vlečen s srebrnimi vrvicami kaj lično pristoja krepki mladeži. A neukusno je mahadrdlasto krilo in opanki na nogah niso baš za ples izumljena obuvala. Dasi je bilo na vrtu obilo jedi in pijače in na svobodno razpo- laganje, dasi smo se mnogo trudili gostom svojim postrezati z žlahno kapljico, vender nobeden izmed njih se za to ni dosti zmenil. Zänje je bilo veselja dovolj, da so smeli se prosto gibati na dnem kraji mesta, kamor se pred našim pohodom ni ozreti niso smeli. Nasprotno smo se mi radovali, da smo si zopet z vinsko tekočino poplaknili grla in si ogreli živcc. Pijača nam je ugajala tem bolj, ker sod črnine, katero smo popili, poslal se nam je brezplačno iz glavnega stanišča. (Konec prihodnjič.) Belokranjsko kolo in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago. Spisal J. Navratil. (Dalje.) V. Slavonsko kolo. tari Matija Ant. llclkovič, ki je že pred 127 leti hudo šibal slavonske razvade v znameniti svoji knjigi *), piše zbadljivo, kako hodijo ,mlade i divojke' v turško šolo (»kolo«) baš o svetkih in nedeljah. Čim se zazna o takih dnevih beli dan, vstane ,di- vojka4 že s postelje, gre na vrt, natrga si rdečih rdž, okrasi se ž njimi pa hajd' . . v »kolo« 1 — Nekatere matere izpremljajo ljube hčerke cel6 do »kola«, želčč videti, kako bodo v kolu skakale vsaka s svojim ljubljencem ter želčč čuti, kake pesemce se bodo pevale. Kadar se začne kolo sukati počasneje, naglo priskoči mati izza kola, ter popravlja hčerki robce in drobno nanizane bisere (»djendane«) na vratu itd. Ko se pa zavrti kolo ,v troje', 2) poskakuje materi srce od *) »Satir ili divji čovik« Dresden 1761. Ista prva izdaja je izšla v granesih, in to v zapadnem (ikavskem) narečji; četrta pa s skrajšanim naslovom: »Satir« v Oseku 1. 1857. v južnem narečji (sedanjem hrvatskoknjiževnem jeziku), razven nekoliko besedic, ki so morale ostati v prvotni ikavski podobi zarad sloga (rime). a) »Kad se kolo u troje zaniše« (= zaniha); — zanihati sc, sich in Schwung. Schwingung setzen; tudi belokranjski: nihati koga v. impf.: schaukeln; — sc, sich; za- nihati ,koga) v. pf.; — se, sich, kakor zgoraj. veselja, in ko vidi, kako ,igra' (pleše) mlada hčerka s svojim ljubljencem, ne more si kaj, da ne bi vsaj v mislih letala ž njima vred. Silo strogi, ali časti i poštenja vredni Relkovič očita dalje te- danjim »divojkam« slavonskim tudi to, da pevajo v kolu pesmi, »koje ne valjadu« t. j. nepristojne; posebno jih pa pika zato, ker jih ni sram opevati celd Marka Kraljeviča, ki po dokazih zgodo- vinskih ni bil svojemu narodu dobrotnik, nego sovražnik, ter se je bojeval soper njega — Turčinu na korist. Napdsled opomina Relkovič slavonske ,divojke', naj se okanijo »kola«, ki jc po njegovem tolma- čenji došlo ... od vraga, oziroma od Turčina, rekši (po 4. izdaji): »Jerbo da je doŠlo od kčrstjanah, Ali toga izvau Slavonije Tog' bi bilo i po drugih s t ranah; Nigdje nitko još vidio nije.« Kako strašno se je varal vrli Relkovič! — Videli smo, po koliko krajih se igra »kolo« še dandanes. A kdo bi se drznil trditi, da se je kolo iz Slavonije stoprav po Relkovičevi dobi presadilo v vse one kraje — uže imenovane in dozdaj še neimenovane — koder se igra »kolo«. *) Zvčdel sem bil iz verodostojnega pismenega poročila, da se pevajo v Slavoniji (kakor med Žumberčani) v kolu same take narodne pesmi, v katerih se beseda »kolo« niti ne nahaja več; a vendar sem bil tako srečen, da sem zasledil vsaj v knjigi jedno pravo in prelepo »kolo« slavonsko, ki ,glasi' (nekoliko skrajšano) tako: Ali junak je bil pozäbil namenjene ji dragoečne dare s prstanom od [dragega] kamenja vred — ,v gori*. Ves potrt (nesrečen) vrne se vrh gore (»brdu na vrhunce«); ali prispevši tamo, — ne najde poleg drugih darov dragega prstana (»prstena«). Od prevelike žalosti, joče *) Čujem, da se godi' to na žalost nekod Še dandanašnji. — 8) ,Tako d&vojakah' piše knjiga. , 3) Aga, gospod, gospodar (tu Devinski, iz Deviua). 4) V knjigi tu po starejšem pravopisu hrvatskem: »bčlonu; a vendar piše pisatelj v S. vrstici sam »bijela«, a ne »bčla«. Mera (ndrodni deseterci): —V I —u I —U I —U I —U Te on skače brdu na vrhunce, Pa on gleda kolo djevojaka Gledao jih od jutra do mraka, To začuo mladi Devin-aga4) Od starice svoje mile majke, »Skupilo se kolo djevojaka'-. Pok raj Save u bjelom8) Kobašu, A od mraka do ,bijela' danka Kad je sunce na izhodu bilo. Skoči aga na noge juuačkc, Pa on skače u valovnu Savu, Savom pliva, a sobom govori: ,Daj mi Bože Savu preplivati I Tcrziča Maru zaručiti . . .« se kot malo dčte. — Napösled dozove (prikliče) sivega sokola iz Devina, iz očetovega dvora, ter mu solznih očij govori na tihem tako: »Oj sokole, moj sivi sokole! Da se ne bi nikom zaročila, Leti brže preko tihe Save, Dok ja idem do Stambula grada1) Leti brže Trzičevoj Mari, I donesem prsten od kamena, Pa joj ljubi roku i koljena, Čim du Pjepu darivati Maro.« Preleti sokol ,tiho Savo'; ali Mare ni doma, nego sama njena stara mati. Ta sokol je bil tako moder, da poljubi materi roke. — »Od kod si?« — vpraša ga prijazno starka. »Ja sam rodom iz Bosne ponosne A u službi mladog' De vin-age.« Pokliče skrbna mati Maro. Ko pride ta v hišico 2), poljubi ji sokol roke in ,kolena', ter jo prosi kratko (»umiljato«), naj se ne zaroča z nikomer, dokler ne pride gospodar iz Carigrada, in prinese ji prstan ter obdari Še z drugimi darovi njo in mater. Lepa Mara mu pa od- govarja : »Nebudali 3) moj sivi sokole, Zato sam mu krila pozlatila Zar mi nije sinoč poslao prsten Oko4) vrata biserom obvila.« Po golubu, ptici umiljatoj? Jako se užali sokolu, da ni on prinesel prstana Mari; a ta ga tolaži: »Nije njega tvoj gospodar posl'o, Neg' u gustoj gori ostavio, Dok je išo drogu dragu ljubit.« Sivi sokol pa se odreže tako: »Nije tako, gizdava djevojko, Kad to začn9) Kobaškinja Mara, Nije tako, velikog' mi Boga ,S djundjcm'10) kiti sokoliču krila, I sutrašnje mlade nedjeljice! A ,sa' zlatom noge do koljena, Tamo aga njega zaboravi5) Krunu zlatnu na glavu mu meče I nuz8) njega blago nebrojeuo7) A svoj prsten u kljun mu postavlja, U naglosti, kad je k tebi pošo; Da ga nosi mladom* Devin-agi.11) Jer s' poboja8), da če kasno doči«. *) Stambol ali Stambul = Carigrad. 2) »Čardak« — (Pfahlhäuschen). 3) Ne bodi budalast (neumen). <) Okolo. f) Zaboravi (aorist) = pozabi, (t. j. pozabil je). «) Poleg (zravno). 7) Neprešteto. R) Kajti se je zbal. *) (Aor.): začuje (zasliši). ,0) Biserom. ") Vsa se nahaja ta prekrasna pesem v L. Iličcvi, zdaj žc redki knjigi: »Na- rodni Slavonski običaji.« U Zagrebu, 1846; 37—38. Svate pozdravi ali vzprime (»dočeka«) v Slavoniji v ženihovem ,dvoru' dekliško kolo pevajoč. Znamenite so zarad dveh bajeslovnih imen, sosebno naslednje vrstice, kako pozdravljajo ,kuma' i ,mladoženjo': i. 2. Davor jesi, mili kume, daruj nam kolo!1) Gjuvcgija,*) mlad junače, daruj nam kolu Ništa manje od dukata, sramota ti je, Čini nam se, Lado mazo,*) ti se ponosiš, Ako više ti daruješ, tvoje poštenje Što s' doveo mladu ljubu, rušnu djevojku itd. (Prim. »Arkiv« II. 1852; 356). Ondu (str. 372) čitamo sicer še dve pesemci, ki ji popevajo Sla- vonci in Slavonke v kolu, premda se res ne nehajo nI v jedni, ni v drugi beseda »kolo«; a namesto njiju izmed več drugih, nabranih letos v Lipiku na Slavonskem, podajemo tri izvirne t. j. še nenatisnenc, ki gledč lepote ne zaostajajo za onima. 3- »Plavo4) momče izpod sela prodje Majka kuka10) kono11) kukavica, Gladno, žedno, željno djevojaka A sestrica kono lastavica. Gledala ga s pendžera5) djevojka, Piše knjigu stara, mila majka, Još govori s pendžera djevojka: Piše knjigu do devet gradova, »Bil' mu, majko, iznijela vode.« Tamo ima do devet sestara. Iznes', čero!6) al'se brzo vrati! »Ajde, seka!12) ženi nam se bačo.13) OtiŠla je, kad se sunce radja. Tu su mene vrlo dočekale; A doŠla je, kada opočiva. Svaka troje gače i košulju Kune majka i 7) srce i dušu. I naj mladja konja i sokola Kuni ga. majko, i ja <5u ga kleli: Kad su došli blizu beli dvora, Tavnica8; mu moja ,nedra' bila, ,Nečuje' se bände ni sviralc; Sindjerv) gvoždje moje ,bele' rukc Ved se čuje švarbe14) i sekire Ja sam stala pa čuda gledala, To je njima vrlo žao bilo Dje .jedini4 u majke umire; Oj divojko, draga dušo moja!« 4- »Majka Janju u povoju klela: Još govori prelijepa Janja: »Čeri, Janjo,11') ruvaltJ) uederala!« »Mili Bože, nedeljo,:) mlada T. j. daruj naše kolo, kakor se veli tudi: on nam je ujec, brat itd. (n.m: naš ujec brat itd.) — s) »Mladoženja« (žčnih, žčnin); — 3) ljubljenec (Liebling, Zärtel- kind, Mustersöhnchen). — *) Belolaso (blond); — *) z okna. *) Zdaj pevajo tudi že tako: »Iznes', čera! al' se ,friško' vrati«, t. j. iznesi = nesi [mu], hčerka ! [vode] itd. T) Misli si »mu« n.m. »i«. *) Tamnica (nsl. tfcmnice, f. pl., ječa); — ») ali šindjir: veriga; — 10) javka (taroja); — »») kano; — «) n.m - seko ! — ls) n.m: brat (bratac); — »*) bezjače, ,baltice', ,ši- roške1 (široke sekire); — I6) Jana ali Janja = Neža, Nežika; — ruho ali ruvo (n): obleka. 1?) Tako prva deklica pevka; druga (starejša sestra ji, v isti hiši ž njo pri materi stanujoča), rekla je pa: »nediljo«. Na vprašanje moje, ne bi li se smelo, (zarad mere) pčti: »nedeljice« ali »nediljice«, odrezala se je pa starejša: »E, mi kažemo: nediljo mlada«; a vendar je izgovarjala potlej z mlajšo sestro vred: »belo telo«, . . a ne: ,bilo tilo'. Stvori mene u polju brekinju1) Belo telo, brekinjeno deblo Belo ruke, brekinjene g rane 1 Plave kose po livadi cv'jece Obrvice dvije pijaviee Črne oči dvije vode ladue I)va obraza, dva djula3) rumena Što molila, Boga je na molila Stvorio ju je u polju brekinju Oj divojko draga dušo moja!5) Djcvojka je1) kraj ,morja4 stala, U morju je sunce ugledala; Ona suneu tiho govorila: »Moje sunce, lepša sam od tebe I od tvoga lad a oko tebe.« Ode sunce Bogu tugujuče: Griota je sreču ukiniti (sic). Sramota je lice opaliti.5) Ona kaže, da lepša od mene. I od moga lad a oko mene Hi bi joj sreču ukinijo (sic), »Iii bi joj lice opalio?« »Da znaš Bože šta djevojka kaže? V Lipiku igrajo kolo o božiču in vuzmu, in to ,djevojke' katoliške vere okoli rimo-katol. cerkvice Lipičke, ,djevojke' pravoslavne vere pa v Pakracu okoli pravoslavne cčrkve; časih igrajo pa v Lipiku isto- tako okoli one cerkvice ,djevojke' oboje včre skupaj. Pa ne samo ob navedenih velikih svetkih, nego časih tudi ob nedeljah ali drugih svetkih, in kedarkoli se jim zvidi, — igrajo vesele ,djevojke' in »djevojčice« »narodno kolo«. O Včliki maši (»na Veliku Gospojinu«, 15. avgusta t. 1.) videl sem v Slavoniji, in to v Pakracu blizu Lipika prvič sdm, kako so tam o ccrkvencm proščenju po včliki službi (od I2.tih do i .ne) same odrasle J) Brekinja (nsl. brek; Tuš. 43), Sperberbaum, sorbus torminalis; Linn. (Vuk. 42). •) Djul a 1 i gjul: rdža. 3) Ta pripevek pritikajo na koncu (»kraju«), kedar se jim zvidi. — Ko sem bil poprašal starejšo (premda samo dvanajstletno pevko, Martinovičevo Režo iz Lipika), zakaj je v zadnji vrsti rekla: »divojka (—0)«, dočim je v 1. (tu 3.) pesmi izgovaijala tudi do zadnje (nevštete) vrstice povsod: »djevojka«, a ne »divojka«, — odrezala se: Reza: »E, pa to je sve jedno«. Takd mi je odgovorila tudi na vprašanje zarad oblik: »belo telo«, »bijclo tijelo« in »bilo tilo«. — Zdaj znamo, zakaj se ndrod ne drži . . . železnih pravil? 4) Ta »je« je odveč; a pevkama se ni zdel odveč r>) Primeri inačico v Vukovi zbirki: »Srps. nar. pjes.« I. (1841); str. 305, br. 416. Namesto: »I od tvoga lad a oko tebe« . . . čitaš oudu takd: »Od tvog brata, sjajnoga meseca« . . . Mlajša sestra (f) narekovala je domo- rodni gospodični Anki G. 5. vrstico te pesemce gledč mere najprej nepravilno: »I od tvojega lada kod tebe«; starejša (R.) pa mčni drugi dan pravilno, in to prvič takd, kakor je natisneno, drugič pa tudi takd: »I od tvoga lada debeloga«, (dasi ni znala cele pesmi tako dobro na pamet kot sestra). Takd je tudi 9. vrstico narekovala mlajša zopet nepravilno: »I od mojega lada oko mene«. A starejša zopet pravilno: »I od moga lada oko meni.« — Prva in druga narekovala je pa i. vrstico gledč mere nepravilno: »Djevojka je kraj ,morja* stala« n.m: «Djevojka je pokraj ,morja' [ali: mora] stala«. Treba pa včdeti, da se poleg lica »more« tudi v stari srbščini nahaja lice »morje«. Gl. Miki. 2, 381). selske deklicc (»djevojke«) in vitki selski deČdki (»momci«) v krasni närodni noši pod »vedrim nebom« na ravnici pri katol. župni cčrkvi »sv. Gospe« skupaj igrali lepo närodno »kolo« (okroglo in zapleteno). Poprej sem videl slavonsko kolo, res da, že večkrat, a sam d gospodsko, »po dvoranah« brez petja. — Pčvale so pa v njem, to je v selskem (»seoskem«) kolu same deklice; izmed dečdkov pa zdaj ta, zdaj dni od veselja samo malo in na kratko zavriska (»pocikne«). — Plesalke in plesalci so se pomikali v jedno mčr od prave na levo, — ,cepe- tajoč'1) in (po žumberski) z rokami navskriž držeč se za pas. — Začele so najprej pevaje kolati same deklice jako počasi; Čim se jim pa pri- druži prvi dečdk (»mömak«), začelo se je kolo sukati mahoma nekoliko hitreje, a še živahneje potčm, ko je bilo pristopilo več dečdkov, (pa tudi še novih deklic). Napösled naraste potem takem takö, da smo se morali gledalci umikati na vse strani. Popevale so deklice v tčm kolu razven priobčenih treh Lfpičkih pcsemc še več drugih ndrodnih, samö da so öni pripevek2) zapele mahoma iz početka, a ne stoprav na koncu, in da ondaj niso izgovarjale: »divojko«, nego: »djevojko!« A čudno, da .momci', stopaje v kolo, niso gledali baš na to, da bi se pridružil vsak posebe kaki ,djevojki'; nego zahajali so tudi po 2, 3, 4 kar zdržema med plesalke. — Pravili so mi pa, da v istem Pakracu, kjer je tudi sv. Elije (»Ilije«) cčrkvica, podružnica staroverska, na tega svetnika god (»Ilijn dan«) pravoslavnim svetek 20. dnč julija (i. dnč avgusta p. n.) blizu dne cčrkvice na včlikem travniku i sto takö, a vrhu tega o glasbi (»uz svirku«) . . ,djevojke4 in ,momci' igrajo še mnogo večje kolo; dalje, da si tudi tam (kakor v Predgradu pri Po- ljanah) še dandanes ,momci' v kolu izbirajo ,djevojke' za neveste. Taki mladeniči pa ondu ne hodijo vsi v kolo; nego nekateri . . gledajo samö izza kola; pa kateremu se katere primejo oči, öno pokaže nav- zočim roditeljem svojim, ki gledajo potlej, da se z deklico in rodi- teljimi njenimi sestanejo v kaki krčmi, kjer jo snubijo (»prosc«) — nI pet, nI šest — mahoma za sina. — O .Srbih graničarih' piše pa N. Begovič v svoji izvrstni knjigi:3) »Momak u kolu vata se do djevojke, za koju mu je oko zapelo. Ako je njojzi on za volju, igrače zajedno ;4) ako li ne, onda če se ona poslije nekoliko koračaja pustiti iz kola.« — *) »Im Zepperlschritt«, rekel je neki Nemec. s) »Oj divojko, draga dušo moja!« s) „VKlIDOT U OÖHiajn Cl'öa-IVamiMaPa". U Zagrebu, 1887; str. 127, 4) Plesala bosta skupaj. Treba pa včdeti, da se v Slavoniji kolo pod »vedrim nebom« ne igra samö o včlikih svetkih (cerkvenih in ndrodnih), zlasti o božiču, Jurjevem, I vanju, d uho ve m, o sv. Eliji (»Iliji«) in o cerkve- nem proščenji (»zboru«), — nego o vsaki ugodni priliki, a posebno ob nedeljah in svetkih, ako je vreme lepo in toplo. O taki priliki snidejo se namreč vesele deklice pri cčrkvi, na »livadi« ali kakem drugem pripravnem prostoru ter igrajo kolo, kedar se jim hoče, — bodisi same, ali pa z dečdki vred. To velja po ustnem poročilu tudi za Bosno, dasi bddeš v naslednjem popisu čital navedene samö dotične svetke' oziroma posebne dni, kdaj se kolo igra po navadi tudi v Bosni. Isto velja tudi za Hercegovino, Hrvatsko in Srbijo. (Konec prihodnjič.) Prijatelju na grob. (Fr. Sajnkovič, pravnik v Gradci, umrl dnč 27 avgusta 18S8. 1 v Središči.) v ^2-^ivljenja svit ti jedva je zazoril, Okušal jedva prvi si mu slaj, Ko v smrtni sčn zapiral si okö, Solz točil nisem na pokopališči, Ko v grob ložili tvoje so telö; Od tebe daleč, v sobici so tihi Iz prsij vili se mi tožni vzdihi. Ob žalostnem ti nisem stal ležišči, Že dih strupeni je njegov zamoril In v grob položil te za vekomaj. Takö spomladi pisan cvet uvene, Ko sape zabrijö nad njim ledene. Cvet brez sadü! — Usoda je hotela, Da takšen ti si ločil se od nas. Kaj to pač, če so srca nam drhtela, Ce solze so rosile nam obraz? — Nikamor se usoda ne ozira In zida sama, sama spet podira In še vijö se, ko ob strtem cveti Pošilja znova se gorjup spomin In pohiti mi z vetrom v brzem leti H grobišču sredi zelenih ravnin. Dokler na zemlji cvetje bo venelo, Bo toge trnje meni v srci cvelo. Od njega spletal venec bom nagrobni, In če mordä zanese čas me kdaj Iz mirnega domtf na kraj žalobni, Kjer v sladkem suit počivaš ti mi zdaj, Na grob položil v znak ljubezni verne In žalosti bom svoje ga nezmerne. Fr. Gestrin.