XXXVII. LETO. Poštnina plačana v gotovini. FEBRUARA 8. 1941. ™ MARIJIN LIST — ' POBOŽEN MESEČNI LIST Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1.1904. deci &.. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani. Urednik: Klekl Jožef, vp. pleb., Črensovci. Izdaja: Katoliško Tiskovno društvo v Slovenski Krajini. Tiskarna sv. Družine v Soboti, Gregorčičeva 4. Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv. Družini v Slov. Krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči, na tolažbo raz-žaljenomi Srci Jezušovomi. Cena: na skiipni naslov 18 Din, na posameznoga 24 Din, v ino-fzemstvo 50 Din letno. Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki ije plačao naročnino i bo 1. 1942 tudi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati. Duhovne dobrote. Za naročnike M. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v črensovcih i dnevne v Linzi v »Seraphinskom "dobrodelnom društvi«, štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo. D a r i Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so dariivali v din sledeči: Obresti od vfloge št. 73. črensovci, 28. 50; obresti tekočega računa v Črensovcih 421.23; obresti od vloge št. 1477 v črensovcih 296.50; Far-tek Marija, Dolič, prosi za zdravje na diiši i teli, blagos. pri živini 20; za stolico v cerkvi Hozjan Matjaž iz Črensovec 20; Zelko Ivan, kaplan Naklo, 56; državna taksa bonifikacija 30; obresti Hranilnice dravske banovine od L VIL do 31. XII. 4406.29; Karaš Terezija nabrala v G. Moravcih 15, obresti v lendavskoj hranilnici 67; Hanc Štefan, Črensovci 20; Cipot Mima, Bakovci 4; Horvat Ana, črensovci ino Vrban Ana, Lipovci, v zahvalo B. D. M. za srečno vrnitev iz Francije po 10. Izdali smo v din: Stroški ček. urada 5.40; stroški pri Hran. dravske ban. 51.29. Oča sirot povrni vsem obilno! Na siromaško blagajno Doma sv. Frančiška v Črensovcih je ostalo čistoga od lani 913.60 din; obresti 71.40 din. Dariivali smo sirotišnici Deteta Marijike v Turnišči 300 din. — Dete Marijika, poplačaj obilno vsaki dar za sirote. Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v din sledeči: Antolin Mi jo, Kula 20; Hozjan Jožef, V. Polana 5; Vučko Ivan, črensovci 2; N. Trnje 5; N. Gumilice 2: Kavaš Treza, Turnišče 30; Bohnec Viktorija, Grlava 4.50; Vratuša Anton, Ljubljana 20; Posti Mara, uprav, pošte Beltinci 10. Leta 1940 je dariivala podpore na Marjin List 748.75 din. — Dobra Mati Marija, ti bodi dm-ovnikom pomočnica in plačnica. Leto 37. 8. februara 1941. Številka 2. : I ŽH f C! i. Os vOs '.s* \0. i c? % vs Svečnica Sveča gorela bo, sveča zgorela bo... Pr/so bo tisti čas, zvao de na sodbo nas Rešiteo sveta. SveČna Marija ti, drži mi svečo ti! V nebo naj sveti mi... Z angeli božimi, me združi, sina! Sveča gorela bo, svetila z nebe bo liiblenim na zemlo, da najdo pot v nebo . .. Tam bomo vsi vkup. srčen. (A f>i O: 1>J bi I P Ka pravi Bog od vina I gda bi zmenkalo vino, je pravila Jezusova mati njemi: »nemajo vina«. (Jan. 2, 3.) Zgodba svatbe v Kani nam jasno kaže, kak smillena mati je Marija. To ne toti nikša nesreča, če na gostiivanji zmenka vino. To je samo neprilika. I vendar se je genolo Marijino materno smileno srce nad tov neprilikov mladoženca i njima je skočila na pomoč. Na njeno prošnjo je Jezus prvo svojo čudo Včino, je vodo na vino obrno i jiva tak rešo zadrege. Če Marija v tak maloj nepriliki odpre svoje smileno srce, keliko bole je odpre v vekših duševnih, telovnih i vrednostnih nesrečaj i nevarnostih, če jo zaviipno i pobožno na pomoč zovemo. Če mladoženca reši male zadrege v pomenkanji vina, keliko bole pomaga pri nesrečaj i nevarnostih, štere povzroči vino. Gledajmo zdaj, ka pravi Bog od vina. Svetoga Duha Boga večne istinske reči navedem tu, od njih nikaj ne odvzemem i k njim nikaj ne, dodenem. Sveti Duh Bog troje pravi od vina: 1. hvali zmerno vživanje vina ; 2. graja nezmerno vživanje vina i našteva toga slabe posledice; 3. naznanja kaštige za nezmerno vživanje vina. Kak hvali sv. Duh Bog vino? V 103. Psalma 15 vrsti se najde prvič ta hvala. Glasi se: »Naj vino razveseli človeče srce.« V zvezi s temi rečmi še pravi»i kriih naj okrepi človeče srce«. Sv. Duh Bog je vseviden i vseveden. Do konca sveta je vido naše oltare i na njih pretekajočo se vino v kelihaj, spremenjeno v božo krv. To vino naj nas razvese-ljava pri vsakoj svetoj meši, štero pobožno poslušamo. To vino teh par kaplic bože krvi naj nas vleče k božemi oltari i napunjava z nebeskov radostjov. O, ve kelikokrat se nam je že napunilo srce z nebeškim veseljem, gda smo pobožno, poslušali sveto mešo, gda smo poslušali i še sami spevali svete pesmi, ki so nas z zemle v nebeške višave podignole! Pa naše veselje je prekipilo do vrha, gda je »kriih okrepo naše srce«, gda smo nebeški kriih, Jezuša k sebi prijeli v svetom prečiščavanji. Pomenijo pa gornje reči svetoga Duha tudi drugo veselje. Veselje v deli, veselje v zvršavanji vseh svojih dužnosti po zmernom pitji vina. Njegove reči pomenijo, naj nas zmerno pitje vina razveseli, ka vdano nosimo vše svoje vsakdenešnje križe i odločno odbijamo vse skušnjave, ki nam stopajo na pot življenja, da bi nas zavrle v dosegi zveličanja. Dve drugi vi hvali od vina naznanja Sv. Duh Bog v knigi Jezuša, sina širakovega i se glasita: Zmerno spito vino je duše i srca radost (Eccli. 31, 22) ino »Pameten človek se zadovoli z malo vina« (Eccli 31, 26). Z temi rečmi sv. Duh Bog naznanja jakosti, ki služita nebeško plačilo. Zmernost v pili je fundamentalna krščanska jakost, ki človeka usposobi, da zna verno slediti Jezuši, križ nosečemi vsaki den, štere hoje konec je neba. Malo vina piti je razumnost, je modrost, to je dar svetoga Duha, z šterim diiša išče predvsem, kak Kristuš zapovedava, kralestvo bože, to je božo diko i zveličanje duš, Vino, štero hvali sv. Diih Bog, je Jezušova krv, ki se pretaka na naših oltaraj pri svetih mešaj i primerno pito vino, ki vlevle duha zatejUvanja i božo modrost v naše duše. To hvalo naj sliiži naše vinsko pilo. Ka pa pravi sv. Diih Bog od nezmerno pitoga vina, od pijanstva? V knigi Pregovorov pravi: »Vino je sredstvo za razviizdanost i pijanost zburkanje rodi.« (Preg. 20, 1.) Vsakdenešnje skušnje sve-dočijo, da nedužnosti kopa grob vino. Vsakdenešnje skušnje sve-dočijo, da tožbe v najvekšoj meri povzročijo opojne pijače. Sodnije bi pol menje posla mele, če se ne bi vkradnola nezmerna pijača med sosede, poznance.-celo med rod. Vseučilišča komaj zadolejo izobraziti odvetnike, teliko jih potrebujejo tožene i tožeče stranke, da se zagovorijo zavolo nedovoljenih dejanjih, štere je povzročo nezmerno piti alkohol. Zato nas opomina po sv. apostoli Pavli sv..Duh ponovno: »Ne opijanite se z vinom, v šterom je razviizdanost« (Efez 5, 11). Po pijanosti se zgiibi največkrat najvekši kinč duše, nedužnost, ki se nazaj spravite več nikdar ne more . Za kupico prekmere spitoga vina na veke zgubiti najvekši duševni kinč, nedužnost, o kak grozovita nesreča! Pa poleg nje prido tudi zemelske nesreče. Poslušajte sv. Duha reči: »Ki rad ma vino, se ne obogati« (Preg. 21, 17). Gut pijanca je najširša cesta sveta. Po njej se kotajo v prepad i v stalno pogiibo ne samo litri, pinti, akovi, polovnjaki, štrtinjeki, nego tudi kola, konji, rožena živina, hiše, njive, palače, železnice, ladje, pač vsaka vrednost na sveti. Keliko siromakov bi se lejko nahranilo, obleko z po pijanosti zapravlenih penez, keliko siromaških cerkvih bi se lejko pozidalo i olepšaJlo! Kelikim milijonom poganov bi se lejko pošilalo misijonare, da bi je vpelali v Kristušovo cerkev i zveličati! Pa alkohol je zapravo vse te dobrote i pijancovo dušo tudi. Njegova diiša seja samo razdjanje, samo pogiiblenje. Sv. Diih pravi: »Vino i ženske so od Boga odtrgali modre« (Eccli 31, 30). Krive vere so pognale koren v vinsko kupico. Najprle se je začelo piti i piti, za pilom so prišle Bora Katice i milijoni so prišli v najvekšo nesrečo, odpadnoli so od prave vere i stopili na sklisko pot večno-ga pogiiblenja. O kak strašne so reči sv. Diiha od te nesreče: »Vino je vnoge pogubilo« (Eccli 31, 38). Prvle delavni možje so postali po nerednom piti postopačje, pošteni hišni očevje, zakonolomci, pobožni obiskovalci bože hiše, zanemarjalci sv. meše, svete spovedi, svetoga prečiščavanja, zagovorniki Cerkve i duhovščine, preganjalci i špotlivci te i tej, dobri vzgojitelje svoje dece so postalli nje zape-livci. Tolvajije, roparije, vlomi cerkveni, požigi i neštete druge hudobije so zrasle i bujno rastejo v diišaj pijancov. Kak žalostne duše! Z najvekšim pomiliivanjom toži od njih sveti' Diih Bog: /»Vnogo vina je bridkost za diišo« (Eccli 31, 39). Pa če gledamo čemere, svaje, bitja, vmore, lejko do driigoga zakliička pridemo? Nikdar ne. V zadnjih petnajstih letaj je vmorje-nih dvajseti Iiidij v SCovenskoj Krajini i krivec je izkliično samo i Jedino neredno pito vino. O kak istinske so reči svetoga Diiha: »Vnogo vina povzroči svaje i srde i dosta pogub« (Eccli 31, 38). Trde so sv. Diiha reči, a istinske. Trde, ar se nanašajo na moški svet, dečke i moške, ki so stvorjeni na podobo Jezušovo, na podobo Zveličetelovo, ki je v neskončnoj meri bio trezen. Trezen Jezuš naj nam bo, moškam i dečkam v zgled, da mere pri pili vina i ostalih opojnih pijač nikdar ni v najmenšoj meri ne prestopimo. Sv. Diih Bog, ar je večna lilbezen, i rešiti šče vse diiše, se nc spozabo tiidi z ženskoga sveta. Ženske so stvorjene na Marijino podobo, na podobo te najtreznejše Matere bože, na štere prošnjo se Marija, reši nas pijanstva. je voda na vino obrnola i na štere prošnjo se vino pri vsakoj svetoj meši v Jezušovo krv spremeni. Kak bi mogle hčeri te svete Matere pijanke biti? Pa se vendar včasi pripeti. Zato je ostro prime sv. Diih i njim zakriči: »ženske naj bodejo trezne« (I. Tim. 3, 11). Da če ne so trezne, žalijo vse, ka je poštenoga. Žalijo Boga, žalijo Marijo, žalijo nebeške svetnice i vse poštene, trezne ženske na zemli. Zato se toži na nje sv. Diih Bog: »Pijana ženska je velika žalitev« (Eccli 26, 11). I da je navada železna srakica ali robača, sv. Duh Bog se z takših žensk tudi ne spozabi, ki od mladosti navčena včasi v starosti tudi globše poglednejo kupici v dno. Tem, ki že v grob visijo, sveti Diih jasno pove: »Stare ženske naj so svetoga oponašanja i dosta vina naj ne pijejo« (Tit. 2, 3). Sveto naj živejo i vinske kupice naj ne praznijo stare ženske, zadosta, če je malo oblizavajo. »Dijakoni naj ne pijejo dosta vina« (I. Tim. 3, 8), pravi sv. Duh Bog od oseb cerkvenoga reda. Diakoni smejo predgati, krstiti, prečiščavati, nesmejo pa mešiivati. Če sv. Diih zapovedava že dija-konom treznost, keliko bole je ta zapovedana mešnikom i piišpekom. To zapoved je tak strogo zdržavao sv. Timotej škof, da ga je po sv. Diihi etak opomeno sv. Pavel apoštol: »Ne pij samo vode, nego vživaj malo vina zavolo želodca i gostoga tvojega betegiivanja« (L Tim. 5, 23). Jasne bože reči, štere vsem nam odraščenim dovolijo malo vina piti, posebno če mamo Slabo prebavo i beteg, šteri se po zdravnikovom predpisi z malo vinom vrači. Od dece, od maloletnih sveti Diih nikdi nikaj ne glasi, da bi smeli vživati bar malo vina. Zato božo volo spunjavajo pametni starišje, ki maloletnim ne dovolijo opojnih pijač i proti božoj voli grešijo, ki deco zapajajo i je včijo v gingavoj mladosti na opojne pijače. Kakše so pa kaštige za pijance? Više smo že navedli grozovite posledice pijanstva, kak nečistost i vse hudobije vu duši i osiroma-šenje v vrednosti. Kliiko na dveri siromaštva vdari vsikdar vinska kupica. Tu se ne potere nikdar. Pa poleg teh ma pijanost še driige kaštige. Jezuš pravi, kak čtemo v evangeliumi. sv. Lukača: »Pazite na sebe, da se vam srce ne obterši po pijanosti« (Luk. 21, 34). Kak po obteršenom srci, ar se krv ne more pretakati po žilaj, nastopi telov-na smrt, tak nastopi po pijanosti duševna smrt. To pomenijo Je-zušove reči. Pijanost, če že ne morem zavolo nje zdravo premišlavati, je že smrten greh. Smrt duše je nastopila. Nebo je zaprla i pekeo odprla prekmere natočena i spita vinska kupica. Uboga duša pijanca! V evangeliumi sv. Mateja se čtejo ete reči: »Z žučom zmešano vino so njemi dali piti« (Mat. 27, 34). Na smrt obsojenomi, zbiča-nomi, z trnjom koronanomi, od križne poti zmučenomi Jezuši so dali to vino piti. Pijanci so njemi natočili žuč v vino, gda so je neredno vživali i s tem so stopili v vrsto Jezušovih mučilcov. Edni so postali s tistimi, ki so Jezuši križ tesali, ki so njemi tope cveke ko vali, ki so njemi trnjavo krono pleli, ki so njemi roke i noge prebili, ki so ga vmorili. Morilci Zveličitelovi! Ubogi pijanci! Kakša pa bo vaša usoda na driigom sveti? Sveti Diih Bog jo naznani po sv. Pavli apostoli: »Pijanci božega. kralestva ne bodo posedli« (I. Kor. 5, 11). Pa kak bi tudi! Če mi ne pustimo zamazanoga pijanca v našo osnajženo hišo, kak bi mogo Jezuš pustiti te zamazane duše med družbo svoje matere, angelov i svetnikov! Kak bi je mogo pustiti v tisto lepo hišo, štere cesta, kak pravi kniga Razodetja, čisti zlat i štere vrata so dragoceni džiindži! Njihovo mesto je v ognji. Takša je najmre boža pravičnost, da s tistim kaštiga, s čem se človek pregreši. Z vinom so se pregrešili, v vrelom vini se bodo kuhali! Z1 žejov so se pregrešili, zato do vsigdar žejali. V fcvfetovndj bojni So pijani vojaki v Italiji vdrli, v vinsko klet i s pod pip pili močno i sladko talijansko vino. Driigi den so je mrtve najšli v vini. Vtopili so se vu vini, ar neso meli od pijanosti moči, da bi pipe zaškrnoli. če bi takšo smrt najšli pijanci v pekli, bi sreča bila za nje. A oni se bodo tam kuhali na veke i žejali na veke. Na veke! Na veke! Mati Boža, ki si s svojov prošnjov Jezusa genola, da je vodo v vino spremeno i da vino v svojo sveto krv spreminjava, prosi ga, oj prosi ga, da nas vse reši neizmernoga pila vina i kaštig pijanosti. Ki je za nas bičan bio Druga skrivnost žalostnoga rožnoga venca. Te je zato Pilatuš dao prejeti Jezusa i ga zbičati. (Jan. 19, 1.) Pilatuš je vido, da je vse zobstom. Sodbe pravičnoga se po tak-šem ne mogeo ognoti, ar so židovje z nesramnov silov želeli smrt Jezusovo. Ešče si je nekaj zmislo. Či ga je že Herod nazaj poslao, či so židovje raj Baraba odslobodili, dobro je, za njihovo volo po-kaštiga Jezusa, ali te ga pa ta pusti. Zato k sebi pozove židove pa njim etak pravi: »Pred mene ste prinesli toga človeka — poglejte, jaz sam ga pred vami vospitao, ali nekše krivice sem ne najšeo v njem z med onih, z šterimi ga- vi tožite. Pa Herod tudi ne. Zato se njemi oprotim, pa ga odpustim. (Luk. 13, 14—15.) Bog moj, kakša krivica! Za nedužnoga ga spozna: Nekše krivice sam ne najšeo v tom cloveki, — pa ga le zbičiivati da! Jezuš moj, ti si nedužen, jaz pa ne; ti zadosta ščeš včiniti božo j pravici, zato je ne nekrivično, nego pravično tebe pokaštigati za volo mene, zavolo nas grešnikov. O nerazumliva boža lUbezen. Ali povej "nam, Pilat, na kakšo kaštigo si obsodo neduznoga? Na bičiivanje? Nedužnoga si na najbole nesmileno kaštigo osodo! Siromaški Jezuš. »Te je Pilat prijeti dao Jezusa i zbičati.« Glej tvojega Odkiipitela, le glej, kak nesmileno zvršijo na njem krivično sodbo! Divje se vržejo na njega slugi i med velkov hrabu-kov i krikom ga k ednoj sohi privežejo.' Pa ka dela Jezuš? Ponižno, vdano vzeme gori kaštigo za naše grehe, kak šteč je teška i sramotna. Zgrabijo biče i na dano znamenje začnejo mrcvariti sveto telo našega Zveličara. Stojte! Mešate se vi biričje, ne[ je on grešnik, nego jaz, jaz sam vreden bičuvanja. Jezuša sveto telo je zaprva sivo-zeleno postalo, potom jel pa skočila vo tudi krv. Vse je že razčesani, rana na rani: »Povnožili so bolezen mojih ran« (Psalm. 68. 27). Duša moja, bi znala ti tudi mirno gledati tvojega zbičiivanoga Boga? Glej mantre tvojega Jezuša, ali ešče bole njegovo lubav, z šterov te velke mantre za te prestoji. Pod bičiivanjom si je gotovo na tebe tudi zmislo Jezuš. Či bi ga samo ednok vdarili za tebe, že te bi goreti mogeo od liibezni i praviti: Eden Bog se da za mene bičuvati! On pa več včini,, vkup si da sčesati celo telo za tvoje grehe: »On se pa raniti dao za naše krivice« (Is. 53, 5). ' . »Nema farbe, nikše lepote i gledali smo ga i ne je meo pogleda« (Is. 53, 2). Tak so ga zmrcvarili, ka je ne za spoznati. »Zakrio, je svoja lica, kak ki je odoren, zato smo ga niti ne poštiivali« (Is. 53, S). K gobavci je bio zdaj sposoben, od pete do glave ranjeni! O kak so ga ponižali i zmantrali: »I mi smo ga za gobavca meli i zbitoga, ponižanoga od Boga« (Is. 53, 4). Pa zakaj vse to? Zato, ar je dobroga srca Jezuš sam želo pretrpeti vse, ka smo si mi zaslužili: »Zaistino on je noso naše bete-ge i prenašao naše bolezni« (Is. 53, 4). Blagoslovlena naj bode tvoja smilenost, Jezuš moj! O kelko si trpo, naj mene rešiš večnoga trplenja. O kak ubogo, nesrečno stvor-jenje je tisti, ki ne liibi tebe! , Ka je delao naš liibleni Odkiipiteo, gda so ga krvniki tak nesmileno bičiivali? Ne guči, ne toži se, ne zdihavle si, potrplivo daruje vse nebeskomi Oči za odpiiščenje naših grehov. Muči: »Kak ovca pred svojim brivcom, i ne odpre svojih viist« (Is. 53, 7). JezuŠ moj, ti nedužna ovca! Glej, ti brezsrčni ti vuno dol brijejo; o še več včinijo, kožo ti dol ogulijo, razčešejo tvoje sveto telo! Glej, to je tisti krvavi krst, šteroga si v živlenji tak želo: »Z krstom se pat morem okrstiti« — si pravo — »i kak sem stiskani, dokeč nede dokončani« (Luk. 12, 59). - Idi duša moja, skopdi, operi se v tisto j krvi, od štere je zetala namočena! O kak bi mogeo ešče dvojiti v tvojoj liibezni, gda te, Jezuš, tu vidim, za me ranjenoga, spotretoga! Spoznam, vsaka rana je svedočanstvo tvoje velke liibezni. čutim, da tvoje rane liibezen prosijo! Edna kaplica tvoje sv. krvi bi dojšla za moje zveličanje, ti si jo pa vso stočo za mene, naj jaz tiidi z cela tvoj bom! Tvoj sam, Jezuš moj, samo moč mi daj, da ti veren ostanem do smrti. 1 Varte se krivih prorokov Jezuš, boži Sin, nas opomina, da se varjemo krivih prorokov. Pove nam tiidi znamenja, kak spoznamo krive proroke. Varte se krivih prorokov, ta Jezusova zapoved se v driigoj formi etak glasi: Če te spači tvoje oko, zdri je, če te spači noga ali roka, odsekaj jo. Z drugimi rečmi povedano, ka ti je na dušno nevarnost, ogni se toga, ar kak pravi sv. Dtih Bog: »Ki nevarnost liibi prejde v njej«. Premislimo dnes znamenja krivih prorokov, da mo je znali spoznati i prosimo pomoč Jezušovoga Srca, da mo se jih znali tiidi ognoti. 1. Kakša so znamenja krivih prorokov? Jezuš pravi, da pridejo v ovčenoj obleki. Odzviina so kak ovce krotki, dobro kažejo, se za dobre krščenike zovejo, da bi ležej zapelalli prave krščenike. Ti krivi prorocje dobro znajo, kak trbe gučati, da vas dobijo v svoje mreže. Oni znajo, kde vas čreveo tišči, zato gučijo od kas, zakaj se ne odprejo, od slabe cene vaših pridelkov i živine, od dajatev, ka davate duhovniki, od toga naj krščanske liste zavržete i njihove čtete, ve] prej nega nikaj božnoga notri, celo lepi kepi so notri, gučijo proti krščansko mislečim voditelom države, od novi nepoznanih strank, od novih ver, kak adventistov, ka prej sv. Pismo je notri itd. itd. Vi njim večkrat verjete i njim nasedate. Zakaj? Ar ne gledate, kak Jezuš pravi, njihovih del. Če bi vi pitali te proroke, ki vam zlato bodočnost malajo z rečmi pred vas, kak živejo, jeli so čisti, trezni, jeli molijo, jeli k spovedi hodijo, jeli sveto mešo poslušajo, jeli poste držijo, jeli so naročniki kat. listov, jeli duhovnike poštiijejo? Če vse to ne najdete pri njih, nebogajte je, strosite ešče prah dol z vaše obleke, šteri se je od njih na vas zgrabo i držite se ostro vaše vere i njenih zapovedi, ar Jezuš pravi, večni Bog, naš sodnik, ka ki ne-verje, je ž«! obsojen. Vera je pa po njegovih navukaj samo tista prava, štera ma dobra dela, ki jih krivi prorocje nemajo. Ravno z tak-šimi sladkimi rečmi so prihajali pred leti krivi prorocje v Rusiji i sledkar v Mehiki pa na Španjolskom pred kmečki narod, kak zdaj začajo pri nas laziti okoli nešterni, tak zvani šolani iliidje. Kmet njim je tam vervao, ar je gledao samo na ovčji gvant, ne pa na zgrabli-voga vuka, ki je bio skriti v njega, zato so pa zgubili vse.; Vzeli so njemi cerkvi, je podrli, vzeli so njemi molitev i ga kaštigajo, če ga zadobišajo pri molitvi; vzeli so njemi imanje i vse njegovo je pograbila država, kmet ne sme na svojem biti gospod, nego samo hlapec i mora židovom i drugim boljševiškim prvakom robotiti, ki se mastijo v krasnih palačaj i? njegovih triidov; vzeli so njemi deco, štero odtrgajo z materinskoga krila i jo vzgajajo v državnih za- vodaj, kde ne sme čuti od Boga. Niti imena nedelle i svetkov so njemi ne nihali i de kaštigani, če de svetek svetio i ne delao. Ista nebesa pripravlajo tudi vam i vsem nam agitatorje bolševiški, ki se večkrat oblečejo v ovčjo obleko i trosijo svoje krive navuke med nas. Tisti, ki Boga ne poznajo i ne njegovih zapovedi, ne čistosti, ne treznosti, ne pravičnosti, ne liibeznosti do bližnjega, nego samo lubezen do sebe, do svojega žepa, jeli bi pa tisti mogli vas rešiti te stiske, bi tisti mogli vam nebesa na zemlo prinesti? Varte se jih, pravi vam Kristuš! Varte se tiste šolane mladine, štera v cerkev ne hodi i bože zapovedi ne spunjavle! Varte se slabih časopisov, čtite samo krščanske, ar časopis je tudi krivi prorok i te najbole nevaren. Predvsem pa čtite svoj krščanski domači tisk, ki v pravom Kristu-šovom diihi stapa tjeden za tjednom i mesec za mesecom pred vas i šteroga je sama višja cerkvena oblast spoznala za prav krščan-skoga i ga priporočila, pa tudi pohvalila. Vsi ga čtite, vaš je, za vas se vre ju je, na vašo j rojstno j zemli je zraseo, za vaše dobro se bori. Da vaš pregovor pravi: slaba ftica, štera v lastno gnezdo grdi. Predvsem naročite vašim delavcom doma ali v-tujini naš domači tisk, naj ga obvarje spadajov na poti vere i poštenosti. Lejko vam z veseljom ovadim, da med naročniki »Novin« i »Marijinoga Lista« ki jih je na stotine, dozdaj ne bilo moža, ki bi ženo ostavo, niti žene, ki bi moža povrgla, kak se je to dogajalo v Franciji. Ne skoparite z tistimi par dinari, štere si vaš ali vaša zasluži v treh, štiraj dne vaj. Sv. Auguština je čtenje dobre knige povrnolo z krive pdti na pot velike svetosti; sv. Ignacija lojolanskoga je dobro čtenje spreobrnolo i njemi dalo pozvanje, da1 je postao najbole gorečih verskih branitelov, jezuitov, ustanoviteo. En mladenec je gratao misijonar po doblenoj dobroj knigi, štero je čteo. Naši novomešniki so v zvezi z našim Marijinim Listom, so celo nešteri sinovje širitelov Marijinoga Lista. Varte se krivih prorokov, krivih knig, krivih agita-torov, ki vam obečajo zemelska dobra, Boga pa ne poznajo, nego delajo samo za svoj žep; posebno se varte tistih akademikov, ki so boljševiškoga, brezverskoga duha, niti v guč se ne ž njimi spustiti. Človeštvi drugi kak Kristuš ne mogo pomagati i tudi; ne more. Njegova lubezen je rešila svet i prinesla vsem nevolnim i trpečim tolažbo i pomoč, pa bo tudi nam prinesla. Po Marijinoj priprošnji čudežno ozdravila V maji 1. 1908. so pripelali v Lurd 16 letno Filiberto Diofiet od sv. Martina v Estrou (Loire). Mela je tak zvani Pottov beteg, ki se ozdravi redko, hipno pa nikdar ne. Na nogi je mela velko rano, iz štere se je vsikdar skoz 12 mesecov cedio gnoj. Mela je tudi grbo. Njeni sorodniki so bili prepričani, da je ne bodo več vidli žive, kda se je od niih poslovila. Viipala je, da bo v Lurdi ozdravila, pa njena žela se ne spunila. Neozdravlena je morala oditi domo. Beteg je postajao vsigdar vekši i se je razvio v neozdravlivo jetiko. Mladenka je pa še vsikdar viipala, da jo bo ozdravila nebeška mati. 11. febr. 1909. je na svetek Marijinoga prikazanja v Lurdi sprejela na svojoj bolniškoj posteli ob četrt na 7. sv. obhajilo. In ob 7 vori je bila že v cerkvi popolnoma zdrava, da se zahvali Jezuši i Mariji za sprejeto milost. Komaj je sprejela sv. obhajilo, se je čiitila popolnoma zdravo, se hitro oblekla in šla v cerkev. ■— »Ves sv. Martin«, je pravo zdravnik, ki jo je zdravo, »je bila prevzeta od začudenja, kda je vidla mladenko, šteroj so že bile vore štete, popolnoma zdravo brez vsake opore hoditi.« Od njene bolezni ne ostalo niti najmenšega sleda, zviin maloga obrastka na nogi. Prle je vse vo vrgla, ka je zavžila, zdaj je pa mogla vse brez težave zavžiti. Tudi grba se njej je popolnoma zgubila. Glej, presv. Srce Jezušovo v najsv. Oltarskom svestvi je, po posredovanji prebl. Dev. Marije, spunilo želo siromaške mladenke. I to je pripravdeno tudi tebi včiniti, samo pridi k njemi z viipanjom. Družina podobara Radii pri Valenskom jezeri v Švici je bila v velikih skrbeh. Zavolo dugo trpečega betega se je oča zadužo i 8. septembra 1885. bi morao svoj dug poravnati, a ne meo s čim. Bio je v nevarnosti, da njemi odajo vso posest. Zajtra tisti den, na svetek Marijinoga rojstva, opravi njegova hčerka Pija v cerkvi prav pobožno molitev k nebeskoj Kralici i jo prosi, naj pomaga starišom, ki so že skoro obviipali. Kda stopi iz cerkve, se njej približa tiijinec i jo pita, če bi njemi mogla koga nasvetovati, ki bi njemi preskrbo čun, da bi se pelao na jezero. »Čun lehko dobite pri nas«, pravi dekla. »Pozvala bom očo, da bo veslao, jaz bom pa vodila krmilo (kret).« Malo zatem se odpedajo vsi trije po jezeri. — »Kak globoko je to jezero?« pita naednok tiijinec. Dekla njemi pravi, da je globočina različna. »Kde je pa najglobše?« — »Tam pri onoj skali,« pravi dekla. Med tem pa oča globoko vzdihne. »Ka pa vam je?« pozvedavle tiijinec. »Ka vas teži?« Krmar razodene svoje težave. »Oh, če ne bi bilo vekše bridkosti, kak je po-menkanje penez,« potoži neznanec. Zdaj naroči, naj henja, vzeme voro i/švoj bankač i vse položi na klop. »Oča, vse to je vaše, kda bom mrtev...« — »Ka gučite? O, groza! Pa se vendar ne mislite vtopiti?« — ščem i nišče mi toga ne zabrani.« — »Ka nikaj ver-jete?« se oglasi dekla. »Ka ne vete, da bote stopili pred sod boži?« »Dekla, le občuvaj to vero,« njej pravi tiijinec, za mene je pre-kesno. Bio sam globoko veren. Meo sam dobro mater, šteroj sam na smrtno j posteli obečao, da bom vsaki den zmolo bar edno Zdravo Marijo. To obliibo sam tudi spunjavao do gnes, četiidi samo iz navade.« — »To je bilo lepo,« nadaljuje dekla. »Bog vam bo plačao.« — »Ka, Bog?J Ve nega Boga!« zakriči tiijinec i v istom hipi skoči Rešen smrti v vodo. Pija zakriči i nemo gleda na mesto, kde je nesrečnež premino. Brez obotavlanja skoči za njim i ga srečno potegne iz vode. Nato ga z očom spravita v domačo hižo, ga preoblečeta i deneta v posteo. Več vor je preteklo prle kak je tiijinec prišeo k zavesti. Kda se zave, ga pita Pija: »Ali znate, komi se mate zahvaliti za rešitev? Zagviišno preblaženoj Devici Mariji, štere svetek je gnes; Marija je ne pozabila vaše molitve i ne dopustila, da bi se pogiibili.« — Tiijinec se nekelko zamisli nato pa pravi: »Smrti sam gledao v oči. Bio je strašen trenutek, prvle kak sam zgubo zavest. Bog ne dopusto, da bi se pogubo. Odsemao bom inačiši.« — Čeravno oča ne šteo vzeti nikšega dara, njemi je rešenec vsilo svojo voro i bankač i še obečao, da bo poravnao ves njegov dug. »Vi ste naš rešiteo,« je vsa presrečna pravila Pija. — »Nasprotno,« pravi tiijinec, »vi i vaš oča sta mojiva rešitela i to v dvojnom pogledi. Rešila sta me telovne smrti, a tudi dušne, ve sem znova najšeo vero v Boga.« Proti večeri se je tiijinec poslovo. Za osem dni pa je dobo Radii z Beča pismo, ki se je glasilo: »Še ednok prav prisrčna hvala za rešitev! Preproste reči vaše hčerke so moje srce predriigačile i me znova pripeflale na pot moje dečinske sreče. Zdaj sam znova zadovolen. Priložena je šuma penez. Na skali, v bližini tistoga kraja, kde ste me rešili, postavite podobo Matere bože i vaša hčerka naj vsako leto na den moje rešitve okinči podobo z rožami. Za njeni trud prilagam 1.000 frankov. Ne pitajte za moje ime, nego molite za mene i se prijazno spominajte tiijinca, ki je bio pri Valenskom jezeri (Walensee) rešeni dvojne smrti.« Prvi sin Slov. Krajine pri belih menihitih Stična, 5.1. 1941. Preč. g. urednik! Dovolite mi, da se Vam oglasim z majhnim pismom in da Vas poprosim za neko stvar. Seveda se Vam pa moram najprej predstaviti, ker je težko, da bi me že od prej poznali, čeprav sem bil že večkrat pri Vas. Najbrž Vam še ni znano, da imamo Prekmurci tudi cistercijana. Zdi se mi, da sem pred meseci bral v »Marijinem listu«, da je dijak Zver Štefan iz Odranec vstopil v kartuzijanski red. Eno leto pred njim pa sem jaz vstopil k belim menihom — cistercijanom. Moje ime je: Zemlič Štefan, sedaj redovno ime Fr. Avguštin. Doma sem pa iz Lipovec, kjer so bile, kakor Vam je znano, letos 4 nove sv. maše. Eden od novomešnikov, g. Vinko Sraka, je celo moj bratranec. Tako imamo v beltinski fari že lepo število redovnikov. Ravno danes sem bral zadnjo štev. Marijinega lista, kjer tako lepo pišete o treh novih sv. mašah, škoda, da nisem mogel biti zraven, ker sem bil že tedaj v novicijatu. Redovne obljube (za tri leta) sem napravil na svoj god 28. avg. 1940. Sedaj študiram v Ljubljani bogoslovje (I. letnik), " - t Sedaj Vas pa prosim, preč. g. urednik, če bi mi lahko pošiljali Vaše »Novine« in »Marijin list«, ali pa če oboje ni mogoče, vsaj »Marijin list«, da bi tako vsaj malo zvedel, kaj se doma godi, ker na počitnice ne morem domov prej kot za novo mašo. To pa bo, - če Bog da - šele čez 4 ali 5 let. Ker pa kot redovnik imam redovno obljubo uboštva, zato Vam ne morem ničesar plačati za Novine in Marijin list in Vas prosim, če bi mi mogli pošiljati zastonj. Saj mogoče dobite odkod drugod kake darove za Novine ali bom pa jaz, če bom mogel, prosil kakega dobrotnika, da bi mi jih plačal. Prav lepo se Vam priporočam. Kolikor mi je znano, ni pri Vas uprava teh listov, a jaz najbolje Vas poznam in se edino na Vas lahko obrnem. Obljubljam Vam, da bom z molitvijo podpiral Vaše veliko dello, ki ga vršite s tiskom in da bom, kadar mi bo mogoče, tudi sam objavil kak članek, če ga boste hoteli sprejeti. — (Vse pošiljamo brezplačno. Vr.) Če mi boste lahko kaj preskrbeli, prosim, mi pošiljajte na naslov: Fr. Avguštin Žemlič, bogoslovec O. Cist., Slomškov zavod, Poljanska 6., Ljubljana. V novem letu Vam želim mnogo božjega blagosova in se Vam iskreno priporočam. Prisrčno Vas pozdravlja Fr. Avguštin Žemlič, S. O. Cist. v Šestdeset letnica našega širitela, ki teliko let širi naše liste, kak ti izhajajo Doživo je šestdeseto leto naš širiteo Kerec Štefan, bivši župan, brat misijonara Kerec Jožefa, v Prosečkoj vesi. SeštErfcseti let je širio MariTme Liste i 27 let Novine. Mladi 24 letni mladenec si je za glavno živlenjsko nalogo vzeo, da je pod pazjami noso p^ek dolov i bregov prvo stalno krščansko čtenje Slovenske Krajine, Marijin List i sledkar Novine, poleg sebešča.nske fare še v sosedne, V Dolenji Senik, v Gorenji Senik, k Nedeli, k Gradi ga je vodila gorečnost i je ispravlao vkup naš mili slovenski narod, da ga z dobrimi slovenskimi listi pomore duhovnikom rešiti versko i narodno. V vse k^aje je njegova gorečnost posejala semen, štero je rodilo obilen sad za naročitev naših dobrih krščanskih listov. Ke-recov Števek, kak ga splošno zovejo, je bio ' tudi za knige družbe sv. Mohora poverjenik i je spravo vkup 27 naročnikov v tistom siromaškom kraji, gda niti velike bogate fare neso mele teliko naročnikov na te knige. V novom časi je Števek goreči borbenik proti slabim listom i se njemi je posrečilo že ne ednoga odrinoti i v hišo spraviti dober krščanski tisk. Gda se našemi gorečemi širiteli toplo zahvalimo za vso njegovo požrtvovalno liibezen pri širjenji naših dobrih krščanskih listov, prosimo za njega pomoč Matere Bože, ka ostane stanoviten v tom deli i ka njemi Ona plača v obilnosti to lepo apoštolstvo. (T)1S1J0NS1<\ POROCl 1A Ave Marija. Chaotung, 11. XI. 40. Prečastiti gospod urednik! Bližamo se koncu leta 1940. Hvala Njemu, po katerem smo prejeli v tem letu zopet toliko milosti in uspehov v našem misijonskem delovanju. Prineslo nam je to leto tudi mnogo skrbi in težav misijonskega življenja; a kljub mnogim nevarnostim nam potekajo dnevi v sreči in zadovoljstvu. Zato pa bomo ob koncu tega leta se skupno zahvalili nebeškemu Dobrotniku za neprestano varstvo in blagoslov na našem misijonskem polju. Dasiravno smo bili v gorskem Chaotungu precej časa varni pred Japonci, ki se že tri leta vojskujejo s Kitajci, smo letos zelo občutili udarec vojske. Mnogo beguncev se je naselilo v našem mestu, ki je bilo do sedaj kakor otok zavetišča sredi razburkanega morja, kamor so se zatekaTf~mnogi, da ubežijo japonskim bombam in si ohranijo življenje. Silna draginja~je nastala v deželi; razen te pa še grozna lakota. Radi_^rev€iike suše, ki je bila letos, da je zemlja od prevelikega pripekanja sonca vsa raspokana zijala v nebo; zato pa so ostala obširna rižna polja prazna in pusta, ker riž brez vode ne uspeva. Tako je že v poletju bilo veliko stradanje, a če pomislimo na zimo — kai bo z liudgtvom? Ob času suše so si sicer mnogi pogani prizadevali, da bi si izprosili dežjajjd svojih malikov in so v to svrho opravljali vsemogoče procesije in plese po ulicah med krikom in polivanjem vode po tleh, a vse zastonj. Ali jih bo mar lesen ali iz blata kip, ki je gluh za vse klice, uslišal? Oh, ko bi že kmalo ti reveži spoznali Njega, ki ve za naše potrebe, ki posluša:našr klice in vzdihe in nam lahko usliši naše mile prošnje. Zato pa iskreno prosim vse bralce, da nam pomagate po svojih močeh in nam priskočite na pomoč. V obilni meri vam bo vse povrnjeno. Meseca oktobra pa smo bili tudi mi v strahu, da nas obiščejo japonska letala in nas pozdravijo z bombami, kakor so to storili že drugod. Večina mestnih prebivalcev se je preselila na vasi. Skoraj vsak dan je dala sirena znamenje, da se bližajo japonska letala. Takoj je bilo vse mesto na nogah in vsi so bežali iz mesta. Tudi z našimi gojenkami in otroci smo tekalli vsak dan po eno uro daleč na kakšen hribček, kjer smo se čutili varne. Hvala Vsemogočnemu, da nas je do sedaj še vedno obvaroval nevarnosti in razdejanja bomb. Toda večkrat so bili že zelo blizu našega mesta, oddaljeni par minut. Vsa večja in manjša mesta province Yunaan so uničena. Le našemu mestu so prizanesli. Sedaj je zopet mir; vse je utihnilo z govorjenjem o Japoncih. A ne vemo, kaj nam še prinese bodočnost. Tudi zrakoplovna šola se je preselila v naše mesto. Zato pa nam preti še večja nevarnost glede bombardiranja kot poprej. A naše veliko zaupanje, ki ga imamo do Boga, nam daje poguma. Dragi prijatelji lepe Slovenske Krajine in mile domovine, lahko ste razvidili, da nas Bog obiskuje vedno z življenjskimi nadlogami. A kljub tako slabemu času, v katerem se nahajamo, naše misijonsko delo lepo uspeva in se razširja. Monsignor Jožef Kerec, ki zastopa kot apostolski administrator vodstvo cele chaotunske prefekture, je razmišljal, kako bi razširil naš delokrog. Tako smo koncem meseca oktobra pričeli zzidavo nove bolnice v Chaotungu. Brez vsakih sredstev smo; lahko rečemo, da zidamo z zaupanjem na božjo Previdnost in na pričakovanje pomoči od misijonskih prijateljev širne domovine. Zato prisluhnite naši mili prošnji in nam pomagajte! Če bo vsak prispeval po svojih močeh in nam pomagal, si bo z nami delil zasluženje pri Bogu, ker s tem bo tudi pripomogel mnogim dušicam do gledanja večnega Boga. Kaj, ko bi se jih nekaj našlo, ki bi z odobrenjem in dovoljenjem čč. gg. župnikov nabirali milodare in prispevke za zidavo naše bolnice po vseh župnijahJBlovenske Krajine? Kako bi jim bile hvaležne in koliko zasluženja bi si s tem nabrali za nebesa. Vsak korak, ki ga naredite v prid ubogim dušam, bo bogato poplačan. Zato pa se preč. gospod urednik, z zaupno prošnjo obračamo na Vas, da posredujete med ljudmi za nabiranje za našo bolnico. Vemo sicer, da tudi v domovini pritiskajo hudi časi, a vendar bo gotovo še nekaj za naš misijon. Želimo vsem bralcem teh vrstic, da naj bo prihodnje leto 1941. zelo blagoslovljeno, polno medsebojnega miru in složnosti med narodi. Prosimo dobrega Boga, naj vedno bedi božje oko nad našim slovenskim narodom. Združite pa tudi z nami svoje molitve za razširjenje božje slave na našem misijonksem polju. V zajemnosti molitve Vas, preč g. urednik in vse bralce »Novin«' iskreno pozdravlja — hvaležno vdana S. Konstantina Sarjaš. # Vsi, ki mate občem, pošlite kakši dar častitim sestram, našim domačinkam, ki v dalnom Kitajskom rešavajo duše poganov. Dare sprejema uredništvo Marijinoga Lista i je pošila naprej potem sa-lezijanskoga zavoda na Rakovniki. — Urednik. Preč. g. Klekl! Z zaključkom tega leta se Vam prisrčno zahvalim za vse vaše dobrote, za ves Vaš požrtvovalen trud za nas vse Prekmurce, ki so doma in ki so v tujini, posebej pa za brezplačno pošiljanje vaših listov. Moie vsakdanje molitve za Vas so plačilo. Želim Vam, da srečno končate to leto. Po tem pa, vesefle božične praznike in srečno novo leto. Božje Dete naj Vam prinese obilo milosti in domovini mir. Bog Vas živi! — Vaš Ignacij Kreslin Salezijanski zavod - Mosguera - Kolumbija. Žalostna Mati Boža je posliihnola prošnjo Žalostne matere i njej povrnola brezverskoga sina Bio je veliki petek. V mesti Munster na Westfalskom se je vnožina vernikov paščila v stolno cerkev, da se vdeleži pretreslivih obredov in spomina Kristušovoga trpdenja in smrti. Med njimi sta tiidi Baronica Brofft in njeni sin Klemen. Kda prideta do cerkve se šče sin posloviti od matere. »Včini mi to liibezen,« njemi pravi mati, »i hodi v cerkev.« — »Kak morete kaj takšega zahtevati od mene,« njej odgovori sin, »ve znate, da sam že davno zavrgeo vsako vero.« Končno se pa lUbeznivoj prošnji matere ne mogo proti po- Marija, na tvoje sedmere žalosti te prosimo, povrni grešnike. staviti. Bio je zmlada krščansko vzgojeni, na visokoj šoli pa je zgiibo vso vero. Mati ga je toti opominala i prosila, naj se povrne nazaj k veri svojih mladih let, pa vse je bilo zaman. Mati in sin sta stopila v cerkev i se postavila pred podobo žalostne Matere bože, ki ga je izklesao slavni podobar Achtermann. Pogled na to prelepo in pretresilivo podobo je napravo na mladenca globoki vtis, ki je bio še povečani po zbranom spevanji pobožnih vernikov. Resna slovesna pesem: »Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin...« ga je prevzela. Živo njemi je stopila pred oči muka trpečega Zveličara, ravno tak žalost njegove Matere, posebno, ar je to žalost vido na svojoj materi, ki je zavolo njegove nevere globoko žaliivala. Kda je liištvo spevallo: «Komu potok solz ne lije, ko bridkosti zre Marije, grenke nad morja grenkost?Kdo prisrčno ne žaluje, ko to Mater premišljuje, njenih boli velikost?« — so se mladenci orosile oči. Nemalo pa se zgene, kda čiije, kak njegova mati poleg njega globoko zdehne. Zgledne se na njo i vidi, kak proseče zdigne svoje roke k žaflostnoj Materi božoj — očividno za nevernoga sina. Ne se mogeo več vzdržati. Z globokimi vzdihlaji i s skuzami v očeh spadne na kolena — i znova verno moli. Z vnožinov spevle v srci: »Mati, vir ljubezni prave, naj občutim te težave, i s teboj žalujem zdaj! Daj, da bi srce se vnelo in za Jezusa gorelo mi v ljubezni. vekomaj..« Z ednov rečjov, mladenec se je popolnoma spreobrno i živo s Cerkvijov. Marija, ki je pod križom sotrpela za rešenje sveta, je tudi pri tom mladenci na-daluvala svoje rešilno delo. Po svojih bolečinaj i skuzaj ga je znova pridobila za kralestvo Kristušovo! Jezusova lubezen v Oltarskom Svestvi »Ce ne bodete jeli tela Sina čllovečega i če nete pili njegove krvi, nete meli živlenja v sebi.« (Jan. 6, 54.) Te reči je Jezus te spregovoro, kda je nastavo presveto Oltar-sko Svestvo. I da je oltarsko Svestvo za vse duše do konca sveta nastavo, valajo njegove reči tudi vsem nam. Nemo zato živeli, če ne bomo jeli njegovoga presvetoga tela i pili njegove presvete krvi. Živim je on to povedao. Zato ne guči od telovnoga živlenja, nego od živlenja duše. Ve drugoga pomena i namena njegov prihod z nebe na zemlo ne meo i nema, kak naj naše duše živejo. Duše naše pa te živejo, če nemajo smrtnoga greha, to je če majo miloščo posvečiijočo na sebi. To oboje edno pomeni. Gde nega smrtnoga greha, tam je milošča posvečujoča i gde je milošča posvečujoča, tam nega smrtnoga greha. I naj spuni svojega prihoda namen: »Jaz sejm prišo, da bi živeli, da bi to živlenje obilno bJlo« (Jan. 10, 10), je do-prineso najvekše čudo: kriih i vino je spremeno i da pri vsakcj svetoj meši spremeniti v svoje sveto telo i v svojo sveto krv.Jda nam živlenje duše ohrani. Brezi sprejemanja Jezušovoga tela se v milošči posvečiijočoj nemoremo vtrditi i stanovitni ostati, ž njim se pa z lehkotov obvarjemo smrtnoga greha. Boži Sin je postao hrana naših diiš. što more to lubezen za-razmeti? Niti angel je je nemorejo, a v globokoj zahvalnoj Iiibezni poklekajo pred vsaki oltar i molijo miloga Zveličitela, skritoga v podobi kruha. V evangeliumi sv. Janoša v 6. poglavji naznanja Jezuš, ka vse nam je presveto oltarsko Svestvo. Iz teh njegovih rečih je razvidno, kak neskončna je njegova lubezen do nas, štero moremo mi tUdi ki je z nebes doliprišeo, ki ž njega je, ne vmerje.« Kruh je Koži Širi. Ponižna Jezusova liibezen se skriva v teh rečaj i nas,vči i nam zapo-vedava, da tudi mi s poniznov diišov i v poniznom teli, to je v skrom-noj i ne gizdavoj obleki k njemi prihajamo. »Jaz sem Duh živlenja. Ki k meni pride, ne bo gladiivao.« Naša duša je tak stvorjena, da gladiije i žeja pravico. Samo ta jo nasiti i napoji. Pravica je pa v svetoj hoštiji, ar samo v njej je Jezuš, ki je pravo od sebe: »Jaz sem pravica« (Jan. 14, 6). Pravična je Jezušova liibezen do nas, takša mora biti tudi naša do njega. Ne je zadosta njega z rečjov hvaliti, ne je zadosta njemi pesmi spevati, z djanji moramo pokazati, da ga liibimo. I to djanje je pred vsem v tom, da brez istinskoga velikoga zroka po nedelaj i zapovedanih svetkaj svete meše nikdar ne opustimo i viizemskoga prečiščavanja nikdar ne zamudimo. »če što je z toga kruha, vekomaj žive i krtih, šteroga bom jaz dao, je moje telo za življenje sveta. Moje telo je zaistino jestvina i moja krv je zaistino pitviua.« Nega na sveti sredstva, ki bi moglo podugšati naše živlenje, podugša je pa skoz vso večnost vživanje male hoštijice. Večno živlenje mi da Jezuš! O večna liibezen. Jaz bi njemi mogo v zahvalo tudi večno živlenje dati. A jaz mam samo zemelsko, začasno živlenje. Bar to njemi moram dati. Za Jezuša moramo živeti, na njega misliti, njega želeti, njemi vse zročiti, od njega vse prositi, za njega vse pretrpeti, za Jezuša, ki živ na naših oltaraj prebiva, da bi naša duša vsikdar živela i da bi vekomaj srečna bila. Življenje1 za življenje moramo dati. Jezuš mora napuniti vso našo bitje. Če čiijemo zvona glas, si zgučimo: z hiše mojega Jezuša se glasi: liibim ga. Če mrtvomi zvonijo, zmolimo: Jezuš ti si sodnik te diiše, bodi njej milostni. Če čiijemo voro biti, si zmislimo na Jezuša, ki že Skoro dvejezero let čaka na nas i ga oprosimo: Jezuš, vzemi me včasi k sebi, gda odbije moja vora. če ponoči mimo cerkve idemo i! opazimo, ka večni posvet žari skoz oken, si zgučimo: Jezuš je gor, moli za mene, liibim ga i prosim, naj mene i vse diiše reši to noč smrtnoga greha. Jezušova liibezen večno živlenje da meni, zato jaz tudi celo moje živlenje dam za njega. Jezuš, tebi živem, Jezuš, tebi vmerjem, Jezuš, tvoj sam živ i mrtev. V mesti Bredford na Angleškom je pred nedavnim časom živela v najskromnejših razmeraj dovica s svojim edinim sinom, ki se je včio zdravilstva. Komaj te, kda je dovršo šole i si je kak spreten zdravnik pridobo ime, se njima je živlenje zbolšalo. Po materinoj smrti je pa zdravnik doživo nemalo presenečenje: Notar njemi sporoči, da ga je mati v svojoj oporoki postavila za dediča velikoga premoženja. Mati je bila bogata, a je svoje premoženje pritajila, da se sin ne bi zanašao na bogastvo i mogoče ne bi dosegno svojega pozvanja. Prenašala je prostovolno vsakovrstne neprijetnosti i navidezne stiske, samo da je dete občuvala pogube i njemi napravila pot do sreče. Sin je postavo materi krasen spomenik: Z herbijov je dao zgraditi veliko sirotišnico, ki je mela na pročelji ime njegove matere. ) Govor prec. g. jeric Ivana, dekana ob blagoslovitvi tiskarne sv. Družine v Soboti Spoštovani gospodje! Prisostvovali smo blagoslovnim obredom, ki jih sv. cerkev opravlja po svojih zastopnikih, ko blagoslavlja tiskarske stroje. Besedilo, ki se pri tem rabi, je zelo pomenljivo. Izgleda, da je Cerkev s posebno skrbjo sestavila obred blagoslovitve. Cotovo zato, ker ve, kakšnega pomena so tiskarski stroji in tiskarne za pravi duhovni napredek, ali pa tudi za zablode krščanskega ljudstva. To, kar tiskarski stroji vsak dan proizvajajo, ni duševna hrana samo nekaterih, ampak se s čtivom dandanes hranijo skoraj vsi ljudje. Na sto-tisoče izvodov bruhajo tiskarne vsak dan samo na Slovenskem iz sebe, ki potem s štafetno brzino prihajajo do vsakega, da celo do zadnje hiše najbolj oddaljenih vasi. Dandanes čita vsepoprek! Nek- daj je čtivo bilo dostopno samo nekaterim, danes pa čita dijak v šoli, čita služkinja, čita delavec med odmorom, čita obrtnik v prostem času, čita potnik na vlaku, čita tudi kmet, ko med težkim delom počiva. Zato pa je ni iznajdbe, ki bi bila važnejša od tiska. Najvažnejše pa je to, kaj čita jo ljudje?! Gotovo je, da velika večina tudi danes ne čita znanstvenih knjig, ki razpravljajo o zadnjih vzrokih reči in dogodkov, ampak ogromna večina čita to, kar se vsak dan godi, kar vsak dan polagajo pred njo pisci raznih časopisov, časopis je duševna hrana današnjega človeka. Po tej hrani si človek potem ustvarja pravo ali neprava spoznanje stvari in dogodkov, po njej gleda svet, dobi svetovni nazor, po njej se ravna tudi v svojem življenju in dejanjih. Zato je tisk postal šepetalec vsega in vsem. Mnogi in premnogi so naravnost suženjsko udani temu, kar čitajo, ne da bi mogli presoditi resnico in ločiti plevo od zrna. Tisk dandanes obvladuje velike množice, jih oblikuje in vodi. Če je že veliki Napoleon dejal, da je tisk peta velesila, bi danes čisto upravičeno lahko rekli, da je tisk prva velesila. Kakšen je pa položaj dobrega in slabega tiska? Menda ne bo treba dosti preiskovati in ugotovili bomo, da se zlo dosti bolj in lažje širi ko resnica in pravica. Prav nazorno nam to dejstvo opiše v eni svoji literarni podobi duhoviti francoski pisatelj Pierre I' Ermite: »Grem po ulici in se na oglu srečam z vragom. No, ne ustrašite se! Danes hudič ni tako strašno oblečen ko nekdaj, ko je še imel dolgi rep, žareč jezik in konjsko kopito. Kaj še! Lepo je bil oblečen, eleganten površnik, zlikane hlače in svilne nogavice. »Kaj delaš tukaj?« ga vprašam. »Opazujem vaše tiskovno zborovanje,« se je glasil odgovor. »Mislim, da se nekoliko jezite.« »No, nemorem ravno reči,« se je krohotal. »Samo zborujte, kolikor hočete, vi ubogi katoličani. Glej to roko,« je pokazal na koščeno roko, »ta dobro razume, kako se mora ljudem oči zavezovati. Glej, temu elegantnemu gospodu sem tudi zavezal oči. Katoličan je... slišiš... pa vendar čita skrajne komunistične liste. Ko jih prečita, jih vrže v koš in na večer jih že čita njegova služkinja.« Greva po ulici in srečava ženo. »Glej, tej sem tudi oči zakril. Ide ravno v cerkev, iz torbice pa ji gleda oster protikatoliški list. Vsak popoldan ga kupi. No ti boš rekel: Kaj pa je ta dva dinarja, ki jih daje za časopis. S tem se tudi nasprotniki ne bodo obogatili. Toda dobro moraš znati, da neizmerno morje sestoji iz kapljic. Z dinarji te, cerkev pohajajoče žene in z dinarji še drugih 10 jezer takih sem si sezidal palače, v nje postavil svoje stikarske stroje in tiskam članke, ki napadajo njihovo katoliško prepričanje in življenje.« In tako naprej, Spoštovani gospodje! Če si ogledamo kiosli kakšne trafike, kjer prodajajo časopise in brošure, vidimo, da jih je le nekaj, ki so izrazito katoliški, vse ostalo pa je ali izrazito nasprotno, ali pa brezbarvno, kar pa tudi spada v nasprotni tabor. Brezbarvno časopisje in tisk sploh, je predhodnik brezverstva, ker povzroča versko brezbrižnost, iz katere je kratek korak v nasprotni tabor. i O ne motimo se! Strašno je zlo, ki ga tisk razširja po vsej zemlji! Slab tisk je tisti, ki zapeljuje ljudi, da se polnijo s kazenskim' listinami omare pO sodnijah, tisk je tisti, ki mobilizira javno mneinje, pred katerim se tudi mogočni vladarski prestoli rušijo, tisk je tisti, ki navduši množice, da prestavljajo državne meje, od katerih se je mislilo, da so nepremakljive, tisk je tisti, ki, opravičuje krivice mogočnežev, ki jih zadajajo posameznikom, celim slojem in celim narodom, slab tisk je tisti, ki oznanjuje laž mesto resnice in hujska zoper Boga. Zdi se, da se dandanes uresničuje prerokovanje preroka Caharije: »In sem se obrnil in sem dvignil svoje oči in sem videl, in glej, leteča knjiga! In mi je rekel (angel): Kaj vidiš? In sem dejal: Jaz vidim letečo knjigo... In mi je rekel: To je prokletstvo, ki se širi čez vso deželo« (Cah. 5, 3). Res prokletstvo, ki se širi čez ves svet in ki rodi strahotne sadove. j Toda, spoštovani gospodje, ko vidimo to duhovno razdejanje, ki ga seje slab tisk, ne smemo postati malodušni. Nasprotno, tej hudobiji moramo postaviti nasprotno fronto in ta fronta je dober krščanski tisk. Boj sprejmimo tam, kjer ga je sovražnik napovedal, in to bojišče je zopet tisk. Sodelujmo v tem boju s Cerkvijo. Cerkev uprav radi nevarnosti slab tisk prepoveduje, vernike opominja pred slabim tiskom in tudi kaznuje. Cerkev ima to pravico od Boga. Kakor tudi država zatira in brani tisk, ki izpodjeda njene temelje, ki piše proti zakonom in redi v državi, tako ima tudi Cerkev pravico, da prepoveduje vse, kar nasprotuje časti božji in zveličanju duš, kar razširja zmoto in nravno pokvarjenost. O kako ganljive so besede, ki jih v tem oziru polagajo na srce vernikov Cerkveni poglavarji. Pij IX., kateremu je ravno slab tisk napravljal toliko bridkosti, je ponovno priporočal vernikom razširjenje dobrega tiska: »Ni je važnejšega posla za kristjane, ko da z vsemi močmi širijo dober tisk.« In svetniški Pij X., ko je bil še beneški patrijarh, je rekel: »Vse moramo storiti, da se razčisti dober tisk. Če bi, potrebno bilo, bi tudi svoj prstan dal za tiskarno.« Pa še en namen ima novoustanovljena tiskarna: tukaj na severni slovenski in državni meji: buditi v nas močno narodno in državljansko zavest, braniti naše narodne pravice in utrjevati v nas ljubezen do naše domovine. To so nameni, zakaj je bila ustanovljena nova tiskarna. Tisk, Iti bo izhajal iz nje, naj opravlja to, kar je že v blagoslovitvenih molitvah naznačeno. V molitvi blagoslavljajoči prosi, naj blagoslovi tiskarske stroje Jezus, ki je pot, resnica in življenje. Da, resnico naj širi naš tisk, naj jo zagovarja pred lažjo, pot naj nam kaže, da ne zablo-dimo. Trojnemu namenu naj z uspehom služi ta prostor in stroji: Časti božji, slovenskemu narodu in naši mili domovini Jugoslaviji. fi»iu»uwmiiHPiimnninTMHinimnnini»mumimiuimnumymi munib»mii»TUiiiiimi^Ž J.KONTLM SLOVENSKA KRAJINA t Posvetitev tiskarne sv. Družine. Jan. 16. v osmini goda sv. Družine, se je posvetila v Soboti naša prva katoličanska tiskarna v Slov. Krajini, »Tiskarna sv. Družine«. Obred posvetitve je zvršo g. Krantz Jožef, dekan sobočke dekanije; primeren lepi jedrnati govor od; tiska je pa držao dekan lendavske dekanije, g. Jerič Ivan. V svojem govori je omeno neskončno nesrečo, ki jo povzroča slab tisk i navajao reči proroka iz svetoga Pisma, ki guči od leteče knige, štera nosi pogiiblenje v sebi. Krasen govor g. dekana na driigom mesti v celoti jobjavimo. Blagoslovitve se je vdeležilo vso zastopstvo javnih korporacij ino naše oblasti v Soboti z lepim številom diihovništva z oba dekanata. Naš prosti narod i širitelje so bili tudi zastopani. Pri skupnom obedi je predsednik zadruge tiskarne s sledečim govorom pozdravo navzoče i se njim zahvalo za vdeležbo: Spoštovani gospodje! Danes se je otvorila, odnosno blagoslovila v Soboti nova tiskarna: Tiskarna sv. Družine. Nje namen ni, da se bori proti drugim tiskarnam, še manj pa dobičkaželnost, ker ni kapitalistično podjetje, ampak nadstrankarsko zadružno, da pod svoje okrilje zbira širše plasti naroda in je duhovno bogati. Nje namen je, da podigne centralo Slovenske Krajine M. Soboto z enim novim kulturnim zavodom; nje namen je, da!čuva vero našega naroda v osebnoga Boga, ki nam ga je naznanil Kristus sam Bog; nje namen je, da naš narod, ki se mnogo obrača v nevarni tujini, reši moralne pokvarjenosti in drugih škodljivih nazorov, ki bi mogli škoditi vsemu slovenskemu narodu in naši mili domovini Jugoslaviji. Z eno besedo, nje namen je zbirati pozitivne sile proti negativnim, da.se uresniči naše staro, a vsikdar zahtevano geslo: Bog, narod, domovina. Iz globočine srca se zahvalim vsem, ki ste se udeležili blagoslovitve in vsem, ki ste mnoge trude nase vzeli pri ustanovitvi tiskarne, zlasti članom KTD z predsednikom g. Vojkovičem in članom zadruge Tiskarne sv. Družine. Topla zahvala naj bo izrečena tudi srbskemu načelniku g. dr. Bratini, ki je skozi mnoga leta z vsem razumevanjem spremljal in podpiral to akcijo; ter na zadnje hvala vsem naročnikom naših listov, ki so z naročitvijo teh omogočili otvoritev tiskarne. Ko Cerkev blagoslov deli, vsikdar predpostavlja predmet, ki se blagoslavlja, naj je te že oseba ali druga reč. Za blagoslov, da svoj namen doseže, je potrebno sodelovanje predmeta z namenom blagoslova. Današnja blagoslovitev tiskarne bo tudi samo takrat dosegla svoj namen, če vsi, ki se čutimo za verne Slovence, sodelujemo pri njej. > ■ - - ■ Zato je moja goreča prošnja do vseh Slovencev Slov. Krajine, ki so tu rojeni, ali tu delujejo iz drugih krajev Slovenije, da podpirajo ta naš kulturni zavod v čast Boga, v ponos Sobote, v blagor slovenskega naroda, zlasti Slovenske Krajine in v slavo domovine. Dar na Tiskarno svete Družine.. G. Bakan Štefan, župnik v Lendavi je dariivao štiri nove brisače za Tiskarno sv. Družine v Soboti. Po zakoni najmre mora biti v tiskarni voda i brisača, da si delavci operejo po deli roke. Bog povrni to dobroto. Dva jubileja našega rojaka. V Celji obhaja te mesec naš rojak, brat Heiman, sedemdesetletnico svojega rojstva. Z ednim tudi obhaja štiridese: Va:ico svojega redovniškega pozvanja i kantorske službe v lepoj cerkvi svetoga Jožefa. O keliko djanj liibozrii je skazao v tej dugij letaj brat Herman našim romarom i romancam, ki so desetletja poromavali k sv. Jožefi v Celje na duhovne vaje. Keliko dobrih knig je razširo med naš narod! Kelko pesmi je razveseljavalo pobožne vernike v cerkvi svetoga Jožefa i kelko po driigih cerkvaj, tudi naših, kama je pošilao svoje pesmi. Keliko rožnih vencov i Svetin jic je priromalo k nam ž njegovih rok, kda je bio še vratar! Što bi mogo našteli vso njegovo skrito delo, ka je doprineso Bogi na čast i dušam na zveličanje. Naj njemi Bog bode plačnik i naše molitve za njegovo veliko nebeško plačilo naj bodo naša zahvala. Gederovci tišinske fare so lejko ponosni na svojega »Edšidovoga Majčeka.«, bivšega gosl,ara. Bog ga živi duga leta! Misijoni. V prvih treh mesecaj se vršita dva misijona v Slov. Krajini i to od 9. do 16. marca v Turnišči, od konca marca naprej pa v Lendavi. .. * V Spliti so v zvezi z proslavov 1300 letnico prvih vezi Hrvatov s papom proslavili isti jubilej svoje katedrale.' V Zagrebi so na Trešnjevki otvorili Dom Bože Previdnosti. Otvoro ga je sam nadškof dr. A. Stepinac. Dom bo brano mladino pred pogiibov. V knižici »Vjenčič molitava b. Nikole Taviliča«, ki jo je spisao krški škof dr. Josip Srebrnič, je devetdnevnica na čast BI. NikoJi i druge molitve. Cena knižici 3 din. ! Stoletnico obhaja salezijanska družba sv. Ivana Boska letos, ka se je začelo to krasno delo družbe za rešitev mladine. Na spomin te stoletnice bodo salezijanci začeli z zidavov cerkve v Zagrebi. PO SVETI ) Vatikan. Ža božične svetke je dobo sv. Oča vnogo častitk iz Vseh delov sveta. Častitali so njemi vladari, predsedniki vlad, različni krški škof dr. Josip Srebrnič, je devetdnevnica na čast BI. Nikoli darove, štere je sv. Oča razdelo med osirotelo deco i ostale žrtve bojne. — Kongregacija sv. Oficija je obsodila navuk, po šterom je dovoljeno vmoriti človeka, ki je nesposoben, da koristi človečoj družbi. i Španija. Z velikimi slovesnostmi so se vrnoli cistercijanci v svoj stari samostan Svete Marije di Poblet v Kataloniji. Samostan je dala zozidati v 12. stoletji španska kralevska drUžina. V njem je teliko umetniških predmetov, da je samostan kak umetniški muzej i v pogledi umetnosti prekaša vse samostane na sveti. Cistercijanci so se vrnoli v te samostan s pristankom državne oblasti.;— Na vseučilišči v Valladolidi so meli en tjeden predavanja od znane kastelanske pesnitve »Mio Cid«. V toj pesnitvi se spevajo vitežtvo, junaštvo i prirodne lepote Španije. Predavanja so bila jako dobro obiskana i narod je pri tom pokazao svojo lubezen do španskih katoliških tradicij. Finska. Sv. Oča je po apost. nunciji v Helsinkih častitao no-vomi predsedniki finske republike Risti Ryti. Minister za zviinešnje posle se je sv. Oči zahvalo za čestitke. Francija. V Nizzi je v bolnici Notre Dame vmro glasoviti misijonar Duhanssois, oblat B. D. Marije. Duhanssois je bio vučeni zgodovinar i izvrsten predgar. Nešterne njegove knige so tiskane v 100.000 izvodaj, druge je pa nagradila francoska akademija. — Na vseučilišči v Lyoni so se začnola predavanja iz misiologije. Predavanja hodijo poslušat tudi izredni slušatelje i to kleriki i posvetni liidje. i Madjarska. Akademija sv. Štefana je ob priliki 25 letnice svojega obstoja mela svečano zborovanje. Pri toj priliki je kardinal in nadškof primas Justinijan Seredi meo govor, v šterom je povdarjao zaslUge sv. Štefana i sv. Ladislava za Madjarsko. — Rektor peštan-ske univerze O. Schiitz je na konci lanskoga leta obhajao 60 letnico svojega življenja. Schiitz je znani katoliški vučenjak, posebno priliib-leni med madjarskimi katoličani. Švica. Ugotovili so, da se število rojstev menša, da se pa tudi število novih zakonov čiduže menše. Zavolo toga je ustanovleni posebni odbor, ki ma nalogo, da proučuje te nezdravi pojav i da predloži državi, ka bi bilo potrebno včiniti, da se sklene kem več zakonov i da se v teh zakonih rodi kem več dece. Italija. V Pontali so na prostranom trgi zgradili novo lepo cerkev. Čeravno cerkvena notrašnjost ne še popolnoma vrejena, se je Vendar v novoj cerkvi vršo dobro uspeli misijon. Pri završetki misi-jona je mestni svet skleno, naj se trg, na šterom stoji nova cerkev, zove z imenom kardinala Gasparrija. — V Milani obnavlajo znano stolno cerkev i to odznotra i odzviina. — Od časa, kak so v Italiji znova uvedli smrtno kazen, se je število hudodelstev zmenšalo skoro za 50 procentov. Pisateo knige, ki je bKa obsojena, se je ponižno pokorio odredbi sv. Cerkve. Duhovnik Dolindus Ruotolo je napisao knigo »La Sacra Serittura, Psicologia Commento, Meditazione.« Kniga je bila postavlena na Indeks. Kongregacija sv. Oficija naznanja, da se je pisateo obsojene knige ponižno pokorio odredbi cerkvenoga poglavarstva. Redko vojno odlikovanje katoliškomi župniki. Francoski župnik Bonnaves, ki je bio za časa bojne komandant bataljona, je imeniivani za častnika Legije časti. To redko odlikovanje njemi je bilo podeljeno zavolo hrabrosti v težkih bojih v meseci maji i juniji. Župnik Bonaves ma velika vojaška odlikovanja tiidi iz prejšnje svetovne bojne. Zdravnik postao redovnik kapucin. Dr. Oktavijan Palcani, poznani zdravnik iz Ankone, je v svojem 56 leti stopo v kapucinski samostan v Oreti kak redovnik. Dr. Paleani je bio poznani kak človek jako dobroga srca i je zdržavao v semenišči ednoga siromaškoga klerika. Kitajska. Zavolo bombardiranja v kitajsko-japonski bojni je vmro lani v meseci septembri Mons. Berardo Baraccin, apoštolski prefekt v Hinganfu. Doma je bio iz Mistaneja na Sardegni. Vnogo se je triido za napredek šolstva. Po njegovom prizadevanji so v Hinganfo-i zgradili katedralo. — V šanghaji je katoliško vseučilišče, ki ga vodijo jezuiti iz Pariza. Čeravno vladajo tam težke prilike, se šolsko delo vendar ne prekinilo. Vseučilišče ma 1600 slušatelov. Četrtina je katoličanov, ostali so driigoverci. Okodi 40 dijakov je ruskih emigrantov, ki so prišli se, da bi dovršili svoje včenje. — žrtev bombardiranja iz zraka je postala misijonska postaja v Suifi. Človeeih žrtev k sreči ne bilo, pač pa je materialna škoda velka. Honduras. V najlepšoj vulici Tegucigalpe, bliizi nadškofijskoga poslopja i vladne palače, so zgradili lepo novo stavbo za apoštoflsko nuncijaturo. Zgradba je posvečena presv. Srci Jezušovomi. Kim. Za Božič so v Rimi obdariivali matere z vekšim številom dece. Dari so bili v naravi ali v gotovih penezaj. Mali stroj za tiskanje v tiskarni sv. Družine v Soboti. ZAHVALA. V raznih zadevah, notranjih in zunanjih, smo bile čudovito uslišane po priprošnji, v sluhu svetosti umrlega Matija Cigana v Žižkih. Ker smo obljubile, da objavimo v Marijinem Listu, če bomo ponovno uslišane, vršimo to s hvaležnim srcem. Obenem priporočamo tudi vsem roditeljem, da bi se radi zatekali -temu domačemu svetniškemu mladeniču, predvsem zato, da bi izprosil našim otrokom lepo neskaljeno mladost. Lep in vsega posnemanja vreden vzor je bil pokojni »Tjaš« zlasti vsem mladeničem! Matere, skrbite, da bodo tudi Vaši sinovi živeli tako sveto življenje. Potem "bodete enkrat dajale lahek račun pred božjim stolom. V Žižkih, 26. I. 1941. Šolske sestre. V smislu cerkvenih določil prepuščamo vso sodbo o svetosti nezmotljivi kat. Cerkvi. — Uredništvo. PREČASTITOJ DUHOVŠČINI! Na vsako faro je poslalo uredništvo Marijinoga lista več izvodov 1. številke Marijinoga lista t. 1. s poniznov prošnjov, da tes liste razdelijo brezplačno med svoje vernike in je pozovejo, da stopijo med vrste naročnikov Mar. lista. Prosimo preč. gg., da nam nujno naznanijo, koliko novih naročnikov so dobili in na kakši naslov naj te liste pošilamo. Uredništvo Marijinoga lista v Črensovcih. POSOJILO TISKARNI Sv. DRUŽINE. Oprosimo vse naše katoličance, ki majo količkaj gotovčine, če več ne kak 100.— din i penez ne rabijo, naj te' penez posodijo zadrugi -tiskarne sv. Družine. Penez nosi 6% i je najbole varno naložen, ar jamči naša duhovščina i svetski gospodje za varnost toga posojila. Poleg obresti nosi posojilo tudi veliki boži blagoslov, ar se s tem posojilom fodpre katoličanska ustanova, ki bo izdajala krščanske liste, ka Kristušov namestnik, sv. Oča, najtoplej priporačajo. Predsedništvo tiskarne sv. Družine, M. Sobota, Gregorčičeva 4. :::::::: CERKVENI GLASI ««» SLOVENSKA KRAJINA Smrt dobrotnice. Januara 27. je vmrla v Žižkih Cigan, roj. Kotli j ek Marija, ki je vso svojo vrednost s sinom Matjašom, že pokojnim, dariivala na prvo hišo siromakov Slov. Krajine, na Dom sv. Frančiška. Bila je goreča častilka Matere bože i vzorna tretjerednica. V tretjem redi je preživela 13 let i deset let je kak dovica svojo kovinsko čistočo leto za letom dariivala za matercerkev i njene duhovnike. Na vnoge stotine naroda jo je sprevodilo jan. 29. na počitek na črensovsko pokopališče, kde je ž njov poleg nje te den pokopan tudi sin Matjaš, ki je pred 8 leti vmro kak jako pobožen, čisti mladenec i ki je ves svoj deo tudi sirotam zapiisto. Njegovo telo je bilo z dovolenjom oblasti vzeto iz žižkovskoga cintora i z materjov zakopano pri Marijinoj podobi na črensovskom pokopališči, šteri lepi prostor so dariivali črensovski g. plebanoš Zadravec Matjaš, Domi sv. Frančiška. Poleg črensovskih treh duhovnikov so pokojno dobrotnico sprevodih nai zadnji počitek tudi polanski plebanoš g. Halas. — Naj počivata v miri i vživata za smilenost od Jezuša obečano plačilo: večno smilenost. rr HIZICKl DOMACOJ Prečastiti g. urednik! Lubersac, 10. jan. 1941. V imeni Jezusa i Marije vam pišem par vrstic. S temi vrsticami vas najlepše pozdravlam i vam želem od Brezmadežne Device Marije i presvetoga Srca Jezušovoga obilo zdravja v etom novom leti, da bi nam ešče vnoga leta mogli vrejiivati naše Marijine liste, ki nas veselijo v toj dalnoj tujini. Naročnino plačujejo moja jnati iz G. Slaveč št. 110. Zdaj pa pozdravlam naše duhovnike pri Sv. Jiirji pa njim želem obilno zdravja od Gospodnoga Boga i od Blajžene Device Marije v tom novom leti. Zdaj pa prosim, g. urednik, jas sam preminila moje staro mesto, «aj mi pošilajo list na te antres: Sukič Sida, De Caremigeas par Lubersac, Correze, France. Halberstadt, 16. jan. 1941. Veleč, gospod! Hvala na dopisnici, štero sam dobo v roke. Naznanjam vam, da sam tiste Novine, v šteri je glas od smrti našega voditela, dr. Korošca, dobo v roke rta sv. post pred- Božičom. že prle smo zvedeli, ali ne smo se dali prepričati, da je" zaistino vmro. Bog nam daj več taksi mož, kak - je bio dr. Korošec. Prvikrat sem ga vido na tabori pri Sv. Trojici. Naj počiva v miri, njegov diih pa naj živi med nami. Težko mi je" jda listov rte dobivam, vej je pa pred leti zapisao izseljenec iz moje vesi, »da so več vredni kak dobro pismo od doma.« Kelko mi bodo razmere dopuščale, se bom oglaso pri Vas. Zato sprejmite pozdrave in od Boga blagoslov v tOm leti. — Lipič Štefan iz Gančan. . PROSIMO VSE* NAROČNIKE MARIJINOGA LISTA za 1941 L, ki neso še dobili Kalendara, naj to včasi javijo v Črensovce, da jim ga pošlemo!