/ leta 1005 in v državi so radi tega nabavili v mino«m letu 4<» 000 krav več, nego leto popreje. da _ 7Uno-li u-mliti vsem zahtevam. Vrlina komisija je povedi iskala delavce in pri tem pn,našla, da naseljem«, ki pridejo iz Evrope in ki so več i 1una ^Ijedelci, takoj vzamejo v sluzih Obrtna podjetja, kjer je pomanjkanje de avcev tudi veliko. Mno-o farmerjev je vsled pomanjkanja delaveev moralo kmetije osta-viti in prodaja farm je bila v mmo-l.-m letu zelo velika. Vrednost farm ie zelo padla in marsikedo je kupil farmo za izredno niziko eeno. OGENJ V VLAKU. Jeden potnik se je zadušil, drugi so se rešili iz spalnega vagona. Omaba, Nebr., 7. jan. Včeraj ponoči so našli na vlaku Los Angeles Limited ogenj, ko je viak vozil po prerijah Oowe. Predno so plamen pogasili, se je jeden potnik zadušil, dva sta ožgana in jeden je ranjen. Ostali potniki spalnega vacrona so izgubili razun spalne obleke vse, kar so imeli seboj. Vagon je zgorel do koles. Vlak I»s Angele* Limited vozi po železnicah Union Pacitic in Northwestern. Konec štrajka pri Southern Pacific železnici. Houston, Tex., 7. jan. Uradniki in vodje k u rilcev Southern Pacific železnice so sklenili pogodbo glede plaže in tako je štrajk končan. PRATI KE za leto 1907 Družinska, Blaznikovm ln Klsln-mayerjeva, »o dobiti po 10 centov. Kaxprodajaid, kteri jik vmamejo sto komadov Jik dobe «a $6. Dok« m pri FRANK BAX1EK 00, 1M Greenwich fttrwk, *•» Tort «014 It GlaJr At«., Ofevsfea*, a Bomba v New Yorku. Napad na 42. ulici. ŽENSKA, MOŠKI IN JEDEN DEČEK SMRTNO RA-NJENI. Napadalec je vrgel bombo raz nad-uiične železnice. ITALIJANSKA OSVETA. V soboto zvečer je nekdo vrgel veliko bombo raz postajo nadulične železnice na 42. ulici in 2. Ave. na tro-toar. Temu je sledila grozna razstrel-ba in na mestu so obležali gTozno ranjeni jeden moški, jedna ženska in jeden deček. Bomba je bila namenjena brez-dvomno italijanskemu prodajalcu sadja, S al vato re Cinibuca, kteri prodaja sadje na vogalu 2. Ave. in 42. ulice že 17 let. Cinibuca je bil za pričo pri nekej obravnavi radi umora v minolem tednu. Bomba je padla med ljudi sredi trotoarja in ljudje so bežali na vse strani. Gospa Mary Bailey je v onem trenutku kupovala pri Italijanu sadje in je zadobila take rane, da bode u-mrla. Cinibuea je bil tudi težko ranjen. Njegov 15 let star sin je le lahko ranjen. Pol ure pred napadom so opazovali policaji pet Italijanov, tri moške in dve ženski, ki so stali na drugem vogalu. Italijani so razburjeno govorili med seboj, na kar so odšli proti 1. Ave., od kjer so se pa zopet vrnili. Dva policaja sta jima sledila do 2. Avenue. Od tu so odšli Italijani po 2. Ave. proti jugu, policaji pa proti severu. Je dva so prišli policaji do 44. ulice, ko se je pripetila razstrelba. Napadalcev naravno niso dobili. PARNIK SE POTOPIL? Razvaline in rešilni plovi parnika City of Panama na californij-skem obrežju. San Francisco, Cal., 6. jan. Semkaj se javlja, da je pri Wardell Beach u vrglo valovje na kopno razvaline in razne rešilne plove parnika City of Panama od Pacific Mail Steamship Co. Ta parnik, ki se je najbrže ix.nesrecil, je dne 31. decembra od tukaj odplul v Panamo z raznimi potniki. Na njem je bilo z moštvom vred nad 100 oseb. Wardell Beach je na obrežju coun-tvja Santa Cruz, 66 milj južno od San Francisca. Tekom zadnjih dni, divjali so ob obrežju južni viharji. Parnik je plul med San Franciseom, Mehiko in Srednjo Ameriko. Hotel zgorel. Delhi, N. Y., 7. jan. Tukajšnji hotel American je zgorel in v razvalinah so našli mrtve lekarnarja "William Winterja, njegovo ženo in krojača O 'Connorj a, kteri so trajno stanovali v hotelu. Zakasneli parnik. Uradniki New York & Puerto Rico Line naznanjaja, da se je parniku Ponee gotovo nekaj pripetilo, ker bi moral že pred šestimi dnevi pi'iti v New York. Na parniku je sedem potnikov in 52 mornarjev pod vodstvom kapitana Harveya. Denarje v staro domovino pošiljamo: s« | 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 krsn, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne pcšiljatve izplačuj« c. kr. peštni hranilni urad v 11. do 12. dnem. Denarje nam podati j« najprOič-nejs do f25.00 v gotovini v priporočenem ali refiatrovansm pisna, večje snsalr« p« Domestic Postal Money Order all pa Hew Tork laik Draft. FRANK SAaIH, 109 Greenwich Street, How Tork. «104 »t. Clair Ave. JTJS. OtareKaad, O. Napad z bombo v Philadelphia V rOURTH STREET NATIONAL BANKI V PTTTL ADELPHIJI, PA., JE NEKDO VRGEL BOMBO. Napadalec je s tem ubil blagajničarja McLearja in sebe. ZAHTEVAL JE $5000 POSOJILA. Philadelphia, Pa., 6. jan. V največjem bančnem zavodu tukajšnjega mesta, v Fourth National banki izvršil je nek slaboumnež napad z bombo in sicer v uradu bančnega predsednika. Blagajničar W. Z. McLear je bil na mestu ubit in napadalca je bomba raztrgala na kosce. Predsednik in več klerkov je ranjenih, dočim je bančni sel Crump smrtno ranjen. Predsednikova pisarna je popolnoma razdejana. Vsled napada je zavladala v oko-lici poslopja nepopisna razburjenost in v par minutah je bilo več ambu-lanc in gasilskih strojev na licu mesta. — , Bilo je malo pred 12. uro, ko je prišel nek siromašno oblečen mož v bančno poslopje. V poslopju je bilo mnogo vlagateljev. Tujec, ki je izgledal kakor kak ruski čifut, je imel pod pazduho mali zavoj. Talkoj, ko je prišel v banko, je vprašal nekega klerka za sobo predsednika R. H. Rushtona, kamor je potem tudi odšel. Predsednik je imel obilo posla in je dejal tujcu, naj se vsede. Ko je bil predsednik gotov s svojim delom, ga je vprašal, Česa želi. Imenoval se je G. E. "Williams in je zahteval posojila v znesku $5000. Za to posojilo je ponudil kot jamstvo svojo zavarovalno polico, ktera zapade v petih letih. Predsednik je dejal, naj gre k blagajničar ju, zajedno je pa pozval zamorskega se-la Crumpa ter mu naročil, naj tujca izžene iz banke. Jedva da se je predsednik okrenil, ko se je pripetila grozna razstrelba. Neznanec je vrgel bombo med sobama predsednika in blagajničarja. Truplo blagajničarja McLearja je grozno razmesarjeno in dele trupla napadalca so našli potem v vseh delih razdejanih bančnih prostorov. V jed-nem vogalu so našli glavo in pleča in del suknje. Stropi in stene so vse krvave in vrata ter okna so razbita. Iz vseh sob osemnadstropnega poslopja so hiteli ljudje na ulico. Tri ranjence so odpeljali takoj v bolnico. Na napa-dalčevem prstanu, kterega so našli, je vrezano ime R. Steele, Garner, Iowa. Umorjeni blagajničar je ostavil vdovo in troje otrok. Steelejeva žena in otroci žive v Chicago, 111. Njegov oče je bil soci-jalist. Sedaj je dognano da napadalec ni bil slaboumen. Položaj naseljencev v južnih državah. V SOUTH CAROLINO DOŠU NASELJENCI PROSIJO PREDSEDNIKA ZA POMOČ. V imenovano južno državo so jih iz- vabili brezvestni agent je. PRAZNE OBLJUBE. Boji v Maroku. Raisuli ušel. Lahka tatvina. Človek bi mislil, da se javni zavodi tako skrbno čuvajo, da iz njih saj po dne ni mogoče odnesti najmanjše stvari. Da pa temu ni tako, dokazal je urednik "Intransigeanta". Prišel je v Louvre v Parizu, v dvorano, kjer so dragocene afriške starine. V navzočnosti mnogobrojnih obiskovalcev je vzdignil s podstavtka 10 kilogramov težko mramornato nagrobno ploščo Quinta Aurelija. si jo naložil na rame ter je neoviran odnesel. Pet dni pozneje je prišel vprašat ravnate, j a zavoda, ali se pripeti kdaj kaka tatvina v muzeju, nakar je ravnatelj užaljen odgovoril: "Pri nas je kaj tacega nemogoče, ker se ljudem stro go gleda na prste." — Nato je časnikar dal prinesti utkradeno ploščo, ki je do tedaj še nihče ni bil pogrešil. Zadušena rodbina. Burlington, Vt., 7. jan. Vsa rodbina Jurija Devina v Winowski, ktera je obstala iz šestih osob. se je tekom noči zadušila s plinom, ker je glavna cev počila, tako da je uhajal plin v spalno sobo nesrečne rodbine. Mehikanski revolucijonar v stiskali. San Antonio, Teras, 7. jan. Mehikanski revocijonar Juan Jose Arre-dondo, kterega so minolo soboto izpustili, ne da bi ga izročili mehikan-akim oblastim, je bil danes aretovan. Aretovam je bil vsled odredbe naselni-ške oblasti, ker je dospel v Zjedinjene države brez dovoljenja. Washington, 7. jan. Naslednje pismo so poslali po posredovanju državnega naselniškega komisarja South Caroline tjekaj došli naseljenci predsedniku Rooseveltu. Predsednik je izročil pismo trgovinskemu oddelku v svrho preiskave. Pismo se gLasi: Chester, S. C., 1. jan. Predsedniku U. S. A. Theodore Rooseveltu v Washingtonu, D. C. Rokodelci-aiaseljenci v Chesterju, ktere je dovedel v South Carolino Hon. E. J. Watson v Columbiji, prosijo gospoda predsednika Zjedinjenih držav Severne Amerike pomoči. Mi smo dobri rokodelci, toda v South Carolini smo brez kruha in zapuščeni. Obljubilo se nam je dobro delo in dobro plačo, kar se pa ni obistinilo. Mnogo rodbin je nesrečnih in radi tega prosijo predsednika za pomoč. Z velespoštovainjem v imenu neffete-rih naseljencev v Ghersterju William Grisler. Komisar Sargent je dobil od trgovinskega oddelka nalog, naj zadevo takoj preišče in o tem poroča. UPORNI JAPONCL Japonski delavci pri Southern Pacific železnici so napadli nadzornike.. Porterville, Cal., 5. jan. Blizo tukajšnjega mesta je četa japonskih delavcev, ki delajo za Southern železnico, napadla postajenačelnika R. V. Clarka, kterega so z lopatami tako pretepli, da je nevarno ranjen. Sodišče je izdalo zaporna povelja za 40 Japoncev. Japonci so konstablerje pognali v beg in šele kasneje so de-putyji vjeli 15 Japoncev, ktere so odvedli v Vi dal i jo. Japonci so razobesili japonsko zastavo, predno so pričeli z bojem. Domačini so na Japonce ogorčeni in je pričakovati novih bojev. Ženski policaji V neki veliki pariški trgovini, kjer so bile uposlene večinoma mlade deklice. je zadnje čase neprestano zmanjkovalo raznega blaga, ne da bi bilo mogoče zaslediti tatu. Ker so prodajalke morale pokradeno blago nadomestiti iz svojega, so sklenile, da hočejo tatu zaslediti, naj stane kar hoče. Razdelile so si mesta ter si napravile načrt, kako ulove tatu. In res se jim je že tretji dan posrečilo zalotiti tatu, ravno ko je ukradel predmet, 1000 K vreden. Na dogovorjeno znamenje so prihitele vse gospodične skupaj ter zgrabile in zvezale tatu, ki je bil elegantno oblečen star gospod. Potem so ga gnale na policijo, in sicer nalašč po vseh glavnih ulicah, da je vse hitelo skupaj, gledat nenavadno eskorto. Obsojen požigalec. Trenton, N. J., 5. jan. Tukajšnje sodišče je obsodilo požigalca David H. Branda, kteri je s svojim bratom v minolem poletju zažgal največjo trgovino v mestu, v sedemletno ječo, plačilo denarne kazni v znesku $2000 in povračilo stroškov. Obravnava je trajala pet in pol tednov. Ko so obsojencu naznanili obsodbo, se je onesvestil, kar velja tudi o njegovej ženi, ki je bila navzoča. Mlajšega brata bodo obsodili prihodnji .teden. MESTO ZENAT SE JE PODALO SULTANOVIM ČETAM, TODA ROPARJEVE ČETE SO UŠLE. Načrt marokanskega vojnega ministra se je izjalovil. FRANCOZJE V BOJU. Vesti iz Rusije. Pogreb gen. Launica. CAR IN CARINJA STA POSLALA K POGREBU POLICIJSKEGA PREFEKTA VENCE. Vodja ruskih kmetov Štefan Vasilje-vič Anikin je umrl. ČLAN DUME. Tamger, Maroko, 7. jan. Glavno mesto Raisulija (Ras Ulaha) odstavljenega governerja, mesto Zenat, se je udalo sultanovim četam po kratkem, skoraj nekrvavem bojul Dasiravno je vojni minister Sidi Mohamed Gabas izdelal obširne načrte, da bi Ras Ulahu preprečil beg v gorovje, se je slednjemu posrečilo s 700 privrženci oditi v gorovje. V soboto po noči topničarji niso streljali, toda včeraj dopoludne ob 10. itri pričelo je topništvo pod poveljem nekega algirskega častnika, ifcte-remu so francoske oblastti dovolile udeležiti se boja, z bombardiranjem. Marokanski topničarji so za bombardiranje nesposobni in tudi pešci so streljali kar v en dan. Granate so padale v mesto Zinat, ne da bi od tam kedo odgovoril. Nato je oddelek sultanovih čet s kričanjem pričel z napadom in prišel do zidovja, medtem ko so topničarji počasi streljali. Mestna vrata so bila odprta, toda v mestu ni bilo razun 15 jetnikov in 4 Portugalcev nikogar. Na bližnjem gorovju je pa bilo videti Ras Ulaha m njegove čete, ikako so bežale. Med tem so sultanovi vojaki plenili po mestu in dobili mnogo dragocenih preprog, orožja in živine. V boju ni bil nihče ubit, toda na obeh straneh je par osob ranjenih. IZVOZ ZJED. DRŽAV. Vrednost izvoznega blaga je v prvič prekoračila svoto 700,000,000 » dolarjev. Washington, 7. jan. Trgovinski u-rad naše vlade objarvlja statistične podatke o izvozu iz Zjed. držav tekom prvih 11 mesecev minolega leta. Prvič v zgodovini Zjed, držav je vrednost izvoznega blaga v dobi 11 mesecev prekoračila svoto $700,000,000. Leta 1876 se je izvozilo le za 105 milijoonv, 1. 1886 za $145,000,000, 1. 1896 za $258,000,000. Nad polovico naših obrtnih izdelkov st proda v Evropo. Potem slede Canada, Azija, Južina Amerika, Oceanija in Afrika. Zjed. države zavzemajo sedaj tretje mesto med izvozujočimi državami na svetu. SKo si namenjen ženo, otrok« ali pa v Ameriko vzeti, in volne cene na: FRANK St, New Ytck, N. Y, ker tu_ bodel naf postrffriii miMi ter ptlizapojasn SAKSERTIIM nik vseh irMvitnih Samomor redovnika. Redovnik Teodor Slavinsky od cerkve sv. Nikolaja na 97. ulici v New Yorku se je s plinom zastrupil. Banka propadla. V St. Josephu, Mo., je državni bančni superintendent dal zapreti ta-mošnjo banko of Commerce. MANJŠA UMRLJIVOST. Dasiravno se nam dozdeva, da so naši preiniki živeli dalj časa, nego sedanja generacija, je to popolnoma napačno, ako vpoštevamo povprečno dolgost življenja sedanjih ljudi z nekdanjimi. Iz štatistik je razvidno, da je sedanja umrljivost primeroma manjša, nego je bila kedaj popre je. To prihaja vsled boljšega zdravljenja, javne higijene in inteligentnejšega načina življenja. Znano nam je sedaj, da zamoremo zelo nevarne bolezni preprečiti, ako pričnemo z zdravljenjem takoj, ko se pojavijo prvi znaki. Taki znaki, kot zgnba teka in slabost, se lahko ozdravijo s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. Ono podeli truplu moč, da za-more bolezni kljubovati, ker prenovi kri in odstrani slab materij al iz trupla. Ono ojači živce in mišičevje ter napravi zdravo kri, čegar posledica je zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Petrograd, 7. jan. V prisotnosti velikega kneza Serge j a. podadmirala Dubasova in večine članov Ikabineta vršil se je včeraj tukaj pogreb minoli četrtek umorjenega policijskega pre-fekta, generala Lautniča. Car in ca-rinja sta poslala krasne vence. Pogrebu so prisostvovali tudi člani lige ruskega naroda. Trup jo bodo poslali 7 Tombov. Petrograd, 7. jan. Iz Kijevske gu-bernije se javlja, da je vodja kmetov Štefan Vasiljevič Aniikin po dolgej bolezni umrl. Pokojnik je bil član razpuščene dume. '' Novo je Vremja" obžaluje smrt Anikinovo, kteri je imel največji ugled med kmeti. Radi revolucijonarne agitacije med kmeti je bil več let v ječi in prognanstvu, kjer je oboleL Iz Avstro-Ogrske. Proračun za vojsko, AVSTRIJSKE DELEGACIJE SO SPREJELE PRORAČUN ZA VOJSKO. — VOJAŠKE KONCESIJE CI- GANIJI. Kritikov an je radi teh koncesij in odgovor vojnega ministra. SPREMEMBE V GENERALNEM ŠTABU. Budimpešta, 6. jan. Avstrijska delegacija je včeraj sprejela proračun za vojsko. Pred končnim glasovanjem je prišlo do živahne debate, pri ktere j se je cesarja kritikovalo radi mnogih koncesij, ktere je dal Madjarom. Vojni minister je nato odgovoril, da te koncesije niso take, da bi škodovale skupnosti vojske. Med debato so zašli razni govorniki tudi na politično polje. Delegat Locber je predlagal, naj se delegacije odpravijo in naj se podeli "parlamentu" kontrola zunanje politike in skupne vojske. To bi pa pomenjalo ustanovitev personalne unije in konec Avstrije kot ''velesila". Kramer je dejal, da dualizma sploh ni mogoče vzdržati, kajti skupnost monarhije jamči le mir med avstrijskimi narod nostmi. Tukaj se vrši konferenca glede povišanja števila vojaštva in razdelitev generalnega štaba v veliki in četni generalni štab po nemškem vzoru. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo: Patricia 5. jan. iz Hamburga s 1394 potniki Etruria 5. jan. iz Liverpoola s 519 potniki. La Bretagne 6. jan. iz Havre s 6S6 potniki. New York 6. jan. iz Southamptona s 304 potniki. Dospeti imajo: Caledonia iz Glasgowa. Finland iz Antwerpena. Carpathia iz Reke. Odplnli bodo: Kaiser Wilheim n. 8. jan. v Bremen. Victorian 8. jan. v Liverpool. Teutonic 9t jan. v Liverpool. Vaderland 9. jan. v Antwerpen. La Bretagne 10. jan. v Havre. Hamburg 10. jan. v Genovo. New Yoifc 13- jan. v Southampton. Etruria 12. jan. v Liverpool VABILO NA NAROČBO! "Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem času zelo razširil po Zjed. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. Cena "Glas Narodu" ostani, nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike; v tem ozi-ru prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite še kaj novih naročnikov, temvečji ko bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Uredništvo in upravništvo. Razne novosti iz inozemstva. AVSTRO - OGRSKA SKLENE TRGOVINSKE POGODBE Z RUMUNSKO IN BOL-G A R I J 0. Parnika Prinzessin Irene in Moltke v Neapolju zadela skupaj. ZAMENA MED FRANCIJO IN ANGLIJO. -o- Budimpešta, 7. jan. Pri skupnej konferenci avstrijskih in ogrskih ministrov se je včeraj sklenilo, da se prično pogajanja z Bolgarijo in Ru-munsko glede sklenitve trgovinskih pogodb. Neapolj, 7. jan. Parnik Prinzessin Irene, ki je odplul od tu v New York, je na poti vsled viharja zadobil poškodbe, radi česar je bil prisiljen vrniti se v tukajšnjo luko. Pri tem je zadel v parnik Moltke. Oba parnika sta poškodovana in ju morajo popraviti. Poprave bodo trajale tri tedne. Ka parniku Prinzessin Irene je bilo več potnikov ranjenih. Melbourne, Victoria, Avstralija, 7. januarja. Francija želi povečati svoje ozemlje v Burmi in Indo-Kitajski, radi česar je odstopila Angliji v zameno otok Tahiti, kteri je največji med Družabnimi otoki. Otok Tahiti meri 1042 kvadratnih kilometrov in ima izvrstne luke. Le ob obrežju in par gorskih planet je obdelanih, inače je pa narava povsodi nepokvarjena. Bingen, Nemčija, 6. jan. Pri gradnji nove železnice med Lamscheidom in Leiningenom, se je včeraj podrlo skalovje, ktero je zasulo 40 delavcev. Dosedaj so našli 13 mrtvih in 15 ranjencev. Kakih 15 ubitih delavcev je še zasutih. REVOLUCIJA V SALVADORJU. Mobilizacija vojske proti novemu predsedniku. Panama, 7. jan. Vlada republike San Salvador naznanila je vladi Hon-durasa, da je pričela z mobilizacijo svoje vojske, da razkropi ustaške čete, ktere vodi general Dionisio Gutie-rez, kteri se je proglasil predsednikom. V San Marcos in Colonu, departe-ment U sal at an, se je vršil vroč boj. Ustaši so morali bežati. Slovenske novice. V Saint Marys, Pa., se je poročil danes naš rojak g. H. Michitsch, posestnik in lesni trgovec iz Straight, Pa., z gospico Marijo Oswald iz Brooklyna. — Mlademu paru kličemo: Bilo srečno! "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev V Ameriki slovensko tukavuo društvo FRANK SAK-E^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. Za. leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, ta vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the sloven1c publishing company Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement Za oglase do deset vrstic se plača 30 *entoi\ Donisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prf spremembi kraj a naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam nareiite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Možgani in mišice. Zjedinjene države rabijo mišice, ne pa možganov. Tako je sta Lsee ljudi, kteri jRulkupujejo na5e postavodajal-ee in kteri vladajo deželo. Vsled tega so oni tudi nasprotniki določb glede olike naseljencev, ktere so navedene v predlogu za omejitev naseljevanja. Al: o bi šlo po žeijali naših vladujočih krogov, bi uvedli povsem druge določbe glede olike. Oni bi poslali nazaj v-e one naseljence, kateri znajo brati in pisati, dočim bi se duševno ul><>gi naseljenci zamogli vsak čas naseljevati. Med "prijatelji naseljevanja" je in:iogo zelo čudnih mož. Železniški mairnatje in drugi podjetniki, kteri žele eenene delavce izkoriščati. so tudi "prijatelji naseljevanja". Oni si pa žele taeih nase.jeneev, kteri s.i z v>em zadovoljni, kteri vsled tega pomanjšujejo plače dragih delavcev i:i kteri potem volijo tako, kakor jim ukazujejo njihovi vd jmlitičnih strank ]x>ilkup!jeni organizatorji. i .iir nn-.l r-:tn;'ii naseljevanja 7.(1 ■ I ni iju-Ij". Xeka .Mrs. Lv-di:i Iv r n :: i k-r je ravnokar objavi a kiijm-. v .^a-rej se izjavlja proti naselje1.;!:',.:. ki r je naseljevanje vzr- r< t",a imajo Američani tako malo — • ... Mrs. l anmaaJer nima o-tr :. iki-iravi: ► je že toliko časa o-n .«■!!:. da imela lahko v>aj šest otro.c. Zen-k<\ ktere morajo skrbeti za - »t r- le . :i.'no nimajo časa za pisanje knjig. 1'ri nas imamo zakon, kteri prepo-ve lin.;.- m.»z piL'-o.ibenin delavcev. sako le;«p pošlje na tisoče pogodbenih delavcev nazaj in vendar je naselniški komisar sam izjavil, da oblasti ^.e nikdar nis > po-laie nazaj ka-cega pravega pogodbenega dolavea. Vlada v Washingtonu je določila, da zamorejo posamezne države uvoziti toliko pogodbenih delavcev, koli-l.or »< jim po.jubi in posamezni podjetnik zamore s posredovanjem držav svoje delavce kar irumoma uvažati. Iz tega pa sledi, da vsa omejitev naseljevanja v svrho varstva domačih delavcev ni druzega nego Švindel. Tako tudi t.stane, dokler !>odo sedanji merodajni krogi na krmilu. Ubijalec dramatizator. V Milanu na iraškem je bil lani pred iKjrotniki neki Aiberto Olivio, ker je ubil svojo ženo. Olivo je bil inteligenten mladenič. Seznanil se je bil z neiko deklico, ki je imela nemoralno življenje za seboj, a od svojega mladega ljubimca je dobila lepo doto, uko >e oranži. Ta dota je tako očarala sieer poštenega Oliva, da se je oženi z kkletom. Ivo je dobil doto, ni rrm b;I<» več za ženo, temuč jo je [xini/.eval in grdil. Nastopili so ve<" ni prepiri in nekega dne je v prepiru Olivo ubil svojo ženo. Njeno tel i je razrezal ter ga odpeljal v zaboja v (ienovo, kjer ga je vrgel v morje Toda ribiče so našli zaboj in kmalo se je izvedelo tudi za ubi-jalea. Pred porotniki se je izgovarjal, da je epileptieen ter je v duševni nezavednosti izvršil uboj. Porotniki so ga oprostili, 'kar je v javnosti pro-vzročilo toliko ogorčenja, da je rnini-sterstvo zaradi neke formalne napake sodbo razveljavilo ter odredilo obnovitev pravde. To pa je poroto o-goreilo ter je tudi drugič Oliva oprostila. In sedaj je Olivo izdal dramo v treh dejanjih, kjer je opisal ves dogodek. Sebe predstavlja za čistega angela, evojo ženo pa za pravega vraga. Italijansko občinstvo pa bode kmalo ploe&aio ubijalcu. Kaj taeega je mogoče le v Italiji 1 Ameriška nakupova* nja v Evropi. AmeriSki izletniki, kteri potujejo vsako leto v večjem številu v Evropo na počitnice, potrošijo tamkaj za razne razkošne predmete uprav velikanske svete denarja. Iz statistike carinskih uradov je razvideti. da kupijo naši izletniki vsako leto v Evropi samo diamantov za 50 milijonov dolarjev. Ako računamo, da nakupijo ameriški turisti vsako leto v Evropi raznih drugih razkošnih predmetov za najmanj 125 milijonov dolarjev, vidimo, da puste tam vsako leto lepo sroto 175 milijonov ameri3kega denarja. Samo čipk, okraskov, trakov in veznin so lani nakupile Američanke v Evropi za 30 milijonov dolarjev; za naravna in umetna peresa so izdale lani 6 milijonov dolarjev in za šampanjca tudi $6,000,000. Pred desetimi leti je ves ameriški nakup te vrste v Evropi ni znašal niti dvajset milijonov dolarjev in 1. 1S96 so Američani na svojih izletih nakupili jedva za $10,000,000 diamantov. Od tedaj naprej so se pa ti nakupi več nego podvojili. Od 1. januarja 1S96 so Američani kupili v Evropi 1204 avtomobile, za kar so plačali nad $6,000,000 in vrhu tega še $500.000 davkov. Te številke so zelo značilne, kajti: vse te milijone, ktere nosijo naši izletniki vsako leto v Evropo, morajo ameriški delavci s svojo marljivostjo še le ustvariti in odšteti svojim izkoriščevalcem. predno jih zamorejo lednji v Evropi potrošiti za predmete, kterih imamo v Ameriki itak v izobiljuv. DOPISI. South Lorain, Ohio. Cenjeni g. urednik :— Prosim Vas. da uvrstite ta moj dopis v list "Glas Naroda". Upam, da bode vse cenjene čitate-lje, ki so že bili v tem mestu, zanimalo. Tukaj se čuje od višjih uradnikov, da bode National Tube Comp. poviša: a plačo za 10 odstotkov. Ka-'.;or znano, to mesto zelo lepo napreduje. ker je pii jezeru in ima ugoden [•oložaj; zato se vedno delajo velike nove tovarne. Tudi ljudstvo se močno naseljuje in Slovenci nismo med zadnjimi. Leta 1S93 je prišla sem prva slovenska družina Fran Zevnika. kteri ■ je začetnik slovenske ko.omje. On je . umrl 23. jnarca 1903. s Do leta 1902 ni bilo veliko Sloven-j cev tukaj- Potem, ko je pričela Na- j tional Tube Company leta 1903 de- ■ lati velikanske tovarne, p.eharno, ee-varno in dve rudotopilniei, se je šte* vilo slovenski1*« drivan močno pomno-ilo. Tovarne so stalno delale in taco se je precej dobro zaslužilo. Ker nismo ime.i slovenskega du-1 hovna ne cerkve, smo hodili k maši i v irsko cerkev, večinoma pa nika- j mor. Zato so vrli slovenski možje uvideli, da je potrebno napraviti Slovencem cerkev in dobiti slovenskega duhovna; takoj so kupili prostor 4 lote za 24SS blizo irske cerkve sv. Ivana, v ktero so hodili Rev. Andrej Smrekar maše v at vsako nedeljo iz Nevvburga in potem tudi tukaj stalno stanovali. Irski duhoven je bil umrl pred 3. leti, druzega pa niso dobili. Vzrotk je bil, ker je bilo irskih družin premalo, da bi sami vzdrževali duhovna; videli so tudi. da ako Slovenci napravijo zraven cerkev, bi se njih po.ožaj še bolj poslabšal. Zatorej so nam Slovencem ponudili, naj bi mi kupili irsko cerkev sv. Ivana, mesto da bi delali novo zraven. Ker je imenovana cerkev na najboljšem prostoru v South Lorainuj in bas sredi slovenske naselbine, smo bili sklenili 'kupiti jo pod Tigodnir.;,i pogoji. Bi.o je dovolj vzrokov za nas Slovence, da postane naša, ker bi bila gotovo prešla v ene ali druge roke. Irci so zahtevali nad $15,000 za cerkev, župnišče in 5 lotov in da bi oni imeli Še nadalje nadzorovanje. Ker pa teh pogojev nismo hoteli sprejeti, da bi bili nadzorovani od drugih narodov, smo zahtevali drugačne, namreč, da Slovenci prevzamemo od sv. Ivana astnino. cerkev, župnišče, 5 lotov in vse premakljivo in nepremakljivo pohištvo ter opravo z vsemi pravicami za $13,000. Po daljšem posvetovanju so slednjič privolili v zahteve Slovencev. Pogodbo smo podpisali 5. novembra 1906. In tedaj je last irske občine sv. Ivana cerkev postala last s .o venske župnije sv\ Cirila in Metoda z o-krog 70 družinami, oziroma okrog 700 Slovencev. Duhovni vodja je Rev, B. Ponikvar. Slovenci, bodimo zavedno in složno del ujmo v prospeh mlade župnije. Ra\Tiajroo se po geslu: vsi za enega, eden za vse, vse za narod in vero! Naj Be omenim o društvenem gibanju, da zelo lepo napredujemo. Imamo štiri podporna društva, ki vsa epo napredujejo. Imeli smo tudi cerkveno veselico ali fair dne 14., 15. in 17. decembra v dvorani Alojzija Viranta, ki je nepričakovano lepo uspela. Društvo sv. Alojzija št. 19 J. S. K. Jednote je imelo dne 9. decembra letno zborovanje in volitev uradnikov za L 1907; izvoljeni so bili kakor sledi: Predsednik Fran Durjava; podpredsednik Ivan Omahen; L tajnik Ivan P. Palčič; H. tajnik Fran Jn-stin; blagajnik Fran Ambrožie; zastopnik Jednote Alojzij Virant; pregledoval ec knjig Ivan Svet zastavonoša Fran Janežič; spremljevalca A-lojzij Mihelič in Josip Perovšek; redar Luka Udovič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v dvorani brata Alojzija "Viranta. Društvo šteje sedaj 76 članov. Pozdrav sobratom! Ivan P. Palcic, I. tajnik. 54S 11 th Avenue. Barberton, Ohio. Dragi gospod urednik:— Prosim, sprejmite nekoliko vrstic v nam priljubljeni "Glas Naroda". Malokdaj se sliši kako novico iz našega kraja, akoravno nas je precejšnje število tukaj. Gospod urednik, vrjeinite mi, da mi nismo na sveto noč spali, kakor je običajno v Ameriki. Mi smo se gostili j ako po domače. Napravili smo božično drevo že dva dni popred; na sveto noč smo se zabavali jako dobro. To je bilo petja! Seveda smo peli pesmi Božiču primerne. Najbolj nas je kratkočasil s petjem Ivan Sebenik, a tudi drugi rojaki so dobro basirali; tudi dekleta, ktera so bila navzoča, niso zaostajala s svojimi glasovi. Da se nam pa ni preveč zaspanec vrival, smo igrali tombolo; kar je prišlo čistega dobitka, se je darovalo za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Čistega dobitka je prišlo $2. (Potrjujemo na drugem mestu. Ured.) Naznanjam Vam tudi, da smo v četrt ek dne 27. grudna pokopali našega rojaka Ivan Kaste lica, starega 19 let, doma iz Zaloga pri škofeljci. V Ameriki je bival nekako 2 leti. Doma zapušča žalujoče stariše, brate in sestre. Vzrok smrti je bil napad na ulici. Neki Anglež ga je napadel in ubil baš na sveto noč. Ivar se njegovega pogreba tiče. je biLo vse v najlepšem redu; celo stari meščani pravijo, da takega lepega sprevoda še niso videli. Saj je bil pa tudi lahko lep. ker je bil rojak pri dveh podpornih društvih, namreč pri društvu sv. Martina št. 44 J. S. K. Jednote in pri društvu Triglav, oba v Barberto-nui. Člani obeh društev so se ga udeleži i polnoštevilno. Najprej je korakala godba, potem voz z rakvijo, na obeh straneh voza po šest društvenih članov kot častna straža, potem zastava društva sv. Martina, za njo predsednik s svežim vencem, zraven tajnik z regalijo pokojnika in za njim vsi društveni bratje po dva iu dva. Za našim društvom korakalo je društvo Triglav s svežim vencem in regalijo pokojnika. Korakanja smo se udeležili do tistega mesta, kjer je bil naš pokojnik umorjen. Potem smo društveni bratje sedli v vozove in ga spremi i do mirodvora. Tam je godba zssvirala jako milo nagrobnieo. Nato sta imela govor predsednik in I. tajnik iz knjig, kakor zahteva J. S. K. Jednota. Za tema dvema je govoril drugi tajnik lep govor, tako, da so marsikomu prišle solze v oči. Težko se nam je bilo ločiti od gomile pokojnika. Bodi mu žemljica lahka! Dragi rojaki, sedaj previdite zopet, kako so dobra društva. Nik do ne ve ne dneva ne ure, kedaj vas nevidna roka zadene. Pristopajte k društvam, saj imate dosti vzgledov, kako je društvo koristno in kako pribiti na pomoč, naj si bode v bolezni ali smrti. Pozdravim vse rojake in brate J. S. K. Jednote, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha in predplačil iko v! Josip Podpečnik, L tajnik. Springfield, HI. Dragi "Glas Naroda":— Prosim Vas, da natisnete ta moj m a i dopis v našem delavskem listu, ker se ne spominjam., da bi bil že či-tal kaj iz našega kraja. Najprvo moram od dela poročati. S tem s.; sedaj po zimi lahko pohvalimo, ker tukaj je navada, da se po zimi najbolje delaj. Skoro vsaki se pohvali, da bolj dobro služi, (kakor po navadi. Tudi v društvenih izadevah ne zaostajamo. Imamo namreč dvoje podpornih di uštev, ktera imata že precejšnje število udev. SLovenci se na zimo prav pridno oglašajo in pristopajo k društvam. Pohvaliti se tudi maram, da imamo slovensko pevsfco društvo "Triglav", ktero ima tudi čez dvajset članov, ktero jako dobro napreduje, ker so udje složni in navdušeni. To društvo misli tudi veselico napravit 12. januarja, h 'kteri se vabijo vsi Slovenci. Pozdravljam vso in želim "Glasu Naroda" obilo napredka! - Ivan PeterneL f/ HUMBERT eTVlICHITSCH K 8TRAIGHT, PA. ^ cTVIARIJA cTHICHITSCH rojena Oswald, BROOKLYN-NEW YORK poročena Saint Marys, Pa. dne 7. januarja 1907. kit Ely, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas, da natisnete od našega društva naznanilo: Društvo sv. Srca Jezufea št. 2, spadajoče k J. S. K. Jednoti,, je imelo svoje glavno zborovanje za leto 1907, in sicer v g. Josip Skaletovi dvorani dne 30. grudna 1906. Volitev se je začela ob pol 2. popoludnei. Izvoljeni so bili: Predsednik Josip Lovšin, Box 1031; tajnik Ivan Prijatelj, Box 120; blagajnik in zastopnik Ivan Merhar, Box 95; podpredsednik Fran Oražem; podtajnik Fran Kromar; bolniški načelnik Jcsip ekula, Box 316; pregle-dovalci knjig ali gospodarski odbor: načelnik Pran Francelj, prvi pomočnik Alojzij Pogorele, drugi pomočnik Ivan Hutar; redarja: Fran Čampa in Peter Kerže; zastavonoši: Ivan Kerže, Ljudevit Perušek in Fran De-jak; oskrbnik sprevoda Matija Golo-bič. — Srečno novo leto vsem članom J. S. K. Jednote vošči F. Ivan Prijatelj, tajnik. Kansas City, Kansas. Dragi "Glas Naroda":— Društvo Vitezi sv. Jurja št. 49 J. S. K. Jednote v Kansas City je imelo dne 17 grudna svojo redno sejo in volitev novih uradnikov za leto 1907. Izvoljeni so bili sledeči: Ivan Janžekovič, predsednik; Jurij Veselič, podpredsednik; Mihael Novak, I. tajnik; Marko Guštin, II. tajnik; Peter Špehar, blagajnik; Mihael Novak No I., zastopnik; Miko Guštin, I. denar.; Peter Jakobčič, II. denar.; bolniški odbor: Jakob Požek, predsednik, ]>omočiiiki: Anton Novak, Iv. Veselič. Matija Rabija in Matija Jan-kovič; finančni odbor: Mihael Ritma-nič. predsednik, pomočniki: Peter P. Sterk in Mihael Adlešič; zabavni odbor: Peter Majerle, predsednik, pomočnika: Anton Kostelec in Ivan Gunja; zastavonosea: Matija Cvit-kovič in Jurij Vraničar; vratarja: Ivan Jakobčič in Peter Miketič. Društvene seje se vrše vsaki tretji ponede.jek v meseu v dvorani bratov Hr\ atov na North 4th Stret, Kansas City, Kansas. Mihael Noavk, I. tajnik. Slovenska katoUSk svete Barbare Zledlnjene državo Severne Ameriko. Sedež: Forest City", Pa. d*, januarja 1Q03 v driavi PemwyWaajafL o-o DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Josip Podpečnik iz Barbertona, O., nam je poslal $2, kteri znesek so darovali na sveti večer: Fran Martin-čič, Ivan Gabrovšek, Ivan Šebenik, Fran Bertoneelj, Martin Kralj, Štefan Kralj, Ivan Belčič, Ivanka Bel-čič, Frančiška Martinčič, Frančiška Gabrovšek in Jera Podpečnik. Živeli darovalci in njih nasledniki! ZAHVALA Za kapelo na Cerkvišču, fara Podzemelj, Dolenjsko so darovali: Po $1: Matija Gregorič, Ivan Ja-kofčič, Matija StuBlar, Ivan Fracol, Ivan Stublar, Jurij Husič. Po 50c.: Ivan iStubler, Anton Jaklič, Ivan Požek, Kozma Požek, Ivan Matečič, Anton Hren, Jernej Jak levic. Josip Težak, Mihael Milek, Fran Špehar, Ivan Filak, Mihael Husič, Mihael Husič, Josip Starašinič, Ivan Pezdirc, Miko Mure, Fran Ro.ih, Peter Kralj, Josip Kralj, Ivan Šimec, Ivan Košmerl, Josip Husič, Ivan Jaklič, Mat. ŽugelJ. 30e: Matija Vardijan. Po 25c: Simon Lružar, Matija Težak, Mat. Milek, Anton Jaklič, Ivan Žunič, Marija Planine, Ivana Planine, Matija Vardijan, Peter Černič, Frančiška Planine, Matija Mravinec, Ivan Jaklevič, Matija Kra^j, Ivan Križan, Jurij Kralj, Ivan Krofina, Ivan Križe, Marko Kralj, Jurij Kralj. 20c: Marija Čudo van. 5e: Marija Težak. Vsega skupaj svota $23.15. Srčna hvala in Bog povrni vsem darovalcem! Reading, Pa., 3. jan. 1907. M. Gregorič m Ivan Stabler, - nabiralea. Opomba. Potrjujemo resničen prejem zneska $23.15, kterega smo nakazali na določeno mesto. Frank Sakaer Go. ZAHVALA. Pittsburg, Pa. ODBOR SLOVENSKE ŽUPNE CERKVE V PITTSBURGU, na vogalu 57. in Butter ulice. Odbor se tem potom najidkrenejše zahvaljuje vsim faranom in oddaljenim rojakom za njih obilno udeležbo in za cerkvi podarjeno svoto na božični dan. V primerno okrašeni cerkvi je 'bilo poskrbljeno, da so se darovale tri svete maše in tako je bila v splošno zadovoljnost posebno oddaljenim rojakom dana prilika udeležiti se službe božje. Hvaležno vam priznavamo, cenj. udeležniki, da nas je v srce razveselilo videti pri vsakej daritvi sv. maše vas v tolikem številu,. Posebno oddaljenim rojakom, ki so na božični praznik počastili našo cerkev. Bodi torej vsim skupaj in vsakemu posebej izrečena naša iskrena zahvala na udeležbi in dari.ih, za kar vam Bog stotero poplačaj! Z zaupanjem zremo v bodoči napredek naše fare, kar je odvisno od vas. Skupno in z dobro voljo pa dosežemo sčasoma zaželjeni in prepotrebni cilj gotovo, ako nas v nadalje podpirate v stvari, ki je Bogu na čast in narodu v koiist. Vsak po svoji moči delujmo, da se pospeši korak za korakom, ki vodi k napredku in ugledu naroda in naše župnije! Podajamo tu svote v naznanje, kar je bilo ta dan cerkvi podarjeno: Kolekta pri treh svetih mašah $409.14, društva so darovala $93.50. skupaj $502.64. Ko.ekta v cerkvi znaša ta dan $32,56 več ko lansko leto. Za sirotišnico kolekta znaša $23.07. Konečno naj omenimo, da se je zadnje čase mnogo dopisovalo in pretiravalo o naši cerkvi, a vsi ti dopisi niso nikakor v korist fari in ne v u-gled naroda, vse nekako vodi k zba-danju in se sklicuje na cerkev. Radi tega prosimo in želimo, da se to opusti, kajti kdor je društveni tajnik, naj poroča društvene zadeve, a cerkvene stvari poroča in tudi ureduje le eeikveni odbor! Ker le s ponižno resnico si želimo in tudi upamo napredovati. tako dopisovanje pa temu nasprotuje! Pozdrav.jajoč vas, vam želi prav srečno in veselo novo leto Odbor slov. župne cerkve. DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI. Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Micli., pox-abi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje. Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plaea i: ; ozdravila. A::o tako L:ikšen zdravnik zuajd.j zdravilo za boiozon, katero nikdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, p->t.'">t postane 011 poznan in slaven p > celem svetu kjer On }•■ dospel do tega, da se bolnik i s tako bolezen sedaj zamoro < zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen i osebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu je dne ga velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolni K u. Te zdravila po sistemu OROSI ko čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zeleniav, korenin in ve.-drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj boluiki kateri rabijo OIJOSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj h°lj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolui in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -f- NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi da naša zdravilu v vsnki bolezni pomagajo. Yum moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako s^- Vi pet dr;i poslej ko ste dobili našo zdravilu ne čutite bolje, iu ne opazite s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njili ved od jedne tretinje, Tam hočemo povrniti brez kak fine okolnosti Vaši denar katerega iste nam duli nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. RC3F, Dr. SCHUH in Dr. XNIGHT! ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vpraSalte In prepričajte se s&rr.i, posebno tisti l:sicrl so v New Yorfcu. Mi no dajeno v easopi io 1 "ralvo } isina s podpisom od ljudi katerih šo nI. Vi kateri sl:im:;oio v New Vcrku poznate gotovo gospoda "udira, samo pl ji te na njega cli ga pa vprašajte osebno. Borite kak&no pismo nam je dal. Vele cenjeni zdravniLi od cAMZRICA-EUROPE COMXANIJE v New Yortu. Veleučeni gosp. id ! Prav navdu&en sem od Vašega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera i.ie je trpinčila celili pet let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem ime) na prsih, izgubil he:a bolečine in ne du bi s-,- samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zilravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali nu Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da s - u bodo d di premotit od drugih zdravnikov ktikor seje z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče cd L t v korist bolnikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živina tukaj v New YorktJ, in ako ne ver j sunete temu pismu, pridite k mem jest Vara hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. „ Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! PoSlite nam VaSi naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na PRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče ^utraj med deseto in dvanajsto uro. 1 -i ■ -•iiL JJ^feSi '/i..:-:-. N Jugoslovanska Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JT7RLJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN G0VŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, ELL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopmiku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak« poiiljatva tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI ■eve ulic ra uradi ac, posesti Pogorela ranči Ber hi KRANJSKE NOVICE. Umrli bo v Ljubljani: Dimitrij ai/.eli. bančnega uradnika sin, Su-. — Ivana Kušar, zaseb-ka hči, dve leti, Sv. Petra Marija Ciuha, gostija, til >kim poslopjem. Ško-(t[, ;e na4 2000 K. Zavarovana je bila za nekaj manjšo -voto. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Z nožem je sunil Rudolf Štembov, posestnika sin iz Tomaževega, v Cundrovi gostilni Jožefa Babnika. ker je bil razkačen. da ira je za vrat pograbil in mu srajco raztrgal. Obsojen je bil na štiri tedne ječe. Tepe ž. Anton Furlan, dninar iz Podbrega. se je spri z Uršičevim hlapcem Martinom Kodeljo, ko je bil m-; [ ,<;,- , /i dninarja in moral iti ko-i"1 ' 1 - ' t ie i.apjijat. kar mu ni bilo prav. Iz-'••<-\ir al -< je da to ni njegovo delo. Med prepirom je pobral kamen in ga iz daljave dveh metrov zagnal Kodelji v glavo, da r u je prebil erepinjo. Za-•▼ovarjal -e je s -ilobranom. O>»sojen je bil na »e=t tednov ječe. S sekiro je napadel delavec Jakob Fh-rjančič iz Doba branjevca Janeza Vidica in te^a ženo Marijano na Hru-ici. k«-r -ta --'a prišla na dom tir jat za 14 K 60 v. Prvemu je presekal de-r.e -podnje podlehti. nakar je zamahnil proti glavi Marijane Yi-dic. ki se mu je pa umaknila, da ji je nrcsekal le obleko in jo na desnem stegnu lahko ranil. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. S u r o \ sin. Miha Vojska, delavec v Ljubljani, je pretepel mater od jeze. ker ni dobil po svojem okusu večerje pripravljene. Vrgel jo je na tla. jo suval in pretepaval. Obsojen je bil n.i dva meseca ječe. Najdeno uro si je pridržal zidarski vajenec Alojzij Buttolo v Tržiču. Našel je zlato uro z verižico, katero je zmibila Štefanija Zitterer domov grede iz cerkve. Buttolo si je pn-držal uro. Obsojen je bil na dva meseca ječe. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča pri delu. 671etni težak M. Vek jet ji- v Trstu delal pri novi r+av-bi in z vrvjo vlekel veliko posodo malte kvišku. Kar se je vrv utrgala in posoda je z malto vred padla Vek-jetu na glavo, da je dobil dve hudi rani na čelu in temenu. Ustrelil se je v Trstu 301etm Ka-rol Piši ar. ki je prišel iz bolnišnice. Bil je na mestu mrtev. Poskusen samomor na japonski način. r>0letni brivec Anton Gregoretti v Trstu se je hotel končati na .ia-pon-ski način, ki se imenuje "harakin", t. j. prerezan je trebuha. Gregoretti si je res prerezal trebuh z britvijo ter vrat na levi strani. Obe rani ste jako obširni, vendar nobena ni smrtnone-vama. Roko je zdrobil žrjav v tržaškem skladišču Mletnemu težaku Antonu Kebarju. Prepeljali so ga v bolnico. štajerske novice. Brutalno postopanja oroinika. Znano je, da so nemški spodnještajerski listi pred kratkim raz trobil i v svet, da je neka Franca Pfcinžk iz Brdee na Štajerskem svoje novorojeno dete na divjaški način usmrtila. Stvar je bila od konca do kraja zlagana, ker je Pačnikova slovensko dekle. Da se se- daj vračamo k tej stvari, nas sili postopanje orožnika, ki je Pačnikovo aretoval. O tem beremo v 'Domovini' sledeče: "Pačnikova je porodila 27. novembra otroka, ki je prišel vsled težkega poroda mrtev na svet. 1. decembra, torej tri dni po težkem porodu, je prišel orožnik v Pačnikovo hišo, da bi porodnico aretiral. Dasi bi morala ženska ležati še več dni, da bi popolnoma okrevala, vendar je orožnik z vso strogostjo zaukazal: "V imenu postave" in tiral bolnico pred seboj peš proti Celju. Reva je na poti omagala in orožnik je bil prisiljen, ustaviti se z jetnico v neki krčmi in preskrbeti voz, da jo popelje v Celje. Vso spehano, utrujeno in potno je pahnil žandar nesrečnico v mrzlo sobo. da bi počakala, dokler ne pride voznik. Šele po dolgih prošnjah se je dal toliko omehčati in sobo zakuriti. < ibdukcija 3. decembra je dognala, da j<* otrok umrl pred prihodom na svet vsled zadušenja. vendar so njegovo mater šele čez tri dni izpustili iz zaje.ra. Zaradi vsega tega vlada splošno ogorčenje. ŽivIjenjePaenikove je bilo v nevarnosti. Kdo da dekletu zadoščenje za vso sramoto, ki jo je morala prestati, kdo bo kriv, če se je loti b»lezV YORK, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne. TV. Y. 5 ure KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onin. rojakom, kteri so ga naročili. Obsezi 128 strani, ima zanimive spise, pov» sti, poučne in hnmoristične stvari ga krasi obilo slik. Cena s pošto md 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EV ROPI I . BREZPLAČNI KOLEDARJI V LEKARNAH. Severjevi slovenski koledarji za 1. 1907 so izšli in so razposlani lekarnarjem za razdelitev. V koledarju je 95 stopcev raznih informacij za vsakogar in 12 strani »koledarja ter ravno toliko za zapiske. Vprašajte Vašega lekarnaja za tak koledar in dobili ga bodete brezplačno. Ako Vam pa lekarnar ne more ustreči, ali aiko živite v kraju, kjer Severje-vega koledarja ni dobiti, pošlite nam Vaš NATANČEN naslov na dopisnici in naznanite, v kterom jeziku naj bode ta koledar in v kterem listu ste videli ta oglas. Dopisnico naslovite: W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (3-9—1) OPOMIN. Opominjam vse moje dolžnike, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, inače primoran sem jih s polnim ime-' nom objaviti v tukajšnjih in staro-krajovih listih. 1 ANDREJ BIZJAK, 1837 St. Clair St., Cleveland, t>hio. 1 (7-12—1) Kje je FRAN ŽOFRANT Doma je iz Smoline vasi pri Novem mestu. Pred 5 leti je šel v Ameriko in od tistega dne ni več sluha ne duha o njenu Omenjeni iana dobiti precejšnjo dediščino (jerbeno). Vsled tega prosimo cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani Uredništvu "Glasa Naroda". (5-7—1) Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNTŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.09. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich,. posestnik vinogradov, R. E. No. 7, Box 34, Presno, CaL - J- --- NAZNANILO. Sorodnikom in prijateljem ▼ Oleve-landn, Ohio, naznanjam, da jih ob-iščem t me—cn februarju. Is Ohia-hohna odpotujem 1. februarja. 8 poadi arom fttafai Ohtofarfm. (74)—1) Mmo-IMERICIN LINE Regularni potni parnik 1 § "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. vozijo rr>ecS New Vorkom, Triton Ir. ktko. Najpripravnejža m najcenejša parobrtdna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljnb-0 ljane le CO centov. Potniki doepo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Č& Co., General Agents, 3 Washington New, York. ' ar TtJjfa^^'r Jaz ^Winnetou, rdeči gentleman flp«J Karl May. Priredil u Naroda" TL (Nadaljevanje.) "Bledoličniki so zdaj varni; ničesar se jim ne zgodi. Toda s trenutkom, ko mi vrnejo calumet in medicino, nastane sovraštvo med nami in vami. Umreti bodete morali na muceniškem kolu!" Po teh besedah odide glavar. , **Mi smo tako varni, kot v Abrahamovem naročju," pravi scout. " Kljub temu je pa prav, da smo previdni. *Mi ne ostanemo pri ognju, ampak se umaknemo prav na kraj doline in počakamo, kako se to konča. Pojdimo, Messrs., pa vzemimo konje!" Vzamemo konje in gremo tje, kjer pri vežemo konje; mi pa posedemo pod drevje. Svetloba od zapuščenega pogorišča seže prav do nas. Vse okrog je mirno. ' . ■. > l! fWlgMrfB "Čakajmo, kaj pride," pravi scout.. "Jaz mislim, da se začne kmalu daniti. Comanchi bodo naskočili Apache s satanskim vrišeem; toda pri marsiktcrem l>ode ta glas zadnji. Ali slišite? t Se že začenja!" Zaslišimo silno vpitje, kot bi se drle živali celega sveta. "Čujte! Ali slišite, da odgovarja kak Apach?" vpraša stari. "Gotovo ne. Ti so zviti in opravijo svojo nalogo putihoma." Vpitje odmeva med skalami; tudi dva strela zaslišimo. "To je zopet Winnetouvova srebrna puška," dostavi soout. "Ta strela sta znamenje, da so se Apachi uprli Comanchom." Če bi metanje sulic in streljanje pšic provzročalo kak šum, bi gotovo odmevalo divje v tem trenutku. Tako pa slišimo samo vpitje Comanchov in neprestano streljanje Winnetouva. To traja par minut. Potem zadoni kos* i in mozeg pretresu joče vpitje: "Iwiwiwiwiwwi!" "Apachi biti," pravi Sam. "Apachi zmagati, Comanchi bežati." Vsekakor ima prav; ko poleže krik zmagovalcev, nastopi tišina. Istočasno zagledamo par jezdecev pri ognju. Kmalu jih pride še več. Comanchi so. Torej niso prodrli. Precej dolgo traja pri ognju izredna zmešnjava. Vidimo tudi, kako prinašajo mrtve in ranjene ljudi, ktere sprejemajo Comanchi z žalnim kričanjem. Old Death hodi pod drevjem razburjeno sem in tje ter se jezi v vseh jezikih nad comanško neprevidnostjo. Le jedno pohvali, da so poslali namreč proti vhodu in izhodu četo vojnikov, kar je vsekakor potrebno. Ko poneha žalno petje, posedejo okrog ognja v posvetovanje. To traja gotovo nad pol ure; potem se oddalji več vojnikov in sicer v smeri kot smo mi. "Zdaj pa nas iščejo," pravi Old Death. "Gotovo so uvideli, kakšno neumnost so napravili. Zdaj pa ne bodo preponosni za naš svet." Jed en izmed njih pride v našo bližino. Old Death pokašlja. Vojnik sliši in pride k nam. "Ali so bledoličniki tukajf" vpraša. "Naj pridejo k ognju." "Kdo te pošilja T" "Glavar." "Kaj pa bode tamf" i "p.svetovanje se začne, kterega se smejo udeležiti za zdaj tudi bledoličniki." "Smejot Kakšna prijaznost od vas! Ali smo konečno vendarle toliko vredni, da bi slišali modri vojniki oomanški naš svet? Mi ležimo tukaj in počivamo. Zdaj hočemo spati. Le reci glavarju tako! Vaše sovraštvo z Apachi nas prav r>ič ne briga." Zdaj ga začne rdečnik prositi. To ne ostane brez uspeha; dobrosrčni »tarček pravi namreč: "No, če ne morete shajati brez naših nasvetov, pa naj bode. Toda nam se ne ljubi plesati, kakor gode vaš glavar. Reci mu, naj pride k nam, če koč« govoriti z nami." "On ne etori tega, ker je glavar." "Poslušaj, mož, jaz sem mnogo večji in slavnejši glavar, kot on. niti ne vem, kako mu je ime. Le sporoči mu tako!" "On ne more hoditi tudi Če bi hotel, ker je ranjen na roki." "Od kdaj pa hodijo vojniki comanški po rokah in ne po nogah? Če ne mara priti k nam, pa naj ostane, kjer je. Mi ne rabimo niti njega oe vas." Stari govori odločno; rdečnik pomisli malo in pravi: "Jaz mu hočem sporočiti besede Old Deatha. Mogoče pride vendarle." "Toda reci mu, da naj sam pride. Ne maram se posvetovati, če jih je več poleg. Zdaj pa le pojdi!" Vojnik gre. Vidimo ga, kako pride k ognju in gre na sredo. Dolgo preteče! predno se zgodi kaj. Konečno vidimo, kako se dvigne na sredi sedeča oeeba in gre proti nam. Na gla^i nosi orlova peresa. "Glejte, ubitemu 'Belemu bobru' je odvzel glavarjevo okrasje in ga del sebi na glavo. Zdaj se primaje seveda z največjo domišljijo." Ko pride glavar bližje, vidimo, da ima levo roko obvezano. Kraj mu je moral vojnik popisati natančno, ker gre v ravni smeri in obstane pred nami. Pričakoval je. da ga kdo nagovori, zato molči. Old Death pa leži mirno in tudi molči, kot vsi ostali. "Ali me je moj beli brat prosil, da naj pridem k njemu?" vpraša konečno. . "Old I>eathu se ni treba poniževati s prošnjami. Ti si hotel govoriti z menoj. Torej si ti tisti, kteri mora prositi, če hočemo sploh govoriti od prošenj. Zdaj te pa uljudno prosim, da mi poveš svoje ime, ker ga še ne poznam." "Saj je znano po celi preriji. Meni pravijo 'Hitri jelen'." "Jaz sem bil r*> vseh prerijah, a nisem kljub temu slišal tvojega imena. Moral si biti torej zelo varčen'ž njim. Zdaj pa, ko sem ga zvedel, ti dovolim. da pri sedeš." Glavar skoči korak nazaj. Dovoljevati si od koga, — to ne gre; toda okolšrinr ga silijo k tema. Zato sede polagoma in veličanstveno nasproti Old Deathu; zdaj sedemo tudi mi. Če pričakuje Comanch, da začne govoriti seout, potem se moti. On molči; zato začne rdečnik: "Vojniki eomanški hočejo sklicati veliko posvetovanje, kterega se udeleže tudi bledoličniki, da zvemo za njih mnenje." "To M odveč. Moje misli ste že večkrat slišali, a še nobenkrat ne ubotrali. da/, sem navajen, da se posluša moje besede; zato pa ohranim svoje misli zase." v "Naj pomisli moj brat, da potrebujemo njegovih skusenj! "Torej vendar! Ali so vas Apachi podučili, da je Old Death pametnejši kot vseh petsto Comanchov? Kako je izpadel napad?" "S!:il».>, k. !• je pot zaprta z grmovjem, kamenjem in drevjem." "Sen ^i mislil? Apachi so sekali s svojimi tomahawki drevje; vi jih niste slišali, ker ste preglasno peli mrtvaške P«*nii^ Zakaj niste pogasili ognjev? Ali ne uvidite, da si s tem sami škoduje«?" "Vojniki eomanški so morali ravnati se kot je bilo sklenjeno. Zdaj hočemo skleniti kaj bolj pametnega. Ti bodeš vendar govoril z nami?" "Toda prepričan sem, da me zopet ne bodete poslušali!" "I>a, mi te hočemo." "Če mi obljubiš, pa ti dam dober svet." "Pojdi z menoj k oijnju." " Hvii i' Tje ne grem. Zelo neprevidno je, da imate ogenj, ker Apachi lahko vidijo,'kaj se godi pri vas. Tudi me ne veseli pričkati se z rdečniki. Jaz ti h.xVm povedati, kar mislim, ti pa stori, kakor hočeš." "Torej povej!" . .... " \paehi niso le pri obeh izhodih, ampak tudi v kotlini. Zagradili so irhode in zavarovali sebe. Oni se lahko gibljejo, kot se jim poljubi. Nemogoče je, da bi jih pregnali." "Saj smo vendar dosti močnejši!" "Koliko vojnikov ei že zgubil?" "Veliki duh jih je že mnogo pozval Tudi konj smo zgubili precej." ........... "Potem ne smete začeti ničesar več v tej noci, ce nočete, da do živite nov poraz. Po dnevi se bodo Apachi postavili tako, da vas bodo do-s svojim orožjem, vi njih pa ne. Potem pridno še tiste čete, po ktere je poslal Winnetou; tako se nabere v kratkem vec Apachov kot je vas. Vas vse Čaka smrt." , v - "Ali je to res mnenje mojega brata? Mi ga gotovo poslušamo, Se nam nove. kako se rešimo."' ^ "Kor govorimo od rešitve, mislim, da si se prepričal o resničnosti mo- iih besedij ko sem imenoval ta kraj past. Če premislim položaj, potem vidim dva pota, kjer bi se dala poskušati rešitev a kakor rečeno: samo nftfrtcnšati ker se ne ve, kako se konča. Prvo je, da posknsate preplezata S^f V ta L- ^ morate čakati dneva. Apachi pa vas bodo videh naskočili. Premagajo vas gotovo, ker ne morete vzeti «vojih konj. Pre-torej le fe jedna pot, da se rešite. Začnite se pogajati s Apachi! Ne trpite za Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CBTERJEV1M SidroPainExpellerjem in čad i H se bodete radi hitre* ga ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Espeller 20 let drugod in tukaj z i z. bornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, in. . Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka \|r "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. R1CHTER & CO. 215 Pearl St-. New York. Gen i k: knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK 8AKSEB- JA. WICH STREET. NEW YORK. UM OREEN- Kje je ANA STRAH? Doma je iz fare Dobrepolje. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj ga naznani bratu: Anton Strah, Box 554, Irwin, Pa. (4-8—1) DELO! DELO!! DELOl! Potrebuje se 200 delavcev za dele v šumi v Rich woo dn, W. Va. Delt je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p* $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Rich wood, W. Va (6-11—6-1-07) Kje je LUKA ŽNIDAHŠIČ? Doma je iz Bločica pri Cirknici. Pred 15. meseci je bival v Denveru, Col., odkoder je odpotoval v Cleveland, Ohio. Zato prosim cenjene rojake v Clevelandu in okolici, če kdo ve za njegov naslov, da ga imi naznani. Joseph Prijatelj, 5232 Washington St., Denver, Colo. (3-7—1) Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da Mm dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. POZOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsem pot njo čim rojakom v Chicagi, HI., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL O ON. :— Na razpolago imagi tudi lepo keg Ijittau Točim vedno sveže in dobro Seip p&vo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vae preikomorske črte po izvirnih cen&b Pošiljam denar j t r staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez' sem i banko Frank Sakser ▼ New Torku. Svoji k svojim I Z vel »spoštovanjem JOSIP KOMPAR* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s po.^odo vred. lzvrstsa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL MOLTVENIKL Dušna, paša (spisal škof Fr. Barag«), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80«. Nebeške iskrice, platno 40ct, zlata obreza 60c. Otroška pohožnost, platno, rudeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, - platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza 80c. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata sola, zlata obreza, $1.00. FESML F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojamo v-K. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, lOe. Buraka vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabete, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bra- tov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Erazem Predjamski, 15e. Eri. 20e. Evstabija, 15c. General Laudon, 2Ss. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar Nad desetkrat deset jih je šlo. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih 1 obilni obisk. w m w m m m nh ikamnki 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $125. Marija, hči poBkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30e. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedka, 3 ateAl po 20e. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in pcveUčana 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70s. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Prlpo vedks, 3 zveikt po 90s. Pri Vrbovčevem Grogi, 90s. Prst božji, 15c. Repoštev, 20e. Robinson Crusoe, 40s. PotoaeBdk, S parsko življenje, 20e. nilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveata po 20e. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Svet noč, 15c. Sv, Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavm admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 2oc. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Leninova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški nagovori, 40c. Za nemški jezik: Grimdrifla der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-BarteL nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščina brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c. Katekizem, mali, 15c.. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50 c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za opisovanje rasnih piseir 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broiirovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptake sanjske bukve, 30c. Voščilni listi 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Bnsko-japonske vojska, 25c. Zemlja, 25c. Zemljevid avstro-ograke države 50e. Zjedinjane države, 25c. AZnT.TTONIOE: Ljubljanske, newyoriks, s evetUcami droge po 3s^ ducat 30c. odobe, kammd fie. Ave Marija, 10s. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih. • Lei^y pi vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste ori Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Conppe Generale Tiansallantip. [Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI SARINI«:! SO : "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "LaSavoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" „ „ „ .................10,000 „ 12,000 „ "L'Apuitaine" „ „ ...................10,000 „ 16,000 „ „ "La Bretange"................................ 8,000 „ 9,0O0 „ „ i(La Chamqagne" ............................ 8,000 „ 9,000 „ *'La Gascogne"............................... 8.000 „ 9,000 „ „ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob detrtkili ob 10. uri dopoludne iz pristanišča 6t. 42 North Kifer, ob Morton St., N.¥. La Bretague 10. jan. 1907. *LA SAVOIE 14. feb. 1906. •LA SAVOIE 17. jan. 1907. *LA TOURAINE 21. febr. 1907. •LA TOURAINE 24. jan. 1907 *LA PROVENCE 28. febr. 1907. •LA LORRAINE 3L jan. 1907. La Breta^ne 7. marca 1907. La Bretague 7. febr. 1907. *LA SAVOIE 14. marca 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, IU. CUNARD LINE F»ARrVIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KB0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R 1ZREDA. odpluje lz New Yorka dne 5 jannarja. T7LT0NIA, SLAVONIC in PAN X ONI A so parniki na da vi-jaka. Ti pamiki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dmi pri mizi post rež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a ;entje in Tie Ciarfl Steamsbig Co., Ltfl , BOSTON r M1N>EAFCL1S: CHICAGO: 12© Sta te St. Guaranty Building. 67 Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK. MARKO KOFALT, 249gSo. Front St.,' STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Alt*. Marko JCofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ^ Telefon 2034. Frank. Petkovšek 714-718 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SAi^oorsi, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Torkn. i ^A^li Amt. -J m ■■r i*