadeti so pri tem vsi tisti, ki stanujejo v Polju, na Ježici, v Rudniku, št. Vidu, šmartnu pod šmarno goro in Podgorici ter delno v vaseh Kozarjah in Stranski vasi in Dobrunjah. Zadevno izjavo o obsegu gradbenega okoliša mestne občine ljubljanske je dalo gradbeno ministrstvo že meseca julija in so aktivni učitelji. ki službujejo v teh krajih, že dobili izplačano razliko celo za nazaj od 1. aprila 1. 1939. Društvo je posredovalo, da bi se čim prej priznala ta ugodnost tudi vsem upokojencem, vendar po sprejetih obvestilih ne moreta ne finančno ministrstvo in ne železniška direkcija izplačati državnim upokojencem te razlike, dokler ne dobita naloga od svojega pristojnega ministrstva. To se pa bržkone ne bo zgodilo prej, preden svet mestne občine ljubljanske ne sklene na svoji seji formalno odločbo, da so ti kraji res gradbeni okoliš Ljubljane.
Draginja narašča, položaj upokojencev postaja vse težavnejši. Zaradi čedalje večjega nesorazmerja med pokojninami in med tržnimi cenami prav vseh življenjskih potrebščin še nikdar ni padel gmo.tni položaj državnih upokojencev na tako nizko stopnjo, kakor je danes. V petek 8. t. m. se bodo sestali v Beogradu delegati vseh banovinskih društev, da še enkrat opozorijo vlado na te neznosne in žalostne razmere. Ker so med svojim dolgoletnim službovanjem posvetili vse svoje moči državi, je zdaj dolžnost države, da temu zlu od-pomore s takojšnjim povišanjem prejemkov na višino, ki ustreza naraščajoči draginji, in priskoči na pomoč še pred zimo z enkratnim izdatnim prispevkom za najnujnejše potrebe.
S svojimi dohodki je ravnala organizacija pazliivo in štedljivo. SkuDno je prejela 112.685 din, izdala pa 85.671 din, tako da ji je ostalo blizu 27.000 dinarjev. Vse premoženje društva z inventarjem in gotovino je vredno nad 120.000 din. Društvo vodi tudi poseben posmrtninski sklad, za katerega je poročal poslovodja g. Jožko Rosina, kapetan v p., medtem ko je blagajniško poročilo p od ki blagajnik g. Ivan Abram, ravnatelj v p.
Da je društveni odbor deloval najvest-neje in marljivo, so potrdili tudi društveni pregledniki, ki so predlagali absolutorij odboru z zahvalo obema odbornikoma, ki sta imela opraviti z blagajno. Zborovalci so ta predlog soglasno odobrili.
Pri volitvah, ki so se izvršile z vzklikom in je bil tako podan ponoven dokaz zaupanja članstva, je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika dosedanji večletni predsednik dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v p.; za odbornike: Abram Ivan, pisarniški ravnatelj v p.; Adle-šič Albin, inšpektor državnih železnic v p.; Arko Franjo. inšpektor finančne kontrole v p.; Bekš Joža, davčni inšpektor v p.; Jagodic Anton, pisarniški ravnatelj v p.; Modic Karla, poštna uradnica v p.; Ogo-relec Anton, nadučitelj v p. v Mariboru; dr. Papež Milan, višji zdravstveni svetnik v p.; Rosina Jcžko, kapetan v p.; Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v p.; dr. Vidic Franc, vladni svetnik v p. v Kamniku; Wester Josip, prosvetni inšpektor v p.; šercer Ivan, orožniški narednik-vodnik I. ki. v p.; žgajnar Matej, šolski upravitelj v p. Za namestnike: Mladič Anton, višji sodni svetnik v p.; Abram Vladimir, višji pisarniški ravnatelj v p.; žerjav Mihael,
kapetan v p.; Testen Lovro. inšpektor državnih železnic v p.; šterk Štefan, višji stražnik v p.; Purkhart Josip, šolski upravitelj v Mariboru. Za preglednika računov: Goritschnigg Franc, finančni inšpektor v p.; Jan Janko, inšpektor finančnega ministrstva v p.
Naposled je bil obravnavan predlog, naj se pokrene akcija, da bi se III. draginjski razred sploh odpravil, kar so vsi zborovalci pozdravili z največjim razumevanjem. Sklenjeno je bilo, da bo odbor predložil predlog v razpravo na sestanku osrednje organizacije. Prečitano pa je bilo tudi zanimivo pojasnilo g. Josipa Purkharta o trenutnem stanju dobrodelnega podpornega društva »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks« v Gradcu, katerega člani so še izpred vojnih časov tudi nekateri naši državljani. Teh članov, ki jih je bilo še lani 73, je zdaj le šc 27. ki so jim. če so redno plačevali prispevke, varovane in priznane tudi njih pravice, o čemer jc »Jutrom tudi že podrobneje poročalo.
Najtesnejše sodelovanje vojske In Sokolstva
Na področju mariborske župe odlikovani sokolski strelci
Beograd, 3. novembra.
Na nedavni skupščini Sokola kraljevine Jugoslavije so obravnavali tudi vprašanje tesnega in prisrčnega sodelovanja med našo vojsko in sokolstvom. Ob tej priliki so bile na skupščini velike manifestacije za našo vojsko. S skupščine je bila poslana pozdravna brzojavka ministru za vojsko in mornarico armijskemu generalu Milanu Nt o
Na ta pozdrav je minister Nedič odgovoril z naslednjo brzojavko: »Sokolom! Nadi našega naroda v imenu vojske hvala za pozdrav. Zdravo!«
Glede na patriotsko in za vojsko pomembno delo sokolskih društev in kmečkih sokolskih čet je najvišje mesto odobrilo, da se tudi člani strelsk:h odsekov posameznih sokolskih društev in kmečkih čet smejo odlikovati z vojaško medaljo za dobre strelce, ki je biln šele pred kratkim uvedena. Za to odlikovanje je potrebno, da Sokoli iznolnjuiejo vse pogoje, določene s pravilnikom o znanju, potrebnem v sokol-
skih strelskih odsekih. Na osnovi tega pravilnika so se pred kratkim priredile v posameznih sokolskih edinicah strelske tekme. Na osnovi njihovih rezultatov so bili z vojaško svetinjo za dobre strelce odlikovani na področju mariborske sokolske župe: uradniški pripravnik Aleksander Frič in trgovski pomočnik Miloš Pristošek iz Konjic, poštni uradnik Maks Jurman, stavec Rudolf Beg, dijak Milovan Mihorko, narednik vodnik Cvetko Živkovič, mehanik Viktor Heric, klepar Konrad Poš iz Maribora, trgovca Ivan in Karel Rojnik. privatni uradnik Stanko Triller, bančni uradnik Jožef Kramer in ključavničar Josip Vresočnik in Sloveniega Gradca in člana sokolske kmečke čete pri Sv. Juriju ob ščavnici učitelja Drago Kalošek in Janko Jordan.
SSKJ je ob tej priliki odlikovanim Sokolom čestital ter v čestitki pozval druge Sokole, naj jim bodo cdlikovanci za zgled pri delu za kralja in domovino
Sklepi avfc^fesssaifa p0d|sfmkdv
Maribor, 3. novembra.
V zvezi s slovesno otvoritvijo in blagoslovitvijo novih garaž Mestnih podjetij v Mariboru, o čemer poročamo na drugem mestu, je bila v mestni posvetovalnici važna konferenca predstavnikov avtobusnega prometa iz vse države, o čemer smo na kratko poročali v današnji številki. Na tej seji Zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila pod predsedstvom zveznega predsednika g. Miha-1 o v i č a, senatorja in bivšega bana Hrvatske in Slavonije, so bili storjeni na podlagi izčrpnega referata zveznega glavnega tajnika g. G r a č a n i n a in na podlagi izčrpne diskusije o vseh aktualnih vprašanjih avtobusnega prometa nastopni važni sklepi:
»Zvezna plenarna seja pričakuje od ministrstva za trgovino in industrijo, da na vsak način umakne navodila, ki so bila izdana v svrho uporabe določb naredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili. Zveza predlaga istemu ministrstvu,
da se v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na avtobusni promet, obvezno zaslišijo prometne sekcije turističnih odborov pri ban-skih upravah. Zveza naslavlja prošnjo na upravo banovine Hrvatske za ustanovitev posvetovalnega odbora za avtobusni promet pri oddelku za trgovino, obrt ln industrijo, da bi se mogla doseči enotna rešitev problema motornega prometa v vsej državi. Zveza se je odločila, da izdela v čim krajšem času konkretne predloge za reorganizacijo prometa, ki so ga doslej ustvarjali in vodili samo naši mali, nacionalno zavedni ljudje. Nobene reforme naj se ne izvedejo brez njihovega znanja in sodelovanja. Glede preskrbe z gumo naj se v prvi vrsti vodi računa o javnem prometu. Pri porazdelitvi kontingentov po predhodnem zaslišanju zvezne uprave naj se izvaja načelo objektivnosti.«
Udeleženci konference so si ogledali vzorno organizacijo Mestnih podjetij in so se polnoštevilno udeležili današnjega bla-goslovitvenega in otvoritvenega slavja.
Grtgnfar-Gregorčičeva knjižnica spet odprta
Obnovljena knjižnica bo velikega prosvetnega pomena za vzhodni del Ljubljane
Ljubljana, 3. novembra | ljansko dr. Pretner, ljubljansko sokolsko V mali dvorani Sokolske.ga doma na l župo 3ta zastopala brata Slana in prof.
Taboru je bila danes dopoldne skromna, a razveseljiva prosvetna slovesnost: vpričo povabljenih zastopnikov in nekaterih članov je bila izročena ponovno svojemu namenu nekdanja knjižnica Simona Gregorčiča.
Ta prosvetna ustanova je delovala uspešno že pred svetovno vojno v Wol-fovi ulici, po vojni pa jo je Akademija ljudsko-izobraževalneg-a dela izročila v varstvo Sokolu I, ki jo je v začetku namestil na Vidovdanski cesti nasproti Turka. Čeprav so bili prostori mnogo pretesni, je knjižnica služila Svojemu smotru nadvse uspešno. Povišanje najemnine pa je prisililo vodstvo, da je preselilo knjižnico v zakotne dvoriščne prostore iste hiše, kar je bilo zanjo usodno. Ves trud neumorno delavnih bratov Sokolov je ni mogel rešiti. Dohodki so komaj krili stanarin o_ kurjavo in razsvetljavo, ni bilo pa sredstev za vezavo knjig in za nabavo novih. Tudi prizadevanje, da bi se tedaj že našli novi prostori za knjižnico, so ostali zaman, posebno ker so bili prostori v paviljonu Sokola I, kjer je knjižnica nameščena zdaj, oddani s pogodbami- Ko m bilo drugega izhoda, je Sokol I sprejel knjižnico pod svojo streho in jo skrbno shranil z namenom, da jo ob prvi ugodni priložnosti spet izroči svojemu namenu, kar se je lahko izpolnilo šele danes.
Letos pomladi je ponovno začel delovati knjižnični odsek Sokola I in se takoj lotil vseh priprav za otvoritev, ker so bili primerni prostori v paviljonu na razpolago. Z razumevanjem uprave Sokola I, ki je žrtvovala za izpopolnitev precejšen znesek, z naklonjenostjo darovalcev knjig in še posebno tistih, ki so podprli akcijo z denarjem, je delo hitro napredovalo. Posebne zasluge si je pri urejanju knjižnice pridobil br. Avgust Volk, ki je tudi gmotno priskočil na pomoč.
Nova knjižnica ima zdaj ime Gregor člč-Gruntarjeva knjižnica. To pa zaradi tega, ker ji je Sokol I že med poslovanjem knjižnice na Vidovdanski cesti pridružil svojo knjižnico iz zapuščine Gregorčičevega prijatelja pokojnega notarja Ignacija Gruntarja. Slednja je bila dopolnjena še s knjigami Političnega društva za vod-matski okraj, ki jih je društvo darovalo Sokolu I.
Stroški vezave in očiščenja so že doslej znašali približno 15-000 din, a orugih 15.000 je bilo izdanih za nabavo novih knjig in za druge potrebščine. Knjižnica šteje zdaj skupno nad 8.000 zvezkov.
Današnjo otvoritev je vodil starosta Sokola I br. inž. Lado Bevc. V uvodu je pozdravil vse navzočne, posebej pa še zastopnika oblastev in organizacij, med katerimi so bih: za prosvetni oddelek ban-ske uprave širok, za mestno občino ljub-
Merčun, moško podružnico CMD Tur k, žensko podružnico CMD Tomšetova in Stamačeva in JNS za Udmat Pavlič. Starosta je v svojem govoru podčrtal, <5a spada današnja otvoritev knjižnice med akcije, ki si jih je sokolstvo »zastavilo pred štirimi leti, ko je započelo Petrovo petletko. Obstoj te knjižnice bo za razvoj presvete zlasti v vzhodnem delu Ljubljane prepomemben in naloga Sokola I bo tudi v bodoče, da bo posvečal njenemu razvoju in napredku vse sile, s katerimi razpolaga. V imenu uprave se je iskreno zahvalil vsem bratom in sestram, ki so v okviru knjižničnega odseka pripomogli, da je knjižnica danes spet v prometu.
Predsednik knjižničnega odseka br. Ivan Erbežnik je nato na kratko očrtal zgodovino knjižnice in napore za njeno ponovno otvoritev ter se zahvalil bratom Jožetu Sedeju, Sotlerju, Ladu Sedeju, Dušanu Svetliču in Feriju Pircu in sestri Mariji Binderjevi, ki so vsak na svoj način po-
žrtvovalno pripomogli k otvoritvi knjižnice.
S tem je bila svečanost v mali dvorani, ki je bila primemo slavju okrašena s ki-
pom Simona Gregorčiča, končana in vsi gostje so se pod vodstvom staroste br.
inž. Bevca napotili k ogledu knjižnice v n jenih novih prostorih v paviljonu.
Tragična smrt pridne služkinje
Zadušila se p psi aelss&m božjastnem napadu
Ljubljana, 3. no .cmhra.
Nagla smrt je dolrtela ponoči Spletno služkinjo Pepco Biatkovičevo. doma iz št. Jerneja na Dolenjskem. Bila je v službi pri inž. Jarcu v Gaievi ul ci 2 a. Ker je davi ni biio na spregled, so domači pogledali v njeno sobo in jo naši na post i i mrtvo. Bratkovičeva je bia namreč božjastna in je večkrat dobila hude napade. Gotovo je tudi v noči na danes dobila epi-
I kptični napad, pri Katerem je padla z ob-ra "Om na posteljo in se z blazinami zadu-
Pcklicani poiirijski zdravnik dr. Lapaj-n<\ ki je prišel v spremstvu dežurnega uradnika g. Florjana, je ugotovil, da je stihi nastopila zaradi zadušitve. Trnplo nesrečnega dekleta, ki je bila pridna in m?rljiva služkinja, so prepeljali v mrtvašnico.
Kje je doma inSao^i
V razgovoru, ki se je zavoijo golili be-drc razvil med gospodom Janezom sotmd-nikom »Slovenca«, in sctiuonikcm našega lista X. Y., je g. X- Y. že v ponedeljskem »Jutru« 21. oktobra pod naslovom »Oh, ta preljuba liberalna nedolžnest« rekel svojo zadnjo besedo. Gospod Janez pa ima očitno še mnogo tistemu, kar se mu je ob golih bedrcih napletlo, podobnega na srcu in je v »Slovencu« 31. oktobra svojo razpravo nadaljeval pod naslovom Xjc je doma infamija?« V tem svojem sestavku je gospod Janez zapustil svojo prejšnjo snov in načel novo, skoraj da stra-
h:tnrj.c"e poglavje v morali našega naroda — umor župnikove kuharice na Javoru. Radi verjamemo, da bi pomenek o tej stvari naše in Slovenčeve« čitatelje še bolj živo zanimaj kaker debata o tem, ali pobožne ženske res po mestih in vaseh prihajajo svoja gola prsa razkazovat k obhajilni mizi, obenem pa priznamo, da smo v tej aferi še bolj brez orežja: umor župnikove kuharice na Javoru je namreč ostal nepojasnjen do današnjega dne-
3a n narodne zbirke CMD
Ponedel
mkm
t.9

iSESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. evropska prestolnica, 6. kratica zagrebškega tenis-kluba, 9. komponist opere »Martha«, 14. arabski poglavar, 15. vojaki, ki se spuščajo iz letal v sovražnikovo zaledje, 18. alkoholna pijača, 19. del tedna, 20. judovsko žensko ime, 21. pijača starih Slovanov, 23. zidana obala, pristanišče, 24. veznik, 25. geometrijska priprava za merjenje kotov, 27. geometrijski pojem, 29. kratica za »sveti«, 30. zdravilo proti malariji, SI. poučna slovstvena oblika, 32. nota, 34. nemška reka, 35. svetopisemski judovski kralj, znan po modrosti in pravičnosti, 37. predlog, 38. neozdravljiva bolezen, 40 polmer včrtanega kroga, grška črka, 41. izhlapljiva snov, 42. glagol, ki pomeni gibanje, 43. reka v Aziji, 45. slovenski pisatelj in pesnik, 47. egipčansko božanstvo, 48. italijanski polkovnik, raziskovalec severnega tečaja, 49. telefonski klic, 50. priprava za sprejemanje brezžičnih valov.
Navpično: 1. tuja beseda za Sredozemsko morje, 2. država v Arabiji, 3. najbližji sorodnik, 4. kratica za »kraljevski«, 5. mesto v Bački, ob Dunavu, 6. moško ime, 7. kazalni zaimek, 8. prvina iz skupine halo-genih elementov, 9. grška črka, 10. kratica za glasbeno delo, 11 predlog, 12. vrsta ži-
taric, 13. pokrajina v Jugoslaviji, 16. Mo-zesov brat, 17. kem. znak za prvino pod 8. navpično, 20. pesniška oblika, 22. planina nad Splitom, 25. staroperzijski kralj, 26. žensko ime, 27. del fotografskega aparata, 28. tuja beseda za polt, 31. češka tovarna čevljev, 33. prvi slovanski kralj, 35. reka v Sloveniji, 36. časovna enota, 37. moško ime, 39. tretja potenca, 40. del kopnega, ki štrli v morje, 42. del naslova, 44. japonska dolžinska mera, 45. povratni zaimek, 46. vrsta zemlje, 47. arabski konj.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Dragica Kotarjeva, Ljubljana VII., Malgajeva 13, Dušan Hartman, Ljubljana, Gregorčičeva 19 in Anton Pipan, Ljubljana-Moste, Bavd-kova 9.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: čelo, Prokrust, up, Gadd, red, ri, ar, Nera, ama, risar, in, Rusija, Loboda, imam, guma, rebula, Japan, Ra, bok, nama, anoda, tam, Rim, na, A ca, turbina, ča.
Navpično: e. g., Lan, oder, Ra, krma, Rea, ud, Para, radljan, drug, isolar, rima, Asura, rob, Adamič, mapa, ima, lek, mana, romb, noc, bar, ama, da, tu, on.
f
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil gospod
• Rudolf Baylner
skladiščnik drž. železnic v pokoju.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 4. novembra ob 16. uri izpred hiše žalosti na farno pokopališče na Rakeku. BEOGRAD — RAKEK, dne 3. novembra 1940.
IVANA — soproga; ing. OTMAR — sin, in ostalo sorodstvo.
KllJtJE
ENO VEC8A1VNE
JUGOGfcAHKA SMTfcANAM
a s p e b o v
OftlM
»JUTRU«
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja sa tenzorci} »Jutra« Stanko Virant, — 2a Narodno tiftkagio d. kol tjfttarnarja fsan iecaa — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.
Vsi 9 Ljubljani