fcbâj»
UitMd ààQj Su MUT*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
U ruda Mid te nprevallki
Mit South Uwiufcl« At«.
Offlea of Publication! «667 South Lawndale Ave. Toi« phono, Rook wo U 4M4
jTO—VEAR XXXIIL

Enterb m mini lim Mtt*r January M. lté*, ai ihm imMHn 0> rhtoao». IM ta nia. «indar Um AM of Ceacna. of Marak «. UT».
CHICAGO, ILU PONDBLJEK, 20. JANUARJA (JAN. 20). 1941 Subscription 96.00 Yearly
ftTEV.—NUMBER IS
Acceptance for moiling at special rate of postage provided for in section 1108, Act of Oct. 6, 1917, authorised on Juno 14, 191».
litler in Mussolini se spet estala na konferenci
Telefonska zveza med Rimom in Berlinom pretrgana. Nemški diktator poeta vil ceno za kooperacijo z Belgradom. Jugoslavija bo dobila izhod do Egejskega morja, če bo prevažala nemški bojni material po svojih železnicah. Trije železniški uradniki aretirani v Sloveniji zaradi sabotaže, Grki ujeli tisoč Italijanov m zasedli nove pozicije v Albaniji
BERN. ŠVICA, 20. jaiu—Hit-in Mussolini »ta včeraj konfe-r*|a, poročajo tukaj&ijl diplo-tični krogi. Kje ata ae sestsls kaj ata dosegla, ni znano, unnevs je, da st* razpravljala novi agresivni akciji.
(Poročilo iz Berlina pravi, da bila telefonska zveza med tem lom in Rimom pretrgana alfi. To ne zanika in ne potrju-vesli, da ata diktatorja Nem-e in lialije konferirala. Rajnko poročilo iz Rima, prestre-no v New Yorku, se je glasilo, He bodo direktorji fašistične ranke danes sestali na izredni
Opazovalci v Švici sodijo, da i se diktatorja sestala v Sol-gradu ali v Monakovu. TI da-trdijo, da je Mussolini skušal edeti od Hitlerja, ali bo nem-oborožena sila pomagala Ita-nom v Albaniji in Afriki.
Belgrad, 18. jan.—^Hitler je tavil ceno za kooperacijo Ju-slavije v nacijski kampanji na kanu, se glase sem dospela rocila iz jugoslovanskih virov Berlinu. Pogoji, ki še niso bili adno predloženi B e 1 g r a d u, jučujejo rabo in raztegniti goslovan&kega železniškega širna za transportacijo vojaških trebščin, ne pa nemškega vo-štva. Obljubljena nagrada Ju-slaviji za kooperacijo z naciji izhod do Ege jskega morja pri unu in kos ozemlja pri Ska-, Albanija.
Hitlerjevi pogoji so uključeni zaupnem poročilu dopisnika ilnega belgradskega lista v rlinu. Na podlagi teh Nemči-ne bo samo respektirala nev-nosti Jugoslavije, temveč jo celo protektirala. Hitler upa, bodo člani jugoslovanskega madnega štaba, ki so odločno oti vkorakanju nemških čet v goslavijo, odnehali v opoziciji, izkosanje Grčije po zmagi osi-bi bilo signal za splošno re-natrukcijo balkanskih držav in KiHliivija bi postala središče m.nkih aktivnosti.
Raciji hvalijo Jugoslovane kot ino stabilno ljudstvo na Bal-iiu, olHfnem pa izražajo neza-voljstvo glede Rumunije in kr*kc, kjer železniški sistem ne périra učinkovito, kakor tudi bolgarske politike.
¡Nemški predlog je, da se po Inniški progi od sUre svstrij-meje »kozi Ljubljano, Zs-reb, HHjfrad in Nié, ki je dvorna. prevaža vojne potrebščine. 11 proga naj bi se razširila ns rï tir«-. <1* fie pospeši transporta t k) j nega materiala. Vse tronk.. »,i nosila Nemčija in de-¡bi \<Mlili in nadzorovali nem-k inženirji in tehniki.
Juž-no <kJ Nila, kjer je progs n'"inia. bi jo Nemci razširili * (,>a tira. Ako bo načrt izve-tHaj bi iiroga vodila direkt-» <*> grAke meje pri Ghevehelu 1 1 '♦ m bi bil omogočen napad • l*»zicije na obrežju je-*ra Ohride. Nemški pogoji, ^Hlr^-hi Jugoslaviji, ne ome-
J«jo fi- možnosti, kar je rszum-
luo
t r
N iMgradu poročajo o sabots-'raruiportacije rumunskega J* Nemčijo in Italijo po ju-"-kih železnicah. Ta ee ( pred tremi meseci in g* ' l* zni&ki uradniki eo bili rrtijrani na obtožbo ssbota-"l-r^ilth, ki so prišla v Bel-
grad iz Slovenije. Saboterji mečejo posebno kemično snov v tanke z oljem, ki pokvari olje. Mnogo nemških in italijanskih vozil, ki so rabili to olje, je bilo uničenih.
Sofija, Bolgarija, 18. jan.— Neki visok bolgarski uradnik je sinoči izjavil, da skuša Nemčija zaključiti konflikt med Grčijo Jn Italijo. Zadevna pogajanja med Nemci in Grki so se baje že pričela v Atenah. Vest iz drugega vira se glasi, da možnost nacijske oborožene intervencije ni izključena v grško-italijanski vojni, čeprav je očitno, da bi Nemčija pozdravila mirno izravnavo konflikta.
Atene, 18. jan.—Vrhovno poveljstvo je danes naznanilo, da so Grki ujeli tisoč italijanskih vojakov v Albaniji, med temi več Častnikov. To se je zgodilo, ko so grške čete pognale Italijane z utrjenih pozicij severnozapad-no od Klisure in jih zasedle.
Valona, zadnja italijanska baza v južni Albaniji, iproti kateri prodirajo grške čete, js bila ponovno bombardirana iz zraka.
italijanski bojni ladji na Jadranskem morju sta bili torpe-dirani in poškodovani. To sta bili Liguria in Lombardia.
Poleg uspehov, ki so jih Grki izvojevali na morju, trdijo v Atenah, da je bilo 70,000 italijanskih vojakov ujetih, ubitih in ranjenih na albanskih frontah, odkar traja grška ofenziva. To pomeni, da je bila tretjina Mus-solinijeve oborožene sile v Albaniji uničena. Poročila s fronte se glase, da so Grki zasedli velike kose ozemlja v pokrajini severno od Klisure.
Kairo, Egipt, 18. jan.—Angleški letalci so ponovno metali bombe na Catanijo, Sicilija, letalsko bazo, s katere so nemški in italijanski letalci uprizorili več napadov na angleške bojne lsdje na Sredozemskem morju. Bombe so razbile 40 bojnih letal na tleh in zanetile požare.
London, 18. jan.—Nemške baze v zasedeni Franciji so bile spet tarča bombardiranja. Tu pravijo, da so bombe, katere so vrgli Angleži na te baze, zanetile mnogo požarov in povzročile ogromno škodo.
Wilhehnshaven, nacijsko pomorsko oporišče, je bilo tudi tarča bombardiranja iz zraka. Angleži so dalje napadli Bremen, Berlin, Hamburg in industrijska središča v severni Nemčiji.
Berlin, 18* jan.—Uradna časopisna agentura DNB poroča, da je angleška bojna ladja Ms-laya, ki je bila poleg dveh drugih bojnih ladij poškodovana, ko so Nemci ln Italijani napadli angleško bojno mornarico na Sredozemskem morju, dospels v Gibraltar.
Unija CIO oldicala št a v ko
Esst Mollne, DL, 18. jan.— Unijs Farm Equqipment Work-era, včlanjena v CIO, je oklicala stavko v tukajšnji tovarni International Harvester Co. To je storila, ko je kompnnijs odbila zahtevo glede »višanjs plsče. V stavki, ki se bo morda raztegnila ns druge totsrne te kom-panije. je zsvojevsnih čez tisoč delavcev.
Domače vesti
Iz SpringfieMa
Springfield, 111.—Dne 18. t. m. je tu umrl Jos. Krmelj, star 66 let in doma iz Trbovelj. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo in hčer. Pokojnik je bil član društva 47 SNPJ in kluba JSZ in bil aktiven društveni ter kulturni delavec. Pogreb se vrši v torek, dne 21. januarja, popoldne in v poslednje slovo mu bo govoril Frank Zaiti, predsednik gl. nadzornega odseka SNPJ in urednik Proletarca.
Nov grob v Penni
Library, Pa.—Tukaj je ntgk) umrl Mike Bolte, star 70 let in doma iz Blagovice pri Kamniku. Zapušča ženo, dva sinova (eden je zobozdravnik in drugi je odvetnik) in tri hčere. Spadal je k SSPZ, KKPY in k Moosu.—V bolnišnico v Pittsburghu je bil zadnje dni pripeljan Anton Mautz, član društva 886 SNPJ, bolnišnico je pa zapustila Jennie Mlakar, članica istega društva, katera se zdaj zdravi doma.
Clevelandske novice
Cleveland.—Dne 14. t. m. je umri Matevž Lucič, samski, star 58 let in doma iz Skvazice pri Reki na Primorskem. Tu je živel 81 let in zapušča tri brstran ce.—Družini Anton in Helena Petrovčič je umrl trimesečni sinček Johnny.—Frank Žibert se je poškodoval pri delu v tovarni in nahaja se v bolnišnici.—<Dne 16. januarja je avtomobil povozil dve slovenski deklici Dorothy Klun in Laverno Brodnik. Prva je težko pobita in jsv bolnišnici, druga je pa že umrla za poškodbami. Stara je bila 18 let in rojena v Clevelandu.
Nov grob na farmah
Willard, Wis.—Pred dnevi js tu umrl John 2nidaršič, star 78 let in rojen v Kozarščah pri Ložu. V Ameriki je bil okrog 40 let in zadnjih 12 let je živel pri svoji sestri na farmi. Poleg nje zapušča brata v Clevelandu.
Zivič se je spet odlikoval
New York.—Fritzie Zivič, mladi rokoborec (welterweight) in sin hrvatskega očeta in slovenske matere iz Pitsburgha, ]e 17. t. m. zvečer drugič potolkel črnokožnegs prvaka Henryja Armstronga pred 19,000 gledalci v tukajšnjem Madison Square Gardenu.
V j r r-» --------
Roosevelt mora imeti prosit roke
Kno* in Samson proti ameiidira-nju načrta
i v svojem lasil, da je Ji, toda Ame-vojno. On se i sprejetju na-
CHURCHILL »ofercolH
HVALEŽEN AME- socialista Thomm
R1KI ZA POMOČ
Inavguracija pred§ecinika Roosevelta
Washington, D. C., 20. jan.— Na tisoče ljudi je dospelo v Waehington, kjer bo Roosevelt dsnee v tretje ustoličen kot predsednik Združenih držsv. Ob tej priliki bo imel Roosevelt kratek govor, ki bo po rsdlu rszšlrjen po vsej Ameriki. Predsednik bo zaprisežen ob enajstih dopoldne, podpredsednik Henry Wsllsce pa pol ure prej. Po ceremonijah ae bo predsednik vrnil v Belo hišo, kjer bo sprejel člane avojegs kabinete. govemerje in druge visoke urednike.
Kitajska komunistična armada razpuščena
Cungking, Kitajska. 18. jan. —Kitajski m i liter i stični svet js einoči naznanil rszpuet četrte komunistične armade, ker ee js uprla vojaškim odredbam. General Jeh Ting, poveljnik te ar-madi; j# hit srftlffli tn ee bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem.	$
New York, 19. Jan.—Joseph P. Kennedy, bivši anjeriški poslanik v Londonu, js s govoru po radiu on za pomoč A rika ne sme iti je tudi izrekel
črta, ds Roosevelt; dobi oblast, ki jo zahteva od k
Washington. Di C„ 18. Jan.— Mornari^ni tajnik Frank Knox in vojni tajnik Henry L. Stim-son sta pred člani kongresnega odseka za zunanje zadeve, ki vodi zaslišanje o Rooaeveltovem načrtu, da Amerika nudi vso pomoč Veliki Britaniji, Izjavila, da sta proti amendiranju tega načrta. Knox js trdil, da sedaj edino angleška bojna mornarica drži vojno proč od ameriškega kontinenta.
"Ako Združene države nočejo atati pred posledicami ustanovitve agresivne milltaristične alle v Južni Ameriki, moramo preprečiti Nemčiji tlom britake pomorske sile, ki edina drži nacl-je v Evropi," je rekel mornarič-ni tajnik. Stimson je izjavil pred odsekom, da bo resna kriza nastala v prihodnjih 60 ali 90 dneh.
Knox je podal sliko b skupni pomorski sili asišča—Nemčije, Italije in Japonske. Dejal js, da ta prekaša ameriško pomorsko silo. Skupna tonaša bojnih ladij oeišča vseh vrst prekaša ameriško za 686,000 ton. Nemčija, Japonska in Italija imajo sedaj 668 bojnih, ladij, Amerika pa 312. To so bili prvi podatki o pomorski sili osišča, katere je objavil mornariČni department. Knox je dejal, ds Velika Britanija ne bo porsžena* ako ji bo Amerika nudila vao pomoč.
"Ako Nemčija postane pomorska sils, se bo pričela doba osvajanja nadaljnjih teritorijev," je rekel Knox. "Najprej bo šla v Južno Ameriko, da se polasti tamkajšnjega ogromnega bogastva. Diktatorji ne skrivajo svojih namenov ln ciljev, ki so do-minacija vae Evrope in potem drugih kontinentov. Hitler hoče iztrgati kontrolo morij iz rok Velike Britanije in dobiti doetop do virov surovega materiala. Izid te vojne je vsled tega vitalnega pomena za Ameriko, ker so njeni interesi v nevarnosti. Da Jm> zapadna hemisfera vsrna, mora Amerika gledati, da se ne bo nobena agresivna militari-atična sila usidrala na tern kontinentu."
Ruški industrijski direktorji obsojsni
Moskva, 18. jan.—Enajst ao vjetskih industrijskih direktor jev, inženirjev in delovodij je bilo obsojenih v zapor od petih do aedmih let na obtožbo, da so potrdili pokvarjene industrijske produkte za dobre. Moskovska radiopostaja je Istočasno nszna-nils, da je bilo 17 bivših latvlj-akih uradnikov obtoženih. Med temi sta blv>l župan Rige in policijski načelnik.
Praska prsd oblačilno tovarno v Dstroitu
Detroit, Mich., IS. jan.—Prsd tovarno American l*dy Corset Co. ee je včersj vršils prsaka med članicami fcradsvns unije International Indies Garment Workers in<polIcijo, v kateri je bilo več oeeb lahko ranjenih Spopad js sledil, ko js polkljs sprem I j sls etsvkokaie v tovarno, v kateri je unija oklicsls stavko. Zenake, ki eo plketirale tovarno, so ns padle policaje s Iglami.
Letalski minister napovedal propast faiizma
ANGLIJA BO VZTRA-JALA V BORBI
London, 18. jan.—Premier Winston Churchill je v svojem govoru pohvalil ameriške napore glede pomoči Veliki Britaniji, da slednja zmaga v vojni proti Nemčiji in Italiji, in na-glasil, da je hvaležen Amsrikl. Premier je govoril na seji članov mestnega sveta v Glaagowu v navzočnosti Harryja Hopkin-aa, Rooaeveltovega posebnega odposlanca, ki je nedavno dospel v Anglijo.
. Churchill je dejal, "da Anglija ne potrebuje vteliklh «armad z druge strani Atlantika v tem letu, temveč mnogo več orožja in bojnega materiala, katerega morda ne bo mogla plačati." On je tudi predstavil Hopkinaa kot Rooaeveltovega odposlanca ln izjavil, da je njegov prihod ponovna demonstracija tkanih prijateljskih odnošsjsv nied Anglijo In Združenimi državami.
Hopkins se bo kmalu vrnil domov in poročal avojemu slavnemu načelniku o vtisih, ki jih je dobil v Angliji," je rekel Chur-chill. "Z globokimi čuti opatu-jem gibanje, ki je v teku v veliki ln demokratični ameriški republiki, ki se je poatavils na našo stran ter nam zagotovila pomoč v kritični altuscijl. Nobenega dvoma ni, da bo Velika Britanija zmagala v tej'vojni z ameriško pomočjo in atrla agre< sorje, ki hočejo uničiti demokracijo in civilizacijo. Pred nami so velike potsžkoče, toda uverjen sem, da bodo premagane."
Glasgow, škotska, 18. jen.— Letalaki minister Archibald Sinclair je v svojem govoru na javnem shodu v tem mestu napovedal, da je fašizem obsojen na propast in ds js Italija v nevarnosti popolne nacijske dominacije. Veliks Brltanljs bo vztrajala v borbi, dokler ne bo oblast Hitlerja, Goeringa in drugih zlobnih ljudi, ki sedaj vladajo Nemčijo, popolnoma strta In uničena.
"Velika Britanija ne bo po-atala Hitlerjeva žrtev," je rekel minister. "Diktator Mussolini je potisnil Italijo na rob uničenja, ker se je zvezal s Hitlsrjem. Nemške čete že yqppodarijo v Italiji. Mussolini je pognal italijansko ljudstvo v revščino in zdaj mu preti katastrofa."
Sinclair je dalje rekel, da je prepričan, ds Abeslniji ne bo treba dolgo čakati ns rsšitev izpod fašističnega Jarma. Znamenje so se že pdkazala, da bo kmalu dobila nazsj svojo neodvisnost. Minister je podel tudi poročilo o letalskih Izgubsh obeh strsni v konfliktih na frontah V Afriki In Albaniji.
V Libiji je Italija Izgubila 206 letal, Angleži ps 17. Angleži so rszbili 90 Italijanskih letal v spopadih v zraku, 116 pa je bilo uničenih na letališčih. V operacijah r Albaniji so lull-jsni izgubili 66 letel, Angleži ps 19. V spopadih nad Malto je bilo uničenih 42 italijanskih letel in 26 angleških. Hkupne italijanske izgube tnuAmio Mi Irt^ui-gleške ps 61 letal.	3
Sinclair js dejal, ds Je Angli-js ém r>1 bojnih U»taJ Grčiji, ki jih zdsj operirsjo grški pilot js. Borim v zrsku m«! Angl* ži ln sovrsžniki še ni prišls v od ločilno fszo, toda angleška letal-eka sila postaja s vsakim dnsm
Roosevelt mora dobiti potrebno oblast
New York. 18. jan,—Wendell L. Willkie je oplazil Normana Thomasa, voditelja aocialistične stranke, ki ae je izrekel proti Rooaeveltovemu načrtu, da Amerika nudi vso pomoč Veliki Britaniji v boju proti diktatorjem. Thomas je debatiral o tem vpra šanju z dr. Kingdonom po radiu. Debato je aranžirala organizacija "America'a Town Meeting of the Air."
Willkie, ki je bil med poslušal, ci, je bil pozvan, naj komentira Thomasov govor. On se je odzval in apeliral na vse Američa-ne, "naj dajo Roosevelt u oblast, ki Jo potrebuje, da bomo lahko ponovno debatirali s njim l»ri drugih svobodnih volitvah."
"Mi ns bomo ohranili viaoke-ga življenjskega standarda v Ameriki, Če se bomo zaprli," je rekel Willkie. "Amerika bo dosegla pravi razvoj z raztegnitvi-jo svoje trgovine in otvoritvijo svetovnih tržišč v miru, ki bo prišel Šele po uničenju diktatur. Jaz, ki sem nasprotoval Franklinu D. Rooeeveltu, pozivam vse Američane, nsj mu poverijo oblast v tej nsj resnejši krizi v zgodovini te dežele. Ako bt jas verjel, da bl Amerika ostala pri Življenju v ekonomskem smislu po porazu Velike Britanije, bl bil proti temu, ds se zaplete v mednarodni konflikt. Ns drugI strani, ako asm prepričan, in to sem, da bo avoboden način živ-ljsnja v Ameriki izginil, če bo Anglija poražena, potem ssm c lo Jaz, Roossveltov naaprotnik pri zadnjih predsedniških volitvah, za to, da on dobi Izjemno oblast. Mi ne bomo držali Amerike proč od vojne samo z izja vami, da ae mora držfl*proč od vojne. Ameriki ne bo treba Iti v vojno, čo bo zalagala Veliko Britanijo z orožjem In vsem drugim materialom, da bo ona z našo pomočjo lahko strls In porazils brutalno Hitlerjevo dik taturo."
Thomas je argumentiral, da ne bi nobena oseba amela dobiti tako velike oblaatl, kot Jo zahteva Roosevelt. Ako bo kongres sprejel Rooseveltov načrt, bo predsednik posta! diktator In lahko vodil nenapovedano vojno proti kateremu koli sovražniku bo hotel. Thomas je dalje rekel, da so mogli ameriški volilcl pri zadnjih volitvah izbirati le med Rooeeveltom In Wlllkiejem. Na to je Willkie odgovorili
"Kot se Jaz spominjam, bl vo lilci lahko oddali svoje glasove Thomasu. On je potoval po A me-riki in pridigal ls|o doktrino oz-ke Izolacije, kot Jo pridiga no-eoj, toda ameriško ljudstvo Je poverilo mandat Rooeeveltu, ki Je dobil 27,000,000 glasov, do-člm sem Jih Jaz dobil okrog 28,-(>00,000, ampak Jaz še dan«* ne vem, koliko glasov Je dobil Thomas."
Thomasov komentar Je bil: "Nedavno sta se predsednik In Willkie potegovala za ljudski mandat, toda nikdar nista omenila, da hoč«ta lako oblast, kskr-Ano predsednik zdaj zahteva z Willkiejevo podporo,"
OGRSKA SUSPENDIRALA ŽELEZNIŠKI PROMET
Rumunija morda postane nemiki Protektorat
V A 2 N A POSVETO-VANJA V ANKARI
Belgrad. 18. Jan.—Tukajšnji diplomatični krogi aodijo na podlagi poročil Iz Budimpešte, da je Ograka suspendirala železniški promet in da Je nemško vojaško poveljstvo, ki aktualno kontrolira ograke železnice, odgovorno za U drastični korak. Ogrski vlaki bodo najbrže prevažali nemške četa*v prihodnjih tednih.
Železniški promet v Rumunl-jl je v zastoju.- Izjema so le nemški vojaški vlaki. Promet ns jugoalovanakih Železnicah Je bil tudi reduciran sa 30 odatotkov. Prej objavljeno uradno naznanilo se Je glasilo, da Je bila r% dukclja odrejena zaradi pomanjkanja premoga.
Nekateri diplomatlčni krogi trdijo, ds hoče Hitler dobiti popolno kontrolo nad Rumunijo, katero ao nscijl žs pretvorili v milttaristlčno središče. Sirijo as govorice,ds bo Msnfrsd von Killinger, novi nemški poslanik v Bukarešti, postal "GaulOitsr" (nacijski distriktnl vodja), če bo Hitler proglsall Rumunijo sa Protektorat Nemčljs.
Rumunske potsžkoče v obratovanju železnic, nastanitev nemških čet v barakah ln konflikt msd rumunsko armado ln Železno gardo—vse to lahko služi Hitlerju kot pretveza is razglasitev protektorata. Govorice, da obstoja možnost sklenitve nove kupčije msd nscljsko. Nemčijo in sovjetsko Rusijo, nočejo utihniti. Slednja bo mords okupirala vzhodne rumunske province, Hitler ps bo v zsms-no imel proste roke v Bolgariji.
Anksrs, Turčija, 18. Jan.— Člani angleške vojaške misije nadaljujejo razgovore s turškimi voditelji. Namlgnjeno Je bilo, da bodo kmalu zaključeni, nakar-se bodo Angleži vrnili v Egipt. Predmet razgovorov nI bil pojasnjen, toda domneva je, ds ss nanašajo na položaj v Sredozem-IJu In balkanskih državah. Člani angleške misije so admiral Howard Kelly, general Jsmss Marshall-Cornwall In podsdml-ral T. W. Elmhurst.
Ford se upira volitvam
Detrolt, Mich., 18. Jsn,—Ford Motor Ca* Je naznanila, ds js proti volitvam v tovarni, ki Izdeluje avte znamke Lincoln, pri katerih naj bi delavci odločili glede reprezontacije pri kolektivnih pogajanjih. Avtns unija X'I<> Js |H»/.vala federalni delsv-ski odbor, naj razpiše volltvs. Ona trdi, da Ima večino msd delavci, ki so uposlettl v omenjeni tovarni.
Angleški rudarji pred ëodièéem
Ixindon, 1«. Jan.—Pred sodi JUVm v Doncasteru se Je pričela obravnavs proti 196 rudarjem na obtožbo, da so s atavksmi ovirali produkcijo premoge. H tem so kršili tudi vojne reguls-cije, ki prepovedujejo stsvke.
močnejše. Amerika je na strani Velik« Britanije (n če bodo Hitler in njegovi pristaši obrnili svoje oči ns drugo strsn At* Isntiks, bodo opazili pisanje ns ateni, da nacizmu in fašizmu
i preti kftastrofs.'
Devet irskih parnikov potopljenih
Dublln, Irska, 18, Jan.—Minister zalog Kean Isiamaaa Js v teku debele v parlamentu Izjavil, da je Ulo devet irskih par-nikov potopljenih v bližini Irskega obrežja od začetks aeda-nje vojne. Nekstsre ao zsdsls ob mine, druge pa ao potopile podmornice. i
Francozi potopili dva siamska parnika
Haikon, Indoklna, 18. Jen.— K note francoske bojne mornsrl-ee so potopile dvs siamska par-niks z vojaškimi četami v akciji v Miamsketn zalivu. Okrog 600 vojakov je utonilo. Sem dospela i h »rtič lla omenjajo obnovo bitk v obmejnih k rs jih.

PRO«VETA
PONDELJEK, 20. JANVARJA
PROSVETA
TBE EN LIG IITEN MENT
OUflU) IN LASTNINA SlvOVI
POUroKMB JEONOTB Mm
4f
NASOUMS
r
__■ éria>» lliraa CUM») la
It M M M*. M M m M tal«. UM m 4e«rt tate. w
ta Clor* MM «a rata tata. M H «a M* tau. «a laai
___t tea ratai i lar Um UallM Stataa (a«a^rt Cklaaaa»
•a« faaa'aa M,M par raar. Chkaae aaS Clan, |7.M par »aar. farataa Madia H tt »ar raar -	f
Oaaa «Imm pa Maanra ■i*--r<ri tet te— la aaaaredeaUi
«laefca* ee aa trate*. Hekuptm Itteraraa raafctaa (tetrttaa. pa-vaatl. draaM. panât Md.| aa *raa|a paAIIJateMa la a «tate)«.
te ta pritaéU p»4ia t aa
Ad«art*«taa laUa «a aar i »■»et.—MaaiiaartpU ai euauaaal-
. m«.«* »ad uaawltcttad erU*le» all) aat te returned Otter M«.«.rana, >'<* M atería», piara. paaaM. ate. trtU te múrate u, r-Nte «Kl» aten a«K»a»i«aatad te wlf-aildr-e-te aad «tempad ;
«*«»m4W.	'•'_*
__■ .. ——-.—^— .— «■.■aa-»**, ---------	—__—
/Ma*la* aa »te. kar lata Mik • lieteai
J'HOMVKTA
MCI*» Ha. Uaadalr A»».. « Mrafa, IMlaeta
MkMNkK OT TMP. PklMtOATKI» PRMMI jjjjrnrrrrr«rrr *■•■ ..........................
Datupi * «klepeta aa prlater (Jenuary 11. IMI>. pale* «tari laMaa aa ---'—■■ p<*aeal, da »aai ta • t»m deturaum patekla aa-rodalaa Poaavlte ta prevateeaa. da ea vea» Itat aa uetaaL
Glasovi iz
umrl, kaj mu je bilo in koliko ¿a- 13, toda nisem slišal nobene kri-Isa je bil bolan, mi odgovori, da tike radi slike, marveč le radi si je vzel tivljenje s strupom, majhnega tiska. 0 velikih kole-' Vprašujem ga ie to in ono, toda dar jih eem pa slišal povsod po-m m 9 • 'mi ni mogel dosti več povedati, hvalo, kamor sem jih nesel, v . '	^ _ _ 1 L. ^ ^^ I Takoj sem se namenil, da moram vseh trgovinah. Nekie so se iz-
T| Q C P I Ti 1 TI več poizvedeti o njegovi smrti. razili, da slika Washingtona, Jef-IICIO vi IL/111 Vprašam mojega znanca, kje bi fersona in Lincolna ie posebno
. 'lahko več izvedel. Takoj je bil odgovarja v današnjih časih. Ni-Koledar se j» dopade	prejel. In če ima človek smolo, pripravljen, da me pelje k moje- kdo pa ni rekel, naj koledarje na-
gUkvüt Pa.—Rada č i t a m se ga rada drži. Par dni za tem je mu znancu Jožetu Peshelnu, mo- zaj pošljem, kot to vidim iz ne-Prosveto in vidim vsake sorte Tone izgubil denarnico s par do- goče on več ve, pa tudi sam ima katerih krajev.
nekaj opravka pri njem. In tako se napotiva k Jožetu.!
V Prosveti z dne 9. jan. sem tudi kritično omenjen v treh dqr
Ko vstopiva in se pozdravimo, pisih. Moj prijatelj Jankovich iz je Jaie začudeno vpraial, kaj metropole pravi, da sem sliko
.____I ___1____ .IX_____AJI " T/V	na.

Zakaj Amerika ne ustavi nacijske propagande?
Vsaka stvar ima svoje meje. • Demokracija mora tudi imeti svoje meje, če se noče osmešiti in sama potrditi, da je nesposobna in sama sebi nasprotje kakor se roga jo diktatorji.
~Ce so kakšni mednarodni zakoni ali kakšne mednarodne pogodbe ie veljavne, so veljavne za vse, ki so jih nekoč podpi»»U — veljajo za vse ali pa za nikogar. Da bi tl zakoni ali pogodbe veljale samo za Zdruiene države, drugi — na primer današnja Nemčija, Italija in Rusija — se pa pokihajo nanje, je proti vsaki zdravi pameti. Dejstvo pa je, da vlada Združenih držav le
znebi starega blaga, oni, sprejme, je pa zadovoljen. Ta-danes dosledno izvaja mednarodne poštne do- ^.ko so tudi sezonska voščila, ki ločbe, med tem ko so Nemčija, Italija in Ru-
kritiko. Zdaj so prišli na vrsto larji in nekaj vožnjiji tiketov po koledarji SNPJ za 1941. Jaz pa 10c za bus. tole rečem: ali se izplača toliko | To ^ ^ „¡smo j^m j„ utfba-
prerekanja in gonje za tako malo „ kot 0 ovitku. TolažiH »mo ga,	,	_ „
stvar, ki ne stane več ko lOcT In da tfa „^^ n^j dobi, ker vraga me je prineslo naokrog.; "čudno tolmačiL To tudi če bi stal 50c, bi bil samo uk H,ueaj gmo tukaj ^ ime|jt ko >jaj omenim, da je on Belokra- pravil po knjigi Book of Knowl-za eno leto. Mar ni nespametno, m pred ^^ j€tj dc^mica njec. Povem mu svojo misijo, da edge 4. zvezek, utran 1517. Ce toliko se pogan jati za tako maj-; g črnimi dolarji poslovila od poizvedujem, če je res Blaž Lomr je Um "čudno tolraačeno", po-hno stvar?	nekega rojaka, ne da bi vedel bar mrtev. "Ja, on ne bo več tem je mogoče tudi moje tolma-
Nekaterim kritikom so kole- kako in kam. Kot vsaka stvar, zemlje tlačil," je bil odgovor, čenje "čudno". Ce pa je pravil-darčki prerevni, drugim so šte- tako je bila tudi ta pozabljena. Hotel sem izvedeti kaj več, toda no, potem so pa drugi čudni, vilke premajhne. Res ne vem, Preteklo je sedem let od tistega # tudi on ni mogel odgovarjati na kaj ljudje hočejo. Tudi tisti, ki dogodka. Po sedmih letih pa jojhioja vprašanja. Ponudi se go-
se jeze nad majhnimi številka- ista denarnica primaha za božič mi, čltajo dnevno še veliko drob- nazaj k svojemu bivšemu go&po
nejši tisk, toda se nič ne jeze. Meni le pa tako dopade, da bi ga kar naprej gledala. Tako se spomniš, ko je tvoj ali moj sin pred 20 leti sedel v prahu, se dr-
darju, seveda brez dolarjev. Ampak pot je bila dolga in tudi denarnica lahko porabi dolar na leto za avoje stroške. In tako smo Toneta tolažili, naj preveč ne
V
žal za nogo in klical na pomoč.'žaluje: ko najditelj porabi denar Sedaj se nahaja pri vojakih in in vozne listke, se denarnica mo-ne pričakuje nič dobrega.	goče zopet vrne.
Mary Jtepoe, 379. j >0 časopisju in radiju je dosti --kričanja, da je treba delovnik
0	božičnih darilih in brezdelju podaljšati, ker produkcija orož-. Glrard, O. - Opazoval sem > i" drugih morilnih strojev ba-množico ljudi, ki se je drenjalaf	ni dovo j velika, da po prodajalnah in prebirala ^ bomo lahko več poslali preko lu-
itak od celega leta prebrano bto-"*' ^	An<f,!JO ^mÄ
„„ LI ^laLiL A—IL rr«a laKirr» i» usodo	köt je zadela po Nemčiji
go, ki ob takih časih gre lahko Iz- .	demokratične države
pod rok in še ob višjih cenah. In	demoKratične države,
1	^ 11M,Aünn ia na ker drugače smo mi v nevarno-čeprav je vse preležano, je pa, . c •	. , •
toliko bolj okinčano, da je bolj	^
. . . ,	.	A brez pobijanja ubogega naroda
privlačno in gre za laična da- če ^ morilne Jorožja
rila. Tako se prodajalec zlahka' prodlJcira dovolj, - ni treba
kl kričati, da je treba podajati
sija še pred leti absolutno uničile te določbe V svojih mejah. Na primer pisma, časopisi ^knjige in zavoji, ki pridejo iz Amerike v omenjene države so stvar stroge cenzure in zaplembe, če ne prijajo diktatorjem. '
Naj kdo v Ameriki poskusi poslati v Rusijo, Nemčijo ali iUlijo tiskovine, ki vsebujejo kritiko tamošnjlh režimov iti propagirajo demokracijo ameriškega načina. Le naj poskusi! AH bodo tiskovine priMe v roke naslovnikom? Nikdar! Pošiljke bodo zaplenjene takoj na meji In naslovnika bodo zaprli in morda mučili, čeprav tiskovin ne bi naročil.
Na drugI strani pa redno prihaja iz nacijske Nemčije, fašistične Italije in sovjetske Rusije na tone pošte v Ameriko in v ogromni večini je ta pošta gola propaganda proti demokraciji in za diktatorske režime. Amerika se zvesto drži starih poštnih določb in ne ovira inozemske pošte, ne pregleduje in ne zapleni ničesar, pač pa dostavi naslovnikom tukaj vse, kar pride, na svoje slroške.
Določba mednarodne poštne zveze je, da j \«aka država trpi stroške doetave vsega, kar pride iz tujine.' Na ta način ae stroški izravnajo: na primer Nemčija dostavlja ameriško pošto na svoje stroške, Amerika pa nemško pošto spet na svoje stroške.
Odkar pa je nacijska Nemčija z Rusijo In Kalijo vred uvedla cenzuro za ameriško pošto, je omenjena določba brez vrednosti. Razveljavljena je za diktatorje in velja samo še za Združene države in za one države, Hi jo še u-poAtevajo. Določba je postala enoMtranska in vsled tega nesmiselna.
Vprašanje torej je, kdaj se ameriška vlada zdrami in takisto uvede cenzuro za vso pošto iz nacijske Nemčije, fašistične Italije in sovjetske Rublje poleg, kaj pada, sovralne Ta pon -ske. Cemu bi ameriški državljani nosili stroške za sovražno propagando, ki je naperjena proti njim in proti demokratičnemu sistemu njihove vlade? Ali Je to pošteno — prav za prav ali je to pametno?
Ali se diktatorji iahko ne itmejejo, ko no puste niti ene tUkane ali zapisane besedice proti sebi iz Amerike čez svoje meje. oni |ut pošiljajo dan za dnevom na tone in tone, cele ladje nk]> oKtucIiieJšf tiskane propagande v Ameriko (nemAka propaganda prihaja, odkar je vojna, v Ameriko po ruskih parnikih preko Pacifika in na «uho je "izdumpana" v Californiji) po-Ifg milijonov privatnih piitem, v katerih na-cljnka banda vleče smeriške Nemce za dolarje in Jih fcujiika proti ameriški demokraciji?
Ijthko »e krohotajo nami pri sebi in imajo ameriško vlado za velikega norca. Citamo, da »e^v kongresu pripravlja prei*kayj| v tem ozl-ru z namenom, da kongres nprejmi' p«»seben sklep, kajti predsednik *sm menda nima pra-evice uetaviti tuje poštr. Skrajni fas Je. da se to /.gtnii — da se va- tiikov int« iz Nemčije. Italije in Itueije vržejo v morje, ko ^pridejo v ameriške luke in da ar prečitajo tudi zasebna pUma in ustavi ves i acijekl "reket," ki ga HitW Izvaja ns rova* |togaženega med na rod-nt*ga fioAtnega štatuta
Te pa Istdn demagogi takrit-ali, da je censu> ra kršitev deavikr^ttčpih svoiiodščin, jim bodo |M^lt«*rti ljudje lahko sabrusili v ebraa: Demokratične ivobodščine naj veljajo le ta demo-, kratične ljudi, ne pa za krvnike demokracije! Krvuiki so si sami ubili te svobodščine in zdaj naj požirajo laitno medicino! —*
smo si jih pošiljali po pošti, pri-ne«3a Stricu Samu lepo vsoto za znamke.
Tako je vse več ali manj zadovoljno, Seveda tisti, ki to za-dovoljnost izpolnijo, morajo več ali manj globoko poseči v žep, kar občutijo posebno prvi mesec v letu. In to se ponavlja od božiča do božiča, vsako leto bolj in bolj in olepšavajo ga vse vere. Radi tega je božič tako na glasu in toliko opevan, ker to je do-bičkan^sni dan. Prav za prav bi se moraMmenovatl tržni dan.
Pa kot druga leta, gre tudi letos to že v pozabnost. Kako ga bo pozabil naš Tone, je pa druga ¡ko je v teh časih biti brez dela; stvar. Kot drugi, se je tudi on ¡to ve tisti, ki je brez zaslužka, napotil, da nakupi nekaj kot jOn; Naj poskusi, se ga bo že
delovnik, ker je še milijone delavcev brez dela. Te je treba naj-prvo uposliti in Če to ne bo dovolj, šele potem naj bi podaljšali delovni ča«. Dokler pa je velika masa ljudi brez dela, ima kričanje za podsljšanje delov nika druge namene.
V gledališču sem videl sliko poraženega republikanskega kandidata Willkieja, ki se je na filmu izrazil, da bo nadaljeval z začetim delom, to je za republikansko politiko. Dostavil je dovtipno, da je sedaj brez dela in če kdo ve za kakšno službo, naj mu sporoči. Torej je med nami eden več, ki išče delo, me dregne poleg sedeči prijatelj. Ja, dostavim, tež-
spomin za božič. Kot fant od fare vstopi v prodajalno z mešanim blagom in si izbere, kar je njego^-vim očem ugajalo. Ko si izbere, Izroči prodajalcu z denarjem vred, da zavije kupljeno blago. Prodajalec se takoj vrne z zavitkom, katerega odda Tonetu in ga pozdravi z željo, naj še pride.
Tone z veseljem zapusti trgovino misleč, da je kupil nekaj, kar bo rrtzveseliio prejemnika. Hodi po mestu sem in tja, še ustavi in popije čašo piva. Čudi
kdo usmilil. Jaz: Razlika med nama in Willkiejem je ta, da so njemu zavedni delavci prekrižali pot do dela, mene so pa hinavski izdajalci spravili ob delo. Ampak jaz VVillkieju želim, da ga dobi, ker vem, da je v stiski.
F. J. Preveč* 49.
Obupal nad življenjem Brooklyn, N. Y*—Na 28. dec. 1940 zvečer sem se podal v tukajšnji Slovenski dom. Ko vstopa se. ker semu zavitek zdi lažji Plm, vidim, da je še precej dobro In lažji. Stopi ponovno v salun, obiskan. Grem k bari in naročim
spa Peshel, da gre ona takoj k mrs. Lombar in bo poizvedela, kar bo mogla.	u
Ko se vrne, pravi, da vse, kar je mogla izvedeti, je to, da je ženi poslal tole kartico, katero mi po naročilu mrs. Lombar izroči. Ogledu jem jo in vidin\,, da je zelo nerazločno pisana, dasi je Blaž še precej lepo pisal. Toda pisal jo je on. Takoj »em prišel na neko misel. Kartico denem v žep in se z mojim rojakom posloviva.
Drugi dan je bila nedelja. Vstanem zgodaj in študiram kartico. Cez nekaj časa sem jo prebral. Blsal je ženi tole: "2elim vam dobro na svetu. Jaz si vzamem življenje na 27. dec. 1940."
Kakor sem pozneje izvedel, Blaž ni živel s svojo ženo—koliko časa, ne vem. On je bil res nekam čudaški, odkar sem ga poznal, ko je prišel iz Clintona, Ind. Takrat je bil tudi član SNPJ in imel je certlfikatno številko okrog 1600, torej je pristopil k naši jednoti zgodaj. To vem, ker eem bil tiste čase tajnik pri društvu Dobrodelne zveze 140 in mi je prinesel prestopni list. Ta^ krat je bil zelo navdušen za socialistične ideje in sva se dobro razumela, ker sva-bila oba enakega mišljenja.
Nekako deset let pozneje je opustil socialistične ideje in obenem pustil tudi SNPJ (ali je bil črtan, tega ne vem). Potem ni sva prišla tako pogosto skupaj. Slišal pa sem, da se je oklenil boljševizma. In res, ko sem ga nekoč dobil v Slovenskem domu, je im^l neki list v rokah in ga hvalil, da je to najboljši slovenski list. Ker se nisem hotel prepirati z njim, sem mu odgovoril, da list je mogoče dober, samo tisti, ki ga pišejo in čitajo, so mogoče pokvarjeni na umu.
Tako je mož opustil dobro idejo in obenem tudi našo jednoto, v katero je pristopil v evojih mla dih letih. Ko bi obdržal SNPJ, bi bil zdaj okrog 96 let njen član, soditi po certifikatni številki. Star je bil okrog «7 let in doma nekje z Gorenjskega. Zapušča ženo, hči in sina. Ako izvem še kaj več, bom še poročal.
F. Kramarslch, 580.
da popije kozarec piva in pogleda v zavitek, če ga slutnje ne varajo. Res dobi prazen prostor in ko pogleda v zavoj, vidi, da je v njem le—zavitek papirja!
Nazaj v prodajalno. Vpraša, kje je blago, katerega je kupil In plačal. Nihče ni hotel nič vedeti o kupčiji ali Toneta poznati. Tako je bil Tone ob denar, katerega je izdal za darilo, a blaga nt
kozarec piva in že me nagovori znanec: "Halo, Kramarsich, ali veš kaj novega ?" Odgovorim, da ne in da sem zato prišel, da kaj izvem. In moj znanec me vpraša» če že vem, aa je Blaž Lombar umrl? Ne, to je res novica zame, ker njega sem dobro poznal že nad 20 let, ko je prišel z zapada v Brooklyn s svojo družino.
Ko prijatelja vprašam, kdaj, je
ef led a jejo italijaiiako
Veati iz Bridgeporta
Rridgeport, O*—V Prosveti dne 80. dec. sem opisal pomen slike malega stenskega koledar
ja SNPJ za leto 1M1.0 tem sem že prej enkrat omenil, ker sem videl pa le kritiko in nobenega ki bi zagovarjal sliko in njen pomen, sem to jaz toril. Seveda sem se prej prepričal, kaj slika pomeni, ker so v šoli, kjer delam, polne shrambe zgodovinskih knjig.
Res nisem pričakoval, da bo ta "Barefoot Boy" povzročil toliko kritike. Te seveda ni opaziti v angleški sekciji Prosvete, kjer se udejstvuje mladina. Nekdo je rekel, da se mladina ne zanima za velike slike. Mogoče ne, ampak mladina pozna to sliko in zato ni kritike. Jai sem le pojasnil, kaj v resnici repreientira. Ako bi pa hotel pisati o življenju avtorja Johna G. Wittierja. ki je pisal in se boril u odpravo suženjstva, bi moral pisati vsaj per tednov za Prosyeto.
L. -jX f	„* ■__-T-%-^	......... —--—J
Seveda, ako kaj napišeš, pe naj bo predmet že doiyr ali slab. roomi pričakovati kritike. In dozdevalo se mi je tudi. da bo prišla ne tlfto moje pojasnilo. Vendar ..pa do ledaj prave kritjke o delu aVuirja še ni bilo, ampak je bila dc sedaj le bolj oeebnega značaja. Trt na to tudi tukaj odgovarjam. '
Povem, da sem jat razdajal te koledarje na dveh sejah drtštvs
Vse bolj čudno pa me prikazuje moj znanec Frank Oblak it Dillonvala, O., ki pravi, da ga včasih "dobro .polomim", da "vse vem" in poslušam "stare ženice in brž letim in napišem v Pro-sveto." Ne vem, kako bi to vzel na znanje. Ali on misli o poročilu o stenskem koledarju, ki so ga ivalile učiteljice, kot sem to omenil? Na primer br. BarbiČ večkrat omeni, kaj mu je ta ali ona povedala, toda njemu nihče nič ne reče. Naj zagotovim vse dvomljive duše, da poročil ne pi-liem po narekovanju "starih ženic", pač pa to, kar vidim ali slišim ali dobim iz lokalnih listov. Torej ne vem, kakšno krivico bi mogel delati prijatelju Oblaku z njimi.
In glede moje "vsevednosti": 2e dostikrat sem poudaril, da delam napake in mislim, da tudi Oblak ni brez njih. Toda, če bi "vse vedel", kot on pravi, bi mi ne bilo treba garati, ker že ve£ let bolj spadam v kak sanato-rij. Toda imam družino, nesreče in moram se mučiti, dokler bo šlo. Vem le toliko, da se skušam pošteno preriniti skozi življenje in priti do vsakdanjega kruha. Da bi pe—"vse vedel", mi še na misel ne pride. In to, kar vem, tudi nikomur- ne usiljujem, le diskuziram in vem, da sem dostikrat v zmoti. Ampak sem tudi dognal, kadar sem ga lomil, sem dobil kredit in pohvalo, kadar delam kaj koristnega ali poročam, dobivam pa kritiko, kar tudi pričakujem. Torej me ničesar več ne iznenadi, ker sem že vsega vajen.
Kar se tiče poročanja v Pro-sveto, smo do sedaj še toliko svobodni, da lahko pišemo v dostojnem tonu in po pravilih in prin cipih SNPJ, dokler nam urednik ne zmeče v koš. In kot naročnik Prosvete, odkar izhaja, bom to tudi v bodoče skušal vršiti, dasi dobro vem, da ne bom ustre gel vsem, ker smo pač ljudje, vs podvrženi različnim okusom in predsodkom, različnih misli in nazorov. Tako, prijatelj Oblak, brez zamere.
Tretji kritik v isti številki Prosvete je Frank Zupančič iz Clarksvilla, Pa., ki pravi, da Milanu Medvešku lahko pošlje dva koledarja in tudi Snoy jih lahko več dobi, ker jih je tajniku dosti ostalo. Hvala, br. Zupančič, za ponudbo. Jat sem svoje delo opravil in nalogo izvršil. Bodimo malo bolj imerni. /ko je izvršn odsek res napravil taEo veliko napako, pojdimo enkrat preko te-
Tudi stavim, ako hočete koledarje razpečati, da to lahko storite, ker vem. da so še povsod otroci in otroci imajo radrtega "paglavca" na sliki. In ako hočete poagitirati med mlado generacijo, boste te koledarje tud med njo ratdelili in mogoče boste pridobili še kakega v mladinski oddelk. Samo pojasnila je treba pa gre. In mar nismo bili vsi "paglavci"? Še več: naša dolžnost je tudi. da te "paglavce" in "paglavke" skušamo pridobiti v jednoto, kajti ti so naša bodočnost. Ce to zamudimo, bo tu dt bodočnost koledarjev in SNPJ šla nazaj namesto naprej.
Ce se ne motim, je br. Zupan-čič moj bližnji rojak fn ako bi fTišla osebno skupaj, bi se bolj natančno pogovorila in prišla stvari do dna. Za svojo osebo sem pivpričan. da ni tako slaba kakor jo hočejo nekateri prikazati, tem tudi zaključim mojo ratpra-vo o Atenskih koledarjih. Ko sem zadnjič pisal, sem mislil, da delam dobro ta SNPJ in tega mnenja sem še. Prav tako bomo še ta naprej prijatelji s tistimi, k so drugačnega mnenja. ' > t Jo*eph Snov. 1
Tesni čevlji so propast zdravih nog - . ;
. Zaradi stalnega pritiska na eno in isto nm sto se koža ožuli. To je začetek pravega če je na mestu pritiska kost, kakor je ns p*] mer na nogah, kjer se žulji najlaže in najnj gosteje napravijo.
' Žuljev se bomo pa obvarovali, če bon* J pravem času zavarovali kožo pred pritiskaj To pa dosežete, če daste čevlje nekoliko r3 tegniti ali pa če na določenih mestih, kjer vJ tišči, podlo£tte košček vate. Včasih j« pa y prepozno, žulj je že tu, kakor hitro ste prvij obuli pretesne nove čevlje. To boli in otetuja hojo. So pa nekatera sredstva, s katerimi a je mogoče o pravem času obvarovati žulje^ Včasih se pa tudi zgodi, da je žulj nu mor trdol živ in da ga morate zdraviti po mesec dni j* več, preden se ga iznebite. V resnih primeri^ ko žulj neznosno boli, je najbolje, če še -¿at*. če k zdravniku, ki razpolaga s kirurškimi zdra-J vili na žulje.
' V vsakdanji borbi z žulji si pa pomagate taJ ko, da žulj najprej očistite kože, potlej pa n*. trete z oljem za nego nog in podložite nogavi. co na tistem mestu z vato.
»Nezadostna nega nohtov na nogah prav tJ ko povzroči nepotrebne bolečine. Nohtov jJ nogah ne bi smeli striči, temveč jih moratd samo piliti, kakor delamo z nohti na rokah. Ti pa zato, ker tako ne porežete ogalov, kar pogJ sto povzroči, da začno nohti rasti v meso. 8 tem si pa lahko nakopljete kar resne bolecineJ
Tesni čevlji in pretirano visoke pete so uniJ čile že dosti zdravih nog. Deformirane nuJ so pa hudo nevšečne. Kadar vas ta nevšečnosti doleti, ne preostane nič drugega, kakor da J zateče k zdravniku. Zdravnik bo določil pri. merno podlogo za nege in telovadbo nog, h či-mer boste dosegli, da si boste prej ali kasnejj noge popolnoma ali vsaj toliko pozdravili, di boste vsaj laže hodili.
Znano je, da pogosto tudi bolečine v hrbti izvirajo od deformiranih nog, da ne govoriim o bolečinah v kolenih. Posebno od hoje v pre. tirano visokih petph in pretesnih čevljih.
Upognjena kolena napravijo vsako hojo grd^ in na tako deformirano nogo je težko obuti nor^ malne čevlje. Takšna kolena so bila nekoč 21 človeka velika neprijetnost, ki je ni bilo mog<K če odstraniti. Zdaj je pa drugače. Sevedi se je pa treba podvreči operaciji, pri čemer a pa marsikdo premisli.
Uživajmo kar največ jabolk!
Jesen nam nudi celo vrsto dragocenih sad«, žev, med katerimi je eden najdragocenejši* jabolko. Jabolko nam ostane vso zimo zvesUj in ga lahko na različne načine pripravljamoTj Kadar kuhamo jabolka, ne smemo izbrali najslabše vrste jabolk, kajti ta vsebuje toliki kislobe, da porabijo preveč sladkorja, in teras madeži na jabolku dajejo slab okus. Kazuaj - se, da zaradi tega ne bomo kuhali najboljM in najlepših namiznih jabolk, toda izbrali W mo srednjo pot — zlato pot.
Da dobimo lep, svetel kompot, moramo m bolka skrbno olupiti in pežke odstraniti. ToM lupina vsebuje toliko koristnih hranilnih «n vi, da bi se morali odpovedati lepoti kompoti Jabolka samo dobro operimo in iz celih jat skuhajmo kompot. Pridenimo mu nekoliko monove lupine, kajti njen vonj je skoraj nadomesti j i v.
Presno jabolko velja že izza starih časov velikega sovražnika bolezni. Ce jemo jaholh na tešče, prisilimo prebavne organe na nart ven način, da pričnoHelati. Ce se bomo ril nali po starem pregovoru, ki pravi, du mora« vsak dan končati s presnim jabolkom, nam 1 bo nikdar treba klicati v hišo zdravnika.
Jabolka vsebujejo veliko fosforja, to je ti« snovi, ki je za možgane zelo važn«. Zato | # morali vsem tistim, ki veliko duševno del») svetovati, naj uživajo čim več jabolk, kajti oi obnavljajo že opešane moči. Jabolka ulila' IaVoto, ne da bi ielodec preveč obremenila, so pa ljudem, ki so-nagnjeni k debelosti, boljše sredstvo, da potolažijo lakoto, hkrati 1 pa tako obvarujejo masti. Presno jabolko, i strgano in zmešano z nekoliko kapljicami monovega soka in polovico, čajne žličke sladkol ja, je jed, ki jo lahko prenese vsak bolni ublažuje željo in pritegne k tielovanju vat M nilne anovi, ki jih okrevajoči bolnik potrebe) Zato jejmo kar največ jabolk in izrabil to naravno zdravilo, s katerim nas je tako ■ gato obdarila mati narava.
Pred dvajsetimi leti
utf
(Iz Prosvete, 20. januarja 192U
Domače vesfi. V Washingtonu, Pa j? 31-letni Anton Lavrenčič iz Račice na Pri skem.	,
Delavnice renti. Položaj stavkujočih jev v Alabami je vedno bolj kritičen
tnozemntro, V Carigradu Je zavrel« ; vstaši se pripravljajo za napad.!.
■ Sorjetnka Runija. Korenski je v PsriM tiziral politiko antante napram Rusiji
Ali ste že naročili Proaveto Mladinski, list tvojemu prij«| ali sorodniku v domovino? edini dar trajne vrednosti, ki mal denar lahko pošljete svoj
^nn JttK. 20. JANUARJA
PROS VETA
z starega kraja
Slovenije
erinski umor
IZRBCAH
>1je 31. oktobra.—Pred pet-nskim senatom okrožnega so-H v Celju se je zagovarjal da-30-letni posestnik Franc Goji Planine pri Zrečah zaradi
ora.
rranc Gosak je bil obtožen, da etos 7. avgusta na Planini pri [ah z udarci s ostro sekiro po
ivi usmrtil svojo mačeho 52-,0 Julfj a no Gosakovo po zre-preudarku in iz koristoljub-da bi postal neomejen gospo-in hasnovalec njenega po-tva in se rešil teških vsako-)ih dajatev, zlasti lesa in drv.
)ne 7. avgusta dopoldne je ila Ljudmila Jferčnikova v hi-v kateri sta stanovala Julija-Gosakova in njen mož Ignac, Franca Gosaka. Merčniko-je hotela kupiti mlado prase. • ni našla nikogar v hiši, je kdala v klet. Tam se ji je il grozen prizor. Na tleh je ila Julijana Gosakova vsa v Nesrečnica je hropela, iz bite lobanje pa je vrela kri. u nje je ležala okrvavljena ira, s katero jo je bil napada-udaril dvakrat ali trikrat po rj. Gosakova je kmalu izdih-i, ne da bi se bila zavedla. Na-ena je bila, ko je v kleti uml-a zelje. Zločinec je v stano-ju premetal dve postelji, pre-kal dve omari ter odnesel Ig-u Gosaku suknjo, hlače, kip.j jenčka zadavila in zakopala
in nahrbtnik, poleg tega pa e prisvojil otroški nabiralnik (rog 80 din gotovine. Denar orjene Julijane Gosakove V sku 1,250 din so našli pozneje io v njeni postelji, delno pa podstrešju.
mora so kmalu osumili Fran-[losaka in ga 11. avgusta are-ili. Franc Gosak zanika zlo-in navaja, da si je bil s svojo čeho vedno dober in. da zato mel nobenega povoda za nje-usmrtitev, zlasti ker mu je le-25. aprila izročila svoje lepo estvo v last, čeprav si je pri,, ala dosmrtno gospodarstvo in novanje. Tudi mu ni bila na i, ker je živela stalnp pri svo-[i možu Ignacu Gosaku, ki je Franca Gosaka. Tudi oče mu z notarsko pogodbo z dne 19. ila t. 1. izročil svoje posestvo jolno last in si izgovoril do-rten preužitek. Franc Gosak je kakih 14 dni pred nasilno rtjo svoje mačehe skregal z čeho, ker si je neupravičeno lastila 15 prascev, katere sta rgli dve svinji, ki ju je Franc z omenjeno pogodbo prehod svojega očeta. Mačeha prodala 12 prascev po 100 in izkupiček v znesku 1200 din držala zase, trije prasci pa so ostali doma.
obdolženčeva mati Frančiška «akova je umrla že pred 16
Njegov oče se je 1. 1933 fcčii z vdovo Julijane Kopriv-ovo, Franc Gosak pa dva me-
a prej z Angelo Kušarjevo, s tro ima sedaj že pet otrok.
je obdržal ob svoji drugi poli Avoje posestvo, njegova družna pa svoje posestvo, na "•'•ni je od svoje poroke sta-
tudi Franc Gosak. >anc (¿(Mak pravi, da je nje-a eho morda umoril neki ki je bil pobegnil iz kaz-Ake in se fkrival pri svojem "u. k i. r so ga v skrivališču kozolcu zajeli orožniki. Lu-I" nI hotel vdati, temveč je" kozolec in tudi sam v njem Ker se je Lubej preživ-* tatvinami, je po obdolžencem najbrž prišel ob priliki na dom Julijafte •akove ter Gosakovo umoril' prej omenjene pred-!
Čeha je bila umorjena okrog 10. dopoldne. Pred tem časom je poslal Franc Gosak svojega 10-letnega sina ¿Alojza k Julijam Gosakov i na dom po slatinako steklenico jabolčnika za delavce v gozdu. Sin je prinesel jabolč-nik potem na očetov dom. Franc Gosak je poslal sina s kosom kruha k staremu očetu na pašo, sam pa je zanesel kruh in jabolč-nik v gozd delavcem. Franc Gosak se je kmalu odstranil in je odšel v svoj mlin, ki je blizu gozda, v katerem so podirali drevje. Iz mlina je prinesel vrečo koruzne moke in jo nesel mimo delavcev, ki so delali v gozdu, na svoj dom. Obtožnica navaja, da je Franc Gosak zaradi bližine doma Julijane Gosakove lahko izvršil umor v pol ali tričetrt ure.
Julijana Gosakova je nekaj dni pred smrtjo dejala Janezu Višnerju in ob drugih prilikah tudi Regini Višnerjevi in Amaliji Pristovnikovi, da se z mladim Gosakom ne razume več, da se z njim večkrat prepira, da je bil mladi Gosak prej z njo vedno dober, a se je docela spremenil, odkar mu je izročila svoje posestvo. Tudi Franc Gosak se je nepovoijno izrazil o svoji mačehi in je nekaj dni pred umorom izjavil Janezu Višnerju, da bo mačehi precepil glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako grdo ravnala, kakor s svojim prvim možem. (Se nadaljuje.)
Sedem let ječe, ker je novoro-
22 letna Agneza Golenkova iz Štrigove pri Ljutomeru je služila pri posestniku Ivanu Kumru v 5t. Juriju ob Taboru. Julija je porodila v celjski bolnišnici nezakonskega sina. Ko se je po devetih dneh vračala iz bolnišnice z otrokom domov, ga je v St. Petru v Sav. dolini v bližini potoka Bolske zadavila in zakopala. Ko so prišli dejanju na sled, so jo aretirali. Dne 12. nov. se je zagovarjala pred senatom okrožnega sodišča v Celju zaradi hudodelstva umora. Svoje dejanje je priznala, zagovarjala pa se je s tem, da se je bala, kako bo otroka preživela. Obsojena je bila na sedem let težke ječe.
Zgtftnji sneg je poškodoval drevje
Novo mesto, 1. novembra.— Sneg, ki je mnogo prezgodaj pobelil vso naravo, ni le preprečil pospravljanja poljskih pridelkov, ki so še ostali na njivah, temveč je tudi napravil mnogo škode po sadovnjakih in gozdovih. Drevje je povečini še zeleno in je doslej odpadlo kaj malo listja. Moker in težak sneg, ki je padal po listju in vejah, je zaradi svoje teže polomil mnogo vej In tudi odlomil cela debla. Skoda po sadnih vrtovih je velika, še večja pa je po gozdovih, kjer leži mnogo polomljenega drevja kar vse vprek.	. —
Polomljeno drevje, zlasti smreke je potrebno čhh preje spraviti is gozda in jih uporabiti, za kar bo pač kazalo. Tudi na sadnem drevju je veje takoj odstra-
niti in lepo odžagati na gladko, ranjena mesta pa zamazati s smolo. Sadno drevo pa, ki je čisto prelomljeno, je treba izkopati. Ce je še mlado in zdravo, bi ga kazalo pomladi precepi ti na prelomljenem mestu.
Na postaji se mu je omračil um
Litija, 1. novembra.—V ljubljansko bolnišnico so prepeljali delavca Cesarja Mihaela iz Raven pri Planini. Nenadoma se mu je omračil um, ko je bil v Litiji, in litijski orožnik g. Škan-telj Anton, ki je imel prav tedaj dežurno službo na litijoki postaji, se je zanimal za bolnika in ga rešil gotove smrti.
Cesar je hodil čudaško po postaji in je mrmral sam vase čudne besede. K tujcu so pristopili orožnik in ljudje, nesrečnik pa jim je rekel: "Ce ne bom dobil zdravnika, pa bom skočil pod lokomotivo." Orožnik g. Skantelj je povabil neznanca v prometno pisarno in so ga legitimirali. Iz razgovora s tujcem so spoznali, da ni ž njim v redu. Zato so ga odvedli v občinsko pisarno. Kakor so ugotovili orožniki, je nesrečni mož že poprej enkrat skušal skočiti skozi okno. Zagrozil je, da živ ne pojde domov in se je pognal skozi okno, da je razbil šipe in si precej porezal roke. -
O nesrečniku so obvestili orožniki bolnikove domače, njega pa so odvedli v ljubljansko bolnišnico. Cesar je imel pri sebi več sto dinarjev. . Kaj je pretreslo mladega moža, da se mu je omračil um, bo ugotovila preiskava. Kakor je posneti iz uradnih dopisov, so Cesarjevi sorodniki iskali Miho že dalje časa. Tragična usoda nesrečnika je zbudila splošno sočutje. /
Moskva hvali angleške komuniste
Rusija ne more ko-operirati z Anglijo
Moskva, 18. jan.—"Ljudska konvencija',' ki se je vršila v Londonu zadnji teden in katera je priporočala ustanovitev nove angleške vlade, ki naj bi delala za mir in prijateljstvo «'sovjeti,. je bila pohvaljena v Moskvi. Tass, uradna čaaopisnu agen tura, pravi, "da je konvencija storila korak v prilog združitvi delavskega razreda z angleškimi demokratičnimi elementi."
Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so objavile dolgo poročilo o poteku konvencije. V tem so uključeni govori na konvenciji. Nekateri govorniki ao izjavili, "da je Anglija skoro v vojni # Sovjetsko unijo, ker vzdržuje poljsko vlado, ki je napovedala vojno sovjetom, v Londonu. Sovjetska unija ne more kooperi-rati z Anglijo, dokler slednja ne dobi vlade, ki se bo v resnicMz-rekla za kooperacijo."
("Ljudska konvencija" v Londonu, katere se je udeležilo okrog 2000 delegatov, reprezen-tantov levičarskih in komunističnih grup, je sprejela več resolucij. Ena med temi je zahtevala ustanovitev ljudske vlade, ki naj bi prevzela vse glavne in-duatrije, banke in železnice. Druga, katero je predložil Denla Pritt, ki je bil izključen iz an-
gleške delavske stranke, je ur-girala prijateljstvo s sovjeti, izboljšanje življenjskih pogojev, neodvisnost za Indijo In restav-riranje pravic vaem strokovnim unijam. Pritt je dejal, da je potika grup, zastopanih na konvenciji, mir brez aneksij, odškodnin in svoboda za vsa ljudstva, da bodo lahko sama odločala o svoji usodi.)
"Zene, varujte se mož brez volje?
Francoska ilustrirana literarni» in politično-druiabna revija "Marianne" je pred nedavnim objavila iiredno zanimiv članek neke svoje čitateljice, ki je v njem orisala tragičen razvoj in konec svo-jega zakona. Is članka neznane avtorice posnemamo naslednje odstavke :
a
"Jaz nisem ločena. Jaz sem zapuščena in zavržena žena. Moj mož sicer ni bil prepirljivec, niti pijanec, ni bil surov in siten, niti delamržen. Bil je Še vse kaj hujšega, ono, kar žene najbolj sovražijo pri moških: slabič, človek brez volj$. In čim je moš brez lastne trdne volje, je nesreča v zakonu neizogibna. V takem primeru ne more biti govora o harmoniji v zakonu.
Te vrstice si morajo prebrati vsa ona dekleta, ki se kanijo kdaj poročiti. Mož brez volje je velika nevarnost za ženo. Zato je nujno potrebno že pred vstopom v zakon natšnčno proučiti, ali ima mož, s katerim se hočemo povezati za vse življenje, dovolj volje. One Žene, ki v življenju niso imele prilike, da bi se srečale s takim tipom moškega, ai niti predstavljati ne morejo vseh nevšečnosti in nesreč, ki nastanejo v zakonih, kjer mož nima volje. Da, to so velike tragedije.
. Človek brez volje se izogiba odgovornosti v vseh življenjskih prilikah. Tak mož vam z lahkoto vse obljubi, zato ker že vnaprej dobro ve, da nikoli ne bo izpolnil avoje obljube, kaj šele, da bi izpolnll prošnje avoje žene. Ob atrani takega moža žena nikoli he moi$ biti prepričana, da je kakršna koli važna zadeva dokončno urejena, četudi bi se ji »delo, da je bil moš, ki ji je obetal izpolnitev, popolnoma iskren.
Tak moški je kot skrivnoatna sila, ki je nikoli ne morete prijeti. Ko že verjamete, da ste ga prijeli, pa vam je izmuznil. S svojimi deli pripelje ženo v o-bup, do kraja ji izpije in izčrpa živce, dočim ostane sam svež, zadovoljen In miren.
Radi takega vedenja svojega moža sem bila neštetokrat ponižana in razočarana. A sem vendarle trpela: moja življenjska sreča je bila na tehtnici. Po-tlej pa je prišlo do razkola, toda ne po moji krivdi. Neko pismo neznane žene, ki mi je prišlo slučajno v roke, mi je razkrilo vso grenko resnico. Spoznala sem in v solzah ugotovila, da me mož ne ljubi več, ter sem postala le še neznosno breme. Nato je odšel mož bret slovesa od doma.
V letih avojega zakona aem imela dovolj prilike, da sem natančno spoznsla, kaj pomeni člo-
[>r<
Električna Callfornijl.
katero
gradnji
Shaata
fPrar »r« K

Gosak je odšel na dan A»<iaj zjutraj a France-h«rj»m, Jakobom Petrl-riojini hlapcem v gozd Je žil Julijano Goaa-imel* po pogodbi pra-ry)'4,'i,i «vojega gozda po-leto še 10 kubičnih Plohih. Ta les je r , Gosak sam zvoziti Z"	je delal že
<,lri v gozduf Njijova ma-
flkažanl ao morali korakati stavko, ki pa je trajala samo
stopnicah v mest ai hiši, lu» je 60*1
ar.
taih u»hižb*neev okNealu
vek brez volje. Človek brez volje je odvraten in v ljubezni in
v prijateljstvu. Tak človek ni zmožen, da zavaruje in brani svojo ženo, niti svoje prijatelje. Tak človek ae nikoli za nič ne odloči, ampak je vedno nevtralen. Priznati moram, da je mož brez volje lahko na zunaj blag in kavalirski. Toda prav v tem tiči nevarnoat: to je ona biatra in tiha voda, ki neprestano vara. Mož brez volje more privesti Ženo do pravega obupa, da, tudi 'najhladnokrvnejšo ženo. Zakaj sleherna med nami je sanjala pred poroko, da bo dobila odločnega, pravega moža, v pravem ^ijomenu te besede. In katera ŽenaSii, ko je že do dna prevarana, ne zasovrsžila avojega moža, četudi ga je še tako ljubila?
Ze prvo leto po poroki sem se na tihem zbala za svojo zakonsko srečo. Kako naj vendar o-stanem ravnodušna spričo takega moža? Nikoli se nisem pehala, da bi mu vsilila svojo voljo ter ga potisnila "pod copato", kot se pravi. Jaz sem samo iskreno iz srca žslela, da bi mu bila odkritosrčen in zvest prijatelj, drug, tak, kakršna je bila moja mati mojemu očetu.
Toda vse sanje, vsa vdanost In zaupanje, vsi poskusi, da mu vssj nekoliko utrdim voljo, so o-stall zaman. Prav kmalu sem spoznala slabe plati njegovega značaja. Ob njegovi malomarni ravnodušnosti ao bili vsi moji iskreni poskusi že vnaprej obsojeni ns smrt.* Njegova ravnodu-šnost ga je naredila slepegs in gluhega!
Moja življenjska tragedija Je bila neizogibna. Borila sem se do skrajnih meja, s mnogo volje in energije. Slednjič pa sem v obupu morala spoznati, da je moja volja prešibka, da bi premagala njegovo ravnodušnost, njegovo pomanjkanje volje. Zdaj pa se je vrhu vsega zgodil čudež: V tej bitki je trlumfiral mož brez volje nad ženo, ki Je imela odločno voljo! Znabitl ml bo katera čitateijica očitala, da nisem znala pravilno postopati s svojim možem. Ne da bi sebe laskala, moram reči, da sem v celoti postopala kot popolna žena. Razumevala in izpolnjevala sem svoje zakonske dolžnosti ter sem prinašala dan za dnem v najin zakon vso svojo duši) In svoje jr-ce. Kasneje sem se Jela braniti proti njegovi ravnodušnosti In strahopetstvu zaradi sramu pred svetom in ljudmi, radi ugleda, In če hočete, radi t#ga, da bi ne-kega dne ne ostala sama v življenju/ Toda ves trud je bil zaman. Ta moja žalostna In odkritosrčna Izpoved pa bi »d I drugim ž#nam za primer in v pouk. Iz izkušnje lahko trdim, četudi zveni še tako neverjetno, da Je boljši vsak mož od onega, ki Je brez volje t Zakaj ob strani moža. ki I Je brez Ia»tne volje, lahko doleti ^teno vsakršno presenečthjer
Hprrten odgovor
"Jui ljubim samo ženski-, ki imajo mojim nasprotne lastno-Isti!"
"Potlej vas . obžalujem, gospod."
"Zakaj nekir
"Saj veste, kako redke so danes pametne ženske."
Londonsko pismo
linden, 30. decembra, 1040,— Spet vam pišem is Londona, a to pot ne o njem. Sreča mi je naklonila priliko, da aem obiskala angleftko deželo tja do atlantske obale na za padu. Pri nas si zdaj vzamejo ljudje teden počitnic tukaj, teden tam, kakor pač najbolj kaže z delom, kakor najbolj ugodno nanese s petrolejskl-mi nakaznicami. In kdor Je danes tukaj tako srečen, da se more odpraviti z avtom na deželo, dobro premisli, da do dobra izkoristi to priliko. Na praane sedeže v vosu povsbi prijstelje, ki lahko ^zapuste mesto za nekaj dni; na poti obišče vse kraje in znance, ker kdo ve, kdaj bo spet taka lepa prilotnostl
Prelopa pokrajina ob "reki"— Temzi aeveda—je polna živijo nja, kakor nikdar prej v teh zimskih časih. Henley, Msiden-head, Oxford in vse, kar je tam okoli, je polno novoprišlecev. Tako polno, da zaman sprašuješ za prenočišče!^ če il ga nisi nafrej kako zagotovil. londonski podjetniki, upokojenci, otroci, vojaštvo, vse se Je zgrnilo v ta ljubka mesteca, vse se drenja v njih. NI čuda, noči so tihe, ko as Jih Londončani le še z vzdihom apo-minjajo. Nič streljanja, nič eke-plozij, le vlaoko, visoko včasih brnenje zrakoplova, ki mu pa nihče ne prisoja resnih namenov in zato nihče ne jemlje resno. Brž ko ne, so naši zrakoplovi.
Londončani smo se zadnje čase tsko navadili gledati za "razde j an j« m", da se oziramo povsod za nJim. In kako čudno se nam Je zdelo, da smo naleteli na tako malo razdejanja, da lahko mirno rečemo, da ga res nismo videli vso dolgo pot: najprsj ob reki Temzi, ob reki Wye, preko walešklh gora, ob reki Usk do atlantske obale ob bristolskem zalivu. Popolnoma amo |>oaabili na cestne tablice, ki v Londonu na tolikih oglih oznanjajo: Nevarnost, nesksplodirsns bomba ali kratko: Diversion, kar jiome-nl eksplodirano bombo. Nič, prav nič, te ne spominja na vojno, ko prideš zadosti daleč na deželo proč od mest, ki so Jim novoprl-šleci odvzeli vsako možnost post reči popotnikom z gostoljubnostjo pod njihovimi strehami.
Prišli smo na walclko kmetijo: ej, kako vse po starem, pa ne le po starem, "po našem" tudi, sporninJsls me je na dolenjske kmetije. N«* na gorenjske, ker lam Imajo že povsodi vpeljana elektriko, le na Dolenjskem si šs svetijo s petrolejkami in svečami: kUkor na waleiki kmetiji! Delo na peeestvu gre svojo |>ot kot vedno» Več jmsjd sitnosti s pisanjem,fcer moralo naznaniti vsaVliTer pleka, ki ga |>omolz*Jo in prodajo In p<»dob«* «tvari. In seveda: nekaj večerov v t«dnu jire yu»|M)d*t k vajam, ki jih imajo IIooh» Guards, domobranci bi jim ml rekli. V zadnji vojni J# bil v Franciji, zdaj se J# pa priglasil lyrejski, ki čuvs deželo preiT invsfto *o\ ražnlka iz zraka ali po suhem od obal« nem. fto V zadnji vasi ima ta armada svoje postojanke in ne tako brez l*»mena kot bi se zdrlo na prvi |M»g1«d. K tU» \e, če danes ali Jutri ne |»ris!ane na njegovem polju ali njivi nemftkl pilot s ps wielom—mogoče 1* is ponesreče-
nega zrakoplova—in treba ga jo napraviti vojnega ujetnika.
C«lo tukaj—Rogu za hrbtom bi lahko rekli—«lišii včasih ponoči zrakoplove, ki so na poti proti svojim ciljem. Ljudje tudi radi govore o bombah, ej, čisto blizu so jih imeli, oni tudi. Ko pa jih vprašaš, kje in kako, pride na dan, da "le tri ali šest milj" proč na polju. Dobro se ti zdi, da nekateri vedo še tako malo o današnji vojni.
Obiskali smo starodavno mestece v wal«Ških gorah. Kaj vse še najdeš tam: čudno mešanico starega in novega. Glavna ulica ni le navadna High Street, ampak je "High Street Su|>erior". In po pravici/ ker v tej "supe-rior" ulici lahko kupiš vse, povrhu pa še deklo ali hlapca za šest mesecev. Zares, vsakega pol leta je v mestu tržni dan. ko se pridejo ponujat v službo dekleta in fantje is soseščine. Ves dan postajajo dekleta na eni strani ceste, fantje pa na drugi in tja jih greA spraševat, če bi prišli v tako In tako službo, koliko zahtevajo sa pol leta, kje so bili do sdaj: skratka, delavska posredovalnica v najstarejši obliki, Ko smo se ustavljali in motrili tržno gnečo, je prlropotala dolga vrsta tankov in^oklopnlh avtomobilov po oskih ulicah.
Ali posle Je danes težko dobiti sa delo na kmetijah. Tovarne plačujejo boljše In več je proato-sti. Zato je "kmečka vojska" tako popularna med podeželskim prebivalstvom. To so deklets, večkrat mestna dekleta, bivše strojepiske, tajnice, prodajalke, ki so se prijavile sa delo na polju. Tako dobrega razmerja med mestom in deželo al pri nas Sloveniji ne morem misliti. Prepad med temi je tam še tako velik, poln medsebojnega nezaupanja in nerazumevanja. Med sadu Jo vojno amo to občutili, ko so kmstje dobili več oblasti v roke. Zrslostl in modrosti je treba tudi v tem slučaju, da se naučimo, kako amo drug od drugega odvisni. Ali pristati moram, da bi celo trdi slovenski kmetje dobili spoštovanje do mestnih deklic, če bi tako izvrstno vršile svojo nalogo, kot Jo angleške kmečke delavke—bivše mestne gospodične. NI Jim presgodaj vstajati, predno se sdanl. Ne boje ae, da Jim molža napravi ro» ks preveč mišičaste ali dež in veter polt raskavo. H smehom primejo sa vsako delo, s dobro voljo ga uspehapolno končajo.
Na koncu našega potovanja amo krenili proti Bristolu in doli ob njegovem salivu. Mesto ml Je ugajalo, sdelo se ml Je bolj staro svetovno pristanišče kot pa le angleško mesto. Vlšlns, v katero je zidano, mu daje priliko sa arhitektonsko prelepe terase, ki gledajo rtavsdol na induatrlj* ski ln pristaniški dsl mesta. Ko smo voslli v mesto, smo se spst sačeli srečevati a tako dobro poznanimi napisi na ceatnlh oglih: Danger, Dlverslon. In rasdeja-nja je bilo vae več, ko smo ae bll-šali proti središču. Saj že veste, da Je Briatol trpel s drugimi podeželskimi mesti v težkih srečnih napadih. Kmalu saCoventry-Jem je prišel na vrato. A Conven-try Je dal Ime In prišel v pregovor kot Je bila Guernlka v Španski državljanski vojni. Zato vae bo mofdl"prihodnjič bolj sani-malo, če vam pišem o svojem po setu v to nesrsčno mldlandako mesto.	Dolenjka.
Dvomljivo
"Gos|x»dlčna, < vaše najbolj skrite misli berem!"
. "Oh, upam, da niste preobčuf-IJIvir	_

ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE
so val d mil »eni »sjslkl I* lajalee la člani, bi |lk SraKva tsvallj« v U »vrta.
Na* aasla el|eal tekala! la pete v t l«J rsalepnlkl «s *ote#e«e okraje Ml
U«U Harfcortefc. sa Mllvaakee, Wta. I* ekolire
Anten Jaakevfefc, m Oeveteaš, Okte
I* ,»k»»liro
AnSrsj Plr«a fi KIt. *lan.. "» šria-
ve MlnnetMKa.
Frank Klan Is < kUJMilaia. Mina., sa
frank I vefaa U TIr« Mili. Ps.. ae
wm •reS«|e-» »hedne l'enne.
Anten Kara!k Is Herailale, IHu sa vse sapeSne P#nn«rl»enlje.
Jee Peternel la Mfcrtrf. Pa., ta Npa
►h pa Iskk« vaak 'Isa aH aarečajk sa« pellje eveje aarečal. m aifektae lleta '	' „
pkohvkta Al T Se I eeeSale Ave., <kUe»e. m. »»«»«ee—eeoeeesifreooeeooo—»a
PROS VET*
POLOM"
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
tuirm yol*	Preložil VLADIMIR LEVSTIK
. (Se nadaljuje.).
Kakor da ga proal pomoči, ae je bila obrnila k Jeanu. Ta jo je bpazoval z nekakim presenečenjem, ko jo je videl manj lepo nego zjutraj, Ae Aibkejšo In bledejšo zdaj, ko je ni več . gledal akozi prevaro svoje trudnoati. Kar pa je ostajalo Ae vedno čudno, je bila podobnost z njenim bratom, in vendar, vsa različnost njunih nravi je dobivala v tej minuti jasen izraz: on nervozen kakor ženska, razdejan od sodobne bolezni, zapleten v zgodovinsko in družabno krizo svojega plemena, zmožen omahovati od trenotka do trenotka od naj plemenitejšega navdušenja do najhujie maloarčnosti; ona tako šibka v svoji pepelkini ponižnosti, s svojim zatajevalnim obrazom male gospodinje, pri tem pa trdnega čela In hrabrih oči, izrezana iz svetega lesa mučenikovr
"Ponosna name t" je vzkliknil Maurice. "Pač nimaš biti za kaj! Zdaj je že mesfe dhi, da bežimo kakor strahopetci; in to smo."p- J
"Prokleto," je dejal Jean po svoji zdravi človežki pameti, "saj to ne zavisi samo od nas; mi delamo, kar nam ukazujejo."
Toda napad je prijel mladega moža še sll-neje:
"Ravno tega sem sit . , . Ali ni, da bi jokal krvave solze nad temi neprestanimi porazi, nad bedastimi vojskovodji, nad vojaki, gnanimi v klavnico kakor tope čede goved. Zdaj smo pošteno v zagati . . . Saj vidite, da prihajajo Prusl od vseh strani; ia štrli nas bodo, armada je izgubljena ... Ne, ne, jaz ostanem tu. rajši imam, da me ustrele kot beguna . . . Jean, ti greš lahko brez mene. Ne, jaz ne poj-dem nazaj, tu ostanem!"
Novo krčevito ihtenje ga je vrglo na blazino. Bila je neodoljiva oslabelost živcev, ki se ga je polastila, nenadno pogreznenje v brezupu, zaničevanje vsega sveta in zaničevanje sebe, ki ga je tolikokrat popadalo. Sestra ga je dobro poznala; zato je ostala krotka In mirna.
"Zelo grdo bi ravnal moj dobri Maurice, ako bi v trenotku nevarnosti pobegnil s svojega-mesta . . •
Sunkoma se je vzravnal na postelji.
"Dobro, pa ml dajte puško, da si zdrobim glavo t Tako bo vsaj prej pri kraju."
Nato Je iztegnil roko in pokazal na Welssa, ki je nepremično molčal.
"Glejta, samo on je pameten, da, samo on Je gledal z bistrim očesom . . . Jean, ali se spominjaš, kaj mi je rekel pred Muhlhausenom, pred mesecem dni?"
"Resnica," je pritrdil korporal, "gospod je rekel, da bomo tepeni ..." . Prizor je stal zopét živ pred njimi; tesnobna noč, strahapolno čakanje, in vsa nesreča pri Froeschweinerju, ki Je že šla čez temno nebo,: dočim je Weiss izražal svojo bojszen: Nemčija pripravljena, z boljšim poveljstvom in bolje oborožens, vznešena v velikem žaru domoljubja, Francija pa preplašena, izročena neredu, zaoatala in pokvarjena, brez vodatva, brez vojakov, brez potrebnega orožja. In to strašno prorokovanje se je zdaj uresničevalo.
Weiss je dvignil drhteče roke; njegovo dobrodušno lice je izražalo globoko žalost.
"Ah, prav nič nisem ponosen, da se nisem vsral," Je zamrmral. "Neumen Človek sem, a to je bilo jasno za vsakogar, kdor je pozna! stvari . . . Toda tudi če smo topeni, lahko pobijemo nekaj teh nesrečnih Prusov. To je tolažba, in čeprav verjamem, da gre z nami na-
vzdol, vendar bi rad, da obleži tudi kaj Prusov, da, na tisoče in na kupe Prusov, toitfco, da po-krijo zemljo Um doli!" * Vstal je bil in pokazal z roko dolino Meu-se. Plamen se mu je kresal v velikih, kratkovidnih očeh, ki so ga bile rešile vojaške službe.
"Bogme da, tudi jaz bi se bil, če bi bil prost. ... Ne vem, ali zato, ker so oni zdaj gospodarji v moji deželi, v tej Alzaciji, kjer so že kozaki storili toliko zlega — toda nemogoče mi je misliti nanje, ne da bi me takoj zagrabila besna Želja, poklati jih kar cel tucat jia mah. — Ah, zakaj me niso potrdili, zakaj nisem vojak!"
Nato, po kratkem molku:
"Sicer pa, kdo ve?" *To je bilo upanje — potreba, smatrati zmago še zmirom za mogoče, upanje celo tistih, ki so'bili najbolj iztreznjeni. In Maurice, ki se je že sramoval svojih solz, ga je poslušal ter se oklepal teh sanj. Zares: ali se ni sinoči širila vest, da je Bazalne v Verdunu? Sreča pač dolguje Čudež tej Franciji, katero je toliko čaea obsevala s slavo. Henrijeta je bila molče izginila ; in ko se je vrnila, je ni nič presenečalo, da vidi brata oblečenega in pripravljenega za odhod. Hotela je za vaako ceno, da z Jeanom nekaj pojesta. Morala sta sesti k mizi, toda požirki so jih dušili in stud Jih Je prijemal, ker sta bila še onemogla in lena od svojega težkega spanja. Kot previden človek je Jean prerezal hleb kruha na dvoja in vtaknil polovico v Mau-ricev telečnjak, polovico pa v svojega. Dan se Je nagibal, trebalo je oditi. Henrijeta, ki je bila obstala pri oknu, je gledala v daljavi na hribu Marfee pruske čete — te neprestano ro-majoče črne mravlje, ki so se izgubljale v zmirom gostejšem mraku; in nehote se ji je izvil žaloben vzklik: r-
"Ah, ta vojska, ta atrašna vojska!"
Takoj jo je podražil Maurice ter se maščeval.
"Kaj, sestrica? Saj sama hočeš, da se bijemo, pa zmerjaš vojako?"
Ona ae je obrnila ter mu odgovorila a svojim hrabrim obrazom: .
Res je, mrzim jo, krivična In ostudna se mi vidi , . . Morda prav zato, ker sem ženska. Ta klanja se mi protlvijo. Zakaj se ljudje ne bi pomenili in sporazumeli?"
Vrljačina Jean jI je prikimali z glavo. Tudi njemu, neizobražencu, se nič ni zdelo laglje kakor to, da bi bili vsi složni, če bi prej prepričali drug drugega. Toda Maurice, ki mu je zopet oživelo njegovo znanje, se je spomnil, da je vojska potrebna, da je. vojska življenje samo in zakon sv^ta. Ali ni klavern tisti člo-v«k, ki je iztuhtal misel pravičnosti in miru, ko vendar brezčutna natura sama ni drugega kakor večno bojišče?
"Sporazumeti se," Je vzkliknil, "da v stoletjih! Če bi tvorili vsi narodi le eden narod, bi se nam zdelo za silo zmlselno, da pride ta zlati vek. In še takrat — ali konec vojne ne bi bil konec človeštva? . . . Bedast sem bil pravkar; treba se je biti, kajti to je zakon."
Zdaj se je nasmehnil tudi on ter ponovil Weissovo besedo.
"SIcer pa, kdo ver
Zopet ga je objemala živa prevara, pravcata potreba po slepoti; njegova nervozna občutljivost je bolno pretiravala vsako stvar.
"Sicer pa, kaj je z bratrancem Guenther-jem?" je povzel besedo.	«-
(Daljo prihodnjič)
Dva volka in komisar
Ivan Pel rov
"K meni Je priAel komisar." je pripovedoval Aljoša, ko je vstopil v Mišino kočo, si mencal roke in sedel čim blifte k plapo-lajočemu ognju. Miša Je bil v starih časih za kočijaža pri go-ft|»odi. vozil je trojko in je še danes zaslužil rad kak rubeljček z vožnjo, dasi je imel samo eno t («dno kljuae. Pogladil al Je goste črne brke In se zvedavo ozrl ns Aljošoj "Ali hoče pri tebi pre-nočitl ?"
"Ne. še danes mora v Vjstko," je odvrnil Aljoša.
"Za pet ran božjih," j«» «trati oma ut klicni M i An in V obupu d\ ignil roke..
"Tiho ., .", j* «tknil Aljoša in m» ozfl na vae rftrani. kakor da bi lahko kak ne|*»klieanec slišati po-Udn» v «dih. zdaj ko so svetniki in druire take reči odpravljeni.
Toda vlaki m» JU* v«*dnw zastajali v ismetih in is njih so vedno |»riliajali "vjjji", prenočevali pri Aljoši. jedli in pili, )« |Mja» bili pitičsti. Najčeftč* so ralo k le-li in irrotlll z ovadbo. Te»ko je pač ns svetu . . .
'Tvoj komisar najl>rl h<iče koajs. da bi ga odpeljal v Vjat-ko. ne?" je \praAal Miša in nalil svojemu gostu Allce vodke.
"Da, hitrega konja. Rekel sem
mu, da ga boš ti peljal."
"Popoldne Je le," Je ugovarjal Miša. "Do Vjatke je petnajst vrst. Tema bo vsak čas. Ta bo moja nesreča, Aljoša ..."
'Že res, pota so zdaj nevarna, toda komisar je oborožen. Streljal bo."
"No. ako že mora biti. .
"Mora biti, Miša," je dejal \)joša in vstal.--
"Ste zadovoljni, tovariš?" je nekoliko pozneje vpraša) Aljoša komisarja, ki je mogočno sedel na stolu, mlaskaje jedel in se mežikaje oziral za mlado goapo-dlnjo. Komisar Je Ml mlad človek s gladko obritim obrazom, ki se mu je isiznalo, da Je vselej dobro jedel. Aljoša se Je spomnil, da i ms Ae nekaj za pod zobe. Ponudil je komiaarju mleka in ai-ra. ako tovariš izvoli. Aljoša je vedel, da so to zadnji grižljaji, ki jih ima doma. toda hotel Je mogočnemu gostu ustreči, kolikor bi se dalo.
Ta pa Je odmahnil s roko: "Pusti me na mira s tem!" Ozrl se je za gospodinjo Marfo. ki je ravno odAla v «osednjo sobo. "ImaA morda vsaj tistega konja? C« Ae danes ne pridem v V jat ko. si vas bom zapomnil, da tu pije-te In se obtirate, svojih dolžno-•ti |*a ne vršite. Habotažnikit ■Bomo le napravili red." Aljoši | so se zaAibila kolena in tamom-,ljšt je nekaj nerazločnega, da on ni kriv, ako so zameti.
"Ti si bedak." je zdolgočaseno dejal komisar. AljoAa je pokorno sklonil glavo in šele 4es nekaj časa je imel dovolj poguma, da Je dejal: 'Toda konj je star in suh. MI tu smo zelo siromašni in to je edini konj v vsej vasi. Do Vjatke pa je polnih petnajst vrst."
"Kolikokrat pa naj ti rečem, da moram biti v VJatkl še nocoj!" se Je zadri komisar. "Napisal bom poročilo, kakšen red je tukaj, če boš še dolgo, okleval."
"N smo mi krivi, tovariA." Je ponavljal Aljoša in se vil. V tem 1* je zaališal clngljanje zvončka, ki ga Je Miša privezoval konjički/ na vrat. Sel Je s komisarjem k vratom in se shulil v dve gube. ko Je komisar, videč kljuae, začel strašno preklinjati.
"In tri rublje hočeš za vožnjo?" se je drl komisar. "Ali ai zblaznel T Miša Je pokorno šdel na saneh, oblečen y zakrpan, umazan ovčji kožuh in mik» po-navljal. da ne more voziti niti na kope j ko manj. 'Tovariš, dajte mu tiste tri rublje." je prigovarjal Aljoša. "Saj to je selo smerno. 0» ne, ne pridete v V jat ko pred nočjo. Samo na volkove pomislite."
"Pah, volkovi,*1 jo prezirno odvrnil komisar in stopil v stare sani, ki so pod tešo silno zaškripale. "Poženi, bedak stari!"
Aljoša je isdavil nekak pO-zdrav In se odmaknil, Miša pa je vse! vajeti v roke in nežno po-
PONDELJEK, 20. JANUARJA
zval svoje kljuse: "Le potegni, golobček."
"Rajši bi <!al mrhi z bičem," se je smejal komisar.
Miša je delal, kakor da bi mahal z bičem po zraku, toda udaril ni in mršavi stepni konjič se je sam spustil v dir. Komisar se je tesneje zavil v svoj debeli novi ovčji kožuh, ki gs je Miša občudoval z zavistjo, ko se je zamo-taval v svoje cunje. NI si upal spustiti se v razgovor s svojim gostom. Zvonček je veselo zvonlkljal po zasneženi stepi, Miša pa je sem pa tja prigovarjal konjičku z laskavimi besedami. Kasneje je moral seči tudi po biču, kajti z nastopajočo temo je postal komisar nestrpen in jezen. Naenkrat pa se je Miša atresel. ZaČul je hripavo, zateg-njeno rjovenje.
"Volkovi, tovariA" je dejal in pokazal nazaj. Komisar se je pozorno ozrl, ko je zaslišal zavijanje. Iz gozda sta se bližali dve mršavi prikazni, kakor dve temni senci. Zasledovali sta voz počasi, kakor da si Ae ne upata bliže. MiAa je udaril z bičem po konju.
"Da bi le ne bila cela tolpa," je pripomnil. Komisar ni rekel niti besede, vzel je iz žepa pištolo in jo držal pripravljeno. "Poženi vendar to svojo mrho!" je zavpit na Mišo, kajti konjiček je začel teči zelo počasi. "Truden je," ga j« opravičeval Miša, "pa tudi šibak Je. Zdaj vidiš, tovariš, kako sem potreben denarja, trije rublji res niso preveč za tako vožnjo."
"Saj ti jih bom dal," je dejal komisar in ae strahoma ozrl na voika, ki sta se približevala. Miša je švignil z bičem. "Prav za prav bi mi moral dati štiri rublje," je pristavil, ko sta se zverini približali za strel. "Rajši ne streljaj, samo razdražil jih boš."
"Bedak," je kriknil komisar in ustrelil. Ni zadel, oba volka sta, kakor prej, tekla za sanmi. MiAa je spet začel: "Daj mi sedaj tiste štiri rublje, potem boš gotovo pozabil/' Zdaj se je komisar omečil. Iskal je nekaj po žepih in Miša jo kar zažarel od vesolja. Ko je dobil denar, je med mnogim zaihvaljevanjem začel priganjati konjička k hitrejšemu teku.. Sani so drsele po snegu z mnogo večjo hitrostjo. Zdelo se je, da sta volkbva utrujena in da zaostajata. Se enkrat je komisar streljal nanju, nakar sta izginila, dasi je šele zdaj legla na zemljo prava tema. Se nekoliko-krat je bilo čuti hripavo zavijanje. Voz je zavil v gozd in ko se je zopet pokazal iz gozda, zveri ni bilo več. Miša se je opogumil: "Do Vjatke je samo še par vrst, tovariš. Zveri se boje iti dalje. Dobro in srečno sva jo unesla. Zdaj se nama ni ničesar več bati." Zadovoljno je tipal po žepu svojega ratrganega kožuha in si mislil, čuteč pod prsti Atiri rublje: "Dober zaslužek! Psa, ki jih je Aljoša naščuval na sani, tudi nista bila zadeta. Ne bo treba kupovati novih in jih zopet učiti. Cez nekoliko dni bo spfct vlak ostal v zametih. Spet bo vožnja. Toda kdo bi plačal tri ali štiri rublje za teh nekoliko vrst do Vjatke, če bi ne bilo volkov? Tako pa, z volkovi gre to gladko. OJ, pravih volkov pa v naših krajih že davno ni več. Tako, tovariA, na mestu sva."
Stavkarji pike tira jo tovarno Babcock & Wilcox Co., Bayonne, N. J. Stavko je oklicala krajev* unija United Electrical, Radio A Machine Workers.	•• ' y '
Nazori 48-letnega Strinberga
Leta 1897 je danski umetnostni kritik Georg Brôchner poslal 48-letnemu slavnemu švedskemu
HUMOR
Duhovitoat m« je rešila življenje Malak, veliki vezir arabskega kalifa Mustafe, je v bitki med Arabci in Bizantinci ujel samega bizantinskega cesarja. Ko ga je od vedel v svoj šotor, ga je vprašal:
"Kaj misliš, cesar, da bom sdaj storil s teboj?"
"Če si ae bojeval za avojega vladarja, me boš vrnil domov, ker ne moj ne tvoj narod ne moreta biti bres vladarja, če ai se bojeval kot trgovec, me boš prodal za sužnja. Os si ae pa bojeval kot mesar, me boš ubil .
Velikega veairja so te duhovite besede tako ganile, da je takoj ukasal, naj cesarja pošljejo domov,
e
Pilonaf In govornik
Grški filozof Demonaks (SI do j 170 po Kr.) a Ciprar je nekoč prišel v Atene. Atenski meščan Ajratokles se je začel pred njim bahati, da je edini in prvi govornik v mestu. IVmonaks mu je pa odgovoril:
"Ce si odi si govornik v Atenah. kako moreš biti potlej prvi? Ce si pe pn i. ne moreš biti edini."
'pisatelju in dramatiku Avgustu Strindbergu dolgo polo z vprašanji. Strindberg je na vprašanja odgovoril ter mu jih poslal. (V naslednjem objavljamo samo .nekaj vprašanj in odgovorov: 1 Kaj je glavna poteza vašega značaja?
—	Neka čudovita mešanica najgloblje melanholije in največ-! je lahkomiselnosti.
Katero človekovo lastnost najbolj cenite?
—	Pomanjkanje sleherne ma-lenkostnostl.
Katero sposobnost bi najraje j imeli?
| — Sposobnost rešiti svetovno uganko ter spoznati smisel življenja.
Katero napako si najmanj želite?
—	Malenkostnost.v
Kaj najraje delate?
—	Pišem drame.
Kaj bi vam pomenilo največjo srečo?
~ Da bi nikomur ne bil sovražnik ter ne imel nobenega sovražnika. ;
Kakšen položaj bi najraje ime-
j — Da bi bil dramatik, čigar dela nepretrgoma igrajo.
Kaj bi vam bila največja nesreča?
—	Izgubiti svoj miren značaj in čisto vest.	i
Kje najraje stanujete? *
—	V morju stockholmskih otokov.
| Katera barva vam je najbolj všeč?
—	Zamolklo zelena in ametist-no vijoličasta. '
Vaš najljubši cvet?
—	Alpska vijolica.
Katero žival imate najraje?
—	Metulja.
Katere knjige imate najraje?
—	Biblijo, Chateaubriandov ,"Duh krščanstva", Swedenborg ."Arcana Coelestia", Victor Hugo ,"Les miserables", Dickensova l"Mala D o r r i t", Andersenove pravljice, Bernardin de St. Pierre "Harmonije" in romani Pela-dana. v
Katere slike so vsm najbolj všeč?
Rousseaujeve "Pavsag«.» Intl-mes" in Bftcklinov "Otok mrt-
!vih".
Kakšno glasbo najbolj cenite?
—	Beethovnove sonate.
In katere zgodovinske osebe?
Francoskega kralja Henrika IV In Bernarda Clairvauxa.
In žene?
—	Elizabeto ThUrinško in Marjeto Provenaalsko (ženo kralja Ludvika Pobožnega).
I ' Kateri zgodovinski značaj najbolj aovražite?
—	Nimam pravice, da bi ¡koga sovražil.	^
I Kateri literarni lik vam je najbolj všeč?
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA , Maja svoje publikacije in fts
S «sikne Hat ProaveU za karleti. lar potrebno agitacija avajik draitev In članstva In sa propa-avojih Idej. Nltaker pa
—	Baizacov Louis Lambert in škof v Hugojevih "Bednikih".
In ženski literarni lik?
—	Marjetico iz "Fausta" in Balzacovo Seraphito.
Katero ime vam najbolj ugaja?
—	Marjetica.
Katero slabost najrajše odpustite?
—	Razsipnost.
Vaša najljubša pijača in jedača?
—	Pivo in riba. Kateri letni čas in kakSno vreme najbolj cenite?
—	Poletje po vročem deževju.
Najzanesljivejše dnevne delavske vesti so v dnevniku "Pro-sveti." Ali jih čitate vsak dan?
, Maščevanje
Slavni portugalski pesnik Luj de Camoes (1624-1679) je šel nt koč mimo neke prodajalne & po« celanom, v kateri je lastnik pi njegove stihe, toda čisto napti no in zelo grdo.
Camoes je tedaj jezen stopil prodajalno in s svojo palico m bil nekaj kosov porcelana, rekoi
"Če ti lahko tako kvariš moji stihe, ti tudi jaz lahko razbija tvoj porcelan."
• 4- - e
Ubogi oče
Stražnik: "Zakaj jočeš, mali?
"Izgubil sem očeta."
"A zdaj ne znaš pota domov? • "Jaz že, toda kako pride d» mov oče?"	^
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
evajo
Torej agttatarični daplal illa dragih podpornik
liaarij hi njih društev naj
y tiskarsko obrt spadajoč» dela |
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje» letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn« * Cene smerne, unijsko delo prve vrst»
Pilit« po informacij« na naslov:

S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904
Tam s« dob« na ieljó tudi vsa ustmona pojasnila
CHICAGO, ILL.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pe sklope II. r«da« konvencije s« lahko šareči aa Hat Prasvote k prlAteJ« eden, dva, tri. Mri ali prt članov la «a« d mline k «al aaret-sisi List Prosvets stane aa vso enako, ta člsse ali aočlaao $S4S s« «m letno naročnino. Kar »a «sni I« plačajo pri ssoosMata $1J* « tednik. s« lisi to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsrska, reči. ds I« list predrag aa člane SNPJ. List Preoveta J« vaŠS lastnine Is gotove Jo v voski dratinl nekdo. Id M rad čital Ust vsak dna.
Pojasnilo :■—Vse loj kakor hitro kateri teh članov pr«n«ha biti člas SNPJ, ali č« se preseli proč od družine in bo sahteval asa svoj Ust lešnik, bodo moral Usti član is dotlčne družino, ki jo taks skupne naročena na dnevnik Proereto, to takoj nssnaniti upravnlštva lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako toga a« stori tedaj mora nprsvnlltvo in lis ti datum aa to vsoto naročniku.
Ss ZdraA. drŽav» la 1	Kanado 9S.SS	Za doers ta Ckteag» |o.	...97M
1 Ifdnilt la......	• «	1 tednik la...........	... AJI
t tednika la.....	o o e e s e e SjS§	t tednika ta..........	... AJA
I tednike In ,	....... 1.40		IM
		4 tednike In.••••....•	... IT»
S tednikov In....	e e e e e e o lli	6 tednikov ln......t..	... LM
Za Bvr»po jo..			
I spolni to spodnji kopon. priložit« potrebno vooto donarla aH Mener Order v pismo In si naročite Preevete. Hot. Id jo vaAa lastnina.
PHOS V RTA, SNPJ. WTBa Uwndals Ava.
Prilolsss poAillam naročnino ca Het Praaveto vsoto S..........
I) bee..•.....•.«..•*..•...«....,,.#.....et drofttvo H...••••**
»	■ -3
r storite tednik In ffa pripišite k »•M nsrWoHd od i
S)................ g....................... .Ct. enervo os.. •. ■
i -
A).........................................ČL di oit va Ii ..
O• t i ..i,) i • • • i • •. .......>•...... •>......draštvn At*. ,«•••*'
A).........................................el. draltve k......
..... ........................
.Sfer nsračsdk...»...«••«••.*•'