gasilo delavcev v vzgoji 'a izobraževanju in nanesti Slovenije, 22. apnia 1991 - št. 8 - letnik Med dmgim preberite • POSEBNOSTI MAJHNIH ŠOL, str. 2 • VPISNE MOŽNOSTI V LJUBLJANI, str. 2 • SENCE NAD NARODOVO SAMOBITNOSTJO, str. 3 • TEMELJNA ČLOVEKOVA PRAVICA DO ZNANJA - VSE BOLJ DALEČ, str. 3 • SISTEM EKOLOŠKE VZGOJE NA NIZOZEMSKEM, str. 4 • SLOVENSKA BESEDA V TESNEH TUJINE, str. 5 • ZNANJE IN USPEŠNOST PRI SPRAŠEVANJU, str. 9 • REDNIRAZPISI, str. 11 ^VEL ZGAGA Šola in »nelagodje v demokraciji« Šola in demokracija imata (ne Safno) v naših krajih neko ne-Srečno skupno točko: od obeh Pogosto pričakujejo popolnost in odrešujočo vlogo. Toda od veli-*lh obetov o »čarobni palici demokracije« pred letom dni je °stalo bore malo in ob »težkem gospodarskem položaju« - očitam »izgovoru za vse čase« - je ‘plstvo spet le »poraba«. Videti 'c, kot da se mitologije popolno-m in odrešitve periodično vračajo le zato, da v mačku, ki sledi Vznesenosti, mirneje prenašamo Mihovo popolno nasprotje. Tako fade sodobne šole. kot glede sodobne demokracije velja, da ta-*rQt, ko sta uresničeni za vse. 'fi w eV’ ki bodo v njej živela? °do tisti veliki narodi, ki so zla- 5t‘ v zadnjem tisočletju krojili .jodovino dobršnega dela V Vr°Pe, s svojo kulturo in jeziki nakopravnejši od srednjih in / Dokaj razčiščena so sta-J[,*a do gospodarske ureditve, 'Tjnpnega trga, tehnoloških in JruSih standardov. Še zmeraj pa e vemo, kako bo v praksi mo-zf / dosledno uresničevati na-M; kulturnega in jezikovnega realizma, da bi zagotovili ob 1 e'ikih in srednjih narodih tudi 1 .^kopravnost malih. Najbrž je Pravičeno vprašanje, kako bo-il(l Zavarovani samostojnost in r^nobitnost malih narodov. Med 0,11 so tudi takšni, ki nimajo tv°je suverene države (npr. Ba-p in Katalonci). Prihodnja združena Evropa bo Verjetno organizirana kot federa-jm- V njej bodo nekatere velike države, zlasti tiste iz kluba sed-’* * * * v (‘ih najrazvitejših v svetu (Nemčija, Velika Britanija, Francija in iwtalija)t imele boljši položaj za-,(eda pod varuštvom sosednje večje Švice. Ker ne poznajo naše zgodovine in kulture, smo zanje Slovenci predvsem pridno ljudstvo pod Alpami, ki je bilo nekoč med podaniki častitljive črno-Žolte monarhije. Otto von Habsburg nas opozarja, da smo živeli v državi s staro demokratično tradicijo (predvsem za nemško govoreče državljane), ta pa se je med Slovenci izražala predvsem v ponemčevanju. Da je to res, kaže Koroška. Že sosednja Hrvaška je bila pod Avstro-Ogrsko nekoliko na boljšem, saj je imela svoj sabor, cesar pa je bil med drugim tudi kralj Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Miselnost naših severnih sosedov torej ne preseneča, zato tudi ni čudno, da nam ugledni avstrijski strokovnjaki »priporočajo«, naj si Slovenija pridobi položaj Luksemburga ali Liechtensteina; šele potem bi nam bila pripravljena Avstrija gospodarsko pomagati ali s svojimi predstavništvi celo zavarovati naše mednarodne interese. Vsakršna primerjava Slovenije z Luksemburgom, Liechtensteinom ali morda celo s San Marinom, Andorro ali Monakom je nevzdržna. V nobeni od teh državic, ki razen Luksemburga po svoji velikosti ne presegajo površine povprečne slovenske občine, ne živi homogen narod s svojim jezikom in kulturo, s prebivalci, različnimi od sosedov. Luksemburžani so germanskega izvora pod močnim francoskim kulturnim vplivom, prebivalci Liechtensteina pa Nemci itn. Prebivalci vseh teh državic so torej po narodnosti in jeziku pripadniki ljudstva države, na katero mejijo. To so ostanki nekdanjih številnih fevdalnih državic v Evropi. Bolj nazorno bi lahko Slovenijo primerjali z nekaterimi malimi državami v Srednji Ameriki (Kostariko) ali Aziji (Izrael). Primerljive so glede na površino ozemlja, število prebivalstva in gospodarsko razvitost, saj so to samostojne, mednarodno priznane države. Zakaj po tujih stopinjah? Slovenijo kar prepogosto primerjajo z Luksemburgom ali Z Liechtensteinom, to pa dokazuje, da so mnogi v Evropi do nas ravnodušni, v resnici pa imajo še pomanjkljivo znanje iz zgodovine in geografije. Tudi naši severni sosedje. So njihove šole res tako zelo kakovostne, kot mislijo prenekateri Slovenci, ki bi radi prenesli k nam preživele vzorce avstrijskega izobraževanja? Bodo pri nas res zaprli nekatere šole, otroke pa poslali učit manj privlačnih poklicev v Avstrijo? V šolstvu držav velikih evropskih narodov pa tudi v ZDA je pouk splošne zgodovine in regionalne geografije v primerjavi s tovrstnim zgodovinskim in geografskim poukom pri nas razmeroma skromen. Zelo nejasno si visokošolsko izobraženi ljudje na Zahodu predstavljajo npr., v katero jezikovno ali narodnostno skupino spadajo posamezni evropski narodi zunaj zahodnoevropskega kulturnega kroga. Angleški ali francoski izobraženec brez zadrege vpraša, ali je madžarščina podobna »jugoslovanš-čini«, pa tudi to, ali naša država meji na Turčijo ali Iran, Američan te lahko preseneti celo z vprašanjem, ali so naši sosedje Kitajci. Švicar utegne vprašati, ali je Slovenija jugoslovanska provinca ali pa nekaj podobnega kot njihov kanton. Francozi si razlagajo slovenske in hrvaške osamosvojitvene težnje kot nekakšno skrajnostno različico korziškega avtonomističnega gibanja ali pa kot kulturno jezikovno posebnost njihovih Bretoncev. Angleži radi primerjajo vse skupaj s škotskimi ali valižanskimi keltskimi narodopisnimi posebnostmi. Pri tem si ne belijo glave, ali gre za narod s svojim jezikom ali za narodnostno manjšino, katere matični narod živi v drugi državi, ali pa za nekaj tretjega. Zanimivo pa je, da bi težko našli židovskega izobraženca, ki ne bi poznal narodnostnih problemov v Jugoslaviji. Njihove življenjske izkušnje in zgodovinski spomin ne dovoljujejo kakršne koli površnosti in nevednosti o tako občutljivih vprašanjih, kot so odnosi med narodi, pri katerih imajo pomembno vlogo rasne, verske in kulturne razlike. Slovenija naj ostane naša dežela Bolj kot nepoznavanje malih evropskih narodov ali poenostavljene primerjave položaja posameznih narodov in narodnostnih manjšin v Evropi bi nas moral skrbeti naš odnos do varovanja narodne samobitnosti. Ali nas poznavanje naše zgodovine, naš Zgodovinski spomin, kot je večkrat dejal Bojan Štih, ni prebudil? Je za to kriva tudi šola, ki je s preobsežno učno snovjo zanemarila vzgojne cilje in med njimi tudi zgodovinski spomin? Ali nas več kot tisočletje frankovske oblasti, svetega rimsko-nemškega cesarstva in habsburške monarhije ni izučilo in nam izostrilo občutka za razmerja do naše severne germanske sosede? Najbrž prav nič ne koristijo vljudnostne izjave z druge strani Karavank, čeprav se zdi, da nekaterim pri nas prijajo pohvale o slovenski marljivosti, omiki in naravnih lepotah. To naj bi nam baje olajšalo vstop v Evropo, žal pa ne more biti niti obliž, če pomi- slimo, kaj vse bomo še morali storiti, da bo kakovost našega gospodarstva ustrezala zahtevam na Zahodu. Za našo samobitnost pa bi bilo usodno, če ne bi znali več razločevati med prilagajanjem poslovnim in tehničnim merilom in podrejanjem nečemu, kar bi nas v tem »alpskem kulturnem krogu« potisnilo na raven svojevrstne, folklorno zanimive narodnostne skupine v bivanjskem prostoru nekdanje srednjeevropske habsburške države. Še žive Slovenci, ki so pred pol stoletja, med vojno, na svoji koži občutili vrnitev v civilizacijski objem brezobzirne germanizacije našega naroda. Nacistični okupator se je lotil raznarodovanja po hitrem postopku. Za to najbrž ni zgolj naključno odbiral natančnih izvajalcev Hitlerjevega naročila prav med avstrijskimi Nemci. Ti so se kot pripadniki gestapa in drugih policijskih enot pa tudi kot učitelji v šolah načrtno lotili grobe germanizacije, kakršne si niso privoščili v nobeni drugi evropski okupirani deželi. Nemci so zaupali to opravilo Avstrijcem najbrž zato, ker so prav oni že poznali preskušene metode, kako ravnati s slovenskim življem. Ali lahko na vse to kar pozabimo, ko v sosednji državi ne- > redko opazimo prezirljive poglede, ki izražajo njihov večvrednostni kompleks morda danes že samo zato, ker je ponudba na njihovem trgu bogatejša in bolj raznolika. Doma nas preseneča neskladje med navdušenim besedičenjem o slovenskih nacionalnih interesih in obrambi slovenstva in brezbrižnostjo do nemških napisov na naših tleh in pretirano gojenje kulta alpske folklore. Takšno brezmejno čaščenje tujega utegne povzročiti, da bo kaj malo ostalo od tiste naše svojevrstne narodne samobitnosti, na katero smo Slovenci tako zelo ponosni. Naš zgodovinski spomin ne bi smel zbledeti. O njem bi morali glasneje spregovoriti tudi naši zgodovinarji in geografi. BORIS LIPUŽIČ Temeljna človekova pravica do znanja - vse bolj daleč Skoraj leto dni je minilo, ko je država Slovenija prvič po vojni doživela demokratične večstrankarske volitve. Vse stranke so glasno zagotavljale posamezniku osrednje mesto v družbi in varovanje temeljnih človekovih pravic. In kako se te pravice, ki so zgodovinski kompromis med (odvisnimi in ranljivimi) subjekti potreb na eni in subjekti moči in avtoritete na drugi strani, uresničujejo v naši družbi zdaj? Oglejmo si, kako je s pravico do znanja. Med razglašanimi pravicami otroka do posebne skrbi, ljubezni, prijateljstva in razumevanja ter varovanja pred zlorabami je tudi pravica mladega človeka do osebnostnega, duševnega in socialnega razvoja, ki se neposredno izraža med drugim tudi v pravici do izobraževanja in znanja. Čeprav je pravica do brezplačne osnovne izobrazbe uveljavljena že skoraj v vseh državah sveta, pa lahko ugotavljamo, da v Jugoslaviji ni tako. Temeljna izobrazba je po ustavi zagotovljena kot brezplačna in obvezna, vendar le za tiste, ki pridejo v šolo. Na Kosovu so šole zaprte, otroci, ki morajo biti doma, pa so že danes zapisani socialni nedoraslosti, zaostalosti in revščini. Tudi v drugih nerazvitih predelih slika ni bistveno drugačna, le da so vzroki za neurejeno in neorganizirano osnovno izobraževanje drugačni. Te grozljive podatke naraščanja nepismenosti pa tudi v Sloveniji brezbrižno pometamo pod preprogo, kot nam niso mar, češ - tako je le tam daleč, nekje na jugu države. Pa ni res. Kratek sprehod po ljubljanski tržnici bo potrdil neizmerno žalostno podobo dečkov, mladih prodajalcev sadja in zelenjave, ki se namesto v šoli, med vrstniki, socializirajo na ulici, tržnici, na delovnem mestu med odraslimi. Koliko je v Sloveniji deklic, zaprtih med štiri stene, v vlogi mladih gospodinj in pestem, lahko samo ugibamo. Vendar pa ti primeri in pojavi v naši družbi so in kličejo po tem, da je treba ukrepati takoj. V času velike brezposelnosti je nedopustno gledati to prikrito izkoriščanje otrok. Menim, da je odtegovanje pravice do otroštva, do socializacije v šoli, ena najhujših oblik nasilja nad otroki. Če je že fizično nasilje, zlasti tisto v družini, mogoče prikriti, pa to še posebno velja za subtilnejše oblike duševnega trpinčenja. Pred nedavnim sem slišala, da znaša osip v slovenskih osnovnih šolah že 15 odstotkov. Največkrat se krivda zvrača na učitelje, češ da zaostrujejo merila, da so čedalje strožji. Skrajni čas je, da pogledamo v družine. Razvite zahodne države, ki imajo opravka s podobno problematiko, so v zadnjem času začele številne akcije (ena izmed njih ima naslov Sosed, poglej k sosedu) zato, da bi bilo več samozaščitnega ravnanja med državljani in da bi bolj pomagali ogroženim, nemočnim in šibkim. Otroci neizmerno trpijo: koliko neprespanih noči zaradi alkoholizma, strahu pred agresivnimi starši, koliko bolezni zaradi neurejenih bivalnih prostorov, neustrezne in pomanjkljive prehrane. Le kako naj otroci iz takšnih socialnih okolij izpolnjujejo zahteve naših šol? Mnogi so resnične žrtve travmatičnih okoliščin, ogroženi so od rojstva. V zadnjem času se jim pridružujejo nove težave. Temeljna človekova pravica do znanja je vse bolj daleč. Naraščanje brezposelnosti, zmanjševanje števila štipendij in drugih socialnih pomoči, mnogim šolo še bolj oddaljujejo. Krivično je, da pravice do šolanja ne bi mogel uresničiti nekdo samo zato, ker se je rodil v revni družini, daleč od mesta, daleč od šol. Družba pa, kot vemo, ne potrebuje nekvalificiranih, neizobraženih in nepismenih. S peščico samozavestnih in socialno varnih si pač ne predstavljam narodove suverenosti. Občutek prikrajšanosti za tisto, kar nekdo potrebuje, pa povzroča negativna čustva jeze, agresije, nezaželeno vedenje. Takrat si tudi s sredstvi prisile ne moremo več veliko pomagati. Toliko tudi v razmislek o tem, kakšno vizijo razvoja si vlada predstavlja. Nedavno sprejeti proračun me namreč skrbi, da se bo našim otrokom godilo še slabše, temeljni človekovi pravici do znanja pa prav tako. ALENKA POTOČNIK-LAUKO aktualno Ul ALI OSTATI, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Gordijski vozli razdmževanja V puščavi in goščavi V zadnjih štirinajstih dneh, se pravi od začetka aprilskega raz-cvetanja vigredi, se na jugoslovanskih puščah ni zgodilo nič dramatičnega. Bilo je nekaj ropota okoli vojaških sodišč, nekaj provokacij, nekaj detonacij in razbijanja, vrstili so se, za naše vsega vajene oči, že kar ustaljeni prizori z vojaškimi in policijskimi oklepniki, slišali smo o igricah s sprenevedavim tihotapljenjem orožja, srbsko navdahnjeni skrajneži na Hrvaškem in v Bosni so si dajali duška z razglasi o »premeščanju« svojih pokrajin v varstvo velike matice, vse to pa je političnim glasnogovorcem v okopih in na barikadah poganjalo vrelo kri v glavo ter sproščalo ničkolikšno retoriko, toda to je bilo tudi vse, kar smo hudega doživljali v dneh, namenjenih radosti s pomladjo. Povedano drugače: aprilske ure so tiktakale v primerjavi s peklenskimi stroji, ki smo jih poslušali ves marec, razmeroma mirno. Čeravno... Od tod do večnosti Naneslo je tako, da so za zdaj, v teh tednih, vse oči zazrte v obličja šesterice pogajajočih se predsednikov. Použili so vsak svojo pest pomirjevalnih tablet, si nadeli videz velikega miru in strpnosti in se podali v svoj šest tednov trajajoči »play off«. In kakšen naj bi bil cilj teh pogajalskih rund? Gospodje predsedniki so v sobanah rezidenčnega Brda pod Storžičem pred dnevi še enkrat (repriza na reprizo) ponovili sebi in vsem nam že dolgo znane »formule in definicije«: Srb in Črnogorec sta se pripravljena pogovarjati zgolj in samo o nadaljevanju Jugoslavije, ki naj bi bila še naprej skupni dom teh narodov in teh republik. Slovenec in Hrvat za tem omizjem vztrajata pri zamisli o republikah kot povsem suverenih nacionalnih državah, ki bi se lahko morebiti šele kot take dogovorile o nekakšni novi jugoslovanski povezanosti, vendar bistveno manj »državotvorni« od dozdajšnjih. Bosanec in Makedonec se skušata ogibati nezdružljivima skrajnostma, razgrnjenima bodisi v srboslavski bodisi v razdružitveni ideji, in stopata po nekakšni vmesni poti, iščoč v vsej tej zmešnjavi velike goščave še mogoči zlati rez. Vsi brez izjeme pa dobro vedo (in seveda vemo), da smo z »jugoslovansko idejo«, katere krila postajajo vse težja in težja, zablodili v slepo ulico, kjer dogovor o vstajenju in pomlajenju ni več mogoč. Več kot očitno je postalo, da države od Triglava do Gevge-lije ne v eshaesovski ne v popravljeni titovsko-avnojski različici ni več mogoče restavrirati. Ne bi se sicer spodobilo vztrajati pri trditvi, da je bila Jugoslavija (v podobi kraljevine ali republike) kot skupni dom slovansko zraslih narodov na hribovitev Balkanu zgodovinska pomota, kajti tako pred sedemdesetimi leti kot - na novo - pred petdesetimi je bila nemara optimalna in celo pozitivna možnost in celo obet za prihodnost. Zanesljivo res pa je, da je novi zgodovinski čas okrnil njen nekdanji smisel in pomen in izčrpal njeno začetno energijo. Jugoslavija je odigrala svojo zgodovinsko vlogo. Z ognjem in mečem Pa vendar... Pota razveze, čeprav spoznana, niso preprosta. Deli posameznih srbsko in hrvaško govorečih narodov živijo razseljeni po celotnem balkanskem ozemlju, mnogokje v zamotanem medsebojnem prepletu. Klobčič je do skrajnosti zamotan, predvsem kar zadeva Srbe in srbsko narodnostno vprašanje. Zgodovinska usoda je nemajhne dele tega naroda stoletja poganjala daleč v zaledje hrvaških in muslimanskih pokrajin, kjer so se, tako ali drugače, udomačili. Zdaj, ob koncu tisočletja, se je v njih zganilo dolgo zatajevano srbsko domotožje. Upravičeno ali ne, to je drugo, vendar ne odvečno vprašanje. Srbskemu »klicu domovine« vsekakor ni mogoče oporekati in ga zavrniti kot nekaj nesprejemljivo iracionalnega. Le da je vmes veliko vprašanje: Kako? Če bi skupaj s svojo matico razmišljali o morebitni kolektivni selitvi iz diaspore nazaj v »stari kraj«, bi bilo v ozračju nad Jugoslavijo kajpak precej manj viharjev in visoke napetosti. Toda Srbov, teh in onih, ne navdajajo misli o selitvah in vračanjih te vrste. Navdihuje jih ideja velike Srbije, misel o ozemeljski ekspanziji in o priključitvi vseh srbsko naseljenih hrvaških in bosan-sko-hercegovskih predelov, kar je tako za Hrvate kot za Bošnjake nesprejemljivo. Ta gordijski vozel v okvirih enovite Jugoslavije, katere »očetje« raznoteri narodnosti pri-padnostni hote niso pripisovali prednostnega pomena, ni bil tako opazen. Brž ko je jugoslovan-skost prenehala biti temeljno življenjsko vodilo in so se nacionalna čustva razrasla v prevladujoče načelo, ki žene posamezne narode k oblikovanju neodvisnih suverenih držav, pa pred tem vozlom ni več mogoče zapirati oči. Šesterica predsednikov pogajalcev se je ondan na Brdu dokopala do ugotovitve, da bo treba povprašati prebivalstvo teh balkanskih planjav samo, v katerih in kakšnih državnih povezavah Želi živeti. Dolgo so potrebovali, a bolje enkrat, čeprav pozno, kot nikoli. Dogovor veleva, da bodo po vseh republikah (do konca maja) izpeljali referendume - nemara po zgledu slovenskega, ki je Že odkljukan. Slovenci smo že sklenili, da pojdemo do poletja na svoje. Toda... Pepel in diamant Res, vmes je prenekateri »toda«. Tudi za Slovence, čeprav srbsko-hrvaški gordijski vozel nas samih ne zadeva neposredno in v živo. Gospodje predsedniki se o formulaciji referendumov ter njihovem mogočem izidu še niso pogovorili. Ko bodo prišli do tega, se bo znova pokazalo, da za rešitev enigme, »kako vse Srbe združiti v eno državo«, ne v pogajanjih ne v referendumih ni primernega odgovora. Videti je, da se tega v evropskih in ameriških »dobro obveščenih krogih« zavedajo jasneje kot naši pogajalci. Prav oni nas Že kar dramatično opozarjajo, da moramo naš vozel mirno razplesti to pa je, ugotavljajo, mogoče edinole pod skupno streho Jugoslavije, ki jo je treba za vsako ceno ohraniti. Zanje razdražene balkanske državice ne bi bile zagotovilo trdnosti in miru v tem delu Evrope. Zatorej so roko opore pripravljeni ponuditi edinole enoviti Jugoslaviji, njenim izločenim delom pa ne. Na to svojo voljo so nas prejšnji teden znova odločno opozorili. Kako se bomo odzvali na ta nedvoumna opozorila mi sami? VIKTOR KONJAR doma drugje PEDAGOGIKA MARIE MONTESSORI TUDI PRI NAS Otroci hočejo neodvisnost v Giotti, podjetju za izobraževalno-kadrovsko svetovanje, so se odločili, da slovenskim pedagoškim delavcem predstavijo pedagogiko Marie Montessori. Povabili so prof. Tiziana Loschi, diplomiranega pedagoga in psihologa, zaposlenega na Institutu Montessori v Bologni, in dr. Silvano Q. Montanaro, strokovnjakinjo za otroško nevropsihiatrijo, ki dela v Operi Nazionale Montessori v Rimu. V treh dneh, ki smo jih preživeli skupaj (21. do 23. marca letos), sta nam predstavila življenje in delo Marie Montessori (1870-1952), kije spoznala in uveljavila mišljenje, da so otroci tisti, ki zmorejo ohranjati trajni mir v svetu. Svojo osebnost naj razvijajo brez notranjih sporov, je zapisala znana italijanska pedagoginja, tako kot odrasli pa naj gojijo bolj kakovostne odnose med ljudmi in narodi. Zamisel »novega človeka miru« je že v otroku, vzgojitelji mu jo le pomagajo uresničiti, saj je naloga politike sodobnega sveta ohranjati mir. Maria Montessori je zavrnila tradicijo vzgoje tedanjega časa in je v središče postavila otrokove dejavnosti. To je utemeljevala s spoznanjem, da se je vsak otrok sposoben razvijati in da odrasli s svojim načinom življenja in razmišljanjem ovirajo otroke. Njena pedagoška zasnova temelji na takšni vzgoji, ki otroku dovoljuje čim več izkušenj in mu omogoča, da sam načrtuje svoje življenje. S tem je Maria Montessori ovrgla tradicijo, da je dober učitelj tisti, ki zna načrtovati otrokovo učenje, določati hitrost, način in ritem otrokovega življenja. Otrok se zmore marsikaj naučiti sam, če mu vzgojitelj omogoči, da sam izbere ritem in način učenja in da je dejaven z vsem telesom, še posebno z rokami. Maria Montessori je ugotovila, da roke in njihovi gibi ponazarjajo mentalne procese v možganih - že Piaget je potrdil, da je otroška misel motorični čut. Tiziano Loschi je povezoval in primeijal ugotovitve Vigot-skega, Freuda in Piageta s psihološkimi ugotovitvami Marie Montessori, vendar je ta naredila še korak naprej. Ponudila je celotno, psihološko in pedagoško, sporočilo: otroci izražajo svojo željo po neodvisnosti. Odrasli jim le pomagajo oblikovati takšno življenje. Silvana Q. Montanaro je ob dognanjih Marie Montessori orisala prenatalni otrokov razvoj, biološko inteligenco in vlogo vzgoje - pojmuje jo kot nepretrgan proces - v tem zgodnjem obdobju. Rojstvo je za otroka popolna sprememba okolja, saj prinaša v življenje le še spomin na čas pred rojstvom. V Italiji sprejemajo otroke v vrtce že s tretjim mesecem, zato je zelo pomembno, da je ustvarjeno takšno okolje, ki omogoča z otrokom dialog in možnosti za identifikacijo. V vrtcih Marie Montessori imajo ležišča za otroke kar na tleh, da se otroci med počitkom lahko sprehodijo in se vrnejo v posteljico, kadar si želijo zaspati. Otroškega joka, kakršnega smo vajeni in ki naj bi pritegnil pozornost odraslih, v teh vrtcih skoraj ne poznajo. Maria Montessori meni, da mora biti otroštvo popolno, v resnici doživeto, torej: otrok je zmeraj sposoben, zmore vse, njegove zmožnosti so velike. Velja načelo, da šibkih otrok ni. V vrtcih otroci skrbijo sami zase in za okolje. Tako postajajo samostojni. Vrtce obiskujejo otroci do šestega leta starosti, kasneje, do dvanajstega, pa hodijo v šolo. V vrtcih in šolah so oddelki z različno starostno sestavo, otroci pa živijo in delajo tako, da se razvijajo intelektualno, socialno, moralno in čustveno. Pedagogika Marie Montessori temelji na kozmični vzgoji, s katero otrok pridobi vizijo ravnovesja in harmonije. Spoznava, da je tudi sam del življenja, to pa prebuja njegov občutek za odgovornost. Na kozmični vzgoji je zasnovano celotno organiziranje otrokovega življenja. Vzgojiteljeva temeljna naloga v vrtcu in v šoli je, da pripravi okolje, kjer ga bosta varovala oče in mati in kjer bo v stiku s stvarmi in drugimi osebami. Takšno okolje krepi otrokovo zbranost - z njo razvija vse svoje sposobnosti in nagnjenja in izrablja vse, kar ga spodbuja k učenju in razvoju. V okolju prevladuje red, ki temelji na telesnem gibanju, gibih rok, razumu in inteligenci, čustvih in jeziku. Materialno okolje spodbuja mentalne in motorične dejavnosti in omogoča celostno učenje. Vse, kar obstaja, ima svojo posebno nalogo, vse je v nekih razmerjih in povezano v sistem. Ne gre za didaktične pripomočke, ki bi otroku in vzgojitelju pomagali pri učenju, temveč so to razvojni pripomočki, ki spodbujajo otrokove motorične, senzorične in mentalne dejavnosti. Odrasli pomagajo posredno. Preden vzgojitelj karkoli naredi, natančno opazuje otroka, da ne ukrepa prezgodaj. Maria Montessori pravi, da temelj vzgoje ni odnos med vzgojiteljem in otrokom, temveč med otrokom in okoljem. Svoboda je nadzor nad samim seboj in svojo disciplino. Središče otrokovega življenja je okolje. Vzgojitelj opazuje, si zapisuje in otroku posredno pomaga. Otrok je »oče človeka«, v katerega se razvija in raste, obenem je tudi ustvarjalec in oblikovalec človeštva. Lahko zaupa v druge, toda poprej mora zaupati vase. Vsak otrok je projekt zase in za vse človeštvo. Silvana Q. Montanaro in Tiziano Loschi sta znanstvenost pedagogike Marie Montessori opredelila z dvema temeljnima prvinama: ta pedagogika otroka osvobaja pred tistimi ovirami, ki jih postavlja predenj svet odraslih. Otroku prilagaja okolje znanstveno, tako da se v njem uči na različne načine. Še beseda o izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev montessori. Ti se izobražujejo še eno šolsko leto v posebnem tečaju, kjer imajo 36 ur terapije in filozofije, 200 ur metodologije in 400 ur prakse. Za nadaljnje nenehno izobraževanje se, če to želijo, povežejo z inštitutom; tam jim pomagajo reševati praktične probleme. In kakšno je sporočilo pedagogike Marie Montessori? Otrok ljubi sebe in svet že od rojstva. Človek se vzgaja sam vse življenje. Temu sporočilu so prisluhnili v vseh deželah sveta, razumeti pa ga je treba kot pomoč za življenje vsem otrokom. j ZMAGA GLOGOVEC NOVA EVROPSKA RAZSEŽNOST Sožitje med kulturami KONČNA PEDAGOŠKA EVALVACIJA PROJEKTA ZA INTERKULTURNO VZGOJO, KI JE POTEKAL PRI SVETU EVROPE OD LETA 1986 DO 1991 Interkulturnost v Evropi postaja edino mogoča resničnost. V državah, kjer so migracijska gibanja najmočnejša, ali pa tam, kjer se ubadajo s problematiko večnacionalnosti iz drugih razlogov (avtohtone manjšine), se čedalje bolj zavedajo, da sta samo dve možnosti: ali konfliktnost, ki izvira iz nepriznavanja različnosti ali pravice do drugačnosti, ali ustvarjanje možnosti za komunikacijo in sožitje. Gotovo je druga tisto, kar edino lahko vodi v večjo demokratičnost in manj konfliktno družbo. Tudi projekt Sveta Evrope, ki je potekal od leta 1986 in se je zdaj končal, je iskal odgovore na vprašanja, ki jih Evropi nalagata čedalje večja populacijska, kulturna in socialna raznolikost in pluralnost. Razčlenitev vzgojnih potreb na področju interkulturne vzgoje se v tem projektu ni usmerila samo na otroke migrantov (prve rodove), temveč že na drugi rod, na otroke, ki so se vrnili v svojo prvotno domovino, ter na tiste prišleke, ki se ne nameravajo vrniti in bodo v novem okolju tudi ostali. Razčlenitev se je usmerila na vlogo šolskega sistema ter vzgojnega vpliva okolja v družbi tehnološkega in informacijskega razvoja, družbi, zaznamovani s kulturnim in verskim pluralizmom. Ugotavljajo, da ima šolski sistem kot socializacijski dejavnik pomembno vlogo, saj se ta začne že s predšolsko vzgojo, veča pa se še s podaljševanjem obveznega šolanja. Ugotovitve izpeljane iz tega projekta, in njegovi cilji so tesno povezani z drugimi projekti Sveta Evrope in njihovimi cilji, npr.: s projekti o izobraževanju učiteljev. Vzgoja in kulturni razvoj migrantov. Odnosi med različnimi skupnostmi idr. Ta tematika je postala še bolj žgoča ob globokih političnih spremembah v vzhodni Evropi. Raziskava ugotavlja, da lahko postane »interkulturna vzgoja« privilegirano področje sodelovanja in medsebojnih izmenjav med različnimi šolskimi in vzgojnimi sistemi zahodne in vzhodne Evrope, prav pri slednjih pa je vprašanje »kulturnih manjšin« in migracijskih gibanj zelo aktualno. Pokazalo se je, da so se pedagoške rešitve ob kulturni in socialni raznolikosti otrok (šlo je predvsem za prvi rod migrantov) doslej usmerjale predvsem na: - jezikovne primanjkljaje šolskega otroka; obravnavali so predvsem pomanjkljivo znanje učnega jezika, ki je bilo pogosto povezano s pomanjkljivo izobrazbo v prvotni domovini. Pedagoško gledano je bila pri tem naloga šole nadomestiti jezikovno in splošno znanje ter pomagati otroku, da se vživi v novo šolsko okolje; - ohranjanje vezi z maternim jezikom in kulturo, saj lahko otrok le tako ohrani svoje osebnostno ravnovesje; to mu lahko olajša morebitno vrnitev v prvotno okolje. Po letu 1980 pa so v Zahodni Evropi začeli ugotavljati, da zgolj usmerjanje na individualne in šolske probleme, predvsem na jezikovne, še zdaleč ne zadošča. Stalna naselitev migrantov prinaša s seboj nove in drugačne težave. Zdaj ne gre več za upoštevanje posebnih potreb določenega števila učencev, temveč za to, da se izobraževanje prilagodi novim razmeram neke nove družbe, družbe z več kulturami, verstvi in etničnimi skupinami. Vse to prinaša Evropi neko popolnoma novo identiteto, hkrati pa bo več hudih težav, kot so nacionalizmi, nestrpnost, ksenofobija in rasizem. Ob tej novi resničnosti, ki so jo v Evropi povzročila migracijska gibanja, pa je prav tako živo prebujanje narodnostnih manjšin in skupin. Raziskava ugotavlja, da vse te nove razmere zahtevajo takšne šolske sisteme, da bodo prenašali vzgojo in znanje, s katerimi bodo lahko ljudje tako različnih kulturnih, verskih in socialnih okolij skupaj živeli v demokratični in pluralni družbi. I I t Cilji projekta InterkuW: vzgoje so usmerjeni prav v i£l vanje navedenih težav ter k is| nju vzgojno-izobraževalnih 11 tod za odpravljanje teh. Tako -poudarili, da morajo učenci stopnji srednjega izobraževa'^ (11 do 19 let) že razumeti tere bistvene pojme, kot so: h - demokracija, temeljne T~ vekove pravice in svoboščine J - toleranca, pluralizem U - soodvisnost (človeška, so^ alna, širše družbena) in pluf-^ zem A - kulturna enotnost in razlp nost pravljanje nasprotij. Svet Evrope ugotavlja in f! udarja, da bo morala šola v ) novih družbenih razmerah pr zeti svoj delež nalog. Del ^ nalog se bo, tako kot doslej, 1 našal na premagovanje ožjih nih težav, nova in prav tako f' membna naloga pa je vcepljal) v zavest celotne populacije i' samo priseljene ali manjšinski da imajo človeška bitja kljub I zlikam v barvi kože, razliki v verskem prepričanju in na'1 dah svoje človeško dostojansf ter enake temeljne potrebe pravice. S tem v zvezi je ena bistvenih nalog šolskega sistei izobraževanje takih učiteljev, bodo znali prenašati na učet »interkulturno dimenzijo«, ki nepogrešljiva za ustvarjal nove Evrope in ki presega f spodarske razsežnosti. VIIJANA LUKAS Sistem ekološke vzgoje na Nizozemskem p. nt ch oi 4 Do leta 1994: ekološka vzgoja v vseh osnovnih in srednjih šolah Tako kot marsikje drugje se je tudi na Nizozemskem izoblikovala sistematična vladna politika ekološke vzgoje šele kot odgovor na večletne pritiske »od spodaj«, na pobudo različnih strokovnih in laičnih nevladnih interesnih skupin. Ta razvoj lahko razdelimo na tri obdobja: Prvo obdobje (od leta 1975 do 1986) - doba lokalnih in razdrobljenih pobud. Uspelo jim je spraviti nekaj ekoloških vsebin v učne načrte osnovnih šol in v predmet »integrirano naravoslovje« v nižje srednje šole. Pri tem so imele pomembno vlogo svetovalne komisije pri ministrstvih za šolstvo, poljedelstvo in ribištvo, skupine učiteljev za biologijo in fiziko (projekt PLON na univerzi v Utrechtu) ter nevladna inštituta za ekološko vzgojo in varstvo narave. Po zgledu drugih držav se je razvilo gibanje STS (Science-Techno-logy-Society), ki skuša prebuditi mlade, da se zavedo družbeno pomembnih posledic razvoja naravoslovja, znanosti in tehnologije. Končno se je štirideset tovrstnih nevladnih organizacij povezalo v »nacionalno kooordina-cijo). Drugo obdobje (1986 do 1990) - čas tesnejše usklajenosti in vladne podpore raznim pobudam. Uresničeval se je projekt Ekološka vzgoja v nižji srednji šoli, v sklopu tega pa so razvili serijo učnih enot, ustreznega gradiva in pripomočkov ob interdisciplinarni povezavi biologov, geografov, kemikov in fizikov. Projektu so odobrili proračun v višini 550.000 dolarjev. Tretje obdobje (po letu 1990) pa je čas usklajenega vpeljevanja ekološke vzgoje za vse starosti, od 4. do 18. leta, v sklopu tako imenovanega »velikega projekta«. Ta ima tele faze: L Skica »jedrnega« učnega načrta za otroke od 4. do 18. leta. 2. Skica učnih načrtov za razredni pouk in za posamezne predmete. 3. Vzorci učnih ur in ustreznega gradiva. 4. Preskušanje tega gradiva v šolah, spopolnjevanje, poročanje. 5. Revizija delnih učnih načrtov na podlagi preskusov na šolah in raznih pripomb. 6. Revizija »jedrnega« učnega načrta. Te faze, v katerih se srečujejo zamisli »od zgoraj« s pobudo in izkušnjami »od spodaj«, seveda ne potekajo zaporedno, temveč se prepletajo. Nenehno je treba reševati protislovje med možnostmi in pripravljenostjo posameznih predmetov, da zajamejo ustrezne teme in vsebine, ter med zaželenim stanjem. Ekološka vzgoja se namreč na Nizozemskem ne pojavlja kot poseben predmet, temveč kot interdisciplinarno problemsko področje, ki naj najde mesto v večini predmetov, in to ne samo v naravoslovnih. Nujno pa mora prodreti tudi v nacionalne standarde znanja, ki so od leta 1986 Vrtci in šole montessori so po vsem svetu zelo razšiijeni. V ZDA jih je dva tisoč, v Italiji več kot dvesto, veliko jih je v Angliji in v Franciji (v Parizu je tudi izobraževalno središče, kjer so oblikovali povsem svoj sistem izobraževanja), še več pa jih je v Indiji; tam je Maria Montessori, utemeljiteljica teh šol, preživela vojna leta. Na Japonskem je t.i. vzgojiteljev in učiteljev montessori približno tisoč, precej jih je tudi na Filipinih, v Afriki in drugje. Na Slovenskem smo pred dnevi prvič dobili poglobljeno informacijo o pedagogiki Marie Montessori - za razmišljanje in spodbudo, da bi jo spoznali še bolj, da bi jo razumeli in v prihodnje odprli vrata tudi vzgojiteljem in učiteljem montessori. temelj za preverjanje dosežkov šole in učencev. Zanimivi so cilji, za katere so se dogovorili; temeljni cilj je, da »učenci pridobe znanje in zmožnosti, da bodo v svojem ravnanju in mišljenju upoštevali uravnoteženi (sustainable) razvoj v razmerju človek - okolje«. Delni cilji pa so: Človek • RAZMERJE - OKOLJE: - učenci si pridobe znanje o tem, kako pomembno je okolje za človeka, tako na osebni kot na družbeni ravni; - učenci se seznanijo z naravo človekovih vplivov na okolje (na individualni in družbeni ravni). • VZROKI EKOLOŠKIH PROBLEMOV: - učenci si pridobe znanje o konfliktih interesov in o prikrivanju negativnih učinkov, vse to ima pomembno vlogo pri zaostrovanju ekoloških problemov; - učenci se seznanijo s fizikalnim, biološkim ter družbenim ozadjem in vzroki bistvenih ekoloških problemov. PROBLE- • REŠEVANJE MOV: - učenci se seznanijo s pogoji, potrebnimi za reševanje nekaterih pomembnih ekoloških problemov, glede na perspektivo uravnoteženega razvoja v odnosu človek - okolje; - zavedo se možnosti in omejitev pri posameznih rešitvah in tega. koliko lahko vsak sam pripomore k reševanju. • ZMOŽNOSTI: - učenci pridobe zmožnosti za samostojno opredelitev značilnosti danega ekološkega problema, za preučitev mogočih rešitev in poročanje o takšnem preučevanju; - nauče se izraziti svoje mnenje o danem ekološkem problemu in rešitvah ter povedati, čemu dajejo prednost v danem položaju; - učenci sodelujejo v akcijah, ki pripomorejo k uravnoteženemu razvoju. Osrednjo vlogo pri vpelje nju novih učnih načrtov in rai janju učnega gradiva ima 40 ta imenovanih »stimulativnih sl pin«, ki so sestavljene iz strok« njakov za posamezne predme poleg teh pa so v njih tudi st: kovnjaki za ekološko vzgo učno gradivo in svetovanje : lam. Zavedajo se namreč, da spremenjeni učni načrti ne bo v pouku uveljavili samodeji temveč da potrebujejo šole učitelj močno »podporno stri turo«. Vanjo spadajo: - objavljanje kompletov nega gradiva - prirejanje seminarjev spopolnjevanje učiteljev - svetovanje posameznim lam in učiteljem - nenehna izmenjava in macij med šolami (»inforrm ske mreže«, računalniške druge). Pri tem ima pomembno vli pet »podpornih enot« (supp units), še najbolj podobnih šemu zavodu za šolstvo. Pro je dolgotrajen in veliko st: (upajo, da bo pet v ta pro včlanjenih ministrstev v le 1991-1994 odobrilo vsaj pc vico od predlaganih 10 milijoi dolarjev). Primanjkuje jim zli ustreznih strokovnjakov za e loško vzgojo, najširša javnost meni. da je ta projekt pome ben za preživetje; njegov cilj zagotoviti do leta 1994 sister tično ekološko vzgojo v vseh zozemskih osnovnih in sredr šolah. BARIČA MARENTIČ-POŽ ARNIK Na Prosvetnega delavca se lahko naročite tudi po teletonu: (061) 315-585 J --- Slovenska beseda v tesneh tuline 1 Poznamo delo naših učiteljev v drugih državah? Strokovni seminar za učitelje maternega jezika in kulture, ki poučujejo otroke faših državljanov v tujini. Brdo pri Kranju, 1. do 4. april 1991 s Slovenci, ki živijo na tujem, je zmeraj nekaj prisrč-: ganljivega, pa tudi grenkega. takšnih priložnostih se še bolj zavemo svoje majhnosti in '^Prtenosti, pa tudi tega, da prevzemajo ti ljudje veliko večje in naloge, kot je samo poučevanje. Učencem in staršem so sveto- na >ge, kot je samo poučevanje. Učencem in staršem ________mnogih področjih, obenem pa jih povezujejo z njt Z!jWno domovino; so nosilci splošne kulture, nekateri pa Prenašalci novosti v naš šolski svet. i letošnji seminar, že deseti po vrsti, ki ga prireja Slovenij ^jj^lje materinega jezika in kulture, ki poučujejo otroke naših i f^Žav(/anov v tujini, je pripravila program prof. Dragica Motik, ',jS^jl8oška svetovalka Zavoda RS za šolstvo. Od 37 učiteljev, ki f^ujejo naše otroke v tujini slovenski jezik, se jih je seminarja . ^ježilo kar 29. Prišli so iz Nemčije, Avstrije, Švice, Švedske in njiht i Predstavnici Republiškega se-sk1 retar‘ata za vzgojo in izobraie-u f,anje ter telesno kulturo, prof. ^jr°jzka Virtič in prof. Melita Ste-lZPe.r\ sta povedali, da je dopolni pouk slovenskega jezika tujini vedno teže organizirati, ,er se zmanjšuje število otrok, “et so Sl°* i * * * venci zelo razpršeni po fVetu in ker se starši čedalje manj eJanimajo za slovenski jezik. (jjl. Prav zato je tudi delo učiteljev :a(t7redno težko. Nenehno potujejo kraja v kraj, iz šole v šolo; v nekaterih deželah se morajo Zelo prilagajati šolskim oblastem, drugje - npr. v Baden-Wiirttem-bergu, kjer je večina naših otrok, Pa imajo večjo svobodo; nenehno se morajo truditi, da pridobijo za sodelovanje starše in °troke. Njihove skupine zajedajo otroke od predšolskih do __tte v e lega ali celo desetega ra- ^Ireda. Dostikrat morajo najprej 1 remagovati otrokovo zavrtost, 'ustveno nerazvitost, obenem pa ^bogatiti njegovo besedje, ki je po-iltnavadi dokaj skromno. Na eni ■Jdmed šol je npr. pogoj za vpis # dopolnilni pouk - znanje petde-Je>ih besed. Omeniti moram tudi &\f°delovanje učiteljev in sloven-tffikih duhovnikov v zadnjem času, 0\iponekod pa je prepad med njimi 'se , precej velik. a i Zaradi teh in drugih težav uči-oftlj’ potrebujejo seminarje v do-jrfUovini, saj si morajo na njih . rriarsikaj razjasniti in si nabrati -pfovih spodbud. Povedali so, da So do zdaj zmeraj dobivali pod-P°ro pri prof. Virtičevi; bila jim de prijateljica in spodbujevalka. kot dvajset let je delala K ljudmi čez mejo, zdaj odhaja j Pokoj. Z njo že več let sodeluje ip 'daj prevzema njene dolžnosti frof. Steinerjeva. fip______________________________ acjVova merila za izbiro učiteljev Zvedeli smo o novih merilih za ohbiro učiteljev, ki želijo poučevati slovenski jezik v tujini. Prejšnja komisija, ki je bila politično tOpbarvana in so jo sestavljali Iju-ar/e brez poznavanja šolske problematike v tujini, je namreč raz-etPadla. Vsak kandidat ima v ra-o\Zredu nastop, ob katerem sta n navzoča prof. Motikova in mag. a Križajeva. Po nastopu se izčrpno k Pogovorita z vsakim učiteljem, to : |Pa spada že v začetek priprav na 31 delo v tujini. Komisija se odloči j Hlede na njuno poročilo. Učitelj vvUora seveda imeti bogato znanje i ‘P izkušnje pri poučevanju slo-ij Venskega jezika, tri leta pedagoške prakse, strokovni izpit, zna-nie ustreznega tujega jezika in Sposobnost za kulturno delovanje. prihodnjem šolskem letu se °o pet učiteljev vrnilo, štirje pa se pripravljajo, da jih bodo nadomestili. Na začetku seminarja je mini-s,er dr. Janez Dular prikazal družbeno-politične razmere v Sloveniji in možnosti za ^gojno-izobraževalno delo l otroki slovenskih družin v tujini. Učitelji so potožili o težavah s klubi. To so prostovoljna zdru- ženja Slovencev v tujini; v njih se zbirajo, prirejajo kulturne prireditve ter moralno in gmotno podpirajo delo učiteljev slovenskega jezika. V slovenskih klubih ni težav. Težje pa je v klubih, ki so postavljeni v jugoslovanskih okvirih. V njih čutijo naši učitelji omalovaževanje, ignoriranje, spodrivanje, posmehovanje, skratka - odklonilno in poniževalno stališče do sebe, posebno odkar si želimo samostojno Slovenijo. - Dr. Dularja so prosili, naj jih »ministrstvo« obišče, jim pomaga, jih podpre in postavi stvari na pravo mesto. Minister pa je pojasnil, da ministrstva ni, sam ima samo tajnika in pomočnico, nima pa denarja za potovanja. Svetoval je, naj začno izstopati iz probletnatičnih klubov, vendar brez izzivanja in konfliktov. Dr. Vladimir Klemenčič je razložil migracijske tokove v Jugoslaviji in spremembe, ki jih ti povzročajo, ter govoril o pojavih in procesih, ki nastajajo po izselitvi. Poudaril je znanstveno-zgo-dovinsko stališče, ki dokazuje, da federativna ureditev ni več mogoča; samostojni narodi so Zgodovinska nujnost. Mag. Martina Križaj-Ortar je dala napotke za delo z učbenikom za spoznavanje narave in družbe za 1. razred. Skupaj z mag. Marjo Bešter je poročala o testiranju naših učencev v Stuttgartu. Testirali sta zato, da bi ugotovili njihove sporazumevalne in jezikovne (slovnične) sposobnosti. Izsledki naj bi bili izhodišče za pripravo učnega načrta za drugo in tretjo raven. Preskus je pokazal, da otroci razumejo preprostejše besedilo, slabše se pisno izražajo, najslabše pa obvladajo slovnico. Svetovali sta, naj otroci čim več govore, učitelji naj spodbujajo branje, na drugi in tretji ravni naj bo več pisnega sporočanja in ob njem slovnica. Pri sestavljanju tega učnega načrta, naj bi sodelovali vsi, tudi naši učitelji in učenci iz tujine. Prof. Dragica Motik nas je seznanila s tem, da Zavod RS za šolstvo letos prvič organizira za zdomske otroke poletno šolo slovenskega jezika na Debelem rtiču, in sicer v dveh rokih: od 15. 7. do 28. 7. in od 28. 7. do 10. 8. Prijavilo se je 41 otrok, to pa je presenetljivo 'veliko. Upravitelj mladinskega zdravilišča in okrevališča, gospod Ivo Pišek, je zatrdil, da so ponudbo z veseljem sprejeli. Otroci bodo pri njih varni, zrak je izjemno dober in kraj lep. Imajo že izkušnje z različnimi skupinami in dejavnostmi. Potrudili se bodo za bogat program, za strokovni de! pa bo poskrbel Zavod v sodelovanju s Centrom za slovenski jezik na Filozofski fakulteti. Projektno delo ni modna muha Dr. Helena Novak je predstavila teoretična izhodišča projektnega dela in jih podkrepila s pozitivnimi in negativnimi izkuš- njami. Ta način dela ni kakšna modna muha, saj ga v svetu poznajo že sto let. Njegov razcvet je zadržala druga svetovna vojna. Celo pri nas ga je že leta 1939 vpeljeval eden izmed šolskih inšpektorjev. Projektno delo je treba razumeti široko, ne kot metodo poučevanja, temveč kot didaktični sistem, ki naj bi obogatil celoten vzgojno-izobraževalni proces ter enakomerno razvijal celostno otrokovo osebnost (socialno, čustveno, čutno, intelektualno). Ta sistem zajema tudi razlago, frontalni pouk, delo v dvojicah, skupinah idr. Za ustvarjalnega, prožnega, inovativnega učitelja je to čudovita priložnost. Učitelji so se na to predavanje odzvali s pripombami, da je v tujih šolah veliko projektnega dela, sami pa delajo po miniprojektih. Zelo jih skrbi za učence, ki so vajeni takšnega dela, imajo pa težave, če se vrnejo v takšno slovensko šolo, v kateri še ni novosti. Upajmo, da je učiteljica, ki je za takšnega otroka izjavila: »Potrebovala sem vse leto, da sem ga spravila v red,« res samo izjema. Nekateri učitelji pa so veseli, saj so dobili potrdilo, da delajo prav, ko vpeljujejo v pouk elemente projektnega dela. pripravila Saša Vegri, izšel pa bo v drugi številki revije Šolski knjižničar. Zmeraj zagreta učiteljica Mira Turk iz Frankfurta nam je omenila vrsto motivacijskih igric za branje, ki jih je našla v nemški šoli. Te igrice niso drage, otroci pa jih imajo zelo radi. To so skrivalnice, iskalnice, uganke v zvezi s pokrovčki, kockami, trnki, magnetki, zamaški, vrtavkami, sličicami, orehovimi lupinicami itn. Ob tem spet lahko trdimo, da nikoli niso v šoli resnično zaživele čez noč »od zgoraj« ukazane spremembe; najboljše so prinašali skromni in vztrajni navdušenci, ki so z iznajdljivostjo in doma narejenimi pripomočki ustvarjali novo, otroku naklonjeno šolo. Naj še dodam, da so učitelji z veseljem prebrali v Prosvetnem delavcu misli mag. Janeza Be-čaja, s katerimi razbremenjuje učitelja, obremenjenega z negotovostjo in občutki krivde. Ob koncu so vsi udeleženci priznali prof. Motikovi, da je organizirala zelo raznolik, konstruktiven, vsebinsko bogat seminar. Sama pa je obljubila, da bo poskusila drugo leto izpolniti dve njihovi želji: da si bodo ogledali Po jugoslovanskih konzulatih v tujini odsevajo krizni odnosi doma. Zaradi tega so učitelji ponekod v izjemno težkem položaju. Po teh pogovorih smo po navodilih pedagoške svetovalke, prof. Vere Žužej, v skupinah izdelali nekaj zanimivih osnutkov projektnih programov. S prijetno novostjo v zvezi z bralno značko nam je postregel prof. Miha Mohor, vodja odbora bralne značke. Priznal je, da je bralna značka izgubila prvotni mik. Predpisani seznami so jo projektno delo na eni izmed naših šol in da bo pripravila tudi družabni večer, ki si ga tako želijo. Učitelji slovenskega jezika smo dostikrat malodušni zaradi dvomov o svojem delu in drugih težav, ampak prav ob srečanjih s kolegi iz tujine se močneje zavemo svoje vloge, svojega poslanstva. V šolskem letu 1990/91 se slovenščine uči 1548 otrok (od predšolskih do učencev 10. razreda), ki živijo v Nemčiji, Avstriji, Švici, Angliji, Franciji in na Švedskem. Poučuje jih 37 naših učiteljev. zabetonirali, začela se je bližati Zgodovina nam kaže, da bi obveznemu domačemu branju, slovenski narod že velikokrat iz-to pa je otroke odvračalo. - Zdaj ginil, se utopil v drugih narodih, so seznami odprti, spraševanje če ne bi naši najboljši, najbolj naj bi nadomestila pogovarjanje goreči ljudje ohranjali slovenske in svetovanje. Namesto nezani- besede, slovenske pesmi, izro-mive značke bodo bralci že na čila, skratka - slovenskega duha. začetku leta dobili mapico »S Zato tudi upamo, da bodo uči-knjigo v svet«, s štirimi okenci. telji slovenskega jezika v tujini Vanja bodo vstavljali sličice. Te- kljub težavam vztrajali. Čeprav Žišče se je prevesilo od pisatelja oddaljeni, razpršeni, bomo še k osebi iz književnega dela; tako bolj povezani zdaj, ko se poraja bo na prvi nalepki Ciciban, na samostojna Slovenija, drugih verjetno Miškolin, Kekec in še kdo. - Seznam knjig bo DANICA CEDILNIK Ptica in prestol, 1989, mešana tehnika strokovno spopolnjevanje Zgodovina - naša zavest in vest Slovensko zgodovinopisje zlepa ni doživljalo tako burnih časov kot jih zdaj. Predvsem ga buri že skoraj množica novodobnih »zgodovinarjev«, ki za vsako ceno hoče prevrednotiti zlasti dogajanja v letih narodnoosvobodilnega boja 1941 - 1945 in neposredno po njem. Veliko je poskusov, da bi narodno izdajstvo naprtili že kar partizanskemu gibanju zaradi namišljene edine povezave s Sovjetsko zvezo, samo da bi se upravičilo sodelovanje z okupatorjem tistih, ki so izdajstvo zares zagrešili. Zgodovinska znanost pa - kot da bi bila nekako osupla ob grobih napadih nanjo - ostaja premalo odzivna. Za ustrezno izhodišče ji vsekakor lahko rabi stališče akademika prof. dr. Boga Grafenauerja, da je slovenska Osvobodilna fronta skupaj z narodnoosvobodilnim bojem predstavljala vrh slovenske narodne tvornosti in s tem naše zgodovine. O tem je pred kratkim govoril prof. dr. Milan Ževart v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Poudarek njegovega predavanja je bil predvsem na tem, da je vir vseh strokovnih in nestrokovnih nesoglasij odločitev jugoslovanskega vodstva, da se obdobje 1941-1945 opredeli tudi kot ljudska revolucija, to pa da je bilo potrebno zaradi spora s Stalinom. Tako so nasprotniki Osvobodilne fronte dobili dodatno možnost za ideološko utemeljitev domobranstva ali belogardizma kot protirevolucije. Ker pa razrednega boja v resnici ni bilo, je pojmovanje revolucije in protirevolucije vendarle nesmiselno. V največjem delu Slovenije, sploh pa na Primorskem, Štajerskem in Koroškem, lahko govorimo samo o narodnoosvobodilni naravi odporniškega gibanja in prav narodna svoboda je tista pridobitev, ki se ji bojevniki in drugi pripadniki Osvobodilne fronte nikakor ne morejo odreči. V omenjenih slovenskih deželah je zlasti pomembna tudi vloga Cerkve, ki se že zaradi okupatorjevega poniževalnega preganjanja slovenske duhovščine ni niti mogla niti hotela postaviti na okupatorjevo stran. Prav je, da o vsem tem ponovno premišljamo ob letošnji 50-letnici slovenske Osvobodilne fronte, ki ji je tudi sicer bilo namenjeno omenjeno predavanje profesorja Ževarta. Priredila sta ga Koroški pokrajinski muzej in Zgodovinsko društvo za Koroško, ustanovljeno pred kakšnima dvema letoma v Slovenj Gradcu. Društvo prireja odzivna študijska srečanja. Združuje zlasti učitelje zgodovine na osnovnih in srednjih šolah ter sodelavce že omenjenega muzeja in Delavskega muzeja na Ravnah, včlanjenih pa je tudi nekaj ljubiteljev zgodovine. Že ob ustanovitvi tega društva je bilo predlagano sodelovanje z zamejskimi slovenskimi zgodovinarji na Koroškem. To je gotovo eno tistih področij, ki omogoča in zahteva veliko skupnega dela, potrebnega zlasti zaradi nezadovoljivega in tudi neustreznega mesta slovenske zgodovine v avstrijsko-nemški. In prav ta naloga bo lahko v ospredju naslednjega zbora slovenskih zgodovinarjev, ki ga bo koroška enota slovenskega zgodovinskega društva po lanskem v Murski Soboti pripravila v Slovenj Gradcu oktobra 1992. F. L. Učitelji angleščine v centra Oxfonl V tem šolskem letu pripravlja Center Oxford iz Ljubljane v sodelovanju z jezikovno šolo Baby-lon redna srečanja za učitelje angleščine. Prvo takšno je bilo že januarja. Vodja centra, g. Irena Junkar, nam je predstavila knjižne novosti, nato pa smo poslušali predavanje g. Susan He-eley, lektorice s Pedagoške fakultete v Mariboru. Predavala je o pisnem in ustnem testiranju razumevanja jezika, ki je lahko zelo dolgočasno, če se nanj ne pripravimo dovolj temeljito. Februarja smo se zbrali v oks-fordskem centru že drugič, G. Natalie de Bondt, ki že dolga leta poučuje angleščino na Bri-tish School v Trstu, je skušala prikazati, kako učence pripravlja, da čim boljše izrabijo svoj spomin in ostanejo zbrani do konca šolske ure. Učitelji smo se prelevili v učence in preskušali svoj spomin in zbranost. Predavateljica je večkrat na kratko predstavila nekaj naključno iz- branih angleških besed (ob gra-foskopskih presojnicah). - Zapomniti smo si jih morali čim več. Ugotovili smo, da si najhitreje in najlažje zapomnimo besede z začetka in konca seznama, tiste, ki so podčrtane ali pisane z veliko začetnico, že prej znane besede, ki so nam blizu, besede, ki jih lahko povezujemo po zvenu ali kako drugače (npr. cat, mat, string, rat) ali pa jih uvrščamo v neki sistem (npr. pets, jobs, clothes ipd.). Za dobro delo je nujno t.i. »ogrevanje možganov« na začetku ure in kratki odmori, ko se učenci ob kakšni šali, uganki ali igri sprostijo. Tako si tudi več zapomnijo (približno sedemdeset odstotkov). Center Oxford in jezikovna šola Babylon sta poskrbela za prijetno popestritev: o knjižnih novostih dobivamo informacije iz prve roke, obenem pa poslušamo pristno angleščino. TATJANA BIZJAK Prosvetni delavec za vse, ki nam ni vseeno za šolo, učitelje in otroke. Stran 6 0 učbenikih - prezgodaj ali prepozno Že več let so učbeniki hvaležna in za širšo javnost zanimiva jesenska tema - pač na začetku šolskega leta. Takrat razgrnejo svoje izkušnje in poglede na probleme vsi prizadeti: učenci in starši, učitelji in šole, založbe in Zavod za šolstvo, pa še kdo. Nato pa zanimanje za učbenike povečini zamre do naslednje sezone. Seveda pa med eno in drugo jesenjo Zavod za šolstvo, založbe in tiskarne pripravljajo ponatise učbenikov, prenavljajo stare, nastaja tudi nekaj novih. Faze priprave učbenika in izvajalci (shematični prikaz) ■1 Zavod RS za l l založba, m Zavod RS Šolstvo, za šolstvo in založba Pred 1. 85 Po 1. 85 V prihodnje I. Ugotavljanje potreb po učbenikih n H 113 II. Razpis in koncept III. Pisanje učbenika in ■ □ recenzijski postopek ■ □ □ POTRJEVANJE UČBENIKA IV. Tisk □ □ □ V. Uvajanje v pouk, spremljanje ■ ■1 iii Iz prikaza razberemo dvoje: 1. Zavod RS za šolstvo je v preteklosti opravil večino dela (vse, razen tiska) pri izdajanju učbenikov, vendar pa se je po 1. 19.85 težišče priprave učbenika (pisanje in recenzijski postopek) le preneslo na založbo; v prihodnje bi morala biti za pripravo učbenika v celoti odgovorna založba, Zavod RS za šolstvo pa za dodajanje novosti, ki bi izvirale iz sprememb izobraževalnega sistema. 2. Potrjevanje učbenika poteka, pravzaprav naj bi potekalo, neodvisno od izvajalcev (npr. pri Strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje ali ministrstvu). Pluralizma in svobodnejše uporabe učbenikov v šoli si založbe ne predstavljamo brez samostojne priprave učbenikov, saj ni mogoče prevzemati odgovornosti za drugje in drugače začeto in zasnovano delo. Sele popolna odgovornost založb bo omogočila kakovostne alternativne in konkurenčne učbenike. Tržne razmere Ujeti smo med starim, modelom, ki deluje slabo, in nečim novim, še nepreskušenim. Ko primerjamo stanje pri nas in tam, kjer delujejo po kakem urejenem tržnem modelu, lahko ugotavljamo, da smo še daleč od doseženega na zahodu. Trg seveda ne pomeni anarhije, ampak delovanje urejenega sistema tudi pri zalaganju učbenikov. Že nekaj časa si prizadevamo uveljaviti kolikor mogoče urejen način priprave učbenikov, ki bi bil zasnovan na pozitivnih slovenskih in evropskih izkušnjah. Zavod RS za šolstvo naj bi skrbel predvsem za učne načrte in kataloge znanja, saj je ponavadi veljavni učni načrt izhodišče za pisanje učbenika. Pri pripravi učbenikov prve in zadnje faze, to je npr. sistemskega ugotavljanja potreb po učbenikih in znanstvenoraziskovalne spremljave le-teh, prav gotovo ne bo mogoče prepustiti založbam ali komu drugemu, zato bi v teh fazah Zavod lahko imel pomembno vlogo, za vse drugo naj bi poskrbele in odgovarjale založbe. V obravnavi je osnutek Pravilnika o potrjevanju in izdajanju učbenikov, ki žal vpeljuje čudno centralizacijo izdajanja učbenikov: Zavod skoraj sam razpisuje 'učbenik, usmerja pripravo zasnove, predlaga recenzente in skrbi za potrditev, nato pa še sam spremlja učbenik v učni praksi in ugotavlja njegovo ustreznost. Zavod naj bi v tem postopku tudi izbiral založbo. Posredniška vloga Zavoda med avtorjem in založbo pa je v popolnem nasprotju s prizadevanjem založb (vsaj DZS) pri iskanju in ustvarjanju kroga svojih strokovnih sodelavcev. Založbe tako ne bi imele nobenega vpliva na izbiro avtorjev, pa tudi avtorji nobene možnosti, da bi izbrali založbo. Prav mogoče je. da tak sistem privede do neuresničljivih konceptov učbenikov, pri tem pa je za realizacijo učbenika (najbolj?) odgovorna založba. Tu ne želim poudarjati denarne odgovornosti založbe (in edino založbe) za izpeljavo projekta. Alternativni učbeniki Vsekakor so pedagoške utemeljitve za to, da bi morali imeti učitelji pri uporabi učbenikov bolj proste roke. Kako bi opredelili in zakaj sploh hočemo imeti alternativne učbenike, koliko je to za slovenski prostor racionalno? Alternativni učbenik ni dopolnilno gradivo h kakemu že predpisanemu učbeniku. Bil naj bi, kot pove že samo ime, izbirna možnost za učitelja, na izbiro pa bi vplivala zasnova učbenika, njegova strokovna in didaktična kakovost, primernost in uporabnost za poučevanje, inovativnost, sposobnost spodbujanja k zrelejšemu učenju. Sicer pa smisel alternativnih učbenikov ni v tem, da bi jih imeli čim več, ampak da bi imeli čim boljše učbenike. Slovenski prostor je premajhen, da bi lahko pričakovali popolno alternativno izbiro učbenikov na veliko področjih. Pa tudi spodbujanje domače ustvarjalnosti bi moralo imeti prednost pred pretiranim prenašanjem zgledov iz tujine. ALEKSANDER COKAN Premalo pomoči ob prvih korakih Več pozornosti vpeljevanju v pedagoško prakso J Priprava novega učbenika je seveda zapletena slovenska posebnost. Odgovornost za posamezne faze dela si delijo založbe z Zavodom za šolstvo. Pametno razmejitev dela in razjasnitev odgovornosti imajo založbe že dalj časa za ključno razvojno vprašanje zalaganja učbenikov pri nas. Tega vprašanja ni mogoče rešiti jeseni, ko vse težijo trenutni problemi — zamude z izidi in cene učbenikov. Zato se oglašam v času, ko nam ti problemi še ne meglijo predstave in širšega ozadja izdajanja učbenikov. Kot pedagoški delavec v osnovni šoli menim, da smo doslej še vse premalo storili za učinkovitejše usmerjanje učiteljskega naraščaja v pedagoško prakso. Da je to res, potrjujejo že površno spremljanje tega problema in nekateri izsledki o strokovnih izpitih. Pri tem nas gotovo nista ovirali niti monizem niti politika. Prepričan sem, da smo za to pomanjkljivost odgovorni prav sami pedagoški delavci, ker smo se na različnih ravneh svoje delovne odgovornosti le preveč poglabljali v predpisano vsebino vzgoje in izobraževanja ter širili številne zamisli o obsegu učiteljeve delovne obveznosti, ob tem pa pogosto nehote zanemarili kakovost in učinkovitost pouka. Nikoli doslej nismo dosegli pravičnega vrednotenja svojega zahtevnega poslanstva ali pa so nam ga vrednotili po določenih administrativnih merilih na različnih ravneh samouprave. Nezadovoljivega stanja se nam vse do danes ni posrečilo spremeniti. Prepričan sem, da utegne že zasnovani sistem napredovanja učiteljev rešiti marsikateri problem tega zapletenega področja. Predvsem pa naj bi uzakonjene stopnje o strokovnem napredku globlje motivirale za kakovost pedagoškega dela, še posebno pa spodbudile učitelja začetnika. Toda vse pod pogojem, če bomo zakonska določila dosledno in strokovno uresničevali. Če iskreno želimo usmeriti svoje intelektualne in organizacijske moči predvsem v zboljše-vanje kakovosti in posodabljanje pedagoškega dela, moramo začeti resno ukrepati že v fazi, ko se pripravljajo študentje na prakso na pedagoški fakulteti. Imeli smo že veliko izvirnih predlogov, kako najbolje povezovati teoretično izobraževanje s praktičnim usposabljanjem, pri tem pa dosegli premalo perspektivnih in sistemskih rešitev. Vse do danes nismo zmogli razviti praktikumov na osnovnih šolah, kjer bi trajno zagotovili načrtno pedagoško prakso za študente, ki jo predpisuje izobraževalni program kadrovske šole. Z vpeljavo visoke pedagoške izobrazbe bomo zboljšali raven strokovnega znanja in pedagoške izobrazbe, to pa je temeljni pogoj za vodenje vzgojno-izo-braževalnega procesa in za sodobno komuniciranje z učencem. Hkrati pomeni visoka stopnja usposobljenosti bogat vir pristne avtoritete in samozavesti ob zahtevnem delu z mladino, s starši in okoljem. Menim pa, da vse to ne more ublažiti naše odgovornosti pri vpeljevanju študenta v pedagoško prakso. Priznati moramo, da so doslej na tem področju, zlasti po zaslugi profesorjev pedagoških predmetov in učiteljev nekaterih osnovnih šol, študentje uspešno povezovali svoje znanje s prakso. Menim, da ni mogoče govoriti o sistemskih rešitvah, ki bi zagotavljale vse medsebojne obveznosti in trajnejše sodelovanje določene osnovne šole ter v ta namen nameščenih učiteljev mentorjev. Pri tem mislim na pravno-for-malni položaj hospitacijskih središč na posameznih osnovnih šolah, ki bi s svojo kadrovsko zasedbo, pedagoškim vodenjem in z drugimi pogoji zagotavljale ne- : ....................................................... .. ... ................................................- ' Alfa, Na položaju, 1986, mešana tehnika Za celostno prenovo vzgoje in izobraževanja Za nami je drugi republiški seminar Osnovna šola na Slovenskem. Prenekatera zamisel bo našla pot tudi v življenje in prav škoda je, da vsega tega niso slišali tudi učitelji,, ne le ravnatelji. Marsikaj bo obviselo v zraku, saj šele iščemo pot za drugačno, prijaznejšo šolo. Ob poskusih, da bi prikazali drugačen način dela, se je še bolj potrdilo spoznanje, da bo šolo prenovil učitelj, takšen in drugačen. Nalogi bo kos, kdor bo oborožen s prakso, to pa bo moral bogatiti z nenehnim izobraževanjem. Pojavljajo se čedalje bolj raznolike oblike in razveseljivo je, da mnogi že v praksi bogatijo teoretično znanje. To se je zdaj začelo uresničevati zlasti na razredni stopnji. Zato bi bilo še posebno priporočljivo, da bi tudi kadrovske šole nova dognanja. ki so že preskušena v vsakdanjem življenju, vpeljale v seminarsko obliko študija. S tem bi še bolj utemeljile potrebo po vi- sokošolskem izobraževanju tudi na razredni stopnji. V naših pogovorih pa je še ostalo neopredeljeno mesto male šole. Ta ima pomembno vzgojno vlogo, saj je vez med starši in šolo. Doslej je bila pod vzgojno-varstveno organizacijo. Toda z vpeljevanjem prvin predšolske vzgoje v uvajalno obdobje do tretjega razreda se je potreba po sodelovanju osnovne šole z malo šolo lahko samo okrepila in bo treba tudi malo šolo načrtneje spremljati in bogatiti. To bi lahko dosegli tudi z vpeljevanjem celoletne male šole; morda bi tako lahko rešili večno vprašanje, ali naj traja osnovno šolanje osem ali devet let. Le če bomo gledali na vzgojo in izobraževanje celostno, lahko pričakujemo popolnejšo podobo - od predšolske vzgoje do podiplomskega izobraževanja in izobraževanja, ki traja vse življenje. JOŽE ZUPAN pretrgano sodelovanje s pedagoško fakulteto. Z vpeljavo napredovanja učiteljev na osnovni šoli bi verjetno zasedbo hospitacijskih središč s pomočjo razpisov teh delovnih mest primerno reševali. Ne kaže pa več vztrajati ob zdajšnjem nesistemskem urejanju pedagoške prakse, ko je dejavnost prepuščena individualnemu reševanju, kjer je vpeljevanje v prakso odvisno predvsem od organizacijske iznajdljivosti profesorjev kadrovske šole in razumevanja osnovnošolskih učiteljev. Naslednje vprašanje, ki zadeva prve korake ob neposrednem srečanju s pedagoško prakso, je sklop zelo odločilne in odgovorne priprave na strokovni izpit. Marsikje je to obdobje poklicnega usposabljanja še zmeraj preveč pojmovano kot obvezno formalno opravilo, ne pa kot izredno zahtevna in občutljiva pedagoško-didaktična naloga v kandidatovem poklicnem razvoju. Naloga je dovolj jasno zasnovana v Zakonu o osnovni šoli in Pravilniku o mentorstvu in pripravništvu. Toda noben predpis ne more določneje prikazati vseh oblik in organizacijskih prijemov, ki so potrebni za učinkovito interakcijo med učiteljem pripravnikom in učiteljem mentorjem. Menim, da smo dosegli neko raven pri organizaciji mentorstva in spremljavi uspešnosti pripravništva, zlasti na kadrovsko in organizacijsko razvitejših šolah. Hkrati pa je očitno, da je stanje zelo raznoliko, mentorska dejavnost pa po obsegu in vsebini neenotna in pogosto prepuščena individualni presoji; vse pa Slovenščina oživljena Ob prenovi pouka slovenskega jezika je odvisno od solidarnosti tega, kako razumejo učitelj kolektivi te specifične nal°j Bistven razlog za tako razlil odnos je neenakopravnost j vrednotenju učiteljevega $ od tod pa izvira nezavidljivf nos do nagrajevanja nadvse i-tevnega mentorstva z učitelj' začetnikom. K vsemu temu lahko pripisali še premajhno1 klonjenost do usposablja mentorjev. Tudi pri delu z učj Iji pripravniki bi morali vpel dvosmerno komuniciranje i* pedagoško fakulteto in osno' šolo: v eni smeri strokovno ( moč mentorjem in pedagoško vodstvu osnovne šole, v i sprotni pa vrnitvene informa' o opažanjih pri kandidatih, koj pojavljajo v svojem st| s prakso. Vse to utegne bitif membna usmeritev pri nad* njem poklicnem usposablja* na kadrovski šoli. Prvi koraki v učiteljski pol so veliko bolj zapleteni, kako* jih lahko zamišljamo v svoj1 delovnem kabinetu. Ob spoj jemu s pedagoško prakso lal* mlad učitelj kljub bogate* strokovnemu znanju doživi 1* poraz in razočaranje ob prvih* kih z učenci; to pa ima brid posledice za njegovo nadalj* strokovno rast in osebnostni f voj. Lahko pa ob učinko' mentorjevi pomoči najde v poklicni prelomnici vse bogas' svojega znanja in uveljavi* svoje sposobnosti. In zato vredno tem odločilnim korak’ v učiteljski poklic nameniti ’ skrbi in organizacijskih moči. LUDVIK BRUMEC -4 Materinščina je bistveno vprašanje obstajanja, zato se je kar o pravem času pojavila široko postavljena naloga o prenovi pouka slovenskega jezika. Odgovornega dela so se lotili na Zavodu R Slovenije za šolstvo v sodelovanju s kadrovskimi šolami in znanstvenimi ustanovami. Že prvi posvet je opozoril na perečo problematiko, ki se kaže še širše, kot jo ponazarja delovno gradivo. S tem se povečuje odgovornost, da bi postavljeno delo tudi uresničili, čeprav se zavedamo, da brez podpore širše javnosti ne bo šlo. Morda se je stiska začela že takrat, ko smo s šestdnevnega tednika prešli na petdnevni tednik in uro materinščine kar črtali. Tako smo se po odnosu do materinščine uvrstili na zadnje mesto v Evropi in celo med jugoslovanskimi narodi. Neugoden položaj materinščine se je nadaljeval ob vpeljevanju nove matematike, saj se je ves pouk podredil prenovi tega predmeta. Ko so se vpeljevale jezikovne zakonitosti dr. Toporišiča tudi v osnovno šolo, so se učitelji slovenskega jezika seznanjali z novostmi iz zelo strokovnih učbenikov, veselje nad drugačnim načinom dela pa je zavrl strah pred neznanim. Za materinščino je bilo ves čas le malo priročnikov; dogajalo se je celo, da je prenova v 5. razredu potekala že kar nekaj let, preden smo dobili ustrezne priročnike. Za redke pisce učbenikov ni bilo nikoli spodbude (ampak samo kritike), čeprav so svoje delo opravljali ob polni obveznosti. Spoznanje, da sporočanje ni nikoli povsem zaživelo, je še poslabšalo položaj in naredilo šolo manj prijazno. In vendar bi prav pri sporočanju delo bistveno obogatili in pripomogli, da bi učenec lahko izrazil svoje misli in čustva in obogatil svoj ustvarjalni svet. Morda se ob tem pozna, da marsikdo ne zna brati učnih načrtov, očitna pa je tudi učiteljeva preobremenjenost, saj še je z leti zvečevala obveznost, hkrati pa so se dodajale naloge. Razmer ni mogoče spremeniti čez noč, v neskončnost pa t ne moremo čakati, zato se treba zadovoljiti že z drobn koraki. Morda bi bil takšen I rak tudi peta ura slovenšč v petem razredu; tako bi lah vsaj del jezikovne vzgoje z zredne stopnje pomaknili v p razred, ostalo pa bi več časa opismenjevanje in boljše bran Kajti tudi branje je v hudi kri: Ves čas ugotavljamo, da bilo za učitelje premalo izob ževanja, čeprav o tem že z< dolgo govorimo. Celo kadrovs šole, ki so premalo speciali rano strokovno zasedene, ni mogle učitelju ponuditi tistej kar bi potreboval. Če se na t£ področju ne bo premaknilo, p tem še dolgo ni pričakovati p* nove. Številne ankete kažejo, da sl venščina pri mnogih mladih priljubljen predmet - ponekod postavljajo celo na zadnje mest Stvari sicer ne smemo posploš vati, vendar je treba ovreči trt tve tudi z vedrino: takšno pot s nam nakazala sestavljalca učb nikov za književno vzgojo * predmetni stopnji, ko sta iz be* izpustila besedila z najbolj mra nimi vsebinami. Pred nami je tudi nov slove* ski pravopis - Pravila. Nam* njena so ljudem z vsaj srednj1 šolsko izobrazbo. Če bomo h< teli, da bodo Pravila postala s* stavni del življenja, potem j treba pohiteti še z izdajo, s k kršno si bodo lahko pomaga učenci sami. Na to problematiko je tret* neprenehoma opozarjati, si# bo marsikaj ostalo le na papir} - kot je bilo v preteklosti s širok postavljeno nalogo Slovenščin v javnosti. Zanimivi bi bili ra* pravljalski popoldnevi, tu je pf ložnost za oživitev dela slavistk nih društev; na srečanjih bi s lotili posamezne problematik« da bi lahko zadevo speljali d cilja. (Ponuja se kar žgoča prt blematika o tem, zakaj večin učencev ne mara jezikovn vzgoje.) Treba bo veliko moči in op® mizma, da bi s tokratno akcijo 1* kaj spremenili. Vendar to ** samo zadeva slavistov. JOŽE ZUPAN Aktualna vprašanja književnega pouka (]/} l,ANho kos Ne samo slovenska književnost iči el] :ef ot :oi oil 3 tel li hi •id ij' r o' n ist vil □ ki - tt e tii k ei i P1 j nj1 •iz Posebnost književnega pouka na Slovenskem je ta, da poleg slovenske literature zajema v večjih ali manjših deležih še druge jugoslovanske in navsezadnje svetovno. To sicer ni čisto slovenska Posebnost, vzporednice .bi ji našli v učnih sistemih drugih manjših narodov, bodisi v Jugoslaviji ali zunaj nje. Res pa je, da književni Pouk pri velikih narodih poteka večidel drugače, opira se skoraj samo na lastno književnost, druge pa priteguje samo izjemoma in Po potrebi; pa še to tako, da jih podreja toku nacionalne literarne zgodovine. Razlog bo pač ta, da se zdijo nemška, francoska ali ungleška literatura tako obsežne, vsestransko bogate in razčlenjene, da v celoti pokrijejo cilje, naloge, vsebine književnega pouka. Razlog za drugačno sestavo tega pouka na Slovenskem seveda ni nekakšna majhnost slovenske literarne dediščine, čeprav tudi ta za Pouk ni brez posledic. Razlogi so širši, zadevajo pa že kar zgodovinski, geopolitični, državotvorni in kulturni položaj slovenskega naroda. Vsaj deloma se razkrijejo iz razvoja tega književnega Pouka. V zadnjih desetletjih stare Avstrije so slovenski dijaki s klasičnih gimnazij dobivali temeljito književno znanje vsaj iz štirih izvirov - o slovenski literaturi pri slovenščini, o nemški pri nemščini, o antičnih pri pouku latinščine in grščine. Pouk je bil tradicionalen in enostranski, vendar večplasten. S kraljevino Jugoslavijo so se stvari bistveno spremenile. Poučevanje književnosti ob tujih jezikih je sicer obstalo, vendar se je zelo zmanjšalo; vsekakor se ni moglo primerjati s tistim, kar je nekoč pomenil nemški ali latinski književni pouk. Teža literarnega poučevanja se je premaknila na slovenščino, se pravi na pouk slovenske književnosti ob jeziku. Hkrati je vanj zaradi sožitja z drugimi južnoslovanskimi narodi v isti državi segla izrazita »jugoslovizacija«. Spoznamo jo po številnih srbo-hrvaških besedilih v takratnih čitankah in po Pregelj-Tomšičevem priročniku za književno zgodovino (1938), kjer je ob slovenski del zmeraj postavljen srbsko-hrvaški. Da bi se zapolnila vrzel v poznavanju še drugih, nejugoslovanskih književnosti, so se v berilih pojavila posamezna besedila svetovne literature; ta je začela vstopati v šolski pouk tudi prek literarne teorije, kot je videti iz Pregljevega priročnika Osnovne črte iz književne teorije (1936). V tej smeri je šel razvoj naprej po 2. svetovni vojni. V čitankah 50. let je bila opazna »jugoslovizacija« programa, beril in avtorjev, pouk svetovne književnosti pa je začel dobivati posebno mesto, največkrat v obliki t. i. »evropskih okvirov« ali uvodov v pouk slovenske in drugih jugoslovanskih literatur. Na začetku 60. let so nastala obsežna berila za slovensko, srbsko-hrvaško-makedonsko in svetovno književnost, to je pomenilo natančnejšo segmentariza-cijo tega pouka. Nova berila iz 70. let so te segmente združila, omejila svetovni in jugoslovanski delež, svetovno književnost postavljala sicer na prvo mesto, najbrž kot nekakšen »okvir« slovenski in jugoslovanskim, morda pa iz zgodovinsko razvojnih razlo- Strokovna in prijateljska pomoč Sodelovanje med Svetovalnim centrom in trnovsko osnovno šolo v Ljubljani Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše je praznoval ,‘gj Petintrideseto obletnico svojega bogatega in razvejenega delovanja. tei tlelo tamkajšnjih strokovnjakov je tesno povezano z osnovnimi šo-pl lami, povezujejo ga predvsem svetovalni delavci na šolah, učitelji, jj * * * * vodstveni delavci in starši. V šolah srečujemo otroke z najrazličnejšimi težavami in stiskami. Vzroki zanje so različni: prirojene ali podedovane lastnosti, neustrezno, in nespodbudno. Okolje, ki otroke velikokrat prav ogroža. Vendar pa tudi šola z neprimernimi zahtevami in pričakovanji lahko povzroči ali poglobi njihove težave in stiske. Kako obravnavati takšne otroke? Na šolah poskušamo marsikaj: učencem pomagamo tako, da jih zajamemo v stalno organizirane oblike dopolnilnega in dodatnega pouka, v podaljšano bivanje, organiziramo medsebojno pomoč v razredu in med razredi. Prostovoljno J Pomoč vodijo študentje iz višjih in visokih šol. sodelujejo pa tudi J starši naših učencev. Otrokom s hujšimi težavami skušamo najprej J Pomagati sami, saj zaradi omejenih možnosti zaposlovanja nimamo zmeraj na voljo ustreznih strokovnjakov. Poiščemo strokovno pomoč Pri delavcih Svetovalnega centra. Ti sodelujejo pri spopolnjevanju Pedagoških delavcev, svetovanju in obravnavi posameznikov (diagnostiki, načrtovanju in uresničevanju terapije). Strokovnjaki-svetovalci prejmejo informacije o obravnavanem otroku od učiteljev. Svetujejo jim, kako naj z njim ravnajo v prihodnje. Svetovalni center je s permanentnim izobraževanjem učiteljev in strokovnih delavcev pripomogel h kakovostnejšemu šolskemu delu. Zanje pripravlja seminarje in študijska srečanja (vsak drugi petek). Naša šola (Trnovo v Ljubljani) zelo uspešno sodeluje s Svetovalnim nentrom in z velikim zanimanjem smo sprejeli njihove seminarje 0 utrujenosti in obremenjenosti v šoli, specifičnih učnih težavah, delu z vedenjsko problematičnimi učenci in šoli in še nekatere druge ter tečaj avtogenega treninga. Z nekaterimi delavci centra (Vido Strle, Anico Kos, Zoro Burnik, Marjo Strojin, Janežem Bečajem, Lidijo Magajno, Natašo Končnik, Terezo Žerdin, Marijo Kavkler, Anico Uranjek) smo se pogosteje srečevali: povabili smo jih na strokovna predavanja v zbornico ali pa so vodili različne izobraževalne oblike. Marija Strojin nas je spodbudila, da skupaj z njo obiskujemo pekatere učiteljske kolektive po slovenskih osnovnih šolah. Tako izmenjujemo izkušnje o sodelovanju med starši in šolo ter o delu na Šolah. Na njeno pobudo smo organizirali tudi klub staršev za boljšo Šolo. Predlagamo še nekatere možnosti za sodelovanje med šolo in Svetovalnim centrom: Zanimivo bi bilo organizirati družboslovne dni. kjer bi učencem, ki j'h zanima dejavnost Svetovalnega centra, predstavili njegovo delo. Pogosto se dogaja, da se starši niso pripravljeni s svojim otrokom napotiti po pomoč na Svetovalni center. Mar ne bi, kadar je takšnih Primerov več, strokovnjaki s centra prišli na šolo in se tam ukvarjali gov. To usmeritev so nadaljevala učbeniška berila z začetka 80. let, samo da so delež neslovenskih besedil še bolj reducirala. Sledil je sredi 80. let znani načrt »skupnih jeder«, ki je terjal popolno »jugoslovizacija« in s tem »deslovenizacijo« književnega pouka, toda bil je enoglasno zavrnjen. Sledil je najnovejši književnoučni načrt za srednje šole, po katerem se ravnajo zdajšnja berila in učbeniška pomagala. Ta v glavnem nadaljuje, potrjuje in dopolnjuje razvojno črto, ki so jo začrtala prejšnja desetletja. Temelji na načelu, da je poglavitna plast pouka slovenska književnost, ob nji pa v primernem deležu - bodisi na literarnozgodovinski ali literarnoteoretični ravni - tudi svetovna in jugoslovanske književnosti. Razmerje med temi književnostmi je bilo v gradivih, iz katerih so izšli učni načrti, opisano s številkami: 60 odstotkov za slovensko, po 20 za svetovno in jugoslovanske. Pouk teh književnih segmentov naj bi v prvih treh srednješolskih letih potekal v samostojnih, zaporednih in večjih razdelkih, ne pa vzporedno ali pomešano, to seveda pomeni, naj bi neslovenska književnost ne bila samo uvod ali dodatek k slovenski, ampak pomembna zaradi svojih vrednosti, pomena in razvojnega položaja. Razmeroma majhen obseg za svetovno in jugoslovanske književnosti seveda dovoljuje, da bi ob njih učencu dajali popoln pregled njihovega zgodovinskega razvoja. Pri svetovni književnosti je prostora kvečjemu za najsplošnejše obdobno-smerne pojme in njihove povezave, ob jugoslovanskih literaturah pa se zdi koristno gojiti primerjave njihovega razvoja s slovenskimi; to je lahko podlaga za spoznavanje slovenske literarne specifičnosti. Kljub vsemu ostaja pri takšni razdelitvi učne snovi nekaj vprašanj odprtih. Najprej je tu vprašanje, ali bo zdajšnje razmerje med slovensko, jugoslovanskimi in svetovno književnostjo ostalo prikladno tudi za naprej. Ali bo na primer morebitna sprememba v državnopolitičnem položaju slovenstva vplivala na delež srbske, hrvaške, makedonske književnosti v tem književnem pouku in ga zmanjšala? To je seveda mogoče, čeprav je treba pomisliti na to, da zdajšnji delež teh književnosti ustreza ne toliko državni povezanosti, ampak še bolj kulturni tradiciji, ki je slovensko književnost od protestantizma povezovala zlasti s hrvaško, od Kopitarja in Krajnske čbelice pa tudi v s srbsko in je v 19. st. prerasla v stalno zanimanje za te literature. Podobno bi se ob svetovni književnosti lahko spraševali, ali ne bo večja vključenost Slovencev v Evropo terjala za svetovno literaturo večjega deleža tudi v šolskem pouku. Vendar bo tudi tu potrebna razumna presoja. Rešitev se ne skriva samo v pravilnem sorazmerju med deleži slovenske, jugoslovanskih in svetovne književnosti, ampak zlasti v njihovem zaporedju pri obravnavi, pa tudi na ravni obveznih domačih branj. Oboje je pa že problem, vreden posebne pozornosti. s težavami učencev in terapijo vsaj tako dolgo, dokler skrbi zanje ne bi prevzela šolska svetovalna služba? V prihodnje si želimo tudi več srečanj, kjer bi tematska predavanja bila povezana s praktičnimi izkušnjami. TEJA VALENČIČ Kako približati šolo učencu, učitelju in staršem Nihče v današnji šoli ni zadovo- ljen. Učitelj se počuti preveč odgovornega, utesnjenega in včasih nemočnega. Učenec je preobremenjen in ponavadi nezainteresiran, malodušen. Starši pričakujejo od šole preveč, otroke ji prepuščajo v popolno oskrbo in čakajo na čimboljše uspehe. Širša družba pa tako ali tako od šole ne pričakuje ničesar. Kajti, če bi bili njeni nameni pošteni, bi morala dati šoli več samostojnosti, več prostora in ji tudi zaupati. Seveda pa več svobode pomeni tudi več odgovornosti. Doslej smo se morali učitelji prilagajati trenutnemu političnemu ozračju. Govorili so nam, da moramo vzgojiti učenca v vsestransko razvito osebnost, obenem pa smo bili sami nesvobodni. Predpisane so bile metode, vsebine in ravnanje. Prav tako so vcepljali v nas nestvarna pričakovanja in zahtevali, naj bomo nezmotljivi, razumevajoči, zmeraj objektivni, skratka idealni. Spomnim se časa, ko sem sedel v šolskih klopeh. Priznati moram, da mi je bilo včasih prijetno, vendar pa sem se šele kasneje zavedel, da ni zmeraj tako, kot so me učili. Posledica tega je, da sem začel misliti s svojo glavo zelo pozno. Dajmo mladim možnost, da jim ne bo treba čakati tako dolgo na svoje misli. Poznam veliko dobrih učiteljev, ki so pripravljeni delati in se ne bojijo sprememb. Marsikateri so to že potrdili z dobrimi uspehi. Vrnimo učitelju spoštovanje do svojega poklica! Zadnja leta je čutiti, da so nas nekoliko spustili z vajeti (upam, da ne samo za eno polletje). V šolah je veliko novosti in ena izmed teh je tako imenovani integrirani pouk. To je pouk, ki ni vezan na en sam predmet in čas, pouk, pri katerem se učne teme obravnavajo interdisciplinarno in ni odvisen samo od učitelja, temveč od želja in zanimanja učencev. Imeli smo srečo, da je naš ravnatelj sprejemljiv za novosti, pa tudi Zavod RS za šolstvo nima nič proti, prav nasprotno. Na začetku so bili marsikateri v kolektivu skeptični. Učitelji inovatorji so se zelo trudili, bojevali so se s kolegi in sami s seboj, s svojimi predsodki. Zdaj, dve leti po začetku, so skoraj vsi učitelji razrednega pouka sprejeli prvine integriranega pouka in ga vpeljali v svoje razrede. Seveda je še veliko vprašanj in dilem, premika pa se le. Da ne bom krivičen: veliko učiteljev je že leta in leta delalo tako (podružnične šole...), samo da niso vedeli, da se temu reče integrirani pouk. Mislim, da je pri tem najpomembnejše, da se spremeni odnos med učitelji in učenci. Učenci morajo postati dejavnejši pri izbiri učnih vsebin, učitelji pa jim morajo pri tem bolj zaupati. To pa ne pomeni, da se vse prepusti učencem in staršem. Učitelj mora biti usmerjevalec in mentor učencu, drugače bi šli v drugo skrajnost. Menim, da bi morali pustiti šolam, da iščejo svoje poti s pomočjo Zavoda RS za šolstvo, univerze. Učitelju bi morali zaupati in mu pomagati, da bi vztrajal, družba pa naj se zaveda, da brez dobre šole ni napredka. Za konec še nekaj o štipendiranju. Nedopustno je socialno razlikovanje tudi pri pridobivanju znanja (čeprav se zavedam, kaj prinaša tržno gospodarstvo). Veliko mladih sposobnih otrok se ne bo moglo šolati. Tako bo znanje spet postalo privilegij bogatejših, in ne nujno sposobnejših. TRILLER ZLATKO Osnovna šola Prevalje PROJEKTNO UČNO DELO NA OSNOVNI ŠOLI EDVARDA KARDELJA ROGATEC Spodbuda in izziv Čedalje pogosteje slišimo, da moramo narediti šolo prijaznejšo in zanimivo za učence. To lahko dosežemo tudi z vpeljevanjem novih oblik in načinov dela, med drugim tudi s projektnim učnim delom. Takšno delo presega okvire pouka vsebinsko, časovno, prostorsko in organizacijsko. Pouk se povezuje z vsakdanjim življenjem, s praktičnim delom. Učenci si pridobivajo znanje z izkušnjami, s tako imenovanim iz-kušenjskim učenjem. Tako se uče intenzivneje, učni proces je povezan z doživljanjem, ki ga sprožita učenčeva motorična in senzorična dejavnost. Znano je, da je otrokovo pridobivanje neposrednih izkušenj dandanes osiromašeno (zaradi pretiranega gledanja televizije, tehnizacije življenja). Glavni nosilci dejavnosti so učenci, učitelj pa bolj spodbujevalec, usmerjevalec in svetovalec dejavnosti. Zaradi vseh teh značilnosti učenci največkrat navdušeno sprejemajo to obliko dela. Na osnovni šoli Edvarda Kardelja Rogatec smo se v tem šolskem letu prvič spoprijeli s projektnim učnim delom. Učiteljica, ki poučuje četrti razred, se je že na začetku leta odločila, da bo poskusila to novo obliko dela. Postavila si je zelo celosten tematski sklop Turizem v panonskem svetu in ga razdelila na dva projekta: Kulturna dediščina in Naravna dediščina. Projektno učno delo je trajalo ves februar. Pri novem načinu dela je imela veliko težav, marsičesa ni bilo mogoče rešiti z ustrezno strokovno literaturo. Ob skupnem snovanju, iskanju z učenci, pa je doživljala tudi lepe trenutke, in ti so ji dajali moč in jo opogumljali. Iz prvega podprojekta Kulturna dediščina je pripravila sklepni del; ogledali so si ga učitelji razredne stopnje centralne šole m podružničnih šol. Iz zapisov, ki so jih učenci prinašali od doma, je nastalo glasilo Bilo je nekoč - drobtinice. Pripravila je hospitacijski nastop za aktiv učiteljev četrtih razredov šmarske občine, in sicer sklepni del podprojekta Naravna dediščina (navzočih je bilo 26 učiteljev in 6 svetovalnih delavcev). Sledil je pogovor, ki ga je vodila pedagoška svetovalka iz Celja. Učitelji so pokazali izredno zanimanje za to obliko dela in vprašanj kar ni hotelo biti konec. Pogovor je bil zelo koristen, saj smo v njem rešili veliko dilem - tisti, ki se s tem delom že ukvarjamo, pa tudi oni, ki ga poznajo samo iz strokovnega slovstva. Morda bi kazalo v prihodnje pri pripravi tovrstnih nastopov uporabljati več videotehnike (posnetek sklepnega' dela in pogovor ob njem); to bi pripomoglo k večji sproščenosti učencev. In kako so sprejeli takšno delo učenci? Na začetku so bili navdušeni, kasneje pa je njihov polet nekoliko upadel. Treba je povedati, da se morajo učenci šele navaditi delati po novem, to pa zahteva od njih veliko sposobnosti; te so pri klasičnem pouku potisnjene v ozadje (opazovanje, delo s pisnimi viri, poiskati bistvo, primerjanje, razlikovanje, sinteza). Spoznati morajo, da je tudi takšno delo učenje, ki prav tako zahteva, da so resni in zbrani. Učitelj ob tako zahtevnem delu ne sme biti prepuščen sam sebi. Pomembna je tudi pomoč svetovalnega delavca - ta naj njegovo delo spremlja, daje zamisli, pomaga, svetuje in ga spodbuja. Razumljivo je, da strokovno slovstvo ne more nadomestiti praktičnih izkušenj, ki jih nekateri že imajo pri projektnem učnem delu, zato je nujno, da jih prenašajo še drugim, ki se za to delo zanimajo. ZLATKA JANŽEK Kažipot k individualizaciji in diferenciaciji Delo Milke Žalikove nas spodbuja Še danes slišim prijetni glas Milke Žalikove, ki nam je na Osnovni šoli Lenart v Slovenskih goricah predstavila svoj nivojski pouk. Dejala je: »Učitelji smo svobodni glede oblik in metod dela, uresničiti pa moramo cilje in naloge učnega načrta.« Kar prikimavala sem ji med predavanjem, tako sem se vživela. Že pred tem srečanjem sem nekaj slišala o učiteljici z osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, o njenem delu, ki se razlikuje od ustaljenih metod in oblik. Zdaj stoji ta ženska pred menoj. Že na pogled prijetna, iz oči ji berem vdanost pedagoškemu delu. Reči moram, da že dolgo nisem tako uživala, ko sem poslušala predstavitev njenega nivojskega pouka. Mislim, da je to »njen« nivojski pouk, zato ker sem spoznala, da njeno uspešno delo ne temelji na posnemanju, temveč na izkušnjah. Navdušila me je. »Nekaj je treba spremeniti, nekaj narediti, da se bodo vsi učenci veselili pouka, da bodo vsi uspešni, da bodo imeli radi šolo,« sem premišljala na poti proti domu. 'Najprej sem napisala pismo Milki Žalikovi. Nestrpno sem čakala odgovora; ali mi bo priprav- ljena pomagati, meni neznani učiteljici iz Lenarta. Ni mi pisala, kar po telefonu me je poklicala. Koliko spodbudnih, toplih besed mi je povedala. Bila sem srečna. Začela so se romanja od Lenarta do Milkinega doma v Križevcih. Kadar koli sem prišla, sta me Z možem, prav tako učiteljem, prijazno sprejela. Vpeljala me je v svoj nivojski pouk. Leto trdega dela je za menoj. Danes mi ni žal. Učenci in jaz smo zadovoljni. Nič več ni nezadostnih ocen. Znajo se samostojno odločiti za tisto skupino nalog, ki so ji kos, in jo uspešno rešijo. Ali znajo več in bolje, naj presodijo učitelji, ki jim učence »predam« v naslednji razred. Svoje delo sem predstavila učiteljem, ki poučujejo četrte razrede v občini Lenart v Slovenskih goricah. Navzoči so bili pri uri matematike. Po končanem nastopu smo uro razčlenili. Ocenjena je bila dobro. In kar me še bolj veseli: učitelji so pripravljeni tako delati. Prvi poskusi so za nami. Navdušeni in zadovoljni smo. MAJDA BAUMAN Osnovna šola Lenart v Slovenskih goricah zanimivosti Brionska šola ustvarjalnosti Med številnimi poskusi, da bi predrugačili izobraževanje ter omogočili mladim in odraslim večji razvoj ustvarjalnosti, zasluži brionska šola za ustvarjalnost in nadarjenost prav gotovo posebno pozornost. Ustvarjalnost kot človekova lastnost in sposobnost je prišla v središče znanstvenega zanimanja v 50-tih letih najprej v ZDA. V 60-tih letih so namreč v najbolj znanih podjetjih in drugih insti-j tucijah ZDA začeli uporabljati jajo napake, ki se jih niti ne zavedamo. Prav zato morajo strokovnjaki in vodilni delavci v šolah, podjetjih in drugih ustanovah skozi tečaj ustvarjalnosti. V ta namen že tretje leto deluje šola za ustvarjalnost in nadarjenost na Brionih, ki organizira tečaj, cilj je spoznavanje in vadenje tehnik za ustvarjalno reševanje problemov in tehnik za diagnosticiranje ustvarjalnih sposobnosti in lastnosti osebnosti. BKilSSSiipM d ; ' jMŠpKiŠfi ■ 'Ir7, -1.,# •• -Ibu..-, : Ift >j . M- •. -v-'- #11 Zaščitni znak Male akademije nadarjenih Leonardo Wr: različne tehnike reševanja problemov. Zaradi uporabe teh tehnik so bili mnogi problemi in krizni položaji uspešneje rešeni, kot pa če so jih reševali klasično, z uporabo kritičnega ali vertikalnega mišljenja. Uspehi so bili celo takšni, da so jih kaj hitro prevzele in nadalje razvijale tudi druge razvite države sveta. Pri nas imamo že kar nekaj del, ki posamično ali skupno opisujejo tehnike ustvarjalneg mišljenja. Največ jih je doslej zbranih in opisanih v knjigi dr. Vida Pečjaka Poti do idej, je pa že tudi nekaj izkušenj o tem, kako so se izkazale v praksi (predvsem možganska nevihta, Gordonova tehnika), listi atributov, sinek-tika, bionika. Res pa je, da je uporaba tehnik ustvarjalnega reševanja problemov zelo odgovorno, zapleteno in strokovno delo; zato je potrebna vadba, saj le potem, in lahko bolje razumemo, za kaj jih je smiselno uporabljati. Laična uporaba takšnih tehnik nas privede v zablode, dobivamo napačne rezultate, pri tem nasta- f ^ Tu bi bil ? lahko VAŠ OGLAS V____________________J Doslej so bili na Brionih že štirje takšni tečaji v sodelovanju s profesorjem dr. Vidom Pečjakom. Tečaje je obiskalo več kot 150 različnih strokovnjakov in vodilnih delavcev iz šolstva, pa tudi ekonomistov, pravnikov, informatikov, zdravnikov idr. Najboljši udeleženci začetnega tečaja se izobražujejo v nadaljnjih programih, ta pa jim omogoča, da pridobivajo učiteljske spretnosti pri izvajanju teh tehnik. Delo na tečaju je zelo razgibano in naporno, saj se v treh dneh udeleženci seznanijo s skoraj 30 tehnikami in sodelujejo pri vpeljevanju uporabe nekaterih od teh, predvsem skupinskih. Na zadnjem tečaju, letošnjega marca, je sodelovalo več kot 40 udeležencev - in to je še posebno zanimivo - večina s pedagoškega področja (osnovna in srednja šola, univerza). Organizatorji in udeleženci smo se strinjali, da prav tehnike ustvarjalnega mišljenja odlično spodbujajo ustvarjalne in nadarjene učence in njihove mentorje, zato jih je smiselno in koristno vpeljevati tudi v vsakdanjo izobraževalno prakso. Kot zanimivost naj na koncu povemo, da je ta šola le ena od dejavnosti Male akademije nadarjenih Leonardo in njenega ustanovitelja Zorana Iveziča Passinija iz Pulja. S svojo dejavnostjo so že presegli nacionalne meje ter se uspešno včlenjujejo v mednarodni prostor. MONIKA TRATNIK Sto osem idej v petnajstih minutah I Kako dr. Vid Pečjak buri duhove U začetku stoletja so bila merila dobre šole povsem drugačna od današnjih. Učitelje je odlikovala strogost, ki jo je ponavadi okrepila še dolga šiba. V učilnicah je prevladoval red in o premikanju miz, poljubnem sedežnem redu ali polepljenih stenah ni bilo sledu. Učenci - ločili so jih po spolu - so bili, vsaj morali bi biti, poslušni, pridni in mirni. Drugačnost in izvirnost sta bili vse prej kot cenjeni. Šolsko življenje skorajda ni več podobno nekdanjemu. Tisto, kar so nekoč bile odlike, danes niso. Ali pa so nam poslušni in mirni učenci morda v ponos? Zahteve po spodbujanju in razvijanju ustvarjalnosti so stare komaj nekaj desetletij. Ustvarjalnosti ni mogoče učiti tako kot različne šolske predmete. Nanjo vplivamo predvsem z načinom dela, Z osebnim zgledom in ustvarjalnim ozračjem v razredu. Da je to res, se je že izkazalo v praksi in podobno so potrdile tudi nekatere raziskave. Obenem pa znani preučevalci ustvarjalnosti menijo, da šola praviloma negativno vpliva na ustvarjalnost, jo zavira in duši. Kakšna je torej čarobna formula, s katero bi povečali ustvarjalnost šolskega dela? Zelo smo glasni, ko iščemo napake in pomanjkljivosti, veliko manj pa, ko je treba predlagati kaj novega, boljšega, izvirnega. Eden od dejavnikov, ki povzročajo togost mišljenja, so izkušnje: pri skromnih izkušnjah je ustvarjalnost šibka, pri srednjih kar dobra, pri pretiranih pa upade (mislec se vrti v začaranem krogu svojih izkušenj in ne more iz njega). Temeljno merilo ustvarjalnosti pa je izvirnost - in izvirne rešitve so zelo redke, še posebno takšne, ki so prilagojene okoliščinam in jih je torej mogoče uporabiti. Kako jih poiskati? V svetu so se razvile tehnike ustvarjalnega mišljenja, ki si tudi pri nas čedalje bolj utirajo pot. Temeljijo na poznanih načelih ustvarjalnega mišljenja, obenem pa skušajo pripraviti razmere, ki spodbujajo nastajanje idej. Takšnih tehnik poznamo približno petdeset, ene so individualne, druge skupinske, nekatere so uporabne na ozkih področjih, druge skorajda povsod. Ena takšnih je možganska nevihta (burjenje duha), skupinska tehnika ustvarjalnega mišljenja, najbolj znana in najbolj priljubljena. Ob vprašanju, kako povečati ustvarjalnost šolskega dela, jo je pred dnevi na »seji« preskusila osemčlanska skupina odraslih, ki se povečini med seboj niso poznali, iz različnih poklicnih okolij. Njihova »nevihta« (snemali so jo za radijsko oddajo o možganih, da bi tudi drugim predstavili, kako jo izpeljati) je trajala nekoliko manj kot ponavadi - le petnajst minut, vendar je bila »bera« izredno bogata, saj so udeleženci nanizali kar 108 idej. Prof. dr. Vid Pečjak, psiholog, ki veliko svojega strokovnega dela namenja prav tehnikam, ustvarjalnega učenja in mišljenja, je omenjeno sejo tudi vodil. Nekatere zamisli so v zdajšnjih okoliščinah neuporabne, mnoge bodo šele kasneje spodbudile nastanek novih, približno deset odstotkov zamisli pa je ustreznih in koristnih za nadaljnje delo. Možgansko nevihto - njen avtor, ameriški psiholog Alex F. Osborn, jo je preskušal že leta 1930 - imenujejo nekateri tudi spreletavanje možganov ali burjenje duha. To ni le najbolj znana in najpogosteje uporabljena skupinska tehnika ustvarjalnega mišljenja, temveč je tudi najširše uporabna, saj je primerna za ustvarjanje zamisli z vseh podro- Matematika po vvaldorfsko čij, za reševanje zelo široko in šibko opredeljenih problemov in za veliko ožje in dobro opredeljene. In kaj jo še odlikuje? Zelo preprosta je, zato ustreza vsem, ki v tehnikah ustvarjalnega mišljenja še niso tako zelo izkušeni. Na nekaj podrobnosti pa moramo vendarle biti pozorni: Pri takšni »nevihti« je pomembno, da je skupina heterogena in primerno velika -6 do 12 oseb, nikakor pa jih v njej ne sme biti manj kot 5 ali več kot 15; udeleženci se morajo počutiti svobodne in samostojne, zato je včasih boljše, da niso navzoče osebe, ki so po hierarhiji visoko nad drugimi udeleženci. Voditelj skupine mora biti demokrat, ki naveže dobre odnose z okoljem in spodbuja druge. Pri tem naj ne vsiljuje svojega mnenja. Prostor, \ I - jih ovrednotimo in izberi najprimernejše. In še kratka navodila, ki" bodo, če je le mogoče, naptif, na velikem listu papirja, da f ( med sejo lahko vidijo vsi udd1 : Ženci (tako jih je dr. Vid Pdf, opredelil v svoji knjigi Poti idej, 1989): - dajemo ideje - zaželeni so nenavadni predivi i - povezujemo ideje drugih s ‘ jimi, združujmo jih - ne razčiščujmo vzrokov, kritizirajmo - idej ne komentiramo in vrednotimo - avtorstva idej ni - najpomembnejša je koli^ idej - temeljne zamisli podaja''1 brez podrobnosti Dr. Vid Pečjak meni, da t Nekaj zamisli, ki so se porodile na omenjeni možganski nevi^ , v šoli nehajmo preverjati znanje, zaposlimo življenjske učitelje, , naj bo usmerjena v iskanje in reševanje problemov, naj spodbaf J domišljijo, učitelji naj upoštevajo, da je vsak otrok sposoben za W pri pouku mora biti več notranje motivacije in manj zunafl1'j učitelje pošljimo na treninge ustvarjalnega mišljenja, v šolo ¥ \ Ijimo več igre, iz nje pa odstranimo vse, kar spominja na zap°' i Vpeljimo jezikovno mešane razrede, med poukom vrtimo glasbo f \ Želji, šolo naj poleg odraslih upravljajo tudi otroci. Starši, ki česa1! * znajo, naj pridejo z otroki v šolo. Pouk naj občasno vodijo učenci1 \ naj tudi pomagajo sooblikovati programe. Otroci naj sami izbici \ šolo in učitelje. Šolski minister bi moral biti ustvarjalen (to M, dokaže) in imeti otroško dušo. Pouk naj bo tudi ponoči. Šola naj! i bo obvezna. Polepšajmo videz šol, učenci naj po svoje razpostavi} \ šolske mize, lahko pa sedijo tudi na tleh. V šoli naj ne bo hierarhij; šolske ure naj bodo različno dologe. Več se ukvarjajmo z titn^ $ nostjo, otroci naj pišejo po stenah, naj si sami zgradijo mini šol1! otroci naj pišejo učbenike, razredi naj bodo odprti... r kjer poteka možganska nevihta, naj bo prijeten, udeleženci naj sedijo tako, da se med seboj gledajo. Ne smejo jih motiti opazovalci, naključni obiskovalci ali zvonjenje telefona. Pri vsaki »nevihti« moramo najprej predstaviti problem in ga nadrobno opredeliti, potem kujemo zamisli in - po nekaj dneh I reševanju problemov in iskati) r rešitev premalo uporabljat" omenjeno tehniko, pa tudi sid 1 tehnik ustvarjalnega mišljenja f' r izrabljamo dovolj. Preslabo F c poznamo in tudi časa zanje nd \ pogosto zmanjkuje. s Vredno se je preskusiti. S LUČKA LEŠNIK c i' i F v r Povej mi, kakšen značaj imaš, in povem ti, katero računsko operacijo imaš najraje Spadate med tiste učitelje, ki skušajo otroke čimprej odvaditi računanja na prste? Pravite, daje najpreprostejša računska operacija seštevanje in da povzroča veliko manj preglavic kot deljenje? Ko otrokom odkrivate svet števil, jim predstavite najprej rimske številke in šele potem arabske? Ste pri matematičnih urah že kdaj skušali razvrstiti učence po njihovih lastnostih v štiri najbolj značilne značajske tipe osebnosti? Kaj ima vse to opraviti z matematiko, s tem resnim in zahtevnim, marsikdaj nepriljubljenim predmetom? Pred nedavnim se je mudil v Ljubljani gospod Ron Jurman, dolgoletni vvaldorfski učitelj in član odbora Mednarodnega združenja \valdorfskih šol. Prav zdaj vodi enoletni seminar za učitelje naravoslovnih predmetov v srednjih walldorfskih šolah. V Ljubljano je gosta iz Anglije povabila vvaldorfsko sekcija društva Kortina, ki pri nas sistematično razvija waldorsko pedagogiko. Z njo seznanja in izobražuje vzgojiteljice, učitelje in druge, ki jih to področje zanima. Tako so se med 11. in 13. marcem ukvarjali z metodiko pouka matematike. G. Ron Jurman je podal pregled metodike poučevanja od prvega do osmega razreda. Pri tem je upošteval otrokov razvoj v drugem sedemletnem obdobju in nakazal, kako poučujejo po waldorfsko matematiko v srednjih šolah. Približno dvesto razrednih učiteljev in tistih za matematiko je nadrobneje spoznalo, kako poučujejo ta predmet v šolah, katerih delo temelji na filozofskih načelih Rudolfa Steinerja. Čeprav je učni načrt posodobljen in prilagojen zdajšnjim razmeram, upošteva izobraževalne potrebe otrok, ki so - tako je ugotavljal Steiner v dvajsetih letih - v vseh starostnih obdobjih odvisne od njihove telesne in duševne zrelosti. Oglejmo si, kaj je v waldorf-skih šolah v sklopu matematike predvideno za šest - in sedemletnike: Učitelj predstavi števila, otroci pa jih iščejo in prepoznavajo v svojem okolju. Spoznavajo glavna in vrstna števila. Zelo veliko štejejo, pri tem pa si pomagajo s prsti, glasom, rimami, metanjem žoge ipd. Waldorfski učitelji zatrjujejo, da so prsti najboljša pomagala, zato je zaželeno, da jih otroci pri računanju čim več uporabljajo (nikakor pa ne zagovarjajo računalnikov, vsaj v teh zgodnjih letih ne; praviloma jih je dovoljeno uporabljati šele v srednji šoli). Gospod Ron Jarman pravi: »Čim več bodo otroci uporabljali svoje okončine, tem bolj bodo prebudili glavo.« Otroci se radi igrajo še trgovino, zbirajo in zlagajo morske školjke, barvne bloke, lističe ali kaj drugega. Ocenjujejo velikost zbirk. V prvem razredu pridobivajo že prve izkušnje s seštevanjem, odštevanjem, množenjem in deljenjem. Pri teh računskih operacijah si za lažjo aritmetično predstavo pomagajo z najrazličnejšimi predmeti (npr. če imam toliko svečk, koliko jih še potrebujem, da bom lahko praznoval sošolčev rojstni dan?). Začenjajo pisati številke, najprej rimske. Za ogrevanje L V in X. Zakaj prav te? Oglejte si svojo dlan in jo primerjajte z njimi: najprej palec z L potem dlan Z odmaknjenim palcem, ki spominja na obliko črke V z rimsko petico in roke, ki jih prekrižamo na ramenih z X! Kaj si je torej lažje predstavljati in zapomniti: 1, 5, 10 ali I, V, X? Zapisujejo tudi arabska števila do 100 in glavne računske operacije (npr. 12 = 5+4+5,12 = 6x2). Nabirajo prve izkušnje z ravnimi in vijugastimi črtami, rišejo ponavljajoče se vzorce in simetrične sličice. Njiova domišljija je brezmejna in nastajajo raznovrstne oblike, Z ravno ali valovito površino. Prvošolci se spopadajo že celo s prvimi merami, in sicer z dolžino in težo. Skušajo ju primerjati med seboj. Izpustili smo najbrž kar precej snovi, ki jo najmlajši v waldorf-skih šolah še obravnavajo. Tudi še nismo povedali, kakšno vlogo imajo tipi osebnosti pri matematiki. Gospod Ron Jarman je dognanja znanstvenikov o tem strnil takole: Melanholiki - večinoma so najuspešnejši kot umetniki, recimo glasbeniki - so že po naravi ljubitelji stvari, ki se manjšajo, zato radi odštevajo. Flegmatik - baje so najboljši zdravnik - najraje seštevajo. Kolerikom največ jih je med politiki, je naj j' ljubše deljenje, in sangviniki, gff r stoljubni in neutrudni gostitelj' ti bi kar naprej množili. n »Otroke moramo naučiti upa 11 rabiti prednosti njihovih temp1 ramentov,« je dejal izkušeni wwjv dorfski učitelj. c In kakšen naj bi bil učitelje' n temperament? »Združeval naj bi vsakega ni' kaj, po malem, da bi se lahki bolje prilagajal in po želji spretni’, njal. Sicer pa mora vsak učM imeti rad otroke, drugače n1 more opravljati svojega poklici obenem pa naj bo igralec, ki sej k sposoben tudi pretvarjati, če j1 k treba.« C LUČKA LEŠNIK Štipendije mladim nadarjenim Sovjetom V Sovjetski zvezi so čedalje bolj zaskrbljeni: opažajo, da je vse manj ustvarjalnih ljudi, obenem pa ugotavljajo, da je za to kriv šolski sistem, ki je bil dolga leta »naravnan« na povprečnega učenca, fakultete pa na povprečnega študenta in strokovnjaka. Nadarjenim niso namenjali dovolj pozornosti niti učitelji niti pedagogi. Zgodnje odkrivanje in iskanje takšnih učencev pa zahteva spopolnjen izobraževalni sistem in usposobljene specialne učitelje za delo z njimi. Da bi lažje iskali nadarjene otroke in jih spodbujali k razvijanju njihovih posebnih sposobnosti so ustanovili Sovjetski otroški sklad. Na kolegiju Državnega komi- teja Sovjetske zveze za narodn0 izobraževanje so prvič v zadnji!1 'i šestdesetih letih obravnava!u vprašanje nadarjenih: njihov£ ^ značilnosti, kako jih prepozna l( vati in razvijati njihovo nadarja nost. Znanstveniki iz ZnanstvCjS, noraziskovalnega inštituta Aka demije pedagoških ved Sovjet; g ske zveze so začeli oblikovat n prvo kartoteko sovjetskih tale«' “ tov. Pri tem jim veliko pomag3 (( časopis Družina, ki ima naslov3 f| več kot tristotih različno staril1 Sl nadarjenih deklic in dečkov u Sovjetski otroški sklad je trinaj' stim med njimi odobril štipeif h dije. Mladim glasbenikom, sli'!1 karjem, fizikom, matematiko!* J in pesnikom namenjajo 60 d* u 100 rubljev na mesec. Med stvarnim in Mealnim Znanje in uspešno! pri spraševanju_ , ^tinski pregovor, da se učimo za življenje, ne za šolo, velja danes '„il v® St na pol, recimo za trajno samoizobraževanje, med rednim f 'udijem pa se učimo za učitelja in ocene. Malo nam koristi, ce nekaj ‘e, jbv|adamo, a ne dobimo pozitivne ocene, želenega cilja ne dose-f f1««, svojih moči pa ne moremo uporabiti za izbrano poklicno 1 javnost. Lahko smo na primer denarno uspešen zdravilec, če nam na ***edicini ne uspe, toda zdravnik ne moremo postati nikoli. Znanje in **sPch pri spraševanju pa nista nekaj identičnega, o tem smo že Ogovorili, zdaj pa še nekaj iz drugega zornega kota. Problem objektivnosti ocenje-anja znanja je kljub intenzivnim j^ziskavam, ki potekajo že de-7etletja, ge povsem nerešen. J nj'rn se močno povezuje užitega odgovornost, vprašanje, ali kol uterneljevanj, češ da je odgovo- ie učitelj odgovoren za uspeh in °uko. Na tisoče je izgovorov in ^ren študent, in če se kdaj izje-J ^orna vendarle študent pritoži, m >>naleti na zid solidarnosti profe-?ll s°rskega zbora« (Steinar), če-A Prav se sicer profesorji ne manj raio. ij(,. V razmerja profesor - študent rf j® umeščena tudi izvolitev v stro-Dt kovne nazive, to pomeni mož-.(Uost ali pogoj za poučevanje na (! Vlsokih šolah. Povsod v razvitem lil^utu sodelujejo pri izvolitvah j študentje na različne načine in J ako je tudi pri nas. To določilo ijP® pomeni le nekakšno kon-,/t mktno zadrego; predvsem zato, (j ker nj tekmovalnosti, ostaja ii 28°lj formalizem, moteča prvina j( Slstema, saj najbrž ne poznamo enega samega paradnega pri-> a'era, da profesor ne bi bil izvo-. 'lun, četudi ni dobil pozitivnega k mnenja. ^ Večkrat, tudi v zadnjem času, 'ahko beremo v javnih občilih 'i različne primerjalne podatke r 0 osipu pri nas in drugje v svetu. ^ V$a ta poročila »dokazujejo«, da se lahko primerjamo z razvitim • (svetom, da smo nekako na sredini ali nekoliko nad povpreč-Jem. Tako poročanje je postalo 'te nekakšen vzorec, zato mu ne Pripisujemo skoraj nikakršen Vrednosti. Podatki so bolj ali manj prirejeni tako, da potrju-Jejo natančno tisto, kar poroče-Valec želi. S takimi poročili se da terjetno manipulirati, najlažje 2 zamenjavo podatkov in infor- k macije. Podatek je pravilen in * ?vtor zavarovan, informacija, ki Ju bistvena, pa je skrita ali pona- 0 rejena. Takšno manipuliranje ni težavno, saj šolskih režimov in še najmanj šolskih programov ni 7 mogoče primerjati. lj Po mojih informacijah, ki se-J veda tudi niso univerzalne, je 0s>p v razvitem svetu bistveno manjši kakor pri nas, pogosto celo zanemarljiv. Res pa je, da je vsepovsod v svetu več kandidatov za različne šole, zlasti za visoke, kakor pa možnosti za sprejem, zato so merila za sprejem stroga. Vpisno omejevanje in drugi načini odbire pa so že podatki, s katerimi je mogoče manipulirati, in to različni poročevalci tudi počno. Naj omenimo dva primera, ki pa sta poštena, neponarejena, toda kljub temu lahko vidimo problematičnost uvoza takšnih informacij. Nevenka Seliškar poroča (v Prosvetnem delavcu št. 1/ 1991) o osipu na srednjih šolah v ZDA. Njeno poročanje zagotovo ni tendenciozno, saj sploh ni primerjalno, a je lahko kljub temu za naše razumevanje sporno. Med drugim navaja, da na tisti srednji šoli, kjer je bila gostja (»Edina« v predmestju Mineapolisa v Minnesoti) osipa ni. To je predmestno naselje, tam bivajo povečini družine, ki so gmotno in izobrazbeno na višji ravni (po ameriško »upper class«). Po zvezni statistiki pa je osipa približno 25 odstotkov. K temu podatku dodaja še vzroke osipa: nosečnost, mamila, alkohol, brezbrižnost staršev (otroci ceste), slab predmetnik, slabo poučevanje, učenci niso obravnavani kot subjekt, ter neustrezni instrumentariji za preverjanje znanja. Takoj lahko opazimo, da so vzroki neuspeha popolnoma drugi, kakor pri nas (analizno seveda, sicer morda ne). Razen tistega o brezbrižnosti staršev v naših analizah skoraj ni nekega »njihovega«, imamo pa najmanj dva svoja izvirna, to sta nedelavnost in nesposobnost. V tamkajšnjih analizah se pojavlja kar dobra polovica vzrokov v sistemu in pri učiteljih, pri nas pa takšnih vzrokov ne najdemo. K temu dodajmo še tole: pred leti sem prav v državi Minnesota dobil podatek, da se tam vpiše na srednje šole (senior high school) več kot 80 odstotkov vseh, ki so končali osnovno šolo, pri nas pa kakih 20 odstotkov (tudi ta naš podatek je seveda Kaj je narobe Ob tekmovanju Iz tujega jezika 29. marca smo na osnovnih šolah ! ‘^Peljali tekmovanje v znanju tujega l‘ klika, 12. aprila občinsko, v maju pa republiško. Ta oblika preskušnje Za učence z boljšim znanjem se mi zdi hvalevredna, kljub temu pa je treba l Povedati, da se nekaterim učencem še dogajajo krivice. Vsakega sodelovanja in uspeha se ^selimo z učenci, obenem pa smo Žalostni, če odpade preveč dobrih in sPosobnih. Tako je na primer mo-g°Če poslati na občinsko tekmovanje Vje učence, ki doseiejo 90-odstotni ^Peh, če takih ni, pa prve tri. Dobili smo tudi pravilnik, vendar sem prebičana, da se ga vsi ne driijo. Lahko 1 Nastanejo majhne razlike pri točkova-J nia, pa je učenec prizadet. Ker naloge J Vencev popravljamo učitelji sami, i natn je potem toliko bolj ial, da ne ri Moremo poslati naprej vseh, za ka-,. mislimo, da bi lahko kaj dosegli. J kislim, da število učencev ne bi j Snielo biti problem. 'j Poleg tega je pri testu ponekod mo-1 %°čih več rešitev (vem, da je sestavlja-t ^preskusov zelo nehvaležna naloga >n sem vesela, da jih dobimo iz Za-v°da RS za šolstvo). Nekateri učitelji to upoštevajo, drugi pa se držijo le (i teš‘tev, poslanih z Zavoda. In tako 'irno takoj pri odstotkih in doseženem j ^Pehu. ' Gre za usodo učencev, morda pri-| h°dnjih anglistov. Če jih bomo že na t Začetku zatrli zaradi neenotnega očeti nievanja, neprimernih meril in prešte-0 vdnih tekmovanj, ki se jih morajo “deležih v tako kratkem času - v presadku nekaj dni ali pa še to ne - mi- »prožen«), zato pomeni 25-od-stotni osip čisto nekaj drugega tam ali pri nas. Tamkaj traja osnovna šola šest let, nižja srednja šola tri leta, višja srednja šola štiri, vmes med srednjo in visoko je kdaj (ne zmeraj) kolidž, ki traja leto ali dve, najnižji univerzitetni programi trajajo štiri leta, magisterij dodatni dve leti, torej šest let, doktorat še dodatni dve leti, torej osem let, za vse programe enako. Postavimo si zdaj nekaj vprašanj - za primerjavo. Ali traja tam študij medicine dlje kakor pri nas? Neanalizni odgovor je: dve leti več, saj terja osem let (ne da bi upoštevali osip pri nas, to pa primerjavo že razvrednoti). Naslednje vprašanje, ali traja dlje kakor druge vrste študij (pri nas traja namreč dve leti dlje kakor večina drugih visoko šolskih programov), pa je odgovor bolj ne, kakor da. Vsi programi se namreč tam nadaljujejo do stopnje doktorata - zanj je potrebno kar 8 let, zato lahko rečemo, da trajajo vsi programi enako. Zdaj si lahko postavimo še vprašanje, kdaj se lahko kdo zaposli v svojem poklicu? Pri večini programov po štirih letih doseže kandidat diplomo prve stopnje, zdravnik pa je ne more niti po osmih letih. Študij mora nadaljevati najmanj eno leto (po naše enako kot staž), toda če hoče odpreti samostojno ordinacijo (office), mora prakticirati še kaki dve leti pri nekom, ki to že ima. Ker pa so specialisti v večini, je potrebno še kake 3 leta specializacije. Zdaj pa se-štejmo, koliko traja študij medicine v ZDA (natančneje v Min-nesotti - tamkajšnji zdravniki so mi pojasnjevali in ne vem, če je v vseh državah še zmeraj enako), pa dobimo seštevek kakšnih 15 let. Zaradi tega ni čudno, da za- poslene žene vzdržujejo svoje može .študente medicine', dokler ti ne končajo študija, ko se to zgodi, pa ostanejo žene doma. In kar razumljivo je, da so tam zdravniki izredno cenjeni in tudi dobro plačani. Drugi primer zanesljivega poročanja, so podatki zastopnikov medicinske fakultete, ki so pred nekaj leti obšli velik del zahodne poloble. Poglavitni namen je bil preveriti dolžino trajanja študija - ta podatek so potrebovali ob predlogu za podaljšanje študija medicine pri nas (od 5 na 6 let, in to je zdaj doseženo). O svojih ugotovitvah so poročali javno. V večini držav traja študij več kakor pet let, ta podatek pa je kar uporaben. O tem, koliko je v razvitem svetu osipa, niso javno poročali, ob priložnostnem pogovoru za okroglo mizo pa so na vprašanje, kako je z osipom, odgovorili, da je le-ta v svetu zelo majhen. Podatek ni bil podan javno, ker ni rabil namenu, bil bi pa morda koristen tudi za našo javnost (ali pa ne, saj je vsak podatek, ki ni povezan s skrbno analizno primerjavo, lahko dvorezna in dvoumna informacija). Pri omenjanju bistveno manjšega osipa v razvitem svetu se zavedam možnosti, da mi lahko kdo mimogrede »natrosi« primer večjega osipa ter strožjega študijskega režima nekje zunaj, vendar imam s tem toliko slabih izkušenj, da ostajam dvomljivec. Potrebne so tudi informacije o sistemu, programih, evidenčne statistike ipd., analizna primerjava pa je zadeva najglobljega študijskega prijema, tega pa ni mogoče opraviti z levo roko. Osip in uspeh sta zanesljivo vzročno povezana; gre za isto zadevo iz dveh izhodišč. Zaradi tega je vprašanje uspešnosti v naših razmerah toliko bolj izpostavljeno, saj je bistven odsev celotnega sistema, ki je težko primerljiv z drugimi. Kdor pa primerja hruške in osle, je zagotovo osel, pravi Tort. JOŽE TRČEK Klub staršev na gimnaziji slim, da s tem delamo učencem hudo krivico. Če je kandidatov malo, je malo tudi možnosti za uspeh. Učenci ponavadi ne dobijo kakih velikih nagrad, zakaj bi jih torej prikrajšali še za sodelovanje in samozavest glede, znanja tujega jezika? Če mislimo, da bi tisti, ki mu je pri šolskem tekmovanju spodletelo, kaj dosegel na občinskem, ga pošljimo naprej. Naj ne bo oznamovan kot učenec z 88-odstotnim znanjem tujega jezika. Kdo nam lahko zagotovi, da zna ta učenec dosti manj kot tisti, ki je dosegel 90 odstotkov, pa vendar na tekmovanje naprej ne more. Naj se vpelje še ena kategorija učencev z doseženim izidom pod 90 odstotki in naj gredo tekmovat naprej, če mislimo, da bodo uspešni. Tudi tisti učenci, ki so živeli v tujini, so v kategoriji zunaj konkurence. Vem, da je bilo tekmovanje lani ponovno vpeljano po nekaj letih, sama sodelujem pri njem z učenci drugič, in niti ne vem, ali jih znam na to preskušajo ustrezno pripraviti. Hkrati je to tudi velik pritisk na nas učitelje, ki smo napisani poleg učencev pri doseženih izidih. Obenem vem, da se priprava na tekmovanje začne v resnici že v 5. razredu, če pa učitelj menja šolo, pač nadaljuje tam, kjer je končal prejšnji. Upam, da se bo vse uredilo v zadovoljstvo učiteljev in učencev, saj če že ne moremo uradno doseči tretje ure pri pouku tujega jezika v 7. in 8. razredu, naj bo vsaj pri tem učencem omogočeno, da jih bo sodelovalo več. TATJANA BIZJAK Ravnatelji ljubljanskih srednjih šol so te dni z zanimanjem poslušali pripovedovanje ravnatelja gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano prof. Jureta Grgureviča, ko jih je seznanil z delovanjem kluba staršev na tej gimnaziji. Priporočil ga je tudi staršem drugih šol. Pobuda za tak klub je med starši vzniknila pred kakšnim letom. Razvil se je pravzaprav v klub staršev in učiteljev za boljšo šolo. To je po ravnateljevem mnenju pomembna stvar - namen je boljša šola, četudi je kritika staršev lahko ostra, napadalna. Na prvih sestankih je bilo res videti, kot da gre za »obračun z učitelji« - očitki zbornici, šoli, učitelju (navzočemu ne). Kritiko pa je bilo treba prenesti poklicno. Na zadnjih nekaj sestankih se je obrnilo - energija očitanja učitelju se je izpraznila, zdaj so na vrsti druga vprašanja - ocenjevanje, odnos starši-otroci itn. Obrat je bil presenetljiv. Pomembno je, da ta srečanja niso obvezujoča, zaprta v ozek krog od zunaj dirigiranih razprav. Je to klub, obveščeni so vsi starši (otroci naj bi vsem izročili vabila - če jih), pride jih kakšnih 30. Obveščeni so tudi učitelji, pridejo le nekateri. Učenci? Starši niso želeli, da pridejo otroci zraven; zdaj jih povabijo, če želijo. Gospod Grgurevič misli, da je učitelj predvsem profesionalec, v ospredju bi moralo biti njegovo strokovno znanje za delo, ki ga opravlja. Tak bi moral znati prenesti tudi očitke. Starše šola mora imeti, poslušati njihovo mnenje. Prav je, da starši gledajo »skozi svoje oči«, da se izčistijo - vsaka skupina nazadnje želi pomiritev. Če ni ovirana, bo sama poiskala pozitivno smer rešitve. Njihov vpliv na spreminjanje šole se ne kaže v neposrednih sklepih in zahtevah, pojavlja se posredno in je pozitiven. Zbrane ravnatelje z ljubljan- skih srednjih šol je zanimal kup stvari (tudi marsikoga drugega ni), denimo odnos učiteljev do kritike, do tega kluba staršev sploh, problem dijakov in kluba in še marsikaj. Po nekaterih drugih šolah se tudi uveljavljajo podobne oblike stikov s starši in tam imajo nekaj izkušenj. Nekatere je zanimalo, ali ne bi bilo primernejše, da bi se starši pogovarjali o vnaprej določenih temah, denimo za šolo pomembnih s stališča zbornice itn. Ravnatelj šentviške gimnazije prof. Grgurevič je odvrnil, da bi priporočal čim več načinov, sodobnejših oblik sodelovanja staršev na šoli, oni so davkoplačevalci, njihovi so dijaki - zaradi otrok se zanimajo za šolo, ni jim vseeno, kakšna je. Pri tem je najpomembnejše, da spodbujajo starši. Sprva si kot ravnatelj misliš, da s takim klubom staršev tvegaš, misliš, da se braniš pred napadi - pa ni tako. Začne se obračati, starši sami začnejo čutiti, da ta njihova šola niti ni tako slaba, saj vanjo hodi njihov otrok. Učiteljev odnos mora postati predvsem profesionalen, učitelj ne deluje kot laik in po občutku. Za to se mora usposabljati. Res je učitelj tudi človek, a stroko mora vseeno obvladati, tega se mora učiti. Za šolo so pomembni odnosi: starši - otroci, ravnatelj - zbornica, nič od tega ne moreš zamenjati, učiti se moraš dobro živeti z danim. Opaža, da se učitelji med seboj razlikujejo niti ne toliko po tem, kako delajo v razredu, marveč predvsem po stikih s starši. Vselej je pomembno, da starši lahko povedo svoje. Iz živahnega pogovora je bilo čutiti, da tudi nekateri drugi mislijo in delajo tako in da nekateri niso vajeni takšnega razmišljanja. Misel jim je usmerjena tako, da so ali da bi radi bili kar naprej oni tisti, ki bi drugim kazali, kako je treba misliti prav. N. T. Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Zakaj pišemo toliko različnih kontrolk Pogostost pisanja kontrolnih nalog, obširnost, vsebina in še drugi elementi so še zmeraj eno izmed pogostih vprašanj staršev, ki zahajajo v Svetovalni center. Sprašujejo. Toda za temi vprašanji je že njihovo mnenje in pravzaprav iščejo le še potrditev. Dobrih kontrolnih nalog starši ne prinašajo. Znajo jih ločevati. Res pa je, da tudi teh istih nalog ne bi prinesli, če bi bile pod njimi dobre ocene. Torej imajo te kontrolke dve značilnosti: naloge niso najbolj primerno sestavljene in pogosto so tudi tehnično slabo izvedene, reševalec teh nalog pa je bil pri delu neuspešen. Sestavljalcev nalog ponavadi ne poznam, poznam pa reševalce. Večina med njimi ima vsaj eno izmed tehle lastnosti: - otrok je slabo zbran, slabo bere navodila, slabše razumeva pisni jezik, okoren je pri oblikovanju pisnih odgovorov, nespreten in počasen je pri pisanju, piše Z napakami, pri delu se ne zna organizirati, reševanja nalog se loti brez poprejšnjega premisleka in načrtovanja; delati začne z enim samim ciljem, da bi se ga čimprej rešil. Seveda so med slabimi reševalci pisnih nalog tudi takšni, ki nalog niso sposobni rešiti, ker so za njihove sposobnosti prezahtevne, ali pa ker ni mostu med nalogami in poprejšnjim znanjem otrok. Otroci z navedenimi lastnostmi pri ustreznem ustnem spraševanju lahko pokažejo dobro znanje, če smo jih le pripravljeni voditi, usmerjati, postaviti dodatno drugačno vprašanje, razložiti vprašanje, dopustiti, da otrok pove tudi po ovinkih, razloži po svoje. Še posebno hudo je, če se takšni otroci znajdejo pred nalogami, kot je na primer tale: Zapiši pravilo, po katerem se določijo samostalniki druge sklanjatve ženskega spola. Ali pa, če morajo najprej zapisati 12 vprašanj iz zgodovine in potem na vseh 12 pisno odgovoriti. Ponavadi je to pregledna snov čez daljše učno obdobje. Ob njih mora otrok učno snov dobro obvladati, biti sposoben bistvenega povzemanja, izpuščati podrobnosti, imeti dobro časovno predstavo, da se pri eni dvanajstini ne zadrži predolgo. Z otrokom potem poskušam predelati kakšno tako nalogo, ob tem pa se sprašujem o cilju, razlogu in utemeljitvi takšne pisne naloge. Kot najmočnejši argument za pisno preverjanje znanja učitelji navajajo pomanjkanje časa za ustno preverjanje. Toda vprašujem se, ali je pri takšni nalogi, kot je 12 vprašanj iz zgodovine, lahko prihraniti čas. Če je ena izmed nalog na primer opisati razliko med fevdalizmom in kapitalizmom, mora biti pisni odgovor sestavljen najmanj iz repa in glave. To pa zahteva svoj čas. Ustno odgovor prenese tudi nepopolni stavek, namig z besedo, pa že vemo, ali učenec razmišlja prav. Pogosto nam odgovor z eno samo besedo že pove, ali učenec stvar razume. Ob ustnem preverjanju znanja, kjer so vprašanja in odgovori kratki, dobi učitelj v eni uri veliko informacij o razumevanju in zapomnitvi snovi. Tako se prihrani čas. Ob vsakem glasnem vprašanju in odgovoru pa pridobi vsaj pol razreda. Pri pisnem preverjanju učenci odgovorov sošolcev ne slišijo, torej od drugih ne dobijo ničesar, lahko sporočajo le svoje znanje, če ga imajo. Na seminarjih o preverjanju znanja naredim z učitelji tudi desetminutno vajo. V tem času učitelji povedo do 60 pozitivnih argumentov za eno ali drugo obliko preverjanja znanja. To je veliko odgovorov v kratkem času. Cilj te vaje ni popoln odgovor ali pa obrazložitev, želim le, da v čim krajšem času aktivira mišljenje čimveč učiteljev in da si upajo naglas povedati svojo zamisel. Ob tem pa se pokaže, tudi njihova informiranost, ki bi jo lahko preimenovali v znanje, če bi temu hoteli tako reči. Zakaj učitelji preverjajo znanje pisno tudi v takih oblikah in priložnostih, ko v resnici ne pridobi ne učitelj ne učenec. Celo nasprotno. Učenec je prikrajšan za utrjevanje znanja, učitelj pa ima s pregledom nalog ogromno dodatnega dela. Za tem čutim tale problem: Kako zaposliti druge učence med tem, ko enega sprašujemo? Pri pisnem so zaposleni vsi in nam dajo mir. Rada bi spodbudila učitelje, naj sporočijo svoje dobre izkušnje. r \ Postanite tudi vi naročnik Prosvetnega delavca! I._______________________) Stran 10 PROSVETNI DELAVEC - 22. aprila 1991 - št. 8 nove knjige Poetično potovanje skozi letne čase življenja Niko Grafenauer, Mahajana, Domus, Ljubljana 1991,120 strani. Grafenauerjeva pravljična junakinja Majhnica, ki je »tako majhna, da ne seie očku niti do pasu, čeprav se vzpne na prste,« je v drutbi s Katerco Škrateljco v slikanici z ilustracijami Marije Lucije Stupice leta 1987 prvikrat vstopila v slovensko literaturo in povabila v svoj domišljijski svet prvih nekaj tisoč predvsem mlajših bralcev in poslušalcev. Kdor je tedaj pomislil, da bo prikupna deklica dolivela usodo večine podobnih domišljijskih likov, ki se pojavijo, navdušijo, nato pa utonejo v pozabo, se je zmotil. Kajti Le čez nekaj mesecev se je izkazalo, da ni šlo le za trenuten pesniški preblisk in da ima Grafenauer z Majhnico resnejše namene. Njeno slikovito potovanje se je v knjigi Majhnica nadaljevalo - s petimi povezanimi zgodbami - skozi Paradonijo, Paralonijo, Hranijo in druge detele, ki so in jih obenem ni. Iz ene zgodbe v drugo so se vrstile na prvi pogled znane pokrajine, naseljene Z navidez znanimi bitji, ki pa so vendarle čisto svojevrstna, vsako zase nekoliko drugačno in obdarjeno z lastnostmi in zmotnostmi, kakršnih v takšni obliki v vsakdanjem življenju ni; če že so, pa imajo drugačen pomen. In prav za to gre: vse, česar v navadnem življenju ni, je v pesniški domišljiji čisto mogoče; torej, čeprav ni, vendarle je, pravzaprav je celo še bolj živo in prepričljivo, krhko in očarljivo, vznemirljivo, vabljivo. Še pose- bej, ker se v tem čarobnem svetu nič ne dogaja na silo ali ker bi se »logično« moralo zgoditi, temveč lahkotno in neopazno prehaja iz stanja v stanje, iz metafore v metaforo, kot slike na filmskem traku, kot prelivanje zvokov in barv, kot sanje. Majhnica največkrat sploh ne zazna teh prehodov in različnih stanj; vživi se vanje in se prepusti dogodkom, ki jo nosijo s seboj. Po takšnem, zaresno-izmišlje-nem in pravljično-resničnem svetu se Majhnica sprehaja tudi v tej najnovejši Grafenauerjevi knjigi. Pravzaprav je brez knjige, ki ji daje streho in zavetje, sploh ne bi bilo. »Iz mrtvega trenutka na meji med minulim in prihodnjim časom, ki je bil zunaj resničnosti, kakršno hranijo v sebi knjige, je stekla v prihodnji čas, saj je lahko dihala samo zrak knjižne resničnosti in nobene druge.« Ta prihodnji čas pa za Majhnico, ki na začetku knjige v roki še stiska jabolko, »simbol časa od pomladi do zime«, ki ga je dobila od Navijalca ur, pomeni odraščanje in dozorevanje. A čeprav postane velika, je v duši še zmeraj drobcena Majhnica, saj ji sicer ne bi bila več dostopna videnja in doživljanja, ki so dana le pravljičnim bitjem. Njen spremljevalec na poti k novim izkušnjam odraslosti in razkrivanju njenih skrivnosti je mladenič z deškim obrazom, Jurij Pan iz davno davnih časov. Predstavlja ji pravljična in bajeslovna bitja, ki jih srečujeta, pozna pa tudi odgovore na mnoga večna človeška vprašanja. Izjemno dognane, barvno do popolnosti ubrane ilustracije Marije Lucije Stupice, ki Majhnici že od vsega začetka stoji ob strani in dopolnjuje njeno vidno podobo, so nemara še bolj subtilne kot prej; razvijajo se obenem z novimi razsežnostmi, ki jih dobiva Grafenauerjeva besedilo, in zagotavljajo vsestranski estetski užitek doživljanja knjige kot celostne mojstrovine. IZTOK ILICH Pesmi, vredne branja Ze nekaj časa pogrešana dela - tudi v slovenščini Pri DZS izšlo: Iztok Saksida, Arheologi naši davni predniki; Slovensko-francoski slovar; Bohumil Hrabal, Stregel sem angleškemu kralju; Marcel Proust, Sodoma in Gomara V zbirki Družboslovje Državne založbe Slovenije smo dobili prvo izvirno slovensko delo s socioteoretskega področja, knjigo Iztoka Sakside, Arheologi naši davni predniki. Pisec poskuša z njim uveljavljati teoretsko sociologijo, za katero pri nas do zdaj, kot pravi, ni bilo posebnega zanimanja. S tem delom namerava zbuditi odziv arheologov na laično obravnavanje predmeta v tej knjigi - kulture. Arheologijo in z njo predzgodovinsko dobo izpostavlja kot izjemo med akademskimi disciplinami, saj so vsaka druga zgodovinska doba in z njo povezane panoge utemeljene v »ideološkem razkoraku«, v soodvisnosti kulture in ideologije. Samo pri arheologiji zgodovine, ki je oropana za ta ideološki razkorak kulture, je kaj takega mogoče doseči. Njene učinke lahko razberemo s površine arheološkega teksta, zato jih je mogoče razčlenjevati in zaradi tega je ob arheologiji konceptualiza-cija mogoča. — Viktor Jesenik in Narcis Dembskij sta sestavila tudi novi Slovensko tfrancoski slovar s 60000 gesli. Ta številka pomeni, da je v tokratnem besednjaku skoraj še enkrat toliko izrazov kot v prejšnjem, Kotnikovem. Nastal je na podlagi prevajalskih izkušenj obeh sestavljal-cev in vsebuje veliko novih izrazov s humanističnih področij pa tudi iz medicine in prava, zlasti pa veliko novega tehniškega izrazja. Slovanska frazeologija je dopolnjena tako, da so ob osnovni frazi zapisane različice predlogov, drugih izrazov ipd. Vse to pa se je moralo »pogodbeno omejiti« na sedemdeset avtorskih pol, sicer bi bil slovar precej obsežnejši. Proza Bohumila Hrabala Stregel sem angleškemu kralju spada med tisto maloštevilno prevodno literaturo, ki sega v sam vrh češke prozaistike. To posebno delo sodobne češke proze zaobjema s svojimi značilnostmi pripovedni model predvojne in povojne češke proze z njenim in-timističnim humoristično-anek-dotičnim pogledom na zgodovinsko dogajanje; le-to jemlje Hra-balova proza za tematski okvir in izhodišče za oblikovanje pripovedi. Pisec se uvršča s svojim de- lom ob sodobnika Milana Kun-dero in Josipa Škvoreckega, torej med najpomembnejše sodobne češke prozaiste. Njegova proza se dotika tradicije nadrealistične šole in njenih posebnih različic, deloma temelji tudi v pripadnosti haškovski prozi in eksistencializmu. Odlika njegovega pripovedništva je med drugim izredna komunikativnost, saj govori iz nje vsa najbolj brana češka pripovedna proza od Hoška do Kafke. Značilna sestavina te pripovedi o malomestnem človeku, ki radoživo, a amoralno uveljavlja svojo slo po življenju, prihaja z njim v konflikt in seveda propade, je njena duhovitost: avtorju je namreč uspelo s tem delom sintezirati to smešno absurdno komedijo človekovega bivanja v tem času. V slovenščini smo dobili tudi Proustov roman Sodoma in Gomora iz romanesknega cikla, ki je nastajal v letih 1913 do 1927. Tako se uvršča med že nekaj v slovenščino prevedenih romanov tega svetovnega klasika - Iskanje izgubljenega časa, v Swannovem svetu, V senci cvetočih deklet, in V svetu Guer-mantesovih tudi roman Sodoma in Gomora v prevodu Radojke Vrančič. Proust, ki je pomenil po Joyceu, Kafki in Musilu odločilno duhovno spremembo, je s svojo asociativno tehniko ter tokom podzavesti, z dvojno resničnostjo, v kateri postane bralec samega sebe, s svojo slogovno in kompozicijsko ritmično in harmonično pripovedjo močno vplival na literarne forme druge polovice stoletja, na Borhesa, francoske novoromanovce, angleško postmoderno ipd. Prevajalka Ra-dojka Vrančič, se ukvarja s prevajanjem Prousta že tri desetletja, in podobno velja tudi za Državno založbo, saj so pri njej izšla od leta 1963 že štiri temeljna dela tega francoskega pisca, načrtujejo pa še prevode preostalih, tako da bo celotni Proustov ciklus sklenjen in preveden navsezadnje tudi v slovenščino. Tako si lahko v prihodnje obetamo v našem jeziku še dela Ujetnica, Ponovno ujeti čas in znova V Svvannovem svetu in Okus po magdalencah. VLASTA KUNEJ Dušan Mevlja: Oporoka. Samozaložba. Maribor 1990 Dušan Mevlja se je uveljavil kot ustvarjalec in poustvarjalec različnih literarnih zvrsti. Zdaj ob njegovi sedemdesetletnici nas zanima prva plat njegovega delovanja. Ob rej priložnosti je namreč izšla knjiga Oporoka, v kateri so njegove izbrane pesmi. Mevlja je izdal dvajset izvirnih del in štiri prevodna. Pri njegovih izvirnih delih zbudi pozornost raznolikost njegovega ustvarjanja, saj je posegal na najrazličnejša področja literarne ustvarjalnosti. Prištevamo ga lahko tudi k piscem mladinske književnosti, saj je napisal zbirko otroških pesmi Luna je na Zemljo padla (Ljubljana 1964), kratke živalske pravljice in basni Leteča žaba (Maribor 1954) in knjigo Veliki lovec Bum (Maribor 1957). Sestavil je Pregled dela mariborskega gledališča 1919-1941 (Maribor 1960), ki je izšel ob štiridesetletnici Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Jože Pogačnik ga omenja v Zgodovini slovenskega slovstva (Maribor 1972) kot enega redkih slovenskih humorističnih pisateljev. Mevlja je izdal kar nekaj knjig humoresk, rekov, anekdot in domislic. Naj omenim le nekatere: Mornar na suhem (Maribor 1970), Vesele in pikre (Maribor 1952), Smeh za kulisami (Ljubljana 1969), Kdor se zadnji smeje, ima zamudo (Maribor 1978) itn. Do zdaj je izdal pet samostojnih pesniških zbirk, smiselni pregled teh najdemo v šesti zbirki, ki jo je uredil Janez Menart (Maribor 1990, samozaložba). Mevlja je izdal tele pesniške zbirke: Odložene maske (1957), Pohod (1963), Noji (1966), Vonjave minljivosti (1974), Cehovski soneti (1982). Zbirka je razdeljena na sedem delov (Fantje iz triinštiridesetega, Odložene maske, Finale, Motivi, Satire, Epigrami, Cehovski soneti). Jože Javoršek je na ovitek knjige napisal tole: ».. .V svojem literarnem delu ni nikdar iskal ožjih stikov s kakršnimi koli avantgardnimi strujami, zato nanj ni vplivala nobena od njih. Zanesel se je na svoj osebni čut za vsakdanjo stvarnost in njene globine in na slovensko pesniško izročilo, ki se je kalilo v kritičnih napetostih slovenske kulture.« V prvem delu najdemo pesmi, ki jih je pisal v partizanih od leta 1943 do 1945. Najbolj pretresljiva je šestvrstičnica Svoboda, ki je danes, v teh kriznih časih, še posebno aktualna. SVOBODA Kri je rodila mir. Mir v gozdovih. Mir na poljih. Mir v srcih. Mir v Svobodi. Lepše besede ni na svetu. Drugi del, Odložene maske, je izbor pesmi iz istoimenske zbirke. Ta in tretji del (Finale) sta izbora iz pesnikove osebnoizpovedne lirike; v njej se loteva odgovorov na večna vprašanja: biti, Življenje, smrt, osamljenost. Cikla sta precej mračna, kakor so mračna tudi vprašanja, ki se jih pesnik loteva. Pesmi po zunanji Zgradbi niso enotne, zato pa se toliko bolj izrazi enotnost v fabulativnem pomenu. Vse pesmi so napisane v prostem verzu, tudi ritem ni poenoten, če lahko kje začutimo rimo, je ra zgolj naključna. Četrti cikel pesmi z naslovom Motivi je vsebinsko zelo raznolik, vendar je tudi v tem ciklu čutiti pesnikovo osebno prizadetost pri lirskem dogajanju, čeprav pesnik ni v njih sam lirski subjekt. Satire in Epigrami sta peti in šesti cikel pesmi, uvrščenih v pričujočo zbirko. V teh dveh ciklih najdemo rimo, v nekaterih satirah in epigramih lahko določimo tudi ritem. Vsebinsko so to bodice, ki letijo na našo družbo. Sedmi, zadnji, del nosi naslov Cehovski soneti (istoimenska zbirka). V tem ciklu so vse pesmi, razen zadnje, po obliki soneti, vendar se ukvarjajo z zelo različno tematiko. Zadnja pesem v zbirki, Oporoka, je napisana v svobodni obliki in je osebno izpovedna. V njej lahko odkrijemo pesnikovo čustveno prizadetost, čeprav je ta izražena satirično. Mevlja piše večinoma v satiričnem tonu, čeprav nam ga pričujoča zbirka ne prikaže najbolj v tej luči. To je razumljivo, saj satira hitro zastari. Urednik je ta problem načel v spremni besedi in treba je pritrditi njegovim ugotovitvam, zato pa postane razumljivo, zakaj je Oporoka Dušana Mevlje prav takšna, kot je. Vsekakor je vredna branja. DRAGICA H ARAMI J A Pesniški svet v slikarjevih očeh J Igor Pleško: Pesmi. Samozaložba 1990. Tiskarna Gral |T Ljubljana Igorja Pleska poznamo predvsem kot pedagoga in slikarja, zdaj pa nas je presenetil z zbirko Pesmi. Kdor se spominja njegovega pedagoškega dela, ne more mimo njegove zavzetosti za umetnost, natančneje za likovno vzgojo in sklop umetnosti, ob njegovih besedah je vsakdo začutil željo po lepoti in človeškosti. Ni se zadovoljeval s povprečjem, zato je tudi dijakom odpiral širša obzorja, jih spodbujal k razmišljanju in kritičnosti. Slikarsko se je dostikrat predstavil brez fanfar in brez velikih besed, vendar s profiliranim in osebno prepoznavnim načinom slikanja. Drža »samotnega jezdeca« je hkrati znamenje njegove neodvisnosti, saj se Igor Pleško nikakor ni hotel podrejati ne modi, ne trenutni konjunkturi, ne klanski pripadnosti. Ekspresivno naslikani morski motivi so hkrati tihožitja, razdejano Skopje - tudi samozaložnika monografija pa del njegove slikarske motivike. Pleškov slikarski opus do zdaj še ni bil pregledno celostno razčlenjen. Kdor pozna Igorja Pleška, je ob pogovoru, zmeraj živahnem in sproščenem, lahko zaslutil njegovo pesniško naravo, ta se ujema tudi z njegovim slikarstvom, nikomur pa ni bilo znano, da piše pesmi že trideset let. Izbor tej je izšel lani v zbirki Pesmi, ki vsebuje 68 pesmi in 12 črno-belih reprodukcij. Igor Pleško s Pesmimi ne vstopa skozi glavna vrata poezije, zanimive pa so, ker doživeto zrcalijo njegov svet in premišljanja; veliko je v njih tudi kritičnih ostric, uperjenih v dogajanja našega vsakdanjika. Zunanji dogodek (potres v Skopju, Furlaniji) je zbudil v humanistu Igorju Plešku močan odziv. Pesniške ubeseditve so sicer preproste, brez zahtevne metaforike, Plešku se ob poetiza-ciji dogodka pozna, da je filozofske narave, zato miselni vzgib kaj rad preglasi čustvo. Štirivrstične pesmi nagibajo k aforistični zgoščenosti doživetja in misli. Pri daljših pesmih ni brez zanosa (npr. Pustni večer, Zbogom, Začarano mesto). Lahko bi rekli, da je retorično vprašanje prej rekvizit 19. stoletja kot sodobnosti. Pleškova narava modrovanja očitno potrebuje poudarjen govorni učinek. V tem se zrcali čustvena vsebina, prežeta s spoznanjem. Ponekod najdemo prekipevajoče vibracije, ob vsem tem pa ostaja Pleško preprost in neposreden, bodisi da gre za ljubezensko izpoved (npr. Na vrhu, V tvojem objemu, Hribi v srt1 ali pa za zavedanje o minlji'' in osamljenosti (npr. In zdi! ni, Sonce nad nami). Prig°{ štvo je prej ovira, zasilna rd (npr. Zatišje v vesolju), nan>1 sicer dober, a poetološko $ izpeljan. Tak delež v Pleš k pesmih pa je povezan z Želj0 aktualizaciji, odzivnosti na d kar mora prizadeti človeku človeštvo (npr. Kdo je za vof. Potres, Začarano mesto). Že v tem je opazna et0 Pleško se opre na dogodek, acijo, zavzeto se zamisli ter sf buja k odgovornosti in etiki (\ Žrtvovanje, Dan mrtvih, D' Narava mu je vir lepote, a miselne povezave, nekaj, Čd se človek ne sme odtujiti; zaF brezdušje računalnika nad z odporom do brezosebt - v njem vidi stroj, ki je pračloveka, predvsem človeŠk Pot k svetlobi je zanj polna nob, razočaranja, žalosti, ven edino mogoče - prek trdih ' skušenj. Skepsa za Igorja Pk ni nekaj dokončnega, zdaj sredno, zdaj neposredno iv upanje, predvsem pa mu je po ben pristen stik s človek V svojem kritičnem razmerju sveta zna biti tudi ironičen) tem tiči (delno) nemoč člod pred negativnimi pojavi v dan.' njem času, a hkrati zavezati humanizmu. Če tu in tam zal'' poučujoč ton, je ta odvečen-' radi podane situacije, v rti smemo videti avtorjevo zaskrti nost in željo po boljšem sn Formalno ne teži k zapleteni 'j*' taforiki, neposrednost je prej sta - noče je zavijati v tad\ skrivnostnega (v poetološi]\ izražanju). Tudi v verzni in tični ureditvi se ravna po it ■; vednem impulzu, ritmu, vset mu narekuje oblikovno ured (_ pesmi, tuje pa so mu težnje eksperimentu ali kakršni l inovativnosti. Pleškove pesmi so nastale veselja do poetične izpovedi, l< jih dopolnjujejo reprodukcije, so skrbno odbrane in v bis odsevajo njegovo slikarsl Spremno besedo Zbirki na I' je napisal dr. Joža Mahnič. P< stavil je Igorja Pleška, pri pest pa strnil bistvena opažanja it glede tematike kot glede obli misli in ideje. Odkril je vse po( vitne značilnosti Pesmi in z ra mevanjem prikazal pesniški s Igorja Pleška. IGOR GEDRIH V službi prijaznosti in olike Jože Šircelj: Novi žepni bonton. Nasveti in napotki za -Vaš uspeh v družabnem in poslovnem življenju. Samozaložba. Ljubljana 1990 V prvih povojnih letih je bilo Že prebiranje, kaj šele ravnanje po starih (seveda predvojnih) bontonih bogokletna zadeva. Novi časi naj bi prinesli tudi drugačno vedenje. Veliko kasneje smo spoznali, in še kasneje smo si upali povedati, da razvitejši svet, s katerim se že dalj časa bolj ali manj odkrito spogledujemo, ni kaj prida upošteval balkanskih socialističnih navad: imel nas je (nas ima) preprosto za neotesance. Potem smo le sprevideli, da moramo hočeš-nočeš upoštevati že zdavnaj dosežene kulturne stopnje in da jih mora vsak rod sprejeti na novo. Jože Šircelj, časnikar mednarodnega slovesa, »priučen bonto-noslovec«, ki je napisal več knjig, potem ko je »obiskal več vasi, trgov, mest in velemest v Angoli in Afganistanu, Iranu in Indiji, Zambiji in ZDA, Kitajski in Keniji, Mozambiku, Sudanu, Tanzaniji, Maroku, Alžiriji in spoznal precej Evrope, še preden smo Želeli stopiti vanjo« - je v kramljajočem, tu pa tam humornem slogu popisal ustaljena, klasična bontonska pravila, posebno skrb pa je namenil novim okolišči- nam, v katerih se lahko zn S] demo. Prava mera vljudnosti L znanja, kako ravnamo v rad nih okoliščinah in okoljih, je stvar kulture, ki je zmerom ] ' magala urejati tudi odnose rt ljudmi. i ^ Sicer pa je naš avtor razume'' joč in uvideven do bralca. P< r koncu knjige pravi: »Na dol zloščenem parketu rado zdrsi ^ Zato je v nas bolj ali manj pC prečnih zemljanih ostal iz ph njih časov nekakšen praši! pred velikimi dvoranami s tU polnimi parketa, na katerem sl treba gibati previdno in hki sproščeno, lahkotno, se pt s kolikor se le da elegance zd) Ževati pred desetinami, stotind j pogledov soljudi dvoje protisli nih vedenjskih vzorcev. Medl‘ je sčasoma parket nehal biti rt kost, dragocenost za na tla pd in bogatih hiš. Zdaj ko domala več stanovanja brez parketa, znamo po njem veliko bolj sati j zavestno gibati.« t 2 Upajmo, da je tako, čeprav j pojem bleščeči parket ostal, ^ besedno in preneseno. ( 5. Š. REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1991/92 srednja šola za farmacijo in zdravstvo 'i' LJUBLJANI, Šaranovičeva 5 tj izpisuje prosta dela in naloge v e[ " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas . S Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovne prakse jo Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. li " UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - s polti1 tlim delovnim časom, za nedoločen čas Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovne dobe ^ Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. J " UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - s polnim delovnim Y časom, za nedoločen čas (' Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne smeri, opravljen )i> strokovni izpit, najmanj 5 let delovne dobe. i Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. V - UČITELJA MATEMATIKE - s polnim delovnim časom, za 0 nedoločen čas Pogoj: diploma FNT ustrezne smeri to Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. rt - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE - s polnim delovnim i/: časom, za nedoločen čas « Pogoj: diploma FNT ustrezne smeri tO Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. " UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE - s polnim 'h delovnim časom, za nedoločen čas j Pogoj: diploma FNT ustrezne smeri Z' Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. it) " UČITEUA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE - s polnim deloven nim časom, za nedoločen čas jtt Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne, smeri, opravljen h strokovni izpit, najmanj 5 let delovne dobe » Poseben pogoj: poskusno delo 6 mesecev. aij~- UČITEUA TELESNE VZGOJE (ŽENSKI PROGRAM) ai -spolnim delovnim časom,za določen čas (1. 9. 1991-31.8. 1992) Z' Pogoj: diploma FTK, opravljen strokovni izpit. ti - UČITEUA LATINSKEGA JEZIKA - z nepopolnim delovnim ti časom za določen čas (1. 9. 1991 - 31. 8. 1992) ti Pogoj: diploma Filozofske fakultete ustrezne smeri. ■vi -------------------------------------------------------- ef "^ŽGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠMARJE PRI Jelšah n Razpisuje dela in naloge 1, RAVNATEUA organizacijske enote OŠ »Bračičeve brigade« 'e Kozje (reelekcija), ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem 2. RAVNATEUA organizacijske enote OŠ »Bratov Simončič« Ro-I gaška Slatina (reelekcija). Začetek dela 1. 10. 1991 .3. RAVNATEUA organizacijske enote Vzgojno-varstvene organi- c’ zacije Rogaška Slatina (reelekcija). Začetek dela 1. 8. 1991. ■is st Kandidati pod točko 1 in 2 morajo izpolnjevati pogoje, določene jj2 Zakonom o osnovni šoli, pod točko 3 pa Zakon o vzgoji in varstvu ^Predšolskih otrok, in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-s/i'Zobraževalnem oziroma vzgojno-varstvenem delu. Mandat traja /4 ^ leta. li Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v 10 dneh po 7^°bjavi razpisa na Vzgojno-izobraževalni zvod Šmarje pri Jelšah. ■z].0 izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. j OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA LJUBLJANA, Kamnogoriška 35 razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas.s polnim delovnim časom Začetek dela: 1. 9. 1991. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CEUE razpisujejo prosta delovna mesta: 1. za Osnovno šolo L celjske čete Celje, Vodnikova 4, Celje - UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE, za določen čas 2. za osnovno šolo Frana Kranjca Celje, Hrašovčeva 1, Celje - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE (zaželeno znanje računalništva) 3. za Osnovno šolo Štorskih železarjev Štore, Ulica C. Jerinove 5, Štore - UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o ustrezni izobrazbi na šolo, kamor prosijo,v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. Začetek dela 1. 9. 1991. OSNOVNA ŠOLA KOSEZE, Ledarska 23 razpisuje prosta delovna mesta: - DVEH UČITEUEV TELESNE VZGOJE (moški - PRU ali P) - DVEH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE (PRU tehnične vzgoje) vse za določen čas (eno šolsko leto, zaradi predvidenega zmanjšanja števila oddelkov). Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni. Svet šole - delegacija delavcev OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER, Šolska cesta 1, 61351 BREZOVICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA FIZIKE, ki bo poučeval krožke osnov računalništva. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. Začetek delaje 1. 9. 1991. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh. Šola je ob magistralni cesti Ljubljana-Vrhnika,z dobrimi avtobusnimi zvezami. Telefon: 653-046. Komisija za medsebojna delovna razmerja ZAVODA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE GROSUPUE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA HARMONIKE - UČITEUA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI - UČITEUA TROBIL IN PIHAL Izbrani kandidati bodo sklenili delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o končani izobrazbi sprejema komisija do zasedbe delovnega mesta. Svet OSNOVNE ŠOLE ALOJZA KEBETA UUBUANA ŠENTVID, Prušnikova 98 razpisuje za nedoločen čas dela in naloge - KNJIŽNIČARJA s peturno tedensko učno obveznostjo - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v varstvu in s poučevanjem DMV - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v varstvu - 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA Kandidati, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje po Zakonu o osnovni šoli, naj se prijavijo pisno z dokazili v 30 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ razpisuje dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992), s polnim delovnim časom Pogoj: učitelj razrednega pouka. Začetek dela 1. 9. 1991. Šestmesečno poskusno delo. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ UUBUANA, Dolenjska cesta 20 V razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas in s trimesečnim , poskusnim delom: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA TEHNIČNE in LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA GOSPODINJSTVA - VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PRU Prijave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN razpisuje dela in naloge - PROFESORJA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in začetkom dela 1. 9. 1991, P matematike - PROFESORJA SLOVENSKEGA IN ITALIJANSKEGA JE- GIMNAZIJA JURIJA VEGE IhRIJA, Študentovska 16 razpisuje za določen čas delovna mesta Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI razpisuje prosta delovna mesta: ZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela: 1. 9. 1991 - P slovenskega in italijanskega jezika - PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom in začetkom dela 1. 9. 1991 - P angleškega jezika. - UČITEUA FIZIKE - UČITEUA KEMIJE Za razpisana delovna mesta zahtevamo visoko izobrazbo ustrezne ^ sttieri. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi. Začetek dela 1.9. f,j 1991. Možnost stanovanja. m OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC IZOLA, razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: rt tl It Si cl It (ii - PREDMETNEGA UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA " PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE-FIZIKE z znanjem računalništva " 2 PREDMETNIH UČITEUEV TELESNE VZGOJE - 2 PREDMETNIH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE " 2 PREDMETNIH UČITEUEV ITALIJANSKEGA JEZIKA. ■le ll‘ n a: 2- za določen čas: " PREDMETNEGA UČITEUA (poljubna smer) za nadomeščanje odsotnih učiteljev na predmetni stopnji (od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992) " UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu (pričetek dela 1. 9. 1991) if 'V j Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Pijave z dokazili o strokovnosti naj pošljejo na naslov: Osnovna šola ^ojke Šmuc. 66310 Izola, Prešernova 4. najpozneje v 15 dneh po °bjavi tega oglasa. 0 izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi tega oglasa. - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE ALI TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (na voljo je dvosobno stanovanje) - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za določen čas,s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA,za določen čas.s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA ALI VZGOJITELJA,za določen čas (eno šolsko leto), s polnim delovnim časom - vodenje zunanje priprave na šolo Začetek dela za vse 1. 9. 1991, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratek življenjepis, v 15 dneh po razpisu. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Komisija za medsebojna delovna razmerja ZAVODA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE GROSUPUE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA HARMONIKE - UČITEUA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI - UČITEUA TROBIL IN PIHAL Izbrani kandidati bodo sklenili delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o končani izobrazbi sprejema komisija do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni. DOM UČENCEV MITJA GORJUP NOVA GORICA, Streliška 7, NOVA GORICA razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Prijave pošljite v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh. Izbrani kandidat bo začel delo 15. 8. 1991. OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA ŠENTJERNEJ razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU slovenščine-an-gleščine ali slovenščine-nemščine, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1991 — UČITEUA BIOLOGIJE, PRU, za določen čas (nadomeščanje delavke na dolgotrajni bolniški). Začetek dela 1. 9. 1991. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom morebitnega dozdajšnjega dela pošljite v 15 dneh po objavi^razpisa na naslov: Osnovna šola n. h. Martina Kotarja, 68310 Šentjernej (razpis). Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA STIČNA, 61295 Ivančna Gorica razpisuje dela in naloge: - UČITEUA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, za določen čas (do 31. 8. 1992) - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE-MATEMATIKE, za dolo čen čas (do 31. 8. 1992) - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA-ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas (do 31. 8. 1992). 3 UČITEUE RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom: do 10. 10. 1991 do 14. 11. 1991, do 25. 1. 1992) Začetek dela: 1. september 1991. Rok za prijavo: 14 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja pri svetu OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER TOMAŽ LITIJA razpisuje naslednja prosta dela za šol. leto 1991/92: - UČITEUA TELESNE VZGOJE, pogoj: predmetni učitelj ali profesor, za določen čas, eno šolsko leto, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, pogoj: predmetni učitelj ali profesor, za 15 ur na teden - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za določen čas, eno šolsko leto - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, s polovičnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 91-12. 3. 92) - UČITEUA KEMIJE, pogoj: predmetni učitelj ali profesor, s polovičnim delovnim časom (prednost štipendist Izobraževalne skupnosti Litija). Prijave pošljite v 8 dneh na tajništvo šole, Litija, Bevkova 3. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za enoto Loka ali centralno šolo Sevnica, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1991 — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za enoto Studenec, za določen čas, s polno delovno obveznostjo; od 1. 9. 1991 do 30. 6. 1992 — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za enoto Bučka, za določen čas, s polno delovno obveznostjo; od 1. 9. 1991 do 31. 3. 1992 — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na centralni šoli Sevnica, za določen čas, s polno delovno obveznostjo; od L 9.1991 do 30. 6. 1992 — UČITEUA ZEMUEPISA IN ZGODOVINE, PRU ali P, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo, začetek dela 1. 9. 1991 — UČITEUA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU ali P, za določen čas, s polno delovno obveznostjo; od L 9. 1991 do 31. 5. 1992 — UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; začetek dela L 9. 1991 — UČITEUA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas; začetek dela L 9. 1991. ZA ENOTO GLASBENE ŠOLE — UČITEUA KITARE, PRU, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1991 — UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1991 — UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1991 Komisija za delovna razmerja v OSNOVNI ŠOLI PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje naslednja prosta dela in naloge za šolsko leto 1991/92: - PREDMETNEGA UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom. - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB, za določen čas, s polnim delovnim časom - DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu). Pogoji: Pedagoška akademija ustrezne smeri. Začetek dela L 9. 1991. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v 15 dneh po preteku razpisa. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE POSTOJNA razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITEUA FLAVTE, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA KLARINETA, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA-KOREPETITORJA, s polnim delovnim časom — UČITEUA KITARE, s polnim delovnim časom — UČITEUA HARMONIKE IN ANSAMBLA, s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratek življenjepis pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva L O izidu razpisa vas bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR p. o., Mladinska 12 razpisuje po sklepu sveta šole prosta dela in naloge učiteljev za nedoločen čas: VŽGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o sol. o. TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVUE o. sol. o. 1. V IZOBRAŽEVALNI ENOTI SREDNJA GLASBENA ŠOLA - UČITEUA TROBENTE, polni delovni čas - UČITEUA SOLFEGGIA, polni delovni čas - UČITEUA GLASBENEGA STAVKA, nepolni delovni čas UČITEUA KITARE, ki bo dopolnjeval učno obveznost na glasbeni šoli - UČITEUA TOLKAL, ki bo dopolnjeval učno obveznost na glasbeni šoli - UČITEUA FLAVTE, polni delovni čas - UČITEUA KOMORNE IGRE, nepolni delovni čas - UČITEUA SOLOPETJA, nepolni delovni čas Svet šole razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE in FIZIKE, PRU, za nedoloče“' H Samska soba po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dn^tn objavi razpisa na naslov: TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVP 0 66333 Sečovlje. p O izidu razpisa jih bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. 8 2. V IZOBRAŽEVALNI ENOTI GLASBENA ŠOLA ZA NEDOLOČEN ČAS, POLNI DELOVNI ČAS - UČITEUA KITARE, enota Center - UČITEUA KITARE, enota Center in d. o. Slovenska Bistrica - UČITEUA HARMONIKE, d. o. Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi - UČITEUA BLOKFLAVTE IN FLAVTE, OE Tabor in d o. Slovenska Bistrica - UČITEUA KLAVIRJA, d. o. Poljčane - UČITEUA KLAVIRJA, d. o. Slovenska Bistrica - UČITEUA KLAVIRJA, d. o. Lenart - DVEH UČITEUEV KLAVIRJA, OE Tabor - UČITEUA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI, v d. o. Lovrenc na Pohorju OSNOVNA ŠOLA BRATOV VODOPIVEC PIVKA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA ZEMUEPISA, za nedoločen čas , - UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA, FIZIKE IN RAČUP^ NIŠTVA, za nedoločen čas - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas (za eno šol*1 $ leto) Na voljo sta dve trisobni stanovanji in eno enosobno. 3. V IZOBRAŽEVALNIH ENOTAH SREDNJA BALETNA IN BALETNA ŠOLA DVEH UČITEUEV BALETA, za nedoločen čas, polni delovni ČclS DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NO^f MESTO, Kandidati za učitelja morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah (učitelj solfeggia mora imeti končano II. stop. AG, smer kompozicija in glasbena teorija ali dirigiranje; učitelj komorne igre pa kateri koli instrumentalni oddelek II. stop. AG, z izkušnjami za komorno igro). it Ulica talcev 3 a razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA - UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA UČITEUA MATEMATIKE (na voljo je stanovanje) - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMET0 Cl dipl. ekonomist 4. Delovno mesto s posebnimi pooblast;i; in odgovornostmi — POMOČNIKA RAVNATEUA, s polnim delovnim časom ali PREDSTOJNIKA SREDNJE GLASBENE ŠOLE, s polovičnim delovnim časom in — PREDSTOJNIKA GLASBENE ŠOLE, s polovičnim delovnim časom, za mandatno dobo štiri leta. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjen^ izobraževanju. Prijave z ustreznimi dokazili naj pošljejo v 15 dneh! objavi razpisa na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šf-Novo mesto. Ulica talcev 3a. :< —A Kandidati za pomočnika ravnatelja ali predstojnika Srednje glasbene šole morajo imeti visoko izobrazbo, za predstojnika Glasbene šole pa višjo izobrazbo glasbene smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu; opravljen strokovni izpit in sposobnosti za usmerjanje in organizacijo pedagoškega dela. Začetek opravljanja razpisanih del in nalog je 1. 9. 1991. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa oziroma do 15. 8. 1991. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, UUBUANA, Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNEGA PO^’1 - PRU ali P( za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela 1. septembra 1991. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejo notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Prijav brez dokazil o izobrazbi ne bomo obravnavali. OSNOVNA ŠOLA BLANCA, 68283 Blanca razpisuje dela in naloge — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas 'Pogoj: višja ali visoka izobrazba, smer razredni pouk. Na voljo je družinsko stanovanje na Blanci. Prednost imajo kandidati, ki bi živeli v kraju. Začetek dela: L 9. 1991 - UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom in dopolnjevanjem delovne obveznosti. Pogoj: predmetni učitelj tehničnega pouka. Začetek dela: L 9. 1991 OSNOVNA ŠOLA DOBOVA, 68257 DOBOVA, Kapelska cest* Pi razpisuje prosta dela in naloge UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, s polnim delovnim som, za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov šole. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po obj razpisa. Stanovanja ni. Začetek dela L 9. 1991. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem roW prijavo. OSNOVNA ŠOLA HEROJA BRAČIČA, Begunjska cesta 2, 64290 - Tržič razpisuje dela in naloge — UČITEUA MATEMATIKE, za nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev, — UČITEUA ZGODOVINE, za nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev, — UČITEUA GLASBE, za nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev, — UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev, — PEDAGOGA ALI PSIHOLOGA, za nedoločen čas, poskusno delo 6 mesecev. OSNOVNA ŠOLA OTOČEC, občina Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1991/92 prosta dela in naloge - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za nedolof čas, z nepolnim delovnim časom (5,5 ure na teden biologije in 4 u kemije) t - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P bi za nedoločen čas 0| - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedolo« čas, z nepolnim delovnim časom (11 ur na teden) Kandidati za učitelja morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, kandidat za pedagoga ali psihologa mora imeti končano ustrezno fakulteto in vsaj dve leti delovnih izkušenj v osnovni šoli. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 10 dneh po izbiri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Otočec, 68222 OtoS ob Krki, Šolska cesta 20, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandid*1 bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem roku za prij3'' g< Svet šole v ožji sestavi OSNOVNE ŠOLE 7. KORPUSA ŽUŽEMBERK GIMNAZIJA - EKONOMSKA ŠOLA, Gimnazijska 10, TRBOVUE razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge razpisuje dela in naloge 1. UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P 2. UČITEUA GOSPODINJSTVA, PRU ali P ' Pod 1. točko je kandidatu na voljo družinsko stanovanje v bloku. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po ZUI1 imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Prijave z doka* o strokovnosti pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na nasl‘ šole. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na svet šole v ožji sestavi OŠ 7. korpusa Žužemberk,v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri kandidata boste obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Začetek dela: 1. september 1991. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 14 dneh po izbiri. Nadaljevanje na str. Otroški likovni razstavi 11 1,8 Zavodu Republike Slovenije za šolstvo .). Zavodu Republike Slove- li o,rJ? š°lstvo sta na °8led novi Ha j, j hkovni razstavi. Prva je Sep °.ku pritličja, prvega, dru-y0~v tretjega nadstropja Za-% U ^Publike Slovenije za šol-htn ^°^ans^a c- 28, Ljubljana; Sol razstavliaio učenci osnovnih s/iif Centra za rehabilitacijo Ut I?- ‘n 8ovorno prizadetih J ‘Jana, Centra za usposabljala slušno in govorno motenih $luh°r ‘n Centra za korekcijo iAi CaS DrUga nih UVa ]e na hodnikih in v sej-ij) w s°bah Zavoda Republike 33 VeP}ie za šolstvo, Parmova Ljubljana, tam pa razstav-ini° P^enci Srednje vzgojiteljske * Ljubljana. sb j otr°šLi likovni razstavi j£?ata> kot je na Zavodu te tra-ji lJ.a’ v sklop načrtovanih in ko n° Popravljenih otroških li-DrVPlh razstav, s katerimi telimo novosd iz likovne di-otr tlLe< uspele likovne rešitve , , in učencev, nove likovne {.l.? ter predvsem iz vsega tega j aJajoče metode in oblike dela (■ Vencev, vzgojiteljev in učite-.v vZgojno-varstvenih organiza-J> osnovnih in srednjih šol ra 0veniji- Obe otroški likovni J-stavi sta zasnovani problem-n£ n 0’ zasnovali so jih likovniki h ( °sameznih centrov in šol. n kiVa razstava na Zavodu Re-Pbl,ke Slovenije za šolstvo, Polanska c. 28, razstava učencev ^ ntrov za slušno in govorno pri-l^te, je sestavljena iz treh de-,v- V pritličju razstavljajo svoja ri? učenci iz Centra v Portalu, pod vodstvom likovne pe-Soginje Marjance Kump. Za ta P1, razstave je značilen svet pri-pt obogaten z različnimi likov-jylfni tehnikami. Pritegnejo nas obmorski motivi, v katerih učenci upodabljajo sebe kot enakovredno likovno sestavino slik in risb. V prvem in drugem nadstropju so prikazana dela učencev iz Centra v Mariboru, ustvarjena pod vodstvom likovne pedagoginje Lize Vrane. Ta del razstave je najobširnejši, v njem so predstavljene najrazličnejše tehnike oblikovanja v ploskvi. Vidimo slike v temperi, gvašu, lepljenke, struganke, kombinirane tehnike, grafike v eni in več barvah. Likovna dela so velikega formata, opazna po obliki in tivi kombinaciji barv, motivi so vzeti iz tivljenja slušno in govorno motenih otrok. Slike in grafike nas prizadenejo s svojo izpovedno močjo. V tretjem nadstropju razstavljajo svoja dela učenci iz centra v Ljubljani pod vodstvom likovne pedagoginje Metke Picelj. Razstavljene so nežnejše slike in povečini risbe Z motiviko iz otroškega likovnega sveta. Druga razstava na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, Parmova 33, je razstava del učencev Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani, ustvarjenih pod vodstvom akademskih slikarjev Zdenka Huzjana, Damirja Smerdela in Tanje Špenko ter akademskega kiparja Slavka Hočevarja. Razstava ne zajema preseka celotne likovne ustvarjalnosti na šoli, kot so v obrazložitvi razstave zapisali likovniki, saj plastično oblikovanje na tej razstavi ni predstavljeno. Pri izboru del so razstavljalci namenili manj pozornosti sami strokovni usmerjenosti likovnih stvaritev, ki ima na šoli tudi pomembno vlogo, več pa splošnejšemu delu likovnega izobraževa- Učenci glasbe tekmujejo Od 18. do 21. aprila je bilo v Her-^gnovem jugoslovansko tekmo-a|no srečanje učencev glasbenih šol, pednjih glasbenih šol in študentov Slasbenih akademij - letos za solo-# Pevce pihalce in harmonikarje. Iz 0venije je bilo prijavljenih 75 tek-ovalcev, ki so si bili pravico za “delovanje na 20. zveznem pridobili letošnjem republiškem tekmovali cr' ^'ezultatov Še nimamo, po tradi-l l1 Pa je mogoče pričakovati lepo ero priznanj, še posebno, ker so .. s a^i pihalci iz Slovenije bili na teh b]' rečanjih navadno v ospredju ne le aradi lepega števila, marveč tudi po Kakovosti. Pravico sodelovanja na državnem tekmovanju učencev in študentov glasbe si pridobijo prvonagrajenci z republiškega tekmovanja. Jubilejno 20. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije je bilo letos na Vrhniki. Prijavljenih je bilo 252 tekmovalcev iz 45 glasbenih šol, obeh srednjih glasbenih šol, akademije za glasbo. Glasbene matice Trst, Glasbene šole na Koroškem in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Prvo nagrado v svojih starostnih kategorijah (90 in več točk) si je priborilo 75 učencev in študentov: oboa in fagot po 2, solopetje in saksofon po 3, blokflavta in harmonika po 5, klarinet 26 in flavta 29. k °gledu razstave »Mali malarji« in spremnim Prireditvam v Moderni galeriji Drugo leto zapored prireja ^oderna galerija v sodelovanju revijo Kurirček razstavo Mali ■dalarji (od torka, 7. do nedelje f if' rraja 1991), ki predstavlja iz-rane risbe, gvaše in grafike £trok od male šole do nekako “trtega razreda osnovnih šol iz pzličnih krajev Slovenije. »Ma-anje« teh ustvarjalcev so ned-s°mrio vznemirljive in kažejo svojo prvobitno izpovednostjo rhetipske značilnosti likovne sovorice, hkrati pa problemati- sk lzra^anja v določenem slikarjem mediju, ne da bi bilo zameno znotraj predmetnosti ali rezpredmetnosti. Tematsko ^e*a nikakor niso uglašena na “otroško« podobotvorje. ustrezne je govoriti o razponu med oživi na resnično stanje in ima-p?rno fantastiko, ki je pogosto [! tiinentno likovno dodelana. aJ sl Ob sami razstavi v Moderni Saleriji, h katere ogledu vabimo j;as 'n vaše »male malarje«, že- omogočiti tudi dostop do ^alne zbirke, in sicer tako, da tno izbrali katerega izmed mu- boi 2ejskih objektov, ki ga bo malim radovednežem predstavil kustos Pedagog Moderne galerije Igor Kranjc, nato pa bodo otroci po Sv°je (s slikanjem, risanjem) Poustvarili izbrano delo in tako izrazili svoj odnos do likovne problematike. V tem drugem delu, ko bodo otroci lahko v Moderni galeriji ustvarjali, bodo sodelovali študentje Pedagoške akademije in mentorsko spodbujali otroke pri delu ter jim s svojimi pobudami širili vednost, kako je kakšen problem mogoče najučinkoviteje formalno izpeljati. Dosežki bodo večstranski - po eni strani se bo pokazala odzivnost mladih do mojstrovin iz stalne zbirke Male galerije, po drugi pa stopnja razumevanja lastne ustvarjalnosti v zvezi z določenim, opazovanim muzejskim objektom. V trikotniku umet-nina-interpretacija-poustvaritev bodo imeli študentje, skupaj z učitelji izjemno pomembno, in ne ravno lahko nalogo posrednikov in ohranjevalcev likovnih kvalitet, ki se ob interpretaciji kažejo in ob ustvarjanju na novo izražajo. Ogled razstav in delo v Moderni galeriji bo vsak dan, dokler bo razstava, od 10. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Obisk najavite po tel. št.: 214106, ali pisno v Moderno galerijo, Tomšičeva 14, Ljubljana, za razstavo Mali malarji. IGOR KRANJC nja in vzgajanja, ki ob spoznavanju teoretične likovne problematike in vpeljevanja v prvine likovnega jezika kaže dosežke v praktičnem likovnem delu. Avtorji razstave so želeli opozoriti na raznolikost risarskih, grafičnih in slikovnih tehnik, ki že same ponujajo posebne izrazne možnosti. Obe razstavi si lahko ogledate vsak delovnik med 7.30 in 15.30. Jeseni načrtujemo novi razstavi, in sicer razstavo likovnih del učencev osnovne šole Primož Trubar, Velike Lašče in razstavo likovnih del učencev osnovne šole Anton Aškerc, Velenje. HELENA BERCE-GOLOB Markovič Franci, 6. r.: Naš razred, linorez, Center za usposabljanje slušno in govorno motenih Maribor, lik. ped.: Liza Vrane Medgimnazijsko sodelovanje Organizacijska enota Zavoda RS za šolstvo iz Maribora je lani povabila na delovni obisk profesorje Zvezne gimnazije iz avstrijskega Gradca in tamkajšnjega Pedagoškega inštituta, da bi z Drugo gimnazijo iz Maribora, tedanjo Srednjo naravoslovno šolo, začrtali prihodnje sodelovanje. Dogovorili smo se o srečanju učencev obeh gimnazij, izmenjavi posameznih učiteljev in učencev, o skupnih projektih, počitniških prostovoljnih dejavnostih, literaturi in o sodelovanju staršev in učencev pri delovanju in življenju šol. Letošnjega januarja nas je ravnatelj graške Zvezne gimnazije povabil na enodnevni obisk. Opisal je kronološki razvoj šole: ustanovljena je bila že 1873 kot prvi ženski licej, selila se je v različna poslopja, dokler ni bila 1967 zgrajena nova pri parku in spomeniku Tagetthofa. V tem šolskem letu jo obiskuje v 31 oddelkih 630 učencev od prvega do osmega razreda. Ogledali smo si šolske prostore: učilnice, telovadnici in upravne prostore. Na novo so opremili računalniški učilnici - v vsaki je po dvajset delovnih mest. Ministrstvo za šolstvo na Dunaju enotno opremlja vse avstrijske gimnazije in v prihodnje nameravajo postopno urejati na- menske učilnice z laboratoriji za naravoslovje. S kolegico biologinjo sva spremljali pouk biologije v tretjem razredu (pri enajstletnikih). Učenci so v blokuri mikroskopi-rali, opazovali in preučevali različna škrobna zrnca. Vsak je uporabljal svoj mikroskop, Swift s povečavo do 400-krat in delovne liste s skicami škrobnih zrn. Prepoznavali sojih, skicirali in zapisovali ugotovitve, pri tem jim je pomagala profesorica. Tamkajšnje šole namreč nimajo za noben predmet posebnih laborantov; vse laboratorijsko in terensko delo je odvisno od prizadevnosti in volje posameznih učiteljev. Na obisku smo se dogovorili za sodelovanje pri skupnem časopisu učencev obeh gimnazij, za pomladno srečanje pohodnikov pri Duhu na Ostrem vrhu, ekskurzijo kemikov v Maribor in Podravje, skupen ogled prezimovališč ptic na Muri (Gralla) in za obisk pri učencih in učiteljih, ki se šolajo po programu mednarodne mature. Avstrijci so poudarili, da je mariborska gimnazija na naravoslovnem področju bolj kakovostna od njihove in da so programi in učni načrti zelo zahtevni, za srednješolce morda celo preveč. ROMANA JAZBEC poročajo Mozartovo klavirsko tekmovanje v Ljubljani K številnim spominskim prireditvam ob 200-Ietnici Mozartove smrti so prispevale svoj delež tudi glasbene šole, med njimi srednja glasbena šola iz Ljubljane. Učenci so se v soboto, 23. marca 1991, pomerili v Mozartovem klavirskem tekmovanju, ki je bilo v dvorani Glasbene šole Vič na Emonski cesti. Prireditelji so bile Glasbene šole Vič>Rudnik, Moste-Polje, Šiška-Bežigrad ter Center in Srednja glasbena šola-SGBŠ Ljubljana. V strokovni žiriji je bila predsednica pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak, člani pa so bili pianisti Leon Engelman, Tanja Zrimšek, Janko Šetinc in dirigent Uroš Lajovic. Prijavljenih je bilo 25 mladih pianistov. V prvi kategoriji so nastopili učenci, ki so bili rojeni leta 1976 ali pozneje, izvajali pa so Mozartovo solistično skladbo po izbiri in še po en stavek iz izbora petih Mozartovih klavirskih sonat. V drugi kategoriji so igrali učenci, rojeni leta 1972, in mlajši. Ti tekmovalci so poleg poljubno izbrane solistične skladbe, največkrat so bile to variacije ali fantazije, izvajali še celotno Mozartovo sonato. Izbor je bil natančno naveden v propo-zicijah. Ves program so morali nastopajoči izvajati na pamet. Med dvanajstimi tekmovalci iz prve kategorije je žirija določila za prvo nagrado Jerneja Gregoriča (rojen 1977, GŠ Vič, učitelj Igor Bravničar). Mladi pianist je z nastopom potrdil svojo nadarjenost. Drugo nagrado je dobil Primož Bratina (rojen 1978, GŠ Center, učitelj Soča Pervanje), tretjo pa Eva Sotelšek (rojena 1976, GŠ Šiška-Bežigrad, učiteljica Eva Kvartič). Oba sta z zelo solidno igro navdušila tudi občinstvo. Naj v tej kategoriji omenim še Igorja Semeta in Romino Džafič, ki sta pokazala občuteno muzikalno igro. Še veliko težjo nalogo je imela žirija pri izbiri najboljših iz druge kategorije. Med trinajstimi kandidati je dobila največ točk in prvo nagrado Andreja Furlan (rojena 1975, SGBŠ Ljubljana, učiteljica Gita Mally). Odlično je igrala tudi Tanja Plut (rojena 1975, SGBŠ Ljubljana, učitelj Janez Lovše), ki je prejela drugo nagrado, tretja pa je pripadala Igorju Vicentiču (rojen 1974, SGBŠ, učitelj Janez Lovše). Zelo solidna in tudi zrela je bila igra pianistke Kristine Arnič, z zanimivim umetniškim vtisom pa sta nas prepričala Jože Babič in Klemen Golner. Naj omenim še Heleno Kosem, ki nas je pre- senetila z lepim tonom in pretehtanim muzikalnim konceptom. Tekmovanje je bilo kar pravi maraton, saj je s kratkimi presledki trajalo tako rekoč od jutra do večera. Pokazalo je, da imajo naše glasbene šole vrsto zelo požrtvovalnih in dobrih učiteljev klavirja pa tudi precej prizadevnih in nadarjenih učencev. Nekateri med njimi se bodo zanesljivo posvetili glasbenemu poklicu. Sicer pa smo ob mladostni zagnanosti in simpatični živahnosti opazili tudi nekaj tehničnih zadreg in tonskih grobosti, neustrezno rabo pedala in še kaj; to ponovno dokazuje, da so Mozartova dela tehnično in muzikalno vsekakor trdi orehi za mlade interprete. Ker je bil tekmovalni program kar preobsežen za en sam dan, bi najbrž lahko včasih s strožjo interno odbiro zmanjšali število nastopajočih. Po drugi strani pa se ponuja še misel, da bi morda oblikovalci tekmovalnih prepo-zicij lahko zlasti za drugo kategorijo skrajšali program, saj je tu vsak tekmovalec igral skoraj 30 minut, to pa je že lep kos koncertnega programa vsakega solističnega recitala. Organizacijski odbor je solidno izpeljal tekmovanje, nagrade so prispevali sponzorji Tovarna klavirjev Bosendorfer z Dunaja, Digital Systems d.o.o. iz Ljubljane, Avtotehna, DZS-Muzikalije. Vsem tekmovalcem in njihovim učiteljem pa je podaril Mestni sekretariat za vzgojo, izobraževanje, kulturo, znanost ter telesno kulturo enodnevni izlet v Salzburg. Za slovesen sklep tekmovanja je z živahnim nastopom poskrbela ekipa študentov solopetja iz razreda mentorice Irene Baar. MILENA NOGRAŠEK Maribor - mesto znanja in ustvarjalnosti Lani je Izvršni svet Skupščine občine Maribor potrdil projekt Maribor - mesto znanja in ustvarjalnosti s šestimi podprojekti. med njimi tudi podprojekt Udeležba in uspešnost osnovnih in srednjih šol na tekmovanjih v letu 1989/90. Njegov duhovni vodja je mariborska županja gospa Magda Tovornik, sicer inženirka kemijske tehnologije, ki je spodbudila ustanovitev sklada za razvoj ustvarjalne dejavnosti - delež iz sklada je namenjen organizaciji, izpeljavi tekmovanj in nagradam ter priznanjem najuspešnejšim učencem in mentorjem. V šolskem letu 1989/90 je bila med 37 osnovnimi šolami z 19.327 učenci in 17 srednjimi šolami s 14.233 učenci opravljena anketa o sodelovanju učencev na občinskih, območnih, republiških in zveznih tekmovanjih in njihovih uvrstitvah. Na osnovnošolskih občinskih tekmovanjih (iz matematike, zgodovine, tehnike, vesele šole, tujih jezikov, slovenščine, klubov OZN) je sodelovala dobra šestina vseh, leto poprej pa jih je tekmovalo 23,9 odstotka manj. Med mariborskimi šolami, ki so prejele največ srebrnih Vegovih priznanj (8), je bila osnovna šola bratov Polančičev, po množičnosti udeležencev pa osnovna šola Veljka Vlahoviča. Tudi na območnih tekmovanjih je v šolskem letu 1989/90 tekmovalo 23,9 odstotka manj učencev kot leto prej. Največ jih je sodelovalo na tekmovanjih mladih tehnikov. Pri drugih predmetih primerjava ni mogoča, ker območna tekmovanja niso bila organizirana kot nadaljevanje občinskih. Na republiških tekmovanjih je bila udeležba leta 1989/90 v primerjavi z letom prej večja kar za 73,8 odstotka, saj je bilo precej na novo organiziranih tekmo- vanj. Na njih je sodelovalo deset mariborskih osnovnih šol, med njimi jih je osem doseglo prvo mesto (kemija, tuji jeziki, zgodovina, tehnika, vesela šola). Srednje šole niso prirejale občinskih tekmovanj, zato pa so imele dobro pripravljena območna tekmovanja. Uspešna je bila tudi akcija Mladi raziskovalci za napredek Maribora, v tej je sodelovalo odstotek in pol vseh mariborskih srednješolcev (največ iz L gimnazije, Srednje ekonomske šole in Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole). Republiških in zveznih tekmovanj se je udeležilo 3,7 odstotka vseh srednješolcev (iz 15 srednjih šol in le dve šoli nista sodelovali). Najuspešnejši sta bili Srednja glasbena in baletna šola in L gimnazija. S takšnimi tekmovanji učenci poglabljajo in širijo svoje znanje, se primerjajo z vrstniki in navezujejo nova poznanstva. Po večletnem spremljanju ustvarjalnosti v mariborskih osnovnih in srednjih šolah ugotavljamo, da bi lahko veliko pripomogli k bolj kakovostnemu in ustvarjalnemu delu učiteljev. učencev in šol nasploh, če bi upoštevali tale spoznanja: • Učencem vseh šol moramo omogočiti, da preskušajo svoje znanje na ustreznih tekmovanjih; kjer takšnih tekmovanj še nimajo, jih je treba organizirati. • Vsa tekmovanja, posebno republiška, naj imajo stalnega organizatorja. Ta naj skrbi za dobro izpeljavo tekmovanja, za hitro obveščanje o tekmovalnih dosežkih in za ustrezna priznanja in nagrade. • Vse nadrobnosti in poročila o tekmovanjih naj se zbirajo na enem mestu. • Podatki s tekmovanj naj pripomorejo k izbiri tistih učiteljev - mentorjev in šol, ki jih bi dodatno nagradili in tako spodbudili. • Dobro uvrščeni učenci naj sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih (olimpiadah znanja, letnih šolah, raziskovalnih taborih in podobno); mentorjem pa je treba omogočiti spopolnjeva-nje znanja, dodatni študij, štipendije in podobno. ROMANA JAZBEC sporočila Bližje razvitim (vsaj po papirju) Za zadnji desetletji 20. stoletja je prav gotovo značilna poudarjena skrb za človekovo okolje, še posebno v najbolj razvitih (in bogatih) državah. Tudi glede tega smo Slovenci zaostajali za zahodnoevropskimi državami, dokler se nismo znašli v katastrofalnem položaju, ko se zdi, da nas je, kar zadeva onesnaženost zraka, voda in zemlje - da ne omenimo umiranja gozdov - kar nekajkrat več kot v resnici. In prav to najnižjo točko smo morali doseči, da se je v nas nekaj zganilo in da se je zavest o nujnosti varovanja našega okolja razširila od redkih posameznikov na vse Slovence. Popravljati napake pa je težko, še posebno, če so kritične točke že presežene - in vendar smo lahko uspešni tudi z majhnimi koraki - samo če poznamo cilj. Eden takšnih korakov je nedvomno poteza Papirnice Videm Krško, ki se je odločila, da bo začela izdelovati »okolju prijazen papir«. Izdelan je iz razbarvanega odpadnega papirja, imenujejo pa ga reciklirani papir. Tako nameravajo v papirnici prihraniti 5,5 kubičnega metra zelenih gozdov, 4000 kilovatov energije in toliko pitne vode, kolikor je porabi 1000 ljudi v enem dnevu - vse to pri eni sami toni recikliranega papirja! In kaj ima vse povedano opraviti s šolo? - Veliko, zelo veliko. Samo pomislimo, koliko zvezkov popišejo naši šolarji vsako leto, koliko učbenikov in delovnih zvezkov ter drugega didaktičnega gradiva gre skozi njihove roke. Vsi poznamo stiske naših trgovcev konec avgusta in v začetku septembra, ko jim zmanjka tovornjakov, da bi lahko pravočasno prepeljali vse potrebne učbenike in zvezke v knjigarne, ko nimajo dovolj velikih skladišč, v katere bi lahko spravili »gore« učbenikov. Proizvodnja učbenikov, delovnih zvezkov in zvezkov ter njihovo razpošiljanje spadata med gotovo naj večje akcije, ki smo jim priče vsako leto. Za ves papir, ki ga porabimo na leto v šolah (pa tudi v uradih in drugje), mora pasti na tisoče dreves. In prav temu bi se lahko izognili, če bi uporabljali več recikliranega papirja. Založbe, ki izdajajo učbenike, bi morale, podobno kot v zahodnoevropskih državah, preiti na uporabo tega papirja; tako bi posredno tudi vzgajale našo mladino in jo opozarjale, da je nujno skrbeti za naše gozdove. To velja še bolj za proizvodnjo zvezkov, blokov, kopirnega in pisalnega papirja. Da pa bi taka akcija nemoteno potekala in da bi bila učinkovita, bi morali vsi, ki smo tako ali drugače povezani s šolo, uporabnike s tem seznanili in jim razložili, zakaj je takšno ravnanje upravičeno. Tako ne bi bilo morebitnih nesporazumov, češ - ali še belega papirja nismo vredni?! Vedeti moramo, na primer, da na Zahodu številna najuspešnejša podjetja že uporabljajo samo reciklirani papir in da to v razvitih družbah postaja že kar vprašanje »statusa«. Tudi pri nas je na primer Revija za razvoj že prešla na uporabo okolju prijaznega papirja, pa tudi v Založniškem centru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo nameravamo postopno celulozni papir zamenjati z recikliranim - pri knjigah, ki jim malo manj beline ne bo odvzelo njihovega vsebinskega leska. Prva takšna bo knjiga Anke Zupan Od igre in dela do znanja, ki bo izšla v začetku aprila in je tudi vsebinsko vezana na vprašanja ekologije. Prišel je torej čas, ko ne smemo prilagajati standardom razvitih držav le učnih vsebin, temveč moramo vsaj majhen korak v Evropo storiti tudi z vpeljevanjem okolju prijaznega papirja v naše šole. Tako bomo razvitim bliže kot z uvozom Rame! TINE LOGAR Pomagajmo tminčenim otrokom Ob vseh prireditvah ob dnevu Unicefa, ki so bile decembra namenjene otrokom po svetu, je prav, da se spomnimo tistih otrok, katerih življenje je komaj še kdaj veselo, saj živijo v okolju, v katerem se ne morejo počutiti vame, obdaja jih nasilje., Za te otroke zvemo ponavadi prepozno, ko duševne ali telesne poškodbe že pustijo hude sledi. Imajo jih za nemogoče, moteče nemirne, težavne; so preglasni ali pretihi, napadalni, vsi, po vrsti pa nepriljubljeni; so osamljeni med vrstniki in bolehni. V šoli so pogosto manj uspešni in zato manj spoštovani in toliko bolj grajani. Premalokrat se vprašamo, zakaj so takšni. Premalokrat pogledamo za vrata, kjer živijo - zdi se nam,' da se tam začenja zasebni svet-njihovih staršev in skrbnikov, kamor kot tujci nimamo vstopa. Vendar je prav tam ključ, ki pojasnjuje otrokovo vedenje. Krize, porazi, nesporazumi so del običajnega življenja, če jih rešujemo razumno in strpno. Kjer spori prerastejo v surovo besedno ali celo telesno obračunavanje, izživljanje nad šibkejšimi, otroki, ženami, zaostalimi osebami, kjer napadalnost prekipi v nenadzorovani bes, ki razbija vse okrog sebe, puščajo takšni dogodki v odraslem. Še posebno pa v krhki otrokovi duši globoke travme. Sadizem, duševno in telesno trpinčenje, spolno izrabljanje, zanemarjanje skrbi za otroke, so okoliščine, v katerih odraščajo tudi nekateri naši otroci. Povodi za takšno ravnanje so različni. Mučitelji so večkrat čustveno labilne, živčne, psihopatske ali celo psihotične osebnosti. Otroci le redko sami povedo, kaj se z njimi dogaja. Molčijo iz strahu, nerazumljive ljubezni do grobih staršev, sramu, bojazni pred vrstniki. Majhni otroci niti ne morejo urediti svojih misli, prizadeti tega niso sposobni. Največkrat trpinčenje naključno odkrijejo sosedje, učitelji, vzgojitelji, zdravniki; ponavadi tedaj, ko traja že dalj časa. Zato bi morali biti v okoljih, kjer so otroci, bolj pozorni na te pojave. Morali bi hitreje ukrepati: obvestiti socialno službo, policijo, izrabiti posebno telefonsko službo (SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja - 441993 ali Klic v duševni stiski 313715), v zelo akutnih primerih pa bi morali otroka oddati v posebno zavetišče, ki je pri nas za zdaj le še pobožna želja. Socialna služba obravnava prijavljeni primer in poišče najustreznejšo rešitev. PETJA FAJDIGA-SEVER K IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV PLANINSKE VZGOJE Mladega človeka je treba za hojo vzgojiti Planinstvo štejemo za kulturni pojav sodobne dobe, pa tudi za značilno, neločljivo sestavino slovenske narodne kulture. Pri planinski dejavnosti gre med drugim za posebne vrste doživljanja narave, obenem pa za spoznavanje novih okolij, zlasti gorskega sveta, z vsemi značilnostmi ali posebnostmi in navsezadnje za oblikovanje pristnih medčloveških odnosov. Gibanje je življenjska nuja sodobnega človeka. Med različnimi vrstami le-tega pa je posebno pomembna prav hoja, saj jo štejemo za eno najdragocenejših telesnih vaj, s katerimi se upiramo negativnim civilizacijskim učinkom in boleznim. Mladega človeka pa je treba za hojo vzgojiti. Pri planinskem izletni-štvu je prav dlje časa trajajoča hoja poglavitni način gibanja. Tudi zaradi vsega naštetega smemo planinsko dejavnost pojmovati kot del splošne izobrazbe in vzgoje. Zaradi posebnosti in pomembnosti planinske vzgoje je leta 1970 takratni sekretariat za šolstvo SR Slovenije priporočil osnovnim in srednjim šolam, naj ustanavljajo planinske skupine, uvrstijo planinstvo v svoj vzgojno-izobraže-valni program, spopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev na tem področju pa vrednotijo kot strokovno spopolnjevanje mentorjev drugih interesnih dejavnosti. Podobno priporočilo je obnovil Zavod SR Slovenije za šolstvo s posebnim dopisom z dne 20. 7. 1981. V njem tudi priporoča, »naj šole načrtujejo en športni dan s planinsko vsebino«. Priporočila takratnih najvišjih šolskih oblasti veljajo še danes. Žal so jih na posameznih šolah zelo različno uresničili. Po nekaterih podatkih (S. Kristan 1988) je imelo v Sloveniji le približno 60 odstotkov osnovnih šol organizirane planinske krožke in skupine. Primerno dejavnih je bilo še manj. Precej slabše pa je na srednjih šolah. Kljub na videz enakopravnemu položaju mentorjev planinske vzgoje, v primerjavi z mentorji drugih interesnih dejavnosti, pa podatek o deležu osnovnih šol z organizirano planinsko dejavnostjo kaže, kako je v resnici. S takšnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni, še posebno, ker gre za dejavnost, ki jo štejemo za sestavni del splošne izobrazbe in vzgoje. Med številnimi vzroki zdajšnjega stanja bi rad posebej opozoril na to, da imamo premalo strokovno usposobljenih pedagoških delavcev za organiziranje in vodenje planinske dejavnosti na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. V sistemu rednega izobraževanja večina pedagogov ni dobila potrebnih informacij o planinski vzgoji. Sami se zato ne čutijo sposobni za vodenje te, po mnenju mnogih prenevarne in odgovorne naloge. In ne samo to; ob pomanjkljivem znanju o planinstvu in nezadostnih izkušnjah mnogi neradi sodelujejo kot spremljevalci (pomočniki) tudi tedaj, ko drugi organizirajo planinski izlet (npr. na planinskih športnih dnevih). Problem se stopnjuje v krajih, kjer nimajo niti planinskega društva. V takšnih razmerah pa se lahko le redki otroci seznanijo s planinstvom. Vsem, ki želijo v svojem okolju seznanjati mladino s planinsko dejavnostjo, pa menijo, da vedo o planinstvu premalo, je namenjen republiški seminar za mentorje planinske vzgoje. Že več let ga organizira Mladinska komi- sijapri Planinski zvezi Slovenije. Čep .eprav udeleženci niso le iz pedagoških poklicev, si takšnih naj- ■ . ./ , Drevo, 1985 Za bolj zdravo življenje V sredo. 3. aprila je bil ob 17.30 v dvorani Smelta na Titovi cesti 184 (ob obvoznici) ustanovni občni zbor Društva za srce in ožilje Slovenije. Misel ni izvirna. Že več kot 10 ali 30 let imajo taka društva na zahodu, v Skandinaviji pa tudi na Filpinih, v Indoneziji in drugje. Najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in v Slovenji so bolezni srca in ožilja: angina pektoris. srčni infarkt, ishemična bolezen srčne mišice in možganska kap. Te bolezni imajo skupen vzrok: zgodnje poap-nevanje žil. Poznamo okoliščine, ki to povzročajo: kajenje, zvečanje maščob v krvi, zvišan krvni tlak. sladkorna bolezen, debelost, premalo telesnega gibanja, psihični stresi, dedna nagnjenost in še nekatere manj pomembne. Večina tega je posledica slabih navad in razvad. Ko nekdo zboli zaradi angine pektoris ali srčnega infarkta ali možganske kapi, je že prepozno, da bi se še kdaj popolnoma pozdravil. Nekaj škode na srčni mišici ali možganih zmeraj ostane. Zato je naš cilj: z ustreznejšim življenjskim slogom pravočasno preprečiti nastanek dejavnikov tveganja za zgodnejše poapnenje žil. Da bi torej ljudje za svoje zdravje bolje, predvsem pa pravočasno poskrbeli, jih želi Društvo za srce in ožilje Slovenije ozaveščati. Pri tem jim ne bomo pomagali le zdravniki. Pomoč pričakujemo tudi od politikov, oblasti, javnih občil, šole. gospodarstva. Cerkve, zavarovalništva in drugih. Njihove zastopnike in tudi vsakega človeka, mladega in starega vabimo, da pomagajo sebi in drugim. Nočemo biti »sveta vojska« proti nekaterim navadam in razvadam. Želimo le, da bi skrb za normalno dolgo življenje pravi čas zaupali vsakemu posamezniku in tistim. ki so dolžni bedeti nad tako pomembno blaginjo, kot je zdravje. Kardiološka sekcija slovenskega zdravniškega društva Prof. dr. JOSIP TURK bolj želimo. Zaradi njihovega pedagoškega, psihološkega, metodičnega in drugega znanja, predvsem pa neposrednih izkušenj z delom z otroki, je mogočle na seminarju dopolnjevati omenjeno znanje z vsebinami iz planinstva in le-te uporabiti v neposredni praksi. Seminar poteka v zanimivi, a manj znani alpski dolini Bav-čica blizu Bovca in v njeni neposredni okolici. Za mnoge je to povsem neznan svet. Glavni poudarek je namenjen vzgoji in varnosti, ki je pogoj za vsako planinsko ali gorniško dejanje. Sicer pa seminar odlikujejo raznolikost izbranih tem in zanimivi predavatelji, ki poskušajo kar najbolj življenjsko predstaviti posamezne teme in z njimi povezano problematiko. Dobljene informacije udeleženci z določeno postavljenimi nalogami in vprašanji dejavno prenašajo v svoje okolje. Svojevrstna doživetja pa jim ponujajo planinske ture na okoliške vrhove. Absolvent seminarja se usposobi za. »opravljanje nalog« mentorja planinske vzgoje. Prizadevamo si, da bi mentor v svojem okolju postal predvsem: - svetovalec tako učencem (dijakom) kot svojim kolegom v zbornici in tudi vodnih v planinskih društvih, načrtovalec letnega in do* ročnega načrta planinskih ¥ nih dni (skupaj s športnimi g°g0, r - vodja planinskega krolP ; skupine na šoli in vez s i skim društvom v kraju. Vsakdo, kdor uspešno of', seminar, dobi kvalifikacijo lf' dinskega planinskega vodnik) i je usposobljen za vodenjeplalt^ skih izletov in tur. j) Njegova vloga je še post- a pomembna ob pripravi izletO-slabo organiziran planinski• na osnovni ali srednji šoli1. vrača mlade od planinstva in h hodništva, obenem pa pril1’ ■ tudi veliko nevarnosti. Poved* 1 drugače: nikomur, ki je izlet f)1 pravil strokovno in razsodno, ( ni bati nesreče. Letošnji rok seminarja je pobudo pedagogov presian v zadnji teden avgusta. Že i tradiciji pričakujemo prije11 ozračje med udeleženci; ti vel)1' menijo, da je enotedensko dP nje v Bavčici kar prekratko. pa je treba vse to doživeti, 5 potem si lahko vsak ustvari P) mnenje. Vredno je priti v ta ČU« viti svet, »kjer tišina šepeta«-STANISLA V PINTAR _____________________________^ PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE MLADINSKA KOMISIJA Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana Telefon: (061) 315 493 - Mladinska komisija REPUBLIŠKI SEMINAR ZA MENTORJE PLANINSKIH SKUPIN Rok prijav: 25. 5. 1991 Seminar organizira Mladinska komisija pri PZS zato, da bi dala udeležencem možnost za strokovno spopolnjevanje iz planinske vzgoje po zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovne šole ter jih usposobila za delo v planinskih skupinah. Seminar prirejamo v soglasju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Čas in kraj izpeljave: Seminar bo od 23. 8. do 31. 8. 1991 v vzgojno-izobraževal-nem centru MK PZS Bavšica, kije 6km oddaljen od Bovca. Pogoji za udeležbo: Kandidat mora biti vzgojitelj, pedagoški delavec, študent višje ali visoke šole pedagoške smeri, socialni ali društveni delavec, ki ga zanima vzgojno delo v planinskem društvu, mladinskemu odseku ali planinski skupini na šoli in je za to tudi sposoben. Praviloma bomo za seminar sprejeli največ 40 udeležencev. Program seminarja: Seminar poteka po programu za mladinske vodnike. Poleg teoretičnega dela bodo tudi praktične vaje, med drugim tri visokogorske ture. Stroški udeležbe: Akontacija ob prijavi je 700 din, po seminaiju pa bo poračun. V ceno so všteti stroški organizacije, popolna oskrba, zavarovanje in skripta - ta bodo udeleženci prejeli pred seminarjem. Akontacijo nakažite na tekoči račun Planinske zveze Slove-nije: 50101-678-47046 (za MK PZS). ki POZOR! Če se iz iste šole, vrtca ali planinskega društva prijavi več udeležencev, imajo vsi 10-odstotni popust. ZA UPOKOJENCE Vabljeni v Univerzo V letošnjem študijskem letu obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani približno tristo slušateljev v 31 študijskih krožkih. Povpraševanje je še večje, žal pa vsem ne moremo ugoditi, saj je univerza še zmeraj prostovoljno organizirana in deluje brez kakršnekoli denarne pomoči. Poleg študijskih krožkov slušatelji skupaj z mentorji in sodelavci pripravljajo ekskurzije, izlete, obiskujejo razstave, galerije, koncerte, prirejajo izobraževalne seminarje, okrogle mize, samostojne razstave, sodelujejo na radiu in televiziji, pišejo članke, snemajo filme, ipd. V preteklem letu so se naši slušatelji odpravili na ekskurzije na Kreto, v London, na Škotsko, v južno Francijo, umetnostni zgodovinarji so obiskali Plečnikovo barjansko cerkev, stiški samostan, baročne stavbe na Štajerskem, Firence, Benetke, Picassojevo razstavo v Ljubljani. Pripravili so razstavo svojih del v Slovenskem šolskem muzeju, obiskali pa so tudi svoje kolege »slikarje« in »Francoze« v Novigradu. kjer so imeli učne delavnice. Slušatelji kitajščine so preskusili svoje znanje v pogovoru s kitajsko zdravnico, ki je bila na specializaciji v Ljubljani. Tisti, ki so sodelovali v kr< ustvarjalnega pisanja, pa so se ja sti predstavili na literarnih vet v knjigami Kazina, v Društvu venskih pisateljev in Cankarje domu. Računalničarji so se na uporabljati programe vvordstar ii tus. Sodelavci Univerze so se v pr klem letu udeležili odprtja pode Univerze v Beogradu. Naša I verza je izdala tudi že prvo kn - o izobraževanju starejših in st nju. Petletnico uradnega obstoja I verze za tretje življenjsko obd< (ustanovljena je bila februarja l! smo oznamovali s prijetnim kul nim in družabnim srečanjem. V spomladanskem semestru si začel nov študijski krožek, s špi čino za začetnike. Spet bo mog obiskovati ure kulture govora, p< kale pa bodo še druge, že uteč dejavnosti: umetnostna zgodovi književnost, slikarstvo, nemši ( nadaljevalni tečaj). Vse doda informacije so na voljo na sed Univerze za tretje življenjsko dobje na Bijedičevi 15 v Ljubljani, po telefonu (061) 572-464. ALIJ ANA ŠANTEU z 12. strani GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC s tZPisuje prosta dela in naloge - TijNt^LJA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas, *en čas A NAUKA ° GLASBIIN KLAVIRJA, P, za nedolo- ¥ ju e^LJA KITARE, STU, za določen čas z nepolnim delovnim 1: SteUA SAKSOFONA, PRU ali P, za določen čas z nepol-"lnJ delovnim časom. _ etek dela je 1. september 1991. ;an,c,te,ja klavirja bo na voljo dvosobno stanovanje. ju d|dati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjeva-i Pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo J ravnavali. V'------------------------------------------------- za delovna razmerja Id !1VNE šole z italijanskim učnim jezikom ^AN, Vojkova 1 2Pisuje prosta dela in naloge ' ^ITEUA RAZREDNEGA POUKA za 10 ur ‘, CITEUA matematike in fizike .^eiteua italijanskega jezika 4el • rrELJA RAZREDNEGA POUKA *A.,a !n naloge od točke 1. do 3. so za nedoločen čas. 0^a.ln naloge pod točko 4. so za določen čas. '^ja pedagoška izobrazba ustrezne smeri; ’lj vebni.pogoji: j pandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik ■(f t ri izbiri kandidata bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti. e ,'Jave z dokazili pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo ji Ve^čeni o izbiri v 15 dneh. 11 'f.MNAZIJA CELJE CENTER, 63000 CELJE, lca 29. novembra 1 -^azPisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge ' PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, visoka izobrazba ' PROFESORJA NEMŠKEGA JEZIKA, visoka izobrazba ' PROFESORJA MATEMATIKE, visoka izobrazba H bi iz y ih ^ndidati morajo prijavi za razpis priložiti dokazila o strokovni in edagoški izobrazbi ter kratek opis dozdajšnjega službovanja in *Posabljanja za pedagoško delo. ^JJave za razpis sprejema do vključno 4. 5. 1991: Razpisna komisija r' Gimnaziji CELJE Center, Ulica 29. novembra 1, 63000 Celje. vai>didati bodo o izidu razpisa obveščeni v štirinajstih dneh po izteku °ka za prijave. CENTER ZA KULTURO IN PROSVETO V USTANAVLJANJU, C. B. E. 23, 68330 METLIKA razpisuje dela in naloge - UČITEUA KLAVIRJA - UČITEUA HARMONIKE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o glasbenih šolah: - aktivno znanje slovenskega jezika - dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija. Center za kulturo in prosveto, C. B. E. 23, 68330 Metlika. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA, Šolska ulica 2, 61310 RIBNICA razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA 3. UČITEUA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 4. UČITEUA GOSPODINJSKEGA POUKA 5. UČITEUA GLASBENE VZGOJE 6. UČITEUA BIOLOGIJE 7. UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, od 1. 9. 1991. Pod točko 6. in 5. bo mogoče med šolskim letom 91/92 dobiti stanovanje. 8. UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas, od 1. 9. do 5. 10. 1991. Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. 9. UČITELJA MATEMATIKE za določen čas.s polnim delovnim časom (od 1. 9. 1991 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj za zasedbo delovnih mest od točke 1. do 9. je končana ustrezna izobrazba višje ali visoke pedagoške smeri. 10. POMOČNIKA RAVNATEUA S POLOVIČNO UČNO OBVEZNOSTJO Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Začetek dela je 15. 8. 1991 Pogoji: 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit. Imenovan bo za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola dr. Franceta Prešerna, Šolska ulica 2, 61310 RIBNICA, s pripisom na ovojnici: Komisija za delovna razmerja. 1- it ti i. o 0 • ŠOLE V NARAVI! • MATURITETNA POTOVANJA! • ŠOLSKI IZLETI! • POUK TUJIH JEZIKOV! UGODNI ARANŽMAJI ARENA TURISTA 0 ARENATURIST - PULA ponuja ugodne aranžmaje v turističnih naseljih v Pulju in Medulinu. Vse sobe so v zidanih objektih, imajo tuš in WC. • ŠOLA V NARAVI ima dobre možnosti za delo in razvedrilo. Šola plavanja lahko poteka na prostem - v bazenih Z morsko vodo, ob slabem vremenu pa v zaprtih prostorih - v bazenih z ogrevano morsko vodo. Za pouk so na voljo dvorane ali sejne sobe. Ob lepem vremenu je pouk lahko na prostem. i v . v. i> ŠOLSKI IZLETI - spoznajte lepote Istre in njeno bogato kulturno dediščino. Arena v Pulju je ena od treh na svetu, poleg tistih v Rimu in Veroni, a obenem najbolj ohranjena. Mesto je bogato z arheološkimi spomeniki in muzejem, ki je po svojih arheoloških zbirkah, zlasti rimskih, prvi v Jugoslaviji. Forum, Avgustov hram, zlata vrata, dvojna vrata, zbirka amfor in drugih razstavljenih predmetov v podzemlju arene, vse to spada v bogato dediščino preteklosti. In samo nekaj kilometrov stran je narodni park Brioni s številnimi lepotami in zanimivostmi. MATURITETNA POTOVANJA - preden se neponovljiva dijaška leta spremenijo v spomine, si jih olepšajte Z lepotami Istre: z ogledom slikovitega Motovuna, obiskom Brionskih otokov, preživite nekaj dni v Pulju, obiščite znani disko »Piramida«... ,ei • POUK TUJIH JEZIKOV si obogatite s skupinskim bivanjem zunaj dorha in službe in brez drugih obveznosti. Od jt voščil za »dobro jutro« do »lahko noč«, ob pouku in razvedrilu, izletih in športu se boste pogovarjali samo v tujem tl jeziku. Celo vodnik, ki vam bo razkazoval mesto, narodni park Brioni ali vas peljal na ribji piknik, bo z vami govoril 'i1 samo v tujem jeziku, ki se ga učite. 0J „ Za šport in razvedrilo so na voljo minigolf, namizni tenis, tenis, uporaba raznih športnih igrišč in rekvizitov... Za razvedrilo skrbijo disko, glasba v živo, razne prireditve... t Na izlete greste lahko na Brione ali pa se prijavite za kulturnozgodovinski ogled Pulja, ribji piknik, obisk Umskega 111 kanala in Motovuna... O programih in rezervacijah se lahko pogovorite tudi med bivanjem v Pulju. j, Cena celodnevnega penziona na osebo je maja 189 din, junija 225 din. Na vsakih 25 oseb ima vodja ali učitelj bivanje ;o brezplačno, na vsakih 45 oseb sta odobreni 2 (dve) brezplačni mesti. ot '* Se strinjate, da je ponudba zares ugodna? jj Do Pulja se pripeljete z avtobusom, vlakom, letalom... 'ti Za informacije in rezervacije smo vam na voljo! i j j Sektor za marketing, A. Smareglia 5, 52000 PULA , i Telefon (0-52) 34-588, 23-811, 41-853 Telex: 25 323, 25 228; Telefax: (0-52) 42-138 sporočila GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN-KOŽEUSKI VELENJE, Jenkova 4 #■ razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Razpisni pogoji: visoka izobrazba in pet let delovnih izkušenj. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA KOLEZIJA, Ljubljana, C. v Mestni log 46 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas - visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. - UČITEUA MATEMATIKE - TEHNIČNI POUK z znanjem računalništva, za nedoločen čas - visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) - višja izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela za vsa objavljena dela in naloge je 1. september 1991. Poskusna doba traja 6 mesecev. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju vlog. OSNOVNA ŠOLA MARJAN NOVAK-JOVO UUBUANA VIČ, Nanoška 2 razpisuje dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - PREDMETNEGA UČITEUA GOSPODINJSTVA, za določen čas Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite tajništvu v 10 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Začetek dela je 1. septembra 1991. VZGOJNOTZOBRAŽEVALNI ZAVOD LAŠKO razpisuje prosta dela in naloge V organizacijski enoti Glasbene šole Radeče - za oddelek v Radečah: - UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU - UČITEUA KITARE, PRU ali U - UČITEUA KLARINETA, P ali PRU - UČITEUA TROBIL, P ali PRU - za oddelek v Laškem - UČITEUA KLARINETA, P ali PRU - UČITEUA TROBIL, P ali PRU - UČITEUA BALETA IN KLAVIRJA, PRU - UČITEUA FLAVTE, P ali PRU Vsi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. V organizacijski enoti OŠ Matjana Nemca Radeče - UČITEUA GOSPODINJSTVA, za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu V organizacijski enoti OŠ Primoža Trubatja Laško - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas.s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov: Vzgojno-izobraže-valni zavod Laško, Titova 3/H, 63270 Laško, in sicer v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE, razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA ZEMUEPISA-ZGODOVINE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Z vsemi kandidati bomo sklenili delovno razmerje s 1. 9. 1991. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti v roku 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Mozirje. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po izteku roka za zbiranje prijav. Ste že naročeni na Prosvetnega delavca? ČZP KMEČKI GLAS 61000 ZJub^ana Calovika 4S Prodna: (061) 389-848 Takočl račun: 80101-603-46470 KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA A. Zidar: PRIDI K TOLMUNU 180 din S. Grizila: DVA MODRA ZVEZKA 150 din J. Peternelj: BUKOVCI 150 din M. Malenšek: PURGARJI 180 din A. Cerkovnik: BLISK 150 din J. Stabej: PRAVA STOLETNA PRATIKA 180 din D. Laimšček: CIRKUSANAR 120 din D. Koemrlj: POT KMEČKEGA LJUDSTVA V OP 150din K. Leskovšek: TESAČI 120 din J. Zupan: VEDANEC 120 din J. Sivec: POZABLJENI ZAKLAD 180 din M. Stražišar: CIGANKA 180 din I. Čadež: AJERJEV PETER 150 din L. Črnologar: TRIINOSEMDESET STOPNIC 180 din M. Tomšič: KAPRA 180 din P. Černigoj: JAVOROV HUDIČ 180 din P. Škrinjar: PLAZ 150 din T. Fornezzi: STO ŠTOSOV IN 1/2 100 din S. Dokl: USKOŠKA PRINCESA 180 din M. Malenšek: ZLATI ROJ 180 din K R. Radešček: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE 180 din Z. Volarič: PETI KORAK 150 din I. Čadež: KONTRABANT 180 din I. Sivec: GODEC PRED PEKLOM 180 din I. Malavašič: ERAZEM IZ GRAPE 180 din V. Florjančič: V SENCI SOJENIC 180 din F. Rudolf: ODPIRAM MLIN, ZAPIRAM MLIN 220 din R. Krapše: HIŠA BREZ VRNITVE 180 din L Jereb: PREKLETSTVO 180 din M. Tomšič: NOČ JE MOJA, DAN JE TVOJ 180 din L. Lavrenčič: OSEM KRIŽANIH TOLARJEV 220 din M. Tomšič: KAŽUNI 180 din E. Jurič: POD PRISEGO 190 din B. Novak: LIPAZELENELA JE 410 din J. Javor: KDO ME SILI TEBE LJUBIT 190 din P. Škrinjar: DIVIJ VOLČIN 190 din F. Frančič: ROSA 160 din P. Medvešček: NA RDEČEM OBLAKU VINOGRAD RASE 320 din NAROČILNICA Priimek in ime Naslov Poštna številka in kraj Naročam knjige Knjige bom plačal - po povzetju — v treh obrokih, prvi obrok povzetje. Najnižji znesek 300 din. Podpis: Št. osebne izkaznice: Knjige lahko kupite tudi v knjigarnah. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Knjige, ki so na zalogi 1. izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje 2. Borut Šali: Splošne vaje 3. Martin Lorbar: Pisarniška mehanizacija in avtomatizacija 4. Vsaka domovina ima svoje nebo - 14. tekmovanje za Cankarjevo priznanje 5. Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju 6. Naravoslovne dejavnosti od 6. do 8. raz. OŠ 7. Ana Tomič: Teorija in praksa spremljanja pouka 8. Slovenski jezik v osnovni šoli 9. Marija Stanonik: Slovstvena folklora v domačem okolju 10. Terezija Uran: Matematika (OŠ za odrasle, gradivo za učitelje) 11. Z. Glogovec. D. Žagar: Nadarjeni otroci v vrtcu 12. T. Požek-Novak: Biokemijski eksperiment v šoli 13. Zgodovina - katalog znanja za zaključni izpit v VIP družbo-slovno-jezikovna dejavnost 14. Ljudmila Žalik: Nivojski pouk v klasični učilnici 15. A. Vilfan: Leče, računalniški program za simulacijo sistemov leč 16. Evalvacija programa življenja in dela v OŠ 17. Obvestila srednjim šolam za delo v triletnih in štiriletnih smereh izobraževanja 1990/91 18. J. Virk-Rode. J. Belak-Ožbolt: Razred kot socialna skupina in socialne igre 19. R. Jazbec et al.: EKO Ruše 90 20. Obvestila in strokovna izhodišča za delo VVO v šolskem letu 1990/91 21. Slovenska narečja - zvočna kaseta 22. A. Kozinc et al.: Učni jezik 23. S. Pečjak. M. Gradišar: Razvijanje bralnih sposobnosti 24. Franc Cvelbar et al.: Laboratorijske vaje iz fizike za 4. letnik naravoslovne smeri 25. J. Sodja-Božič. M. Klasinc: Analizna kemija 26. Biologija - katalog znanja za zaključni izpit v VIP naravo-slovno-matematična dejavnost 27. Silvo Fatur: Brvi. ne mostovi 28. Marjan Tamše: Rudarsko merjenje 29. Gimnazijski program 30. Marjan Hribar et al.: Elektrika 31. Marjan Hribar et al.: Mehanika 600,- din 250.- din 110,- din 205,- din 200,- din 650,- din 280,- din 38.- din 200,- din 320,- din 90,- din 300,- din 70,- din 150,- din 250,- din 300,- din 120,- din 110,- din 160.- din 120,- din 80,- din 50,- din 40.- din 160,- din 65.- din 110.- din 150,- din 140.- din 50.- din 170,- din 70,- din TEČAJI TEKSTILNEGA OBLIKOVANJA za učitelje in učence • TEHNIKA BATIK • SLIKANJE NA BLAGO • BARVANJE VOLNE Z RASTLINAMI IZ NARAVE PUHEK, d.o.o., Mala čolnarska 14, Ljubljana. Informacije in prijave telefon 061/221 801. Šola ni šala Kdor se prvo leto študija na Pedagoški akademiji še brucov-sko pohlevno vede, si kmalu pridobi dovolj izkušenj, da to navado prej ali slej opusti, še zlasti, če mu ni vseeno za čas, ki mu je na voljo. Žalostno je, a dogaja se, da tukaj le še malokdo malokomu verjame. Eno je biti kritičen do stvari, ki jih opaziš, nekaj drugega pa, če se v organizaciji kar naprej pojavljajo isti problemi in isti načelni odgovori nanje, ki pa nočejo in nočejo prinesti rešitve. Videti je, da vse prepogosto govorimo drug mimo drugega. Koliko časa smo že izgubili z vročim razpravljanjem o enih in istih stvareh! Čudno je le to, da vsi »veslamo, barka pa se vrti na mestu.« Nemara bi bilo koristno premišljeno uskladiti zamahe? Najbrž bi morali vsaj za hipec postati in si prisluhniti. Vpeljevanje visokošolskega študija prinaša kup problemov, ki jih ni mogoče preprosto in sproti rešiti. Toda življenje teče po svojih zakonih naprej in rodovi se izmenjujejo. Ko se končno spametuješ, skrbiš za to. da v šoli nisi kakšno uro preveč, sploh pa ne pri predmetih. pri katerih udeležba ni obvezna. Vseeno pa so še ljudje, ki jih je vredno spoštovati. To so tisti, ki prisluhnejo svoji notranjosti. Veliko zahtevajo od sebe in drugih, živijo za svoj poklic, počnejo tudi marsikaj, čemur bi se lahko ognili. Ob njih začutiš, da je vredno študirati, sodelovati na predavanjih, izrabiti čas, namenjen študiju. Med študijem včasih naletiš na vsebine, ob katerih ne moreš verjeti, da je to res tisto, kar ti bo nekoč koristilo... Zgodi se tudi, da po nekaj urah čakanja - ob »luknji« v urniku - na pevske vaje začutiš, da si ob vsem, kar te jezi vsak dan znova in znova, vseeno rad na tej naši Akademiji. Vse bolj se zavedaš, da čas mineva. Ostajajo spomini. Ponavadi le najlepši. Kmalu mi bodo zaupani otroci. In odgovorna bom - za vsakega od njih. VERONIKA PTIČAR Raziskava o bralni pismenosti V približno 200 osnovnih šolah poteka ta čas raziskava o bralni pismenosti učencev. Opravlja jo pedagoški inštitut, v sodelovanju z zavodom za šolstvo, in sicer v okviru mednarodne zveze za preverjanje učinkov šolskega izobraževanja - IEA. Iz pisma šolam povzemamo, da je Slovenija članica tega združenja od leta 1988 in da od leta 1989 potekajo tudi dejavnosti v zvezi s to raziskavo. V letu 1990 je bilo opravljeno pripravljalno (poskusno) testiranje na 15 šolah, glavna raziskava pa bo opravljena letos aprila na reprezentativnem vzorcu učencev, starih od 9 do 10 let (3. razred) in od 14 do 15 let (8. razred). Raziskava je anonimna in poteka po natančno določenih navodilih mednarodnega odbora, ki je sestavljen iz najvidnejših strokovnjakov na tem področju. Njen namen je ugotavljati trenutno raven bralnih sposobnosti otrok in spremljati znanje vsakih nekaj let. Ugotavljali bodo osnovno bralno sposobnost v vsakem sodelujočem šolskem sistemu in povezanost bralne sposobnosti v različnih šolskih sistemih z značilnostmi šolske organizacije z vsebino pouka, poučevanjem in drugimi kulturnimi dejavniki. Na podlagi teh raziskav naj bi izdelali mednarodno veljavna merila osnovne bralne sposobnosti in primerjavo ravni branja s socialno-ekonomskimi in drugimi vzgojno-izobraževal-nimi kazalniki. Odgovori naj bi tudi omogočili upeljevanje novih vsebin in metod dela pri bralnem pouku. V raziskavo so zajeti z bralnimi nalogami učenci, z vprašalniki pa učenci, njihovi učitelji in ravnatelji. Strah pred prihodnostjo Pred letom sem navdušena napisala prispevek Hura za prenovo. Letos je ta vzneseni hura nekoliko oslabel. Sem morda neučakana, naivna? Lepe besede in obeti o drugačni šoli so se izgubili. Pojavile so se zamisli v šoli v soboto, o prosti sredi; oživlja lik o molčečem, pridnem in ubogljivem učitelju, ki mora ubogati in poslušati ravnatelja, največjega razsodnika o vsem. Le kje je pri nas »delavnica« za takšne ravnatelje? Ravnatelj bi moral biti popoln: dober pedagog, podkovan v vseh predmetih, usposobljen za prihodnost; pogumen do oblasti, avtoritativen do učiteljev, obenem pa človeški do vseh. In to nekateri pričakujejo od ljudi, ki so doslej le »predstavljali šolo in bili odgovorni zanjo«, večino pedagoškega dela pa so opravili njihovi pomočniki ali pa kar učitelji sami. Kako bodo izbrani ravnatelji? Zdaj, ko si prizadevamo za svobodo duha, ki je potrebna za ustvarjalno delo, ko pripravljamo kataloge znanja (kot pomoč in spodbudo za drugačno, bolj razgibano delo), nas plašijo z novimi strahovi, da bo vse zamrlo. Je mogoče še koga hitreje preplašiti kot učitelja? Njegovo delo je javno, vsem na očeh in že zaradi tega zahtevno. In da temu dodamo še strah pred ravnateljem, strah za delovno mesto? Čudna prenova. Razočarani smo bili že jeseni, ko so ure za posamezne predmete in razrede ostale nespremenjene. Kaj pa obljube o razbremenitvi učencev? In ure za izbirne predmete, ki bi jih učenci z veseljem obiskovali? Učenci so v anketi zapisali, da si želijo več ur, ko bi se lahko pogovarjali o svojih težavah, o svojih željah, se sproščeno igrali. Vsa leta smo si prizadevali za storilnost, kljub temu pa je obilica podatkov in nujnega znanja splahnela. Kje je tisti model šole, ki bo pravi? Potrebujemo ga zdaj, ne čez deset let. Kje so za januar napovedane spremembe? So bile le obljube za naivne volilce? Smo neučakani ali naivni? Šola naj vzgaja in dela za življenje - življenje pa teče mimo nje. Kje je naša prihodnost? V mladini? Slabo kaže. Premalo jo pripravljamo na življenje, preveč jo omejujemo in preozko vzgajamo. In vendar ostajamo optimisti. ELIZABETA VARDIJAN Gregorčki 91 Naše učence že dalj časa spodbujamo k raziskovanju etnografskih posebnosti po vaseh našega šolskega okoliša, da spoznavajo bogato kulturno tradicijo mesta Tržič. Tako so učenci osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču na enem izmed kulturnih dni prikazali delo, način življenja in ljudske običaje. Pripravili so zanimivo fotografsko razstavo starejših hiš, gospodarskih poslopij, kmečkih domov, lepo oblikovanih portalov in oken. Na fotografijah in v zapisih učencev bodo ostali stari kmečki domovi, ki jih bodo zamenjale nove hiše. Delo, navade in običaji iz naše preteklosti so upesnjeni tudi v ljudski pesmi, zato so pripravili za kulturni dan recital tistih ljudskih pesmi, ki izvirajo iz Tržiča in okolice. Ob iskanju ljudi in v pogovorih z njimi, še posebno z nekaterimi tržiškimi ljudskimi pesniki, so spoznavali narečje in značilne izraze, ki jih danes ne uporabljamo več. Vodilo tega kulturnega dne je bilo: ohranimo in spoštujmo ljudsko izročilo. učenci izdelovali predmete' I vezane z našo preteki^ L. V tehnični učilnici so učene'j<(L m Hi lali gregorčke, ter jih na pre° čer Gregorjevega nesli v SL vodu skozi Tržič, jih razsW v Kurnikovi hiši, nekaj pa s' stili po Tržiški Bistrici. Kulturni dnevi imajo membno vzgojno vlogo. L e cem je treba ne le zbuditi ^ manje za preteklost, za narA; in kulturno dediščino, temvJT je treba naučiti, da bodo to ' diščino tudi znali spoštovat' ohraniti za prihodnje rodovi JOŽICA KODER Tu bi bil lahko ? VAŠ OGLAS Pred sto leti _______'__________________s Prvi maj Z drugim kulturnim dnem smo skušali staršem in drugim obiskovalcem pokazati delo interesnih dejavnosti naših učencev. Učenci, člani fotokrožka in literarnega krožka, so pripravili fotografije in zapise o tržiških kulturnih spomenikih ter izdali časopis Vodnik po Tržiču. Obiskovalci so si ogledali razstavo del učencev, ki je prikazala njihove tehnične, likovne in oblikovne dosežke. Izpeljava tega kulturnega dne je posneta na videokaseti, o tem pa je pisalo tudi šolsko glasilo Stezice, ki smo ga izdali ob kulturnem dnevu. Enega od kulturnih dni smo namenili pomladi. Učenci so s samostojnim iskanjem oblikovali zanimiva poročila o spomladanskem delu, zbrali so pregovore o pomladi, o spomladanskih navadah, pisali so pesmi in jih peli, pripravili razstavo cvetlic, ki rastejo v tem letnem času. zanimivo so ilustrirali besedila nekaterih pisateljev o pomladi in pripravili program, s katerim smo sklenili pomladno temo. Letošnji kulturni dan smo poimenovali Gregorčki 91. Učenci so raziskovali tržiške šege in navade, povezane s pomladnim praznikom - Gregorjevim. Seznanjali so se z obrtmi in delom, ki so dajali Tržičanom kruh. Povabili smo mojstra Nejka Kosmača, da je učencem in obiskovalcem pokazal tržiško šuštarsko posebnost - čevljarsko svetilko ter pojasnil njen pomen. Jože Zaplotnik je predstavil delo v šu-štarski delavnici, Mato Mežek pa je skupini učencev pripovedoval o starih tržiških šuštarskih običajih, delu, praznovanju in svojem pesnikovanju. Učilnice so postale delavnice, v njih so Prvi maj se po novi natf A naučnega ministra na sretMrC šolah ne sme več praznovati; ^ sto tega pa so se počitnice o “ koštih za jeden dan podaljša^' Popotnik 1891, str- UR i if Važna novica roditeljem in učiteljem Tožbe se vedno množijo^ 'J mladina trpi v šoli škodo zdrav ji. Vzrok temu so mnog' treba bode velikega napora, A'* odpravijo ti šolski nedosffl^ nedosm^ z ozirom na zdravje mladine n za drugim. Mnogo zla vZt°l v šoli zlasti napačno sedenje L, pisanji, vsled česar se javi pofi sto zakrivljenje hrbtenice, Z^ nje prave lopatke, kratka sap“1 druge bolezni. Da se ti zdrt‘fl škodljivi pojavi odpravijo, tnar kaj se je vže svetovalo in ^ mnogo pisalo, vendar pa pob°\ ška v tem oziru še ni bilo Z# diti, morda zato ne, ker se O«'1 čen korak dosedaj še ni stol A sedaj se je to prašanje jelo I nas resno uvaževati. 4. t. m. zb rovala je v Pragi anketa sesti Ijena iz članov obeh oddelkov kr. šolskega sveta, iz doktotf zdraviljstvu kot zastopnikov 0l skega) zdravoslovja in iz član1 učiteljstva, ki se je s tem preda1 tom bavila. Predsedoval ji je S spod František Zabuscha in je naglasno se je sklenilo, naj st šol odpravi nagnena (poševn1 pisava ter uvede v vseh ljudski' meščanskih in srednjih šolah P1 končno pismo, katero ne le * dopušča, ampak celo zahteva P{ mernejšem pravilnejše sedenj Priporoča se le, da se vadi v kt‘ kih vrstah... Popotnik 1891, str. 1‘ ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK S (061) 752-782 Drenov grič 159, 61360 VRHNIKA POPRAVLJA IN SERVISIRA VSE VRSTE • grafoskopov • magnetofonov • diaprojektorjev • gramofonov • episkopov • radiokasetofonov • mikročitalcev • avtomobilskih radio aparatov • kinoprojektorjev 8, 16, 35 mm • manjših gospodinjskih strojčkov • ojačevalmh naprav e ih? Ho