SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Št. 6 Leto XXV_____________________________________________________ CENA 150 DIN 31. marec 1988 VSEBINA OBČINA METLIKA 70. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1987 71. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1988 OBČINA NOVO MESTO 72. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu 73. Odredba o veterinarsko-sanitarnih pristojbinah v občini Novo mesto 74. Sklep o določitvi cen veterinarsko-higienskih storitev v občini Novo mesto 75. Sklep o določitvi cene storitev Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto OBČINA RIBNICA 76. Sklep o javni razgrnitvi prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto R-& območja krajevne skupnosti Ribnica OBČINA TREBNJE 77. Sklep o uskladitvi tarif za delno kritje stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora 78. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarsko-sanitarnih pregledov in plačevanje dejavnosti diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini Občina Metlika 70. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 48/74) in 246. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 3. 1988 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1987 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Metlika za leto 1987, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv in zaključni račun posebne partije proračuna. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov Zaključni račun posebne partije proračuna izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov — skupni znesek razporejenih prihodkov — din — presežek prihodkov 98.371 din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 24.643 se prenese kot prihodek proračuna za leto 1988. Presežek prihodkov po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku din 20.741.461 se prenese kot prihodek posebne partije proračuna za leto 1988. 4. člen Zaklj učni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1987je sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnih računov proračunov v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 10/79) in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/88 Datum: 23. 3. 1988 Predsednik skupščine občine Metlika BAJUK STANISLAV, dipl. inž. 71. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 3. 1988 sprejela ODLOK o proračunu občine Metlika za leto 1988 1. člen S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Metlika v letu 1988. 2. člen Občinski proračun za leto 1988 obsega: — prihodke v znesku 1.529.197.000 din — razporejene prihodke 1.529.197.000 din — tekoča proračunska rezerva — 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev izloča v rezervni sklad občine Metlika. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce, oziroma uporabnike v okviru duseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Metlika ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 5%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe. .012.906.151 din .012.881.508 din 24.643 din 20.741.461 din — din 20.741.461 din 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 7. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom za leto 1988, če ni s posebnim aktom drugače določeno. 8. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi referent za proračun. 9. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od tiskovin ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in posebne namene. 10. člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se upravnim in pravosodnim organom ter za posebni namen skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim in drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun. Vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 11. člen Pristojbine za zdravstveno varsto živali se v celoti izločajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali občine Metlika. 12. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: — da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, — da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Metlika do višine 4.000.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namen iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 13. člen Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne in zaključne račune na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebujejo. 14. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1988 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila uporabljena za posamezne namene, se poračunavajo v smislu določb tega odloka in v okviru sredstev proračuna za leto 1988. 15. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov v posebnem delu proračuna je sestavni del tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1988. Številka: 400-1/88 Datum: 23. 3. 1988 Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž. Občina Novo mesto 72. Po sklepu DS DO Komunala v razširjenem sestavu z dne 26. 2.1988 DO Komunala Novo mesto p. o. CKS 2 objavlja TEHNIČNI PRAVILNIK O JAVNEM VODOVODU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v občini Novo mesto (v nadaljnem besedilu vodovod). 2. člen Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju, upravnem postopku, upravljalca in uporabnike vodovodov. 3. člen Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu »voda«), 4. člen Naprave in objekti vodovoda so: — zajetja — vodnjaki — črpališča — čistilne naprave — cevovodi — prečrpališča — rezervoarji — objekti in naprave za zniževanje tlaka — vodovodno omrežje — omrežje za gašenje požara — hidrantna mreža — drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. 5. člen Lokalni vodovod je samostojni javni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki oskrbuje najmanj pet uporabnikov s pitno vodo. 6. člen Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. II. DEFINICIJE POJMOV 7. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: — zajetje = objekt za zajemanje vode — vodnjak = objekt za zajemanje vode — črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode — prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči rezervoar ali drugo višinsko cono — čistilna naprava = objekt za čiščenje in dezinfekcijo vode — rezervoar = objekt, namenjen za akumulacijo vode — raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje obratovalnega tlaka — reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje obratovalnega tlaka — cevovod = objekt za transport vode — vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje — magistralno omrežje = so cevovodi ali omrežje večjih profilov za transport vode, namenjene za oskrbo regije ali več občin — primarno omrežje = so cevovodi ali omrežje večjih profilov za transport vode od črpališč ali zajetji do vodohramov oz. sekundarne vodovodne mreže — sekundarno omrežje = cevovod ali omrežje manjših profilov (sem štejemo omrežje za oskrbovanje sosesk, delov sosesk in manjših naselij, omrežje za neposredno priključevanje večjih odjemalcev — vodovodne priključke in omrežje za preprečevanje požara). — zračnik = element za odzračevanje cevovoda — blatnik = element za praznjenje cevovoda — priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera — jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov) — vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer — vodomer = naprav za merjenje pretoka vode — zasun = zaporni element na cevovodu — hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante) — uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda z memim mestom (vodomerom) HI. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA 8. člen Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, kijih opredeli upravljalec. a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi 9. člen Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati naslednje dimenzije in vrste cevi: 1. azbestno cementne cevi tip. C in D od 0 100 mm naprej, 2. jeklene cevi od 0 50 mm do 150 mm, 3. spiralno vaijene jeklene cevi od 0 150 mm naprej, 4. litoželezne cevi, 5. cevi iz trdega polivinilklorida — PVC — vrste 5 od 0 63 do 280 mm, 6. cevi iz polietilena visoke gostote — PE HD — vrsta 5 od 0 25 do 280 mm, 7. cevi iz polietilena nizke gostote PE LD — vrsta 3 od 0 25 do 0 110 mm. Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati jugoslovanskim standardom. 10. člen Cevi PE LD in PE HD uporabljamo samo v naslednjih primerih: — za izvedbo priključkov — na terenih z nestabilno nosilnostjo tal — na mestih poteka skozi zaščitno cev — v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov. 11. člen Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov, kjer delovni tlak preseže 10 bar in kjer cevovod križa prometno pot ali drug teren. 12. člen Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko in katodno zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cvi mora biti izvedena z bitumenskim premazom in dekoradal trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. b) Globine 13. člen Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1 m zasipa v nevoznih površinah in 1,2 m v voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. 14. člen Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm, oziroma DN + 40 cm. 15. člen Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo +- 3 cm. V jarku, izkopanem v hribini IV. in V. kat. ali mešani hribini III. — V. kat, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz peska granulacije 0—3 mm v debelini 10 cm oz. 15 cm. 16. člen Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s peskom granulacije 0—3 mm oz. sipkim materialom 0—50 mm pri cevovodih iz litoželeznih cevi. 16.a člen Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga energetski ali signalni kabel mora biti ta položen na posteljico v desnem dolnjem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. c) Odmiki 17. člen Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja. 18. člen Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: — čisti objekti in oporni zidovi 3 m — greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m — posamezna drevesa (drevored) 2 m. 19. člen Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: — kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m, — meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, — energetski kabli, PTT kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m, — toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m, — vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 1,0 m. 20. člen V kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v skladu z razvojno službo upravljal-ca vodovoda določiti način izvedbe in vzdrževanja. d) Križanja 21. člen Za vsako križanje cevovoda z komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje upravljalca obstoječega komunalnega voda. 22. člen Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz katerega je cevovod. 23. člen Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda izveden v zaščitni cevi ali pa v jekleni oz. litoželezni izvedbi. Zaščitna cev ne sme biti daljša kot 5 m, sicer mora biti križanje izvedeno v jekleni ali litoželezni izvedbi. 24. člen Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti: 1. če poteka cevovod nad — kanalizacijo 0,3 m — toplovodno kineto 0,4 m — energetskim in PTT kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m 2. če poteka cevovod pod — kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m — toplovodno kineto 0,6 m — energetskim in PTT kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oz. stene kinete in cevovoda oz. točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. 25. člen Če poteka križanje cevovoda s fekalno kanalizacijo, tako da ta poteka pod kanalizacijo, se cevovod levo in desno od osi kanala zaščiti s plastično cevjo v taki dolžini, da je nasprotna kateta kotu, ki ga tvorita osi kanalizacije in cevovoda, dolga minimalno 2 m. Rešitev križanja mora biti v soglasju z upravljalcem obdelana v projektu. e) Zaščite 26. člen Minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do 0 50 mm mora znašati DN + 5 cm pri profilu cevovoda nad 0 mm DN + 20 cm. 27. člen Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo predvideno temensko obremenitev. Zaščitne cevi morajo biti na koncu zaprte s svitkom mineralne volne zavite v PVC folijo. 0 Vgradnja memo regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov 28. člen V vodnjake, črpališča, rezervoaije in pomembna hidravlična vozlišča morajo biti vgrajeni merilniki pretoka, tlaka, nivoja, prostega klora, temperature in druga mer-no regulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z upravljalcem. 29. člen V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in spojni elementi, ki odgovarjajo JUS. V kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja posebnega fazonskega kosa, ki ga ne predpisuje JUS, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgo-vaijati min. tlaku 10 bar in JUS. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Prirobnica pri vseh fazonskih kosih mora odgovaijati JUS M.B6.052. 30. člen Loki in odcepni kosi morajo biti obvezno obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od profila cevovoda, obratovalnega tlaka in trdnosti hribine. Velikost betonskega bloka se določi s projektom. 31. člen V stene rezervoaijev in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski kosi. 32. člen Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz neijavečih materialov. 33. člen Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500 — 800 m v primarnem cevovodu. 34. člen V omrežje se smejo vgrajevati naslednje izvedbe zapornih elementov: — zasuni z elastičnim zapornim elementom — kroglični ventili. 35. člen Zasuni se smejo vgrajevati: — če poteka cevovod po komunalno neurejenem zemljišču se zasuni do 0 150 mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradbeno garnituro in litoželezno cestno kapo. Zasuni nad 0 150 mm se obvezno vgrajujejo v betonski jašek, — skupina dveh in več zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek, ne glede po kakšnem zemljišču poteka cevovod, — če poteka cevovod po komunalno opremljenem zemljišču, morajo biti vsi zasuni ne glede na dimenzijo in število vgrajeni v betonski jašek. 36. člen Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom — gledano v smeri toka vode. Zasuni 0 200 m in naprej morajo biti obvezno podbetonirani. Vsi zasuni 0 250 mm in naprej morajo biti opremljeni z obtočnim zasunom. 37. člen Litoželezne kape se morajo obvezno podbetonirati. Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 x 40 x 10 cm, z odprtino sredi plošče, prilagojeno odprtini cestne kape. g) Jaški 38. člen V omrežje vgrajujemo betonske jaške za zasune, zračnike in merilnike pretokov. Minimalna velikost jaškov mora biti: — po višini 170 cm, — po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 0 150 mm, 150 cm na cevovodih do 0 250 mm in 180 cm na cevovodih do 0 600 mm, — po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do0 150 mm, 150 cm na cevovodih do 0 250 mm in 180 cm na cevovodih do 0 600 mm, — nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, — dno jaška mora biti iz gramoznih krogel 0 10 — 50 mm v debelini plasti minimalno 20 cm, — velikost vstopne odprtine mora biti 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati z standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovaijati prometni obremenitvi, — jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, — montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, — vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti izcevi0 40 mm, nastopne prečke 0 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. 39. člen — jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. 40. člen Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/b. h) Hidranti 41. člen Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80 — 120 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante je 0 80 mm. 42. člen Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. 43. člen Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. 44. člen Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10 — 20 cm pod niveleto terena. 45. člen Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno glavo. Podbetoniran mora biti tudi N kom, na katerega je montiran hidrant. i) Preizkušanje cevovoda 46. člen Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preveija vodotesnost in kvaliteta zgrajenega cevovoda. Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. 47. člen Tlačni preizkus azbestno cementnih cevi PVC cevi PE HD, PE LD cevi in litoželeznih cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoca iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oz. 60 min/100 m cevovoda. j) Označevanje vodovodnih naprav 48. člen Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s standardom, ki gaje sprejela skupščina splošnega združenja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. 49. člen Označevalne tablice so pritijene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta se tablica postavi na zato posebej postavljen betonski drog. 50. člen Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz prednapetega betona višine 2,70 m, pri dnu prereza 10 x 5 cm in na vrhu 7x5 cm. 10 cm pod vrhom je pritrjena kovinska vroče cinkana ploščica za pričvrstitev tablice. Drog se temelji v teren z betonskim temeljem 0 30 x 60 cm. 50.a člen Za označevanje cevovoda nad 0 40 mm se na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi) polaga opozorilni PVC trak. IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje 53. člen Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z upravljal-cem skleniti pogodbo o priključitvi. K pogodbi mora priložiti: ne — situacijo z vrisanim objektom M — 1:1000 ali M = 1:500, izjemoma lahko tudi M = 1:5000 — kopijo gradbenega dovoljenja — projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oz. tenoloski projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene. 54. člen Upravljalec vodovoda ni dolžan skleniti pogodbo o priključitvi, če naročniku more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehnične pogoje. 55. člen Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi upravljalec vodovoda naročniku — bodočemu uporabniku vode opravi: — odkaz trase priključka in memega mesta, . — skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun za izvedbo priključka. 56. člen Upravljalec vodovoda izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. 57. člen Spremembo lokacije memega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer upravljalec za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. 58. člen Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila uporabnika. Stroške ukinitve poravna naročnik. b) Dimenzije priključkov in izvedba 59. člen Dimenzijo priključka določi upravljalec vodovoda: — jx) številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: število izlivnih mest vrsta in dim. priključka _5 PELD0 20/10 5—20 PELD0 25/10 20 — 30 PELD0 32/10 — če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oz. tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 21/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. 60. člen Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda. 61. člen Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede: 1. na cev do 0 40 mm z: — odcepnim kosom — zapornim elementom — ugradbeno garnituro in — cestno kapo 2. na cev 0 50 mm in več z: — navrtalno objemko ali odcepnim kosom — zapornim elementom — ugradbeno garnituro in — cestno kapo. Višina ugradbene garniture mora biti prirejena tako, daje vrh garniture od 5 do 15 cm pod terenom. 62. člen Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena z PE LD ali PE HD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta. c) Lokacija in izvedba memega mesta 63. člen Merno mesto je načeloma v jašku izven objekta, čim bliže sekundarnemu cevovodu. V izjemnih primerih — o čemer presodi upravljalec — pa je lahko še: — jašek v objektu — zidna niša v objektu. 64. člen Vodomerne jaške izven objekta ne gradimo v terenih s talno vodo. V kolikor se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Talni jaški izven objekta so tipski. Dimenzije so razvidne iz grafične priloge št. 1 a, ki je sestavni del tega pravilnika. 65. člen Jašek v objektu se zgradi, kadar objekt ni podkleten, zunanji jašek pa ni možen zaradi talne vode ali drugih razlogov. Lociran mora biti v prostoru, kjer ni nevarnosti zalitja z odplakami ali drugimi tekočinami, s temperaturo nad točko zmrzovanja in stalno dostopen. Lociran mora biti čim bližje vhodu v objekt. T alni jaški v objektu so tipski. Dimenzije so podane v grafični prilogi št. 2 a in 2 b, ki so sestavni del tega pravilnika. 66. člen Zidna niša v objektu se odkaže v podkletenih prostorih v zunanji steni ali čim bliže zunanji steni. Zidna niša v objektih se uporablja za vodomere do 0 40 mm. Zidne niše so tipske. Dimenzije so podane v grafični prilogi št. 3. a in 3. b, kije sestavni del tega pravilnika. d) Način vgradnje vodomerov 67. člen Načini vgradnje vodomerov so razvidni iz grafičnih prilog št. la, 2a, 2b, 3a, 3b in 4, ki so sestavni del tehničnega pravilnika. 68. člen Mimovod se izvede takrat, kadar je poraba vode majhna, priključek pa mora zagotavljati požarno vodo. Mimovod se izvede na memem mestu tako, da se vzporedno z vgrajenim vodomerom vgradi mimovod z zapornim elementom, ki je stalno zaprt in plombiran. Mimovod se lahko odpre le v primeru požara. Odpiranje mimovoda mora uporabnik v 24 urah javiti upravljalcu. e) Tipi in dimenzije vodomerov 69. člen Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za meijenje porabljene vode, določa upravljalec. 70. člen Dimenzijo vodomera določi upravljalec vodovoda na osnovi podatkov o porabi vode oz. številu izlivnih mest bodoči uporabnik po naslednjih kriterijih: št. izlivnih mest dimenzija vodomera — 5 13/3 oz. 20/3 m3 — 5 — 10 20/5 m3 — 10 — 15 25/7 m3 Če predvidevamo, ob upoštevanju faktorja istočasnosti, večjo porabo kot 2,0 l/sek, dimenzioniramo vodomer na osnovi predvidenih maksimalnih pretokov v 1/sek. in predvidene povprečne dnevne porabe v m3/dan. maksimalni pretok povpr. dnevni pretok dimenzija vodomera 2,0— 2,8 1/sek 20 m3/dan 30/10 m3 2,8— 5,5 1/sek 40 m3/dan 40/20 m3 5,5— 8,3 1/sek 90 m3/dan 50—30 m3 8,3 — 10,8 1/sek 120 m3/dan 65-40 m3 10,8 — 14,2 1/sek 150 m3/dan 80—50 m3 14,2 — 16,61/sek 210 m3/dan 100—70 m3 71. člen Upravljalec vodovoda lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. f) Vzdrževanje in menjava vodomerov 72. člen Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja upravljalec vodovoda v rokih, kijih predvideva »Odredba o rokih, v katerih se opravljajo periodični pregledi meril« in »Pravilnik o načinu, po katerem se opravlja tipsko preizkušanje meril.« 73. člen Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare vsled povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtaljeva-nja zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika. 74. člen Uporabnik vode lahko zahteva pregled vodomera, če meni, da vodomer napačno registrira porabo vode. V kolikor se na osnovi kontrolnih meritev ugotovi, da je vodomer registriral v škodo uporabnika, plača stroške pregleda in zamenjave vodomera upravjalec vodovoda. Uporabnik ima pri tem pravico do povračila preveč plačane vode. Če se izkaže, da vodomer ni registriral vode v škodo uporabnika, plača stroške pregleda in zamenjave vodomera tisti, ki je pregled zahteval. V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI 75. člen Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih: — daje kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, — da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja. 76. člen Vsak uporabnik ima lahko le en priključek. V primerih, kjer konična poraba vode porabnika hidravlično preobremenjuje zmogljivost določenega sekundarnega cevovoda, ima uporabnik lahko dva ali več priključkov, vendar iz drugega cevovoda. Odločitev o tem poda razvojna služba upravljalca. 77. člen Začasni priključek na javni vodovod je možen: 1. za uporabnika, ki odpira gradbišče (gradbiščni priključek) 2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premora 80 mm ob pogoju: — da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo, — da je s srednjeročnim programom SKS Novo mesto predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, — da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z upravljalcem vodovoda, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda razvojna služba upravljalca, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti. 78. člen Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljalca. Naprave za zvišanje tlaka se lahko priključujejo preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA 79. člen Vse vodovodne naprave, kijih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje Komunale, nadzira med samo gradnjo strokovna služba Komunale. 80. člen Nadzor, ki ga določa to poglavje pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kvalitete izvedenih del in vgrajenega materiala. VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE 81. člen Investitor vodovoda mora tega predati v upravljanje Komunali. Ob primopredaji mora investitor izročiti Komunali naslednjo dokumentacijo: — projekt z gradbenim dovoljenjem, — izvršilni načrt, izdelan po določbah Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra Komunale, — zapisnik o tlačnem preizkusu, — izvršilni načrt, — podatke o investicijski vrednosti, — uporabno dovoljenje. Na osnovi zapisnika o prevzemu Komunala vnese vodovod v kataster komunalnih naprav in evidenco osnovnih sredstev. 82. člen Lokalni vodovod prevzame Komunala v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika. 84. člen Ne glede na določbe Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa DO Komunala za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi kataster-ski operat v obsegu: 1. Pisni del 2. Grafični del Ad/1 Pisni del vsebuje: — Popisni list V njem se nahajajo in ažurno vzdržujejo številčni podatki-inventarizacija komunalnih vodov in pripadajočih objektov ter drugi znani podatki (profil, starost, stanje ipd.) po letih. Vodi se za posamezne sisteme oz. sektorje. — Zbirni listje sumarnik popisnih listov in komulativa omrežja in naprav do tekočega leta po vseh sistemih. — Zapisniki terenskih meritev. Ad/2 Grafični del vsebuje: — Evidenčni načrt v merilu 1:1000 oz. 1:500, če obstaja geodetska podloga, sicer se objekt evidentiranja izriše na prazno prozorno podlogo. Vsebuje: tlorisni potek osi voda in objekta na vodu, številke voda zasunov in hidrantov ter znane absolutne višine voda ter označena križanja z ostalimi komunalnimi vodi, če so znana. Če ne obstaja T + N ustreznega merila in je potrebno kartiranje na prazno prozorno podlogo, se evidentira tudi nekaj detajlnih, markantnih točk terena (vogali objektov, ograje, drog ipd.). Zaradi kasnejše identifikacije je obvezna tudi topografska odmera objektov komunalnih vodov od sosednjih objektov. Pregledni načrt Običajno v TTN merilu 1:5000 oz. 1:10000 ali ustrezne povečave vsebuje le tlorisni potek vodov z oznako hidrantov in zasunov. V pregledni načrt se vrisuje tudi črtkano potek vodov, ki je le približno znan. Terenske skice Kataster arhivira tudi vse terenske skice, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še naslednje: — topografija zasunov, hidrantov in pd. objektov na cevovodu, — oznaka detajlnega lista, kjer je cevovod kartiran, ter številka zapisnika s podatki meritev, datum, — ev. fronti med detajlnimi točkami, — montažni načrt delov cevovoda (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta), — dimenzije, O , material. 85. člen Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, kijih mora posredovati vodja sektorja vodooskrbe vodji službe katastra. Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. 86. člen Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora vodja službe katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v ka-tasterski operat. 87. člen O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. IX. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 88. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem. 89. člen Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen DS Komunale v širšem sestavu. 90. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme DS Komunale v razširjenem sestavu in da k njem soglasje Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto. Novo mesto, 26. 2. 1988 Predsednik DS: LEOPOLD OKLEŠEN, 1. r. VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV Ta pravilnik je bil sprejet na DS Komunale v razširjenem sestavu dne 26.2.1988, Samoupravna komunalna skupnost pa je dala svoje soglasje z dopisom št. 3-29/87 83. člen z dne 28. 12. 1987. Komunala mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. Kataster komunalnih naprav vodi skladno z določbami Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav (Ur. list SRS št. 25/76). 73. Na podlagi 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85) in 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 22. 3. 1988 sprejel ODREDBO o veterinarsko-sanitaraih pristojbinah v občini Novo mesto 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitame preglede, višina pristojbin za izdajo dovoljenja za promet z mlekom, način in višino zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora in višino pristojbin za opravljanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa iz 29., 30., 48., 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, ki se odpravljajo ali gonijo preko državne meje ali iz območja občine se plača naslednje pristojbine: v din a) za vagonske ali kamionske pošiljke do 10 ton 11.000 — za vsako nadaljnjo tono 1.100 b) za kosovne pošiljke — kopitarjev, odraslih govedi in jelenjadi od glave 1.335 — telet, prašičev, srednje divjadi in drobnice od glave 900 — odojkov, psov od glave 480 — za vsako čebeljo dmžino 180 — za vsak kos perutnine 20 c) za meso kopitarjev in parkljarjev — za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka 5 — od jajc po kosu 4 — od svežih ali zmrznjenih rib za kg 4 — za vsak kg sirov 4 Preglede iz točke a. b. in c. te odredbe je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem. Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oz. razkladanja, mora tisti, kije pregled naročil, plačati zamudnino v višini 11.000 din za vsako začeto uro čakanja. Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki nastane, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku. Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se posebej obračunavajo. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbina v višini 4,00 din za kos. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko porabo, in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina: v din a) za kos — za teleta — za prašiče in medvede s trihinoskopskim pregledom — za srednje veliko divjad — za odojke in jagnjeta v gostiščih b) po režijski uri: — za meso v sili zaklanih živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b.p. — za perutnino 4.810 6.720 4.810 2.610 11.000 11.000 6. člen Za veterinarsko-sanitami pregled mesa klavnih živali v klavnici se plača pristojbina 11.000 din za vsako uro nadzora pooblaščenega veterinarja. V tej vsoti niso zajeti stroški zakonsko obveznih kontrolnih pregledov vzorcev, kakor tudi ne materialni stroški prevozov. Sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda je tudi preged pri razkladanju živali, surovin in odpreme živil ter odpadkov konfiskatov. Zaradi tega se v klavnih obratih ne plača pristojbina iz 2. člena te odredbe. 7. člen Za stalen nadzor pri dogonih živine na sejmih se plača pristojbina 11.000 din na uro, ki jo zaračuna pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna uma postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino. 8. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodbe sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12. 9. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali. Pristojbina za vsako žival znaša: v din za goveda in konje 500 za žrebeta in teleta 250 za prašiče nad 50 kg 200 za prašiče do 50 kg 100 za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 800 za pse 700 Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa: za goveda in konje 200 za prašiče 100 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oz. prodajalec pristojbine za vsako kravo molznico 2.300 din. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka. Za veterinarsko sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravljajo. Proizvajalec, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema vzorca mleka ter stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 10. člen Del stroškov za zagotavljanje nepretrgane veterinarske diagnostike izven rednega delovnega časa plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, s pristojbino v višini 400 din, kije vračunana v režijsko uro po tej odredbi. Sredstva, zbrana za ta namen, se zbirajo na računu pooblaščene veterinarske organizacije, ki mora voditi evidenco namenske porabe teh sredstev in o tem obveščati izvršni svet občine najmanj dvakrat letno. 11. člen Lastniki živali poravnavajo svoje obveznosti iz 8. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oz. ob registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi, Pristojbine obračunavajo: 1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali, goveda, konje, žrebeta; 2. zavod oz. organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in za registracijo psov; 3. lovske družine na območju občine za vplenjeno in prodano divjad. 12. člen Sredstva po tej odredbi se zberejo v proračunu občine Novo mesto na račun za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto štev. 52100-840-37-31892 in se v okviru sprejetega finančnega plana nakazujejo na pooblaščeni zavod oz. organizacijo, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo na območju občine Novo mesto. Pri nakazilu pristojbin na žiro račun iz 8. člena se pri namenu označi »za službo VHS«. Pooblaščeni zavod oz. organizacija, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo, je dolžna vsako leto ob zaključnem računu pripraviti poročilo o realizaciji svojega programa dela, predvsem o tistem delu, ki se financira s sredstvi, zbranimi po tej odredbi in ga predložiti v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto. Do 30. novembra pa mora predložiti izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto tudi svoj program dela in finančni načrt službe za naslednje leto. 13. člen Višina pristojbin se med letom valorizira skladno z rastjo vrednosti režijske ure diplomiranega veterinarja. 14. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9/87. 15. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-010/83 Datum: 22. 3. 1988 Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik IVO LONGAR, 1. r. 74. Na podlagi 3. odstavka 2. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto (SDL št. 17/84) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 22. 3. 1988 sprejel SKLEP o določitvi cen veterinarsko-higienskih storitev v občini Novo mesto 1. Uskladijo se cene iz 1. odstavka 2. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto tako, da znašajo: Za kos: v