Zaposlenih nas je veliko
Delo je gibalo človeškega razvoja in zajema vsako aktivnost, ki jo opravlja človek, že od nekdaj pa so si Ijudje prizadevali, da bi bili rezultati dela čim boljši.
V Jugoslaviji je sedaj po uradnih statističnih podatkih zaposleno nekaj več kot 5 milijonov delavcev v družbenem sektorju, kar je velik uspeh razvo-ja naše samoupravne sociallstične družbe. število zaposlenih v družbenem sek-torju je v prvih povojnih letih doseglo komaj milijon zaposlenih, nagel razvoj industrije in gospodarstva pa omogoča, da je danes že skoraj vsak četrti Jugo-slovan zaposlen v družbenem jsektorju. Toda to so ]e uradni podatki, dejansko pa dela veliko več ljudi v kmetijstvu, obrti, storitvenih dejavnostih in drugod — po nekaterih ocenah je dejansko zaposlenih okoli 9 milijonov Jugoslova-nov, kar je izredno visok odstotek, ne samo za našo družbeno skupnost, tem-več tudi v primerjavi z razvitejšimi državami.
Toda tudi sam podatek o šte-vilu zaposlenih je lahiko le eno-stranski. še vedno se je treba zavedati, da imamo na posa-meznih področjih premalo raz-vito gospodarstvo in zaradi te-ga višek delovne sile. To je tu-di vzrok, da je v tujini na za-dasnera delu skoraj milijonju-goslovanskih delavcev, ki pred-stavljajo posebno, nikjer regi. strirano kategorijo zaposlenih oz. nezaposlenih. Ceprav delav-ci na začasnem delu v tujini, s svojimi denarnimi nakazili, ni-so nepomemben dejavnik jugo-slavanslke ekonornaje, pa se je treba zavedati, da v bistvu le predstavljajo še nerešen prob-Iem, s katerim se bomo mora-li prej ali slej spoprijeti-
Star slovenski pregovor pra-vi. da življenje ni praznik, ie delo. In prav produktivnost dfe-la oz. sposobnost takega delo-van.ia, ki ustvarja rezultate, v naši družbi premalo cenimo, še vse premalo se zavedamo resnice, da samo število zapo-slenih ne pomeni tudi avtoma-tično dobrih poslovnih rezul-tatov oz. analognega povečanja nacionalnega dohodka. Zato ni slučaj. da si v letošnjem letu še bolj prizadevamo za pove-čanje produktivnosti dela. Ob tem pa ne moremo mimo po-datka, da znaša absolutni teh-nološki višek zaooslenih delav-cev v Jugoslavi.ii od 200 do 500 tisoč. kar pomeni, da bi toli-ko delavcev lahko ostalo doma. pri tem pa bi nacionalni doho-
dek in proizvodnja rasla po isti stopnji kot do sedaj. Za-radl hitrega razvoja tehnologi-je, pa moramo upogtevati tudi drugo oceno — širši tehnolo-ški višek zaposlenih se giblje okoli 1,5 milijona delavcev. Ti delavci so ali pa bodo z mo-dernizacijo in razvojem tehno-logije prej zavora naraščanju dohodka, kiot pa da bd s svo-jim delom prispevali k višje-mu standardu. Razmišljanje o teh podatkih y naši družbi ne more pomeniti nič drugega, kot potrebo za hitrejšo in smotr-nejšo organiziranost proizvod-nje in gospodarstva nasploh, po drugi strani pa je najbolj-še orožje proti zastojem prav znanje.
Deiavec v neposredni proiz-vodnji večkrat ni kriv za bolj-še ali slabše resmltate dela svo-je temeljne organizacije, po-sebno še, če v njegovi sredini samoupravni socialistični odno-si še niso zaživeli tako, kot bi morali. In prav v takih sredi-nah se večkrat srečujemo z go-spodarskimi težavami in stag-nacijo v razvoju delovnih or-ganizacij. Zato moramo, ko go-vorimo o delu, prav tako go-voriti o razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu, ki so porok za boljšo organizaci-jo in smofcrne.jšo izrabo vlože-nega dela vsakega posamezne-ga delavca.
Pogovarial sem se s prijate-ljem, ki dela v neposredni pro izvodnji, in ko sva  razpravlja-
la o produktivnosti dela mi je dejal: »Veš kaj, pri nas v fa-briki imamo natanko iste nor-me kot kjer koli drugje po sv* tu. Nismo mi tisti, ki ne dela-mo, samo režije je preveč.« Večkrat pa kljub veliki režiji, kot jo je imenoval, prihaja y proizvodnji do zasfcojev, bodi-si če ni reprodukcijskega mate-riala, ker manjka ta ali oni re-zervni del, ker je zmanjkalo električnega toka ...
Hiter razvoj naše družbe za hteva tehtne, strokovno uteme-ljene in hitrc odločitve, ki več-krat niso lahke, prav na tem področju pa se srečujemo pri delavcih, ki na.j bi take odlo-čitve sprejemali, % omahljivost jo, vefikrat raje porabijo več časa in svojo odločitev utemer ljljo z goro papirja, pa čeprav zaradi tega zamudijo rok ures-ničevanja posamezne naloge. Svobodna menjava dela ne po-meni samo izmenjavo dela oz. ustvarjenih vrednot, temveč za-hteva od vseh delavcev polno odgovornost pri opravljanju svojih nalog.
Prvi maj nl samo praznlk dela, temveč je tudi trenutek, ko moramo pregledati, kaj je delo in kaj smo naredili. Na-šo družbo čakajo še številne naloge in veliko dela, vendar so rezultati v preteklosti poJra-zali. da bomo tudi to delo, če si bomo prizadevali, s skupni-mi mpčmi dobro opravili in razrešili večino problomov.
Bogdan Pogačnik