List 15. Tečaj LIX • V i I ■ Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 5 po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub am se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic LJubljani 12. aprila 1901. !■• I iS t"/ » . • I ■ Politični oddelek. meljen, ker Šuklje strskeea sedeža. mož » ki se bil še do kacega mm- se le s skromno službo dvornega svetnika pri založbi šolskih knjig. Izmej druzih politikov slovenskih mi ni nobeden Zanimiva sodba. Pomladansko solnce razliva svoje vse oživljajoče znan, ki bil mogel veljati za politično kapaciteto. Novih poslancev še ne poznamo, mej starimi pa ni nobenega". ■ žarke po zelenem parku okrog kavarne „Quarnero o v n n Berks Povše tt Opatiji» Minola velikonočna praznika se tu kar trlo „Xudi^B^^ksa ne smatra nihče za moža, ki se za- l]udi in mej njimi tudi mož 1 ki zavzemajo ali so nekdaj vzema za blagor njegovega naroda. Morda doseže zavzemali države. prav važna mesta v javnem življenju naše na pravi poti hodi tcda slovenskemu narodu s senčnatem kotičku pred to kavarno sešel sem se slučajno z neko ekscel^ncp, ki je bila nekdaj globoko tem ne bo nič pomagano in . drža vi tudi ne. Drugi jraok, da jugoslovanski poslanci do nisake veljave na Duna/u ne pridejo to t da sami ne. ,v§do zapletena v parlamentarne in politične potem bila žrtvovana nemški obstrukciji. boje Ta 5 ki pa ekscelenca ^ ^ \ ^ l v ^ ^ v ^^^Če .^e^ srn^ra Slovei^ce za privesek ^ Geb ov. vlada v kaki stvari s Poljaki in Čehi na čistem, D te ekscelence. s v ^ ^ ^ je še danes dobro poučena o vseh političnih zadevah; to kaže velikonočni članek „Neue freie Presse", ki je po- # tekel iz peresa da se politiki in žurnalisti najraje raz potem Slovencev sploh nihče več ne vpraša vedoč, da ^e v vsem ravnajo po Čehih tudi če to proti njihovim najvitalnejšim interesom, odločilnih vladnih krogih Živo se spominjam da se v za časa Badenija nekoč deba Umevno tiralo o političnem programu Slovencev. Nekateri so govarjajo o političnih zadevah in naravno je tudi, da se zatrjevali, da zahtevajo Slovenci razširjenje deželne avto-je tudi moj razgovor z nemško eksce^Ienco od genskih nomije, kakor Čehi in Poljaki, m res so dotičniki ne- toilet slabih manir madjarskih gostov hi^fi zasukal vedli za to dokazov! In vender je več kot smešno. e na politično polje Tu sem imel priliko izvedeti sodbo ge Slovenci, ki žive v petih kronovinah in so v štirih v slovenski bržčas., so g 1 a š ajo m e r p d a j n i , sodbo, s katero manjšini, potegujejo za deželno avtonomijo. Drugi so kakor kaže naslednjih vrstah naj podam bist njihovo postopanje, te sodbe, čitateljem in politikom v premišljevanje. takrat zatrjevali, da zahtevajo Slovenci buloznega L na podlagi ne t) Slovenci ne štejejo v parlamentu nič. temu da nikacih V mej sedanjimi poslanci kak • - • mož J kapacitet, ki si bo znal vzroji Morda hrvatskega državnega prava združenje s Hrvatsko, tretji pa so se sklicevali na neki shod vseh slovenskih strank, na katerem se je proklamirala narodna avtonomija kot protočka pri- narodno-političnega programa. v narodno političnem dobiti kako pozicijo v parlamentu, doslej ni bilo nobe- oziru pridejo res r^o v po^evanje ? nega. Tudi dobre zveze m do neke veljave. teh pa prišel Končno vpliva pa tudi to, da si Slovenci niso znali nikdar (^tf. niti v niti pridobiti po- izven • # ali bil je preveč jeguljast, preveč se 21cij0, t okrog vladajočih osob in s tem obudil sum, da skuša za svojo-v osebo kaj pridobiti plazil arlamenta. Meni znani poslanci so vsi tako krotka že najmlajšemu sekcijskemu svetniku v kakem ministrstva približajo le s svetim strahom višjih Sum ne utev? dnikov t se bližu ne Stran 142. / Letnik LIX ^ .C - v upajo. kdor si z'na pridobiti respekta. boji, Le ^ Z sklene miru v južai Afriki, česar pa ponosni in sebični An- se vlada ^^ store, zato pa jim huda prede. ' Ker na Kitajskem kalkulacijah v poštev a Izvedel sem še marsikaj zanimivega od te nemške ekseelence ali veže ine diskrecija in to vse tudi ni zaradi pomanjkanja vpliva in vojske ne opravijo nič, hujskajo proti "Rusiji kolikor morejo druge, zlasti pa Japonce, katere bi radi nakurili za boj proti Rusiji zaradi Koreje. Poglavitna točka, je zdaj na dnevnem redu tako splošnega pomena, kakor ono, kar sem navedel Po kitajskega vprašanja, je Mandžurija, ogromna kitajska pok ajina, meji na Rusijo. sodbi tega moža in ki nima nikacih osobnih aspiracij več, torej' sodi nepristransko, je vjrok slabemu položaju ^Qxencev to, dsiJQixnamo jasnega programa, in da nimamo taci h Mej rusko in kitajsko vlado se je sklenila pogodba, vsled katere odstopi Kitajska Mandžurijo Rusiji za nedoločeno dobo v lastno upravo Tej pogodbi "so nasprotovali najbolj Angleži ter hujskali kitajske podkralje ob Yangtseju, da preprečijo poslancev, ki bi si Inali jpridobiti"veljavo, pač pa cesarjev podpis na pogodbi, ali cesar je naznanil vsem ki- da slovenska delegacija nastopa; na Dunaju kakor kak privesek Čehov. temu dodamo lahko še to da ne v poštev, tudi če izpolnili vse te pogoje slo tajskim uradnikom, da je pogoibo že podpisal, in Mandžurija je ,ruska. Ako se iz tega koraka izcimi vojna, se ne ve, vender je Rusija za vsak slučai zavarovana. Njena vojska na kitajskem enski poslanci pa ne bili združeni v jednem klubu. ozemlju šteje sedaj 170.000 vojakov in 200 častnikov. prepornem zemljišču pri Tientsinu se poroča, da je vlada v Politični pregled* Notranji položaj. — V notr^ji politiki je zavladala med velikonočnimi prazniki popolna tišina. Češki poslanci imeli Petrograiu naročila svojemu kitajskemu poslaniku Giersu, da se ne sme razobesiti ruske zastave na tem zemljišču, dokler ni spor z Anglijo poravnan. so sicer v Pragi svoja posvetovanja, a izid teh posvetovanj ne premeni niti za las njih dosedanjega postopanja v državnem zboru. Dejstvo, da so narodno napredni poslanci Tavčar, Fer-jančič, Plantan in Grabršček naznanili s7oj izstop iz „hrvatsko- slovenskega kluba". je obudilo v političnih krogih veliko zanimanja. Splošno se sodi, da ustanove ti poslanci v zvezi z Zavarovanje zoper nezgode. nekaterimi drugimi svoj poseben klub, v boj proti drugim klubom. stopi v parlamentu Cesar v Pragi. Listi poročajo, da je že gotova stvar, da obišče cesar Prago meseca maja, ter da se udeleži blagoslovljenja mosta čez Vltavo To ^potovanje je seveda velikega politiškega pomena. Avstriji so znašali izdatki zavarovalnic proti nezgodam v 1. 1897 skupaj 931.000 gld. Od te svote je prišlo na upravne stroške 717.822 gld. ali 77 o/ poizvedbe o nezgodah se je izdalo 156.000 gld. ali o 9 za 16 o/ o 9 za razsodišča 41.000 gld. ali Odlikovanje Körberja. Cesar je podelil ministrskemu zorstvo 15 000 gld. ali IV2 ® 4-1/ 0! ' ^ /2 /01 za obrtno nad predsedniku visok red. To je v dokaz cesarjevega zaupanja v ga je dosegel v par- dr. Körberja in priznanje za uspeh, lamentu s tem. da je č he pridobil za opusti ev obstrukclje. predsedstvom Nemčiji so znašali v istem' letu vsi izdatki 12 milijonov mark. Od te svote je prišlo na upravne Novo srbsko ministrstvo. Pod stroške 1 milijona mark ali dr. Vuiča se je sestavil nov srbski kabinet, v katerem pa je nezgodah 2 3 milijone mark / 67V2 Vo; za poizvedbe o ali 19V5 na razsodišča ostala portfelj večina prejšnih članov. Le Peter Velimirovič je dobil 1 milijon ali 8.3 o/^; na preprečenje nezgod pa 0.6 mili- za javna dela in Slamenkovič portfelj za pravo- jonov ali 5 sodje. V novem kabinetu so štirje radikalci in dva nevtralna. Zda] se vrše pogajanja zaradi nove ustanove in splošna sodba je, da dobi Srbija sicer nekoliko konservativno, a vender boljšo ustavo, kakor je seddüja. Ta zadnja točka, stroški za preprečenje nezgod jako premembna. Nemčiji pripisujejo temu veliko važnost ali Slavnosti v Toulonu. V Toulonu na Francoskem gliti ni. pri nas na kaj tacega vsaj danes še mi se te dni vršijo pomorske slaynosti, na katere je došel predsednik Loubet Sla\^nosti se udeleži rusko brodovje, in je v ta namen že odplulo v Toulun sedem ruskih vojnih ladij. Nadalnja pritožba vseh pri zavarovalnicah zoper gode interesiranih delodajalcev meri na to, da se od Ustaja na Filipinih, do zadnjega časa ni miro- pravi 45. zakona o zavarovanju zoper vala, bode baje zdaj končana. Kajti poroča se, da so Ameri- tega paragrafa jamči delodajalec sam m nezgode. osebno Vsled za čani ujeli glavnega vodjo filipinskih ustašev Aguinalda, ujel zgode, vsled česar ima dvojno breme, ker se mora ne-proti ga je general Fuston, ki je postal vsled tega brigadni general, posledicam jamstva še posebej zavarovati Večina drugih ustašev so se udali, in s tem je menda zadeva pn kaki pri- na Filipinih končana. Aguinaldo ostane v zaporu v Manili, ter se ga ne ustreli. vatni zavarovalnici. Vojna v južni Afriki. Bure je zopet zadela ne- Potrebno zavarovalni urad tudi ker » da se že vender ustanovi državni se pn vsaki zavarovalnici zoper Angleži so pod vodstvom generala Plumerja zavzeli nezgode drugače postopa sreča. Pietersburg, kateri kraj važnosti. Čudno ]e gotovo da je bil za Bure največje strategiške industrijalno razvitih deželah koder je torej so v mnogo Razmere na Kitajskem. V tesni zvezi političnih interesov so razmere v južni Afriki in na Kitajskem. jedne od druzih so tako odvisne, da je nemogoče uganiti, kake tajne spretnih in iz/ežbanih delavcev, tarifi zavarovalnic zoper iliciji. Tako je na pr. plače- nezgode veliko večji, kakor pa v v VIII zavarovalni razred spadajočim podjttjem niti spajajo afriško in kitajsko vprašanje. Praktični politiki vati od 100 kron mezde: na Dunaju in v Pragi menijo, da bode Anglija tako dolgo brez moči, dokler se ne 3-05 kron 1 v Solnogradu po 2-61 krcn, v Brnu po po Letnik L1X Stran 143 2-38 kron, v Trstu po 2 35 kron, v Gradcu po 2 21 kron, v Lvovu po 2 77 kron. Razloček mej Dunajem in Lvovom pomena Kakor » več kakor velik. Vzlic višjim tarilom pa se morajo pa za Primorsko zgodno sadje velikega takega poinena je za Štajersko in Kranjsko zato pridelovanje poznega sadja. Obnebje je tu še milo zavarovalnice vedno boriti z deficiti, a vlada jim vender se sadje jako lepo razvija. Posebno ugaja v teh deželah ne dovoli nikacih olajšav. Nasprotno. Prošnja za opro jabolki t katera se pa v vroči Istri in na suhem Kra£u ščenje od poštnine za oproščenje od prispevkov za nič prav ne sponaša Saj pa je obitna nadzorništva se je pač odbila, zato pa se re tudi v tujini dobro ime Škoda je vizija nevarnostnih razredov tako izvršila, da pomeni novo breme za delodajalce. pod tujim imenom v svet, radi česar jako trpi dobilo štajersko sadje da gre čestokrat naše To so glavni pomisleki imamo delodajalci-podjetniki m ( glavne pritožbe J glede zavarovalnice ki jih proti sadjarstvo. ■ Naši ljudje se večinoma izgovarjajo če se jih vpraša 1 zakaj ne sade sadnega drevja, da se jim sadje nezgodam. Že leta m J « leta se potegujemo za to, da se pokrade mncgih okrajih je to žalostna resnica Krivi dotični zakon času in razmeram primerno in na podlagi so prebivalci sami, ker poljske tatove premalo kaznujejo pravice prenaredi, ali doslej so bila vsa ta prizadevanja in zato, ker premalo drevja zasajajo Da bi imeli VSI zastonj, ker je vladni svetnik Kögler kar zaljubljen v te sadje > gotovo ne palo nikomur na um, da bi šel zavarovalnice. Ker ni ž njim ničesar govoriti, priporo- krasti čamo našim poslancem, naj se zavzemo za to stvar 9 Sadno drevje ne zahteva Bog\e kako dobre zemlje in tudi ne, kakor sem prej povedal, posebnega dela Obrtnijske raznoterosti. * • Razglas. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranj malo pa, kar ga je, se mora opraviti, če hočemo 1 nam bo prinašalo mnogo pridelkov. Velikega pome da se izbere na vsaki kraj zemljo in lego pravo To da dre- stvari z dne 22 marca 1901 10.028 z ozirom na vesno vrsto. Tudi je treba zemljo primerno pripraviti glas C. in kr. državnega vojnega ministrstva „pomorski od- zasajati samo lepo vzgojena drevesca Sadno drevje delek ki je bil objavljen v uradnem lietu k novinam „Lai bacher Zeitung" z dne 24. januvarja t št 20 se daje na znanje, da je bil zborni brzoj promet z Vzhodno Azij pri pomorskem oddelku glede obeh prometnih v soboto, dne 23. marca t. smeri pa se ne zasaja samo po polju, kakor je pri nas splošna navada, marveč ono uspeva Jako dobro tuli na travniku in še celo na pašniku. Taka je treba seveda potem večkrat gnojiti kar pa ne pride samo drevju » marveč tudi travi prav. Dobili bodemo torej mnogo več trave in zraven še obilo sadja. Koliko puščav b5 se lahko spreobrnilo pri nas v lepe sadovnjake ki prinašali stalne in obile dohodke! Posebno občinskim zborom pred / Sadimo sadno drevje! lagam pašniki tu na posvetovanje » ali se ne daii občinski ) Med vsemi kmetijskimi strokami prinaša sadjarstvo, če se pravilno ž njim ravna ako se pravilno goii, največje dohodke Res ne rodi sadno drevje vsako leto in tudi je res, da se sicer, da dobro. pravil travniki itd. posaditi. KoliTto nosi sadno drevje, znam povedati sam prav zemlje na- sadovnjaku, ki men okoli oral 9 sem pred par leti nad 10 hI izvrstnega mošta sadje v dobrih letinah le težko proda, če pa pomislimo J razun tega pridelal še za okoli 1000 gld. sadja. Poleg da ne zahteva sadno drevje skoraj nobenega dela, moramo tega se priznati, kako velikega pomena je za naše kmetijstvo v sadovnjaku trikrat kosilo. Vsi stroški so znašali onD leto komaj 200 gld. Dobiček bil torej osobito sedaj, ko so težaki jako dragi Če pa B sadnim jako lep. drevjem boljše ravnali, nego je naša stara navada, gotovo Gotovo najde naš listič kakega bravca bi ne bilo toliko slabih letin. Ako se pa ne zmenimo za nami nasprotnega mnenja in bo morda menil ki bo z ker se drugo nego da sadje ž njega poberemo, gotovo je da njemu sadno drevje ne sponaša 1 da širimo krive nauke nam ne more prinašati mnogo Tudi bi se dalo sadje Saj se mi dogodi to na mojih potovanjih po deželi često boljše spečati 1 če se kmetje združili ter sadje skupno krat Sadje pri nas ne uspeva, pravijo No da ne prodajali in uporabljali. Pri nas na Slovenskem je obnebje kakor ustvarjeno za sadjarstvo. -Žal uspeva povsod vsaki sadež, to je res, da pa ne uspeva , da se še vse premalo goji! Ko liko denarja, ki gre sedaj v Italijo, prijeli bi lahko Pri nobeno sadje, ta je gola. Kmetovalci, ki govore na gornji način, so večinoma sami kirivi svojemu neuspehu. Ogledal sem si sadovnjake že mnogih takih gospodarjev, a potem morci za zgodno sadje, če bi ga imeli Zgodne črešnje, se nisem čudil, da tako govore Tu smokve, jagode itd. dajale bi nam trikrat večje drevesu podobno gozdnemu grmovju hruške, dobičke, nego nam jih daje sedaj 1 rastlo drevo ob oblike ni imelo no- skoraj večje stroške nego dohodke. Obnebje, lega in de- mahom žito. s katerim imamo bene, a bilo je večinoma pokrito z drevesnim lišajem in rastla redka trava in travniški ple- Po tleh loma tudi zemlja dajejo nam tako ugodne položaje za tako ugodne položaje za veli, ki bo pravm, u» m uuv^utna una ^i^iu^j«, ^.v* kakor malokateri deželi, obstoji, blagodejnega vpliva, ki ga daje gnoj. Sploh se ki so pravili, da m občutila ona zemlja od kar pridelovanje zgodnjega sadja Saj smo severu najbližji! 9 je poznalo, da se gospodar tedaj zmeni za svoj sa \ stran 144 Letnik L1X dovnjak, kadar je treba pobrati iz njega sad. Kako naj mu prinaša sadno drevje dobiček!? - Ijivcev Pri tem delu očisti drevo in odstrani vse mrtve Kakor vsaka rastlina potrebuje tudi sadno drevje vrhe ter one, ki drevo kvarijo. Vsako rano zamaši z drevesnim voskom ali pa s kotranom, kateri pa ne sme gorkote in svetlobe. Brez njiju niti ne raste, še manj pa priti na lubad ker ga zažgal. rodi. V goščavi ne more pa dobiti dovolj teb velevažnih faktorjev. Ravno tako se ne sponaša drevje, če mu vza- mejo bodi si rastlinski, bodi SI živalski škodljivci vso moč jim jo daja narava. Ako še celo trava ne raste v zemlji, kjer smo zasadili sadno drevje, kako naj pri čakujemo, da bo rastlo tam drevo, a kako smemo še Mnogo je gospodarjev, ki bi se radi poprijeli sad jarstva, a nimajo primernih drevesc, da bi jih zasajali. Takim gospodarjem svetujem, naj si že letos pripravijo vsaj divjakov, ki jih zasade v globoko prekopan, dobro pognojen 4 pričakovati, da bo to rodilo. Kdor se hoče torej poprimiti umnega sadjarstva, knmur je volja napredovati v kmetijstvu in z napredkom rešiti se propada, ki preti našemu kmetu, pomni naj na sledečih devet zapovedij, ki se podlaga celega sadjarstva. prostor pol metra raz sebe ter jih cepijo v letu na speče oko. Ako drevesnico čistijo, dobijo za dve, tri, štiri leta lepo. cepljeno drevesce, ki ga lahko pre- sadijo na stalno mesto. če se torej že letos ganemo. smo eno leto naprej! Divjaki se dobivajo na Primorskem, menda tudi na Štajerskem in Kranjskem pri vladi za 1. Zasajaj sam'> plemenito sadje 1 kateremu prija manj premožne pesestnike brezplačno. Za majhno ceno dotična zemlja, obnebje in lega. Divjačina bo rodila pa se dobijo tudi v različnih drevesnicah v Gorici, Ma- vedno slab sad. Ne sadi pa preveč vrst! Vsaki okraj bi moral določiti, katere vrste sadja naj se sadi. Mešanega sadja ne boš nikdar drago prodal. 2. Sadi samo že vzgojena drevesca. Te izgojiš v drevesnici mnogo lažje, nego na travniku, polju ali pašniku. Tudi imaš od njih prej dohodek. Drevesno deblo riboru, Ljubljani, potem na kmetijskih šolah. Kako se drevesca cepijo v oko, govorili bodemo ob času. Sedaj kličemo samo: Sadite! A. Št. bodi ravno, a veje naj bodo lepo razpeljane. Od spri- denega dobička. m pokvarjenega drevesca ne pričakuj mnogo Julija. Spisal Josip S Predno sadno drevje zasajaš zemljo primerno pripravi. Navadno se izkoplje 130 do 150 cm široka in Minulo je solsko leto 188 . in približala se doba 0 60 cm globoka jama 1 «e pred saditvijo tako zasuje, željno pričakovanih počitnic. da pride zemlja z vrha na dno, iz dna pa na vrh. Radostnega srca sem se poslovil od svojih učencev. 4. Sadno drevje sadi v primerno daljavo. Za hruške, Kolegi smo si voščili vesele počitnice in — z Bogom! iabolke, črešnje, oreh^ napravi / lOm narazen. do 8 m pa naj če se jama, öd jame sadiš češplje. slive. »Za mano ostani, o mesto! Z veselo te dušo pustim«. breskve, smokve in sploh drevje, ki ima slabo raščo. prej. tudi pomrje 5. Drevo zasadi v tisto globočino, kakor je rastlo nasprotnem slučaju čestokrat drevo boleha in delu je dobro pognojiti drevo s Pri tem % Tako sem nehote vskliknil, vozeč se domov, k ljub Ijenim in ljubečim roditeljem. In kako ne bi hitel vesel domov ? Vsaj minulo jedno leto, odkar sem segel po kompostom ali s sprhlim gnojem. slednjič očetu in materi v roko. Kedo se torej ne ga tako Prva leta daj drevescu krepko oporo in obrezuj da dobiš lep, enakomeren vrh. Pazi tudi, da veselil po dolgem času zopet videti ljubljene svojce ! Nekaj dni po mojem prihodu sta mi jela pripove- mladega drevesca ne poškoduje živina ali zajci. Zato je dovati roditelja 1 da se je naselil blizu ^asi v prijazni 1 najboljše, če ga obdaš s trnjem. gradiču podobni hiši, gospod, kateremu sta izpovedala. / Ko pričenja drevo roditi, pognoji naj se v jeseni s hlevskim gnojem če pa tega nimamo, pa z gnojnico da imata sina tako jima » ki poučuje v „velikih šolah. Tudj on, pravil tujec. je poučeval v višjih šolah in Thomasovo žlindro. Slednja se nadomesti lahko tudi s pepelom. Gnoji naj se pod krajem vrha, ker se naha- ijenja. vender, sedaj bi rad v miru preživel večer svojega živ- Baje tako učen, kakor sam gospod župnik. jajo pod njim drobne koreninice, ki vsprejemajo redilne snovi. Gnojenje tretje leto. naj se ponavlja vsaj vsako drugo ^ ali Bazodela sta mi, da me pričakuje željno, ker je vedno tako sam; razven postrežnice nima nikogar v hiši in tudi ne občuje z nikomur. Sadja ne klati z drevesa, marveč obiraj ga Želel sem izpoznati ga tem preje, kajti mislil sem. klatenjem ne pokvariš samo sadja, ki ni potem za nobeno tudi jaz bom bržkone pogrešal družbe in morebiti si kupčijo, marveč ž njim polomiš na drevesu tudi popje, bova dobra družabnika. čakal nisem ugodne prilike se- ki je namenjeno za sad v prihodnjem letu. . Vsako jesen pobeli sadno drevje z vapnom, ki znaniti se ž njim,, marveč kar posetil sem ga Potrkam. » Prosto"! se začuje komaj glasen pomori lišaj, mah in še mnogo drugih drevesnih škod- klic iz sobe. Vstopim. F; \ Letnik L1X. Stran 145 n Oprostite, da Vas morebiti motim! Jaz sem pro- Zdelo se mi je, da njegovo lice pobledelo bolj, fesor Radivoj B. Dalje mi ni dal govoriti; vesel mi je kakor navadno. pribitel nekaj korakov nasproti in dejal: » Ha, revica?!" reče smehljaje; toda ta nasmehljaj n Kako me veseli, da ste že vender prišli domov! ni bil oni navadni izraz veselja, marveč znanitelj hudega Ali ostanete dolgo doma?" hitel je povpraševati. dušnega boja izraz globoke tuge. Konvulsivično so se » Vse počitnice a bil moj odgovor. mu gibale ustnice, ko je pričel nadaljevati: » Oh to je vrlo, zares krasno! Toda pardon » še „Mi reveži, ki živimo, ona ona že davno epi povedal vam nisem, kedo sem. Oprostite moji negalant- večno, smrtno spanje nosti Vaš prihod me je resnično uveselil sam ne vem zakaj. Jaz sem profesor dr. Fran K. Uljudno se poklonivši, ponudil mi je sedež poleg sebe. Kmalu sva si bila najboljša prijatelja. Med živahnim pogovorom se je približala ura ločitve. Določila sva, kedaj se zopet snideva. — vplivala na me. Spoznal sem v tem samcatu duhovitega Mrzlično se je tresel po mogel več razburjenosti živcev: vsem životu, zakrivati ni n Oh i srečen!" prijatelj! jaz sem nesrečen, brezmejno vždihnil. Dozdevalo se mi je sedaj, da mora biti tihi ne moj moža 9 moža jeklenega značaja Njegova duhovitost je močno družabnik in prijatelj vsekako v taki zvezi z omenjena Julijo. Kedo naj bi bila ta ženska? To vprašanje vsilje-valo se mi je nehote, polasti se me radovednost, nisem človeka kojemu ni trp sila usoda cvetlic na poti življenja, a kar je bilo meni mogel molčati: najljubše; spoznal sem v njim vrlega prijatelja. n Fran tedaj mora biti Tebi znana ta Julija tt Nekoč se njegovo lice, izražujoče globoko me- » Kako misliš to a vprašal zmedeno. lanholijo, čudovito potemnilo m to v priliki 1 ko sva „Ino, vsaj si vender rekel da je že davno mrtva ) pretehtavala (ne vem, kaj naju je dovedlo na ta razgovor) svoje, v nekaterih točkah različne nazore o ljubezni. Molčala sva. da je umrla pred leti, ali boljše, rekel si, da že davno « spi večno spanje, kar je menda taisto". z neimenom prepoditi Hotel sem se nekoliko šaliti » n Na beri"! izpregovori Fran. Pripomnim naj J sva kmalu po prvem razgovoru zamenila siihopariii 9 da tuji mu tužne, duha moreče misli, a posrečilo se mi ni. » Da da, ona sladko počiva, tam v grobu zopet n Vi tt S prijateljskim n Ti a našla mir, katerega je vzela moja mladostna lahko „Kaj naj berem" ? * „To-le pismo. Mnogo let sem nosil v srcu tajnost, # vzrok mojemu samotnemu življenju, a nikomur še nisem mišljenost uboga Julija! Ne si sedaj srečna. zaupal skrivnosti, ki me teži noč in dan. mene kaznuje Bog, ker sem se nepremišljeno igral z Kaj sem bilo skoraj mladim, neskušenim srcem. Zato nimam miru Mislil sem hotel? Tolažiti ga? Zdelo se mi da vedno, da ga ni rodila mati, kojemu bi smel reči: mi v resnici odkritosrčen, dobro želeči prijatelj. SI I brezuspešno, vender sem poskusil: sem bil in sem še tako nezaupljiv ) Zakaj bodem povedal B Ubogi prijatelj! Od kod tolika tuga, tolika obup- nost? morebiti pozneje. No, Ti si mi gotovo drag prijatelj, vsaj si blaga duša; ne bodi užaljen radi mojih besedi j, uvidel 4 da niso čisto neresnične. No, in sedaj laLko bereš Berem: Povej mi, zaupaj mi 1 kaj Ti teži srce J vsaj naju veže tesna vez prijateljske ljubavi. boš tt » Odkritosrčno Ti povem, dasiravno si mi najdražji 1) Zaman, zaman sem pričakovala. Sedaj vidim, da sem najsrečnejše bitje na svetu. — t moji duši je tako pusto, tako temno, in srce se krči v bolesti. Negotovost, negotovost, oh ta človek, vender Ti nerad razkrivam boleče rane Najhujša vseh je bolečin V .nesreči srečnih dni spomin«. J vsaj » Pa bodi. Misliti znaš trezno 1 vsaj Tvoj stan za me bode uničila. Čutim J kako /sem izmučena hteva treznosti. Sodil bodeš tedaj tudi mene trezno in tako zelo trudna in obupana. potem reci, sem hudobno ravnal, ali je kruta usoda J' i Kaj sem učinila nesrečnica 1 da mreti v cvetu mladosti? Je-Ii ni moram bila moja ljubav čista in sveta? Odpuščam Ti, Fran! Nebo razsipaj blagosti na Te, sreča Ti bodi vedno mila. Zdravstvu j! « Gradec, 19. maja 188 . Nemo sem zrl v Frana. Jednako liem % t A poleg mene, zamišljeno zroč v tla. Julija. zakrivila moje nesrečno življenje. • v II. - Dasiravno sva si iskrena prijatelja, vender Ti je moja preteklost popolnoma neznana. Čuj tedaj! prijetni vasici na Notranjskem mi je tekla zi-belka. Tam me je učila dobra, nepozabna mati spozna- n sedel on vati Stvarnika 1 tam vcepila v mlado srce najblažje » Prečital sem; čegavo je to pismo" ? nauke materinske ljubezni. Jaz pa sem rastel in se čilo razvijal. Dovršil sem domačo ljudsko šolo; po minulih Kratek nadaljeval: » moje a mi je bil odgovor, vender sem počitnicah ine je odvedla ljubeča mati na ljubljanski t • • • • gimnazij] misleča, da bo njen ljubljeni Francek kedaj » Revica Smili se mi ta Julija, dasj je nisem poznal nikdar, pel v domači cerkvi novo mašo. Je pač tako! Vsaka slovenska mati želi videti svojega sina kot Gospodovega Stran 146 Letnik L1X * v •• * ^ ^^ svečenika stati pred žrtvenikom in tam darovati Naj „Mislim, ! da ostane baron svetejšemu. Uboga mati! ni se ti uresničila vroča želja, oktobra tukaj nekako do srede Vrlo sem vršil izvrstno. napredoval v šolah; « \ maturo sem do no seveda, potem odidem tudi jaz"! B n In kako Vam kaj ugaja tukaj" Reči moram odkritosrčno, da sem se selega Bilo je v velikih počitnicah. Prišel sem domov ve- ^ ^^^^^ ^as poznam zdi zelo dolgo se mi prijetnejše i ker s rca vsaj sem zopet videl domačo vas m morem vsaj s kom občevati, preje sem bila vedno sama komu ni ta draga!? Mislil sem nekaj časa počivati 1 potem se pa pripraviti za odhod na dunajsko vseučilišče. Namenjen sem bil vpisati se v filozofsko fakulteto, kar se je pozneje tudi resnično zgodilo. Pogledala me je, in ta p^igled da mi bije srce močneje. ni čutil sem bil brez vpliva > n Res, gospica Julija, srečen sem in vesel, da Vam Srce se mi bolesti krči ko se spomnim dobre matere. Zaman so jej tekle more moja skromna t T • manjkajoče zabave" - družba nadomestiti vsai nekoliko najina pogleda sta se vjela solze, nisem hotel biti duhovnik bilo, da jo bil slušal koliko boljše Prekratka se mi je tedaj zdela pot do grada toda prepozno, prepozno tt nekaj me je vleklo v Julijino bližino, kaj tedaj še nisem Fran se je zamislil. Raz lice mu je bilo čitati, da njegova duša trpi, hudo trpi. vedel a vender rad govoril ž njo vso noč Se o Pričel je v novič: sva si v roke, ona v grad nisem mogel vso noč — jaz domov spati pred očmi mi je vedno spati stal D Tedaj » prišel sem domov čil in zdrav vitki stas guvernante Julije. Bila je pa tudi v resnici « je bil ves svet tako lep v oko lepi bodočnosti. In kaj saj mi krasna Tesna obleka mi ne bil? Zrl sem črni las je odevala vitko telo Buj 1 četrt ure od naše vasi je stala lep » gra so dičili lepo glavo. Pravilne poteze njenega finega, lahkozarudelega obraza so izraževale nekak ponos, a ta izraz imenovanega ponosa je zginil hipoma, kadar diču podobna hiša, v kateri je v poletnem času bival je odprla bujni, rudeči ustnici baron H. s svojo soprogo in Olgo m dvema ■ nedoraslima iskrile so se ji oči v mladeniškem sinovoma, katera je vzgoje vala in mlada vodila na izprehod kadar je govorila, sem ter tja ognji Kakor hitro lepa, jedva dvajsetletna guvernanta — Julija«, lahno melanholij povesila glavico, in nje jasne oči so izraževale tedaj v izgovoril Julijino ime, stresel se (Konec prih) po vsem životu, in lice mu je pobledelo. Skušal je zakriti razburjenost in nadaljeval: » Vsaki dan vodila dečka mimo naše hiše na Novice. sprehod. Kaj čuda, da sem se nekoč seznanil to sem tudi želel, saj njo! In okolico dodelj Osebne vesti. Okrajnemu glavarstvu za ljubljansko dr. Ivan Vertačnik deželnovladni konceptni praktikant je poklican k dež. vladi dež . gospod šolskemu bila jedina oseba poleg župnika in učitelja, s katero se je lahko občevalo v takozvanem finejšem tonu. Zgodilo se je pa tako-le; Kakor navadno, «vtiu uuaeiji vedla jo je pot mimo našega poslopja; nikdar ne bom derik Luk pozabil, bilo je neki četrtek v avgustu. Vedno sem rad deželnovladni konceptni praktikant, gosp. dr Leopold Žužek svetu dodeljeni deželnovladni konceptni praktikant, gosp dr. Fri )e premeščen okr glavarstvu v Ljubi) negoval mlade domače zajce In ona z dečkoma naimo, imel hišo. prav takrat, ko sem jih celo tropo šla pred dodeljen dež. šol. svetu Gailhof vladi. v Ljublj Stavbeni adjunkt gosp • v je imenovan inzenerjem pn Bajko deželni iz Kranja v Lesce Premeščena sta poštna ekspedijenta gg. Ant. Bizjak Fr Kram Kar začne mlajši deček jokati in po vsi sili je hotel imeti jednega mladih zajcev. Nič rad, pa vender ponudil sem mu jednega in vesel je segel po njem. odvetnik v Ptujem, z gdč. Vido Lap Himen. Poročil se iz Ljublj Škofioloko gosp dr. Tomaž Horvat Guvernanta se je smejala in opravičevala, jaz pa sem porabil priliko in se ji predstavil, nudeč se ji ob jednem v spremstvo. Dovolila mi je spremljati uvidel, da mi « govoriti z izobraženo žensko Kmalu sem — in bila udom spisov a j ne iz Krškega »Slovenska Matica« razpošilja za 1. 1900 im sestero Uredil knjig 1.) Zbornik znanstvenih in poučnih . Pintar. 2.) Letopis Slovenske Matice za 1900. Uredil Evgen Lah. 3.) Zabavna knjižica, XIL zvezek: je prava Slovenka. Res izjema! Večina onih vzgojevalk nemške narodnosti, ali vsaj kaže se kot pogradovih tako, ta je pa pristna Slovenka, mislil sem si h v en s k Štrekelj IV. del v 5.) Tretji n dne Zgod tje^ p e s m Spisal Fr. Malograjski 4.) snopič Uredil dr n Karol keg t zvezek. (Konec.) Spisal profesor dr No i ) prvi skupni sprehod ni imel nič posebnega Glaser. 6.) Ant. Knezova knjižnica: „Zbirk Karol b a v n i h 1 veselilo me je, da sem dobil za družbo izobraženo žensko s katero lahko občujem — in to v slovenskem jeziku Drugi dan je zopet prišla mimo. Deček pa je nesel v sem jo uljudno in prijazno se in poučnih sp u VII. zvezek. Uredil Fr. Leveč Jugoslovanska delegacija. Drž avni predno- narodne stranke dr. Andrej F e r j a n Ö i č bršček, Ivan Plant in dr. Ivan T a v č iz hrvatsko-slovenskega kluba poslanci na-Oskar so izstopili mi je nasmejala. In zopet sem sva nekako to-le: » „Gospica Julija, ostanete kraju sedniku kluba dr. Ivčeviču s pismom, v katerem zstop so naznanili pred rečeno spremljal. Govorila „Podpisani poslanci slovenske narodne napredne stranke iz- javljajo, da izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba in to z dolgo časa v našem ozirom na klerikalno gonjo, katera tt katerim članom kluba se je vprizorila proti ne- «t Stanka v klubu. Slavno načelništvo in da ne otežijo še drugim članom ob blagovoli ta izstop vzeti • » I Letnik LIX. Stran 147. na znanje ter o njem obvestiti hrvatsko-slovenski klub s pri- stavkom, da podpisani razmerah". žele s klubom ostati v ^prijateljskih Slovenska kolonija v Aleksandriji v Egiptu, šteje kacih 5000 duš, dobi svojega posebnega dušobrižnika. V to je določen katehet na novomeški deški ljudski šoli, pater Viničarski tečaj na Grmu pri Novem mestu, B. Snoj, ki se takoj preseli na svoje novo mesto. Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu se prepričalo da Umrli. Umrla je v Radečah pri Zidanem mostu izvršujejo viničarji okrog Novega mesta pri nasajanju novih učiteljska kandidatinja III. letnika, gdč. Marija Pavla Öeö v nogradov vsa dotična dela nega strokovnega znanja tako vsled tega ker nimajo zadost 18 letu svoje starosti. da bodo trte Umrla je v Ljubljani gospa Erne- živele in rodile. Pokazalo se je, da so nekatere kulture malo časa stina Gabršek, soproga mestnega nadučitelja. Umrl je stanej mnogo dena ze po ali v Slovenski Bistrici sodni adjunkt gosp. Franc Jagodic. Bil oe more več ohraniti. Vzrok temu je, da viničarji požlahtnenih letih take, da se jih je vrl narodnjak in velesimpatičen družabnik. N. v m. p.! trt ne rigolajo in ne vsaja zavajo in zlasti neizogibno prav, ker jih pravilno ne obre Talijo za rešitev življenja sta dobili Uršula Slak m potrebnega obrezovanj poleti Franca Sumrak iz Dolenjega Vrhovega, ker sta rešili z izvišujejo. Da se tem kvarnim razmeram konec naredi ne je nevarnostjo lastnega življenja 9. januvarja m. 1. Marijo Bambič iz vode. ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu prosilo deželni odbor Revež poštenjak. Dne 1. t. m. našel je France naj ustanovi na Grmu brezplačen jednodneven viničarski tečaj, Zupančič, po domače Debelačnik iz Valtevasi pri Novem mestu, v katerem se bodo viničarji v vseh potrebnih delih praktično v bližini grajščine poučili Deželni odbor je deželnega v • prosn] viničarski tečaj vršil dne 13. aprila t ugodil nadinženerja, gospoda Fr. Wi- in se bode ta schelna, to je pri Srebrničah, listnico z vsebino 600 kron a. v. Naj ni noben vino- Dasi velik revež, prinesel je takoj listnico županu občine gradnik iz novomeške okolice'ne pozabil, poslati svojega vini- Šmihel Stopiče, gospodu Jožefu Zurcu v Kandiio, kateri je čarj temu tečaj potrebno ukrenil, da pride denar zopet v roke tistega, kateri Smodnik za streljanje zoper točo se bo oddajal ga je izgubil. Poštenjak Fr. Zupančič zasluži javno pohvalo. tudi letos potom deželnega odbora kranjskega, in so vse to zadevne prošnje in jednem z naročitvij be uposlati direktno poslednjemu Ob Nesreča na kamniški progi. Te dni je na prosji Ljubljana Kamnik zgrabil stroj vlaka voz posestnice Marije je vsak naročeni zaboj ä 25 kg poslati tudi po 20 kron 60 vin. za Kralj in ga vlekel 14 m daleč. Ljudje se niso poškodili. Otvoritev prodajalnice surovinskega društva Svinje so požrle pri Sv. Bolfenku pri Majšpergu črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani se je vršila paznika v zibelki. mesecev starega otroka, katerega so pustili stariši brez dne L aprila t. 1 ob 11. uri dopoludne v zadružnih prostorih na sv. Petra nasipu so bili tem povodom tudi doätoj skale so okrašeni z em in doprsnim kipom V Iški se je udri v soboto zvečer plaz. Velike priletele v hišo Fran Šusteršiča, ter prebile steno ; iča Eudolfa Ze nekaj minut pred 11. uro je prišel Veličanstva cesar- pri mlinu pa so porušile vrata in podboje Skala. ekscelenca baron Hein v spremstvu vladnega tajnika Haasa Takoj gospod danes v veži, obsega 4 m^. Škode je za 600 kron Tatvina v cerkvi. V noči od 25. na 26. je se m m. za njim je prišel mestni župan gospod Ivan je v župni cerkvi v Srednji vasi pri Eadovljici iz nabiralnika Hribar in tajnik trgovske in obrtniške zbornice, gosp Murnik. Vsi so bili pozdravlj odnesel tat 50 — 60 kron. Tat se je zvečer utihotapil v cerkev, ter ponoči z železno pripravo odtrgal nabiralnik. Ušel je pri čelu mu ravnatelj gosp. Ferdo Tuma. Na to se je vršila otvo- drugih cerkvenih vratih; v ključavnici je namreč tičal ključ. po dr društvenem odboru V. na ritev zadružne prodajalne Vsi prišleci so se jako laskavo iz- rekli o napravah in povsodi zahte i natančnega Ponarejen denar. Po Ljubljani in tudi po deželi pojasnila,. . krožijo prav dobro ponarejeni avstrijski goldinarji. Tudi zvenk bodisi o zadružnem blagu, bodisi o strojih. Mlademu društvu je sličen srebru. Spoznati pa jih je na višojevkasto sivi barvi so želeli vsi najboljših uspehov in blagostanja. Prepričani so da je osnovano liarske obrti. in na Črki „s v ^korist in v povzdigo propadajoče črev-bi se naj povzdignila zopet na isto stališče, je v besedi „unitis" obrnjena. iz Škofj V Ljubljanico je skočila ISletna šivilja Katarina kakor je bila svoje dni. To je pa le mogoče v složnem za- njo in jo potegnila iz vode e Loke. • Rudolf in Viktor Kolesa, sta skočila za družnem delovanju. Dolžnost slehernega črevljarskega mojstra ne Ljublj Požar. 1. t. m. je nastal v Stari Sušici ampak vse Kranjske ]e, kega društva črevlj da postane član sestniku Fr. Zapretu ogenj. pri po je prešel tudi na hišo Jožefa za boljša pot ne sebi Kranjsko, in si s tem Kureta. Zapret ima škode za 1000 kron, Kuret pa za'1600 se je ustanovnik društva ampak tudi svojim naslednikom. Na to Oba sta bila premalo zavarovana. natelj gosp Ferdo Tuma, zahvalil Ogenj je nastal, ko. se je Zapretov sinček v jedrnatih in toplih besedah vsem visokim gostom za poset. kup slame. igral z vžigalicami in zažgal na dvorišču V društvenih zadevah telj gosp F Tumo naj se interesentje obrnejo na ravna- PogaČarj trg št v Ljublj Ujet vojaški begun. Vojaka Ant. Tomšiča iz Vač. okraj Litija, ki je je priiela policija v Ljubljani Narodne dekleta. Nekaj fantov v Cezanjevcih pri ter ga izročila okrajnemu sodišču v Litiji, Ljutomeru se je naročilo iz radovednosti na 80 to izvedele vrle Štaj ga je izročilo erca u Ko 4. t. m. vojaški oblasti. ske dekleta, bil je užaljen njih na- rodni ponos, in sklenile so, da ne govore in ne z nobenirb fantom ki Čita nemČurskega tudi storila. Fantje so na to opustili „Štaj Štaj občuj Uboj. Na velikonočne počitnice došel vojak Zupančič erca u ^-jo več je zabodel 8 t. m. kočarja Kreseta v Čilpahu pod Trebelnem To so za bajonetom v prsa, na kar je Krese kmalu izdihnil. Povod riškem Društvo slovenskih veleposestnikov na Go temu uboju je bil prav malenkosten. Vojak kateri Zupančič in ne- njegovi prijatelji so dražili Kresetovega psa 1 zaradi ima namen pospeševati in čuvati vse koristi česar jih je jel zmerjati. Nastal je kreg, in ker so bili faotje eleposestnikov goriške dežele v narodnem, gospodarskem in kolikor toliko žganja pijani in prišlo je do uboja. političnem oziru, se je v ustanovilo v Grorici Preko Cervinjana so jo hoteli popihati v Ameriko inspiciral garnizijo. Odredil je Pri vojaški vaji. Na Reki je divizijoner te dni vežbališča trije mladenči iz ljubljanske okolice Fran Perko, Fran Jerič vaje, pri katerih se je tudi streljalo. Nakrat in Josip Strnad, ali tam so jih prijeli ter pripeljali v Gorico, bolesten vzklik in tudi vsakovrstne se je zaslišal ker še niso prekoračili vojaških let istega vzroka so neki vojak je padel. Nekdo je bil ustreli^ 8 krogljo. Vojak je bil zadet v nogo in težko poškodovan pripeljali te dni iz Krmina v Gorico dva Poljaka iz Galicije, Bržčas pa kroglja ni bila njemu namenjena, nego komu dru^ katera so po kratkem zaporu odvedli domov gemu. Sicer so zapovedniki posameznih oddelkov takoj dal w I * , stran 148. Letnik L1X. natančno pregledati vse puSke, toda dognati se ni dalo, kdo je ustrelil s krogljo. Proli vlečkam. V Monakovem svoje sovrstttice izdalo oklic, naj opuste pri je 200 dam na svojih oblekah vlečke, vzdigujejo zdravju škodljiv prah. Tuii princezinja Proizvajalci cementa so imeli na Dunaju dogovore, da se dogovorijo o ustanovi karttla, kar v bistvu ni druzega, kakor nekaka zadruga, ki določuje cementne cene. Vse se druži, da določuje svojim izdelkom cene, zato se mora tudi kmet, da bo lahko narekoval cene tudi svojim pridelkom. Na''smrt obsojena. Te dni je bila pred okrožnim Ludovika bavarska je na oklicu podpisana. Cronique scandaleuse v Nemčiji. Berlin konkurira v škandalih celo s Parizom ! Že afera bankirja Stern-berga. sodiščem v Rovinju (Istra) porotna obravnava proti Antonu je zlorabljal mlade deklice ter bil v prijateljstvu in pod zaščito najvišjih krogov, je razkrila nečuveno smradljive razmere v. Berolinu. Sedaj pa se je pojavila v Stuttgartu še grša! V škandal so zapletene „najfinejše" dame in najodlič- Gasperini in Antoniji udovi Gasperini zaradi umora Ivana Gasperini, tasta obtoženke, izvršenega 11. oktobra lanskega vislice. leta. Obtoženca na bila poslednjem dne sta obsojena na nejši gospodje. Ministrski predsednik in morala odstopiti, ker sta tudi tičala v tem radi neke visoke dame. vojni minister sta blatu Padla sta le bila zvodnica! Kaznovana Nesreča na morju Citanove se poroča Dne 21. m. m. se je zgodila na morju velika nesreča, katera je vžalostila ne le prizadete družine v Citanovi, ampak tudi druge je bila po § 180. ondotnega kazenskega zakona, ki govori o tajnem kupčevanju z grehom. Tudi kraljevi kiilni pobočnik je v preiskavi. Pripravlja se senzacijska sodna obravnava, razkrije mnogo blata. Veliko ulogo v tej svinjariji igrajo tri prebivalce. Slučaj bi namreč ta Vincenc Voltolina, po izvedel iz „dnevnika"» sestnik barke se je podal v društvu pet drugih oseb iz Cita ka- je zabeležil nove proti Poreču, drva ali prav za prav je v gojzdu rvari ukrcal v barko ke Barka je bila stara, a drva so bila nabasana v korito barke, osebe pa so morale preko čokov odlične dame. Ves škandal se )e terega je pisal nek „fin" gospod, in v katerem vse tiste pikantne dogodke med stuttgarskimi „najvišjimi" krogi! Ženske proti žganjepitju. Jako zanimivo poročilo sem ter tje hoditi, vsled česar, jc desko ob boku ladij ko je ista pritisk plovila drv izrinil trhlo v stvari čitamo v nekem ameriškem listu. državi Kanzas po globočini v da- v Severni Ameriki obstoji že od 1. 1881. poitava, Ijavi kakih 5 milj od Citanove. V barko je udrla voda in globo prepoveduje točenje alkoholičnih pijač. V kljub pod temu ljudj so prepozno opazili, da barka tone, ko že več niso pa znajo špekulantje izogniti se postavi ter točijo žganje kar mogli priklicati pomoči iz kopnega Od še^t oseb dve nista na vseh koncih in krajih države Kanzas. Ker pa je žganje- znali plavati sicer nek 641etni starec Sorgo pa mladenič pitje tudi v Ameriki največ krivo propadanju morale in narod- Stančič. Stari Sorgo se ie oprijel jader ladije ter z njimi vred nega blagostanja, zgodilo se je nekaj, kar je provzročilo strah utonil. Stančič pa se je vrgel v morje, meneč, da se vender in grozo po žganjarnicah. Ta strah in groza je namreč neka reši, toda kmalu je utonil v globočini Dru 6 sicer gospodar velika močna ženska gospa Canie Nation. Mrs. Nation si je ladij Voltolina je vzel v oporo nosila, na katerih so v ladij nesli čoke, ostali pa so vzeli deske in vesla. Gospod tolina, tudi s mož kakih 48 let star )e hotel • namreč postavila nalogo, da pridobi postavi veljavo, a to na dosedaj popolnoma neznani način, pred katerim se tresejo vse rešiti na vsak način „šnopsbotike' v državi Kanzas. Mrs. Nation se oboroži vsako Vol svoj novi kaput za dež, in zato ga je oblekel in se tako jutro in zvečer z veliko sekiro, seboj pa vzame četo navdu- opravljen v morje spustil. Pri plavanju pa ga je kaput tako šenih soboriteljic za blagor domačega ognjišča, katere imajo oviral, da ni mogel vzlic pomagalu nosil do kraja priti, ampak tudi sekire seboj. Tako oborožene uderejo v vsako pivnico in je za drugimi zaostal in utonil Rešila sta se samo dva mla- . ondi razdrobe vse, kar se da nabiti in razdrobiti: steklenice, deniča,, jeden 19 let, drugi pa 21 let star. V jedni družini važe, stole, okna, zrcala, podobe, z jedno besedo, vse je shodno pogrešajo očeta in zeta Trupi utopljenih oseb niso še izpl pod udarci teh novodobnih Amazonk, in ko odidejo, je vsaka vala in jih tudi vzlic iskanju ne; morejo iz globočine dobiti, taka pivnica žalostna razvalina. Seveda je ta nastop Mrs. Barka najdejo je utonila v globočini kakiii 18.m, a tudi barke ne že marsikako izgubico osebne svobode, ker je bila i \ Nation stal že neštetokrat aretovana, a to jo še izpodbuja na to prav- Stevilo prebivalcev v avstro-ogrski državi, cato misijonarsko delo. Ta hrabra boriteljica proti najgrši Avstrijske dežc ima o 26,107 304 prebivalcev tedaj za moški strasti ima na javnih trgih vpričo ogromnega občinstva 2,211.891 več kot J 1890. Na Ogrskem 19,203.531 pre- govore proti alkoholizmu in njej se pridružuje vsak dan večje bivalcev, tedaj za 1,739 704 več kot 1. 1891 Vseh biva kupaj pre število somišljeaikov. Mrs. Nation pravi, da hoče doseči svoj je v .avstro ogrski državi 45,310.835, tedaj blagi namen, pa ako bi imela pretrpeti za to tudi smrt. Zdaj za 3.951 631 vfcč kot 1890 se je napotila v Novi Jork in izvršuje ondi svojo misijo. Hrvatsko društvo sv. Cirila in Metoda se je je Mrs. Nation jako pogumna ženska, priča že to,, da osnovalo v Zagrebu. Na prvem shodu se izpostavilo, da njenih nastopih ne teče le „šnops u iz razbitih steklenic Da pri in ima tako društvo sv. Cirila in Metoda v Zagrebu že potrjena frakeljnov, marveč tudi kri, prava in pristna človeška kri. pravila iz dobe bana Mažuranika t od 1878 Lastniki žganjepivnic si ne dajo z lepa razbiti svojega imetja Obsojeni Bolgari, Pretečene dni se je v Solunu in vsled tega pride do hudih spopadov med gosti in Amazon- izvršila obravnava proti 19 Bolgarom, ki so bili obtoženi, da kami, dokler ne pride policija in ne naredi konec aferi. Neka- so se. udeležili revolucijonarnega gibanja. Trije obtoženci so teri jo smatrajo za blazno, toda vsakdo prizna, da je njeno bili obsojeni na smrt, sedem na dosmrtno ječo, pet na pet- početje, da si težko posnemanju priporočno, vender pa zdru- letno ječo in jeden na jednoletno ječo. ženo s plemenitim namenom, ter zadobiva po vsfj Ameriki Človeško srce tehta pri možu 270, pri ženski ogromno pristašev. Nedavno so jo zopet zaprli, in to radi 240 gramov. V jednem letu udari 37 milijonkrat, v dobi od neke krvave tepežke v Kanzas City, pri kateri tepežki sta poroke pa do 25letnice ali srebrne poroke pa 926 milijonkrat. bila ubita jeden mož in jedna žena. Zdaj bode presedela par Jubilej razglednice. Razglednica praznuje letos mesecev, ko pa pride zopet na svobodo, je sklenila, da se svoj 251etni jubilej. Prve razgledniee je poslal v svet nemški združi z lastnikom nekega cirkusa. Njen naČrt je potem ta: tiskar Schwarz leta 1876., a že leta 1870 je isti v fran- v krasnem pozlačenem vozu, katerega bodo vlekli štirje velb- coski vojni izdeloval humcristiške karte. Nemške pošte imajo lodi (kamele), se bode vozila od kraja do kraja, ter z voza sedaj na dan opraviti približno z 1,466.838 razglednicami, doli govoriti jedrnate filipike proti žganjepitju Tako hoče re- katerih poštnina znaša 69.01.0 mark. šiti Mrs. Nation svoj narod najhujše nesreče žganjepitja. 1 J J « Letnik LIX. t Stran 149 i- 1 H k. Glavo mu je odtrgalo. Na Dunaju imajo namesto zgodilo V njeni sobi niso našli niti sledu krvi. Zadevo ima stopnjic v mnogih hišah dvigalnice. V prvem okraju se je« pred v rokah državno pravdništvo. kratkim nek Ignacij Mizera hotel spustiti s tako dvigalnico v Hrib je podrl vas. V modeskem okraju v Italiji, drugo nadstropje, med dviganjem pa je po neprevidnosti po- ju gicer v oblini Lama Mocogno je uniöena vsa vas Vaglio, molil glavo iz dvigalnice. Glavo mu je dvigalnica s tako silo ker se je nai njo stojeöi del hriba vsled mokrote udri in vse k pritisnila ob steno, da je v drugo nadstropje truplo Ignacija Mizera brez glave. prišlo mrtvo Maščevanje slepca. Pred leti je mizarski pomočnik hiše podrl, tudi cerkev je popolnoma zakopana, zvonik se je prelomil in padel daleč od cerkve, zvonovi ao se razleteli na kosöeke daleč okrog. Kakih dvajset hiš se je podrlo in stu- Dömötör naročil v lekarni Jožefa Töröka v Budimpešti zdra- novalci so brez zavetja. Vojaštvo je preskrbelo šotorje, v ka-vila. Laborant je recept zmešal, in mizarski pomočnik je dobil tere se ubogo ljudstvo pred mrazom in snegom skriva. Večkrat enake nesreče poškodovana in sicer skoro večji napačna zdravila,.vsled katerih je oslepel. Velike demonstracije je že bila ta vas vsled 80 bile tedaj pred Törökovo lekarno. Demonstracije so še-le leta 1400, 1574, 1689 in 1879. Prebivalci se ponehale, ko je Török dal ponesrečenemu možu 20 000 gld. del pečajo z lesom, k^iterega je bilo ravno isti čas, ko se je in ga dal poučevati v ščetarstvu, česar se slepci lahko pri- hrib podrl, v vasi zelo veliko. ucejo. V letih je Dömötörju denar pošel, rodbina njegova se je nahajala v veliki bedi, a na vse prošnje za podporo Török odbor za reformo moških oblek. Reforma moških oblek. V Berolinu se je osnoval Sedaj je iznašel obleko, ki ni odgovoril. Te dni je nakrat slepi mizarski pomočnik prišel je podobna na jopičih risariji kmetäklh kožuhov, hlače pa je z ženo in z otroci v stanovanje lekarnarjevo, kjer je hotel odbor določil jednake onim kolesarjev in borilcev. Težko, da bi na lekarnarja streljati, žena njegova pa vliti na lekarnaria odbor s svojo reformo imel kaj uspehov, vitrijola. Priskočivši laboranti pa so hitro preprečili to strašno maščevanje. Kaj vse prevzamejo ženske. V Kološvaru na Ogrskem namenilo se je sezidati velik protestantovski kolegij. Ko je bilo razpisano zidanje velikega poslopja, prišla je med Loterijske srečke nebrojnimi ponudbami tudi ponudba madjarske graditeljice V Lrincu dne V Trstu dne Crike Paulas, ki izvršila vse šole za to stroko zidanja in aprila t. L: 21, 52, 64, 15, aprila t. 1. : 33, 53, 10, 48, 17. napravila pred kratkim skušnjo o stavbinski tehniki. Ponudba in priloženi načrti poslopja te dame so merodajnemu odboru popolnoma ugajali, in po kratkem posvetovanju V Pragi dne 10 aprila t. 1. : 18, 13, 36, oddalo se je zidanje kolegija in postavljanja bili zadovoljni, da jim hiš prvi in zastopnici žen^^kih v stroki zidanja palač, tudi Možje podjetniki najbrže niso na tem polju dela konkurenco Tržne cene. • • V Ljubljani dne 12. aprila 1901. Pšenica JX 8.10 ženska podjetnost. Do sedaj veljal je stari pregovor, da žena rž K 7. ječmen oves ajda 6.30 podpira tri ogle hiši, sedaj zna tudi sezidati. pa se bode moralo reči,' da jih proso 7. tuiš^jca 6 50 leča fižol « — Opojne pijače pri otrocih. Pred leti je profes^^r Nothnagel pripeljal pred akademike na dunajskem vseučilišču lOletnega deČKa, ki je bil bolan na jetrih in na zlatenici. Oče dfČkov se je silno čudil, ko je cul, da je vsa bolezen posledica opojnih pijač. Deček je profesorju povedal sam, da je že 10. V^se cene veljajo za 50 kilosjrj^mov. takrat, ko je imel šele leta 7 s svojim starejšim bratom tajno odpiral omare in pil razne likerje in konjak, stariši pa v ■ ^^^^ m>M ri'.. iNa|niz|.e";cene t . J • ; , a'. ,} . . ^ r , .. r ^ »«k ^c. _ \m so mu dajali piti š^ črnega vina, ker je bil slabega zdravja. / Učeni profesor je razlagal, kako le pijača škodila zdravju, v. obsojal, da imajo nekateri zdravniki navado, da zapisujejo malim otrokom vino, pivo in še celo konjak, češ, da jih bo okrepčalo. Pa tudi preveč kave, čaja in čokolade je škodljivo dajati otrokom. _ \ — Hrvat — japonski dvorni virtuoz. Iz Reke se poroča, da je japonski cesar imenoval profesorja Vilima Du- Grospod IV ^ > J • ^ 14 LV / m •A V i a r ts5 bra<^čiča telegrafično za svojega dvornega virtuoza Dubravčič je kmalu nato nastopil pot v Tokio. Kruppovi dohodki. Izdelovatelj topov v Essenu v preteklem letu naznanil svoj dohodek s 16 milijoni mark, letos pa je naznanil, da ima 21 milijonoA mark i ■/a "-•»J, {( -.A!?, t ^M'/w.yv:-.'-Si i Krupp dohodkov. Agen: Strupeni kolači. Pariški listi poročajo iz Valence Tukaj je nad 100 oseb zbolelo, ker so jedli za- strupljene kolače. Neki 41etni otrok je' umrl, več pa jako nevarno bolnih jih je Zopet poskušen ritualni umor ? V Olomucu zamorejo osebe vsakega stanu kraju gotovo in pošteno brez kapitala zgube vlada veliko razburjenje Dekla pri židovskem trgovcu Iziioru zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih Davidu se je te dni po poročilu lista „Pozor težke omotice. S težavo je vstala in opazila, da ima po telesu mnogo ran. Bila je tako slaba, da se je z največjim naporom prebudila iz papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher ? vlekla do bližnjega zdravnika, ]e konstatiral, da je dekla Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) izgubila mniogo krvi. Dekla trdi, da ne ve, kaj se je njo • • » - Stran 150 Letnik LIX Z Vizitnice in kuverte firmo v priporoča Blasnikova tiskarna Ljubljani I 9 i* • ^ N iti I Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasuikovi nasledniki