Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserateJJIvsprejema^upravnlStvo {in ekspedlelja*v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne,
Štev. lOO.
V Ljubljani, v četrtek 2. maja 1895.
Letnils: XXIII.
^Vabilo na naročbo.
S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca". Državni zbor.
Dunaj, dne 1. maja.
V včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o davčni reformi. Rešili so se §§ 104—109. Debate so se vdeleževali poslanci Kaiser, dr. Schorn, dr. Kronawetter, dr. Fournier, dr. Dostal, Noske in vladni zastopnik, sekcijski šef dr. pl. Bohm-Bawerk. Glede razdelitve 'odstotkov od davkov železnic je vladni zastopnik zagovarjal vladno predlogo. Rekel je, da je v marsikaterih deželah težko določiti, katero je glavno mesto dežele, n. pr. v Istri, Goriški, na Predarlskem. Nastalo bi tedaj težavno vprašanje, katero mesto naj dobi davek od železnic.
Tudi poslanec Kaiser je odločno zagovarjal koristi kmetiških občin. K.netiške občine imajo v primeri z veliki mesti prav malo dobička od železnic.
Tirjatve kmetiških občin so tudi radi tega opravičene, ker jih bodo stroški prenesenega delokroga bolj občutljivo zadele, nego velika mesta.
Ob koncu seje se je razpravljal nujni predlog poslanca dr. Pacaka, kateri poživlja vlado, naj iz-posluje razsodbo .najvišjega sodišča glede vprašanja: „Ali vživa v zbornici govorjen govor po ustavi zajamčeno imuniteto, če tudi ni zabeležen v steno-grafičnem zapisniku?"
Poslanec P a c a k je utemeljeval nujnost predloga, trdeč, da sedanja praksa glede čeških govorov v zbornici nasprotuje ustavnim državnim zakonom, redu kazenskega prava, kakor tudi tiskovnemu zakonu.
Zoper nujnost je govoril Jedrzejewicz, kateremu je tudi pritrdila zbornica.
Poslanec H a u c k in tovariši so interpelovali justičnega ministra, ali ne bi hotel glede na dogodke pri porotni obravnavi Eichingerjevi izdati odlok, da se k enakim obravnavam sme med ženske razdeliti le samo tretinja vstopnic.
Trgovinski minister »g,af< JVurmbrand je odgovoril na interpelacijo poslancev Burgstaller, Alfred Coronini in Gregorčič glede druge železnične zveze s Trstom.
Vrhovno vodstvo železnic je izdelalo načrte in študije za obe progi; za progo Celovec čez Karavanke in za progo čez Ture. Pri prvi progi se je v poštev jemala črta Celovec-Ljubelj-Divača, pa tudi druga črta Celovec-Gorica. Za progo čez Ljubelj so se naredili načrti na podstavi mešanega sistema. Ravno tako je izgotovljen načrt za črto Skofja Loka-Divača. Poizvedbe glede dohodkov te črte se vrše. — V zvezi s progo skozi Bohinj se pregledujejo tudi starejši načrti čez Predil. Iz med 11 projektov čez Ture prideta v poštev samo dva — črta skozi
Gostinec in skozi Radstadt. Glede železnice Gorica-Ajdovščina se vrše pogajanja med ministerstvi. Od teh je odvisno, ali se bode ta železnica gradila — ali ne.
Poslanec Lueger je stavil predlog, naj se glede na važnost druge železnične z Trstom v prihodnji seji prične razprava o ministrovem odgovoru. Predlog se je odklonil.
Prihodnja seja bo v četrtek.
Nasledki potresa.
Pomoč deželi.
Tržaška »Edinost" piše: „V Ljubljano, kjer je neposredno beda zares največja, obrača se pozornost sveta v prvi vrsti. Toda, ako se ozremo po deželi okrog, ne nahajamo manjše bede, nego v mestu samem, tu in tam morda še celo večjo.
Samo ozreti se je treba v Vodice, okraja kamniškega, kjer je potres najhuje razsajal in je naj-brže tudi pravo središče vse katastrofe. Tukaj je tako vse razdejano in razbito, kot bi bile padale v poslopja ,težke kroglje iz bojnih topov 1 Pisaleu tega, ki se je 'osebno prepričal o grozni nesreči v kotju okrog Vodic, ježili so se groze lasje, videčemu nepopisno bedo. Tu je razmesarjeno in na nečuven način razmetano celo poslopje, ondi odtrgan je jeden konec in razpršen daleč na okrog, med tem ko stoji drugi konec poslopja še navpik, hudo razmršen in razpokan; zopet drugej podrto je vse, le jedna stena moli kvišku in sredi te stene razbita votlina okna. Podrti stropi, strehe, po cela pročelja hiš, to je navadna podoba te silovite katastrofe v Vodicah in po bližnjih vaseh. Najhuje prizadeto je selo nad Vodicami z imenom Igrišče, ležeče na prijaznem hol-miču. Pero se protivi popisati to, kar je naredil potres iz te naselbine.
L S S T E
Hetmanov ljubljenec.
Iz ..Ukrajinskih dum" prel. E. I.
(Konec.)
„Ne ljubi?" je zašeptal Jurij. „Pa zakaj?"
Tu se je sklonila hetmauova žena h kodrom ljubeznjivega kozačka in mu začela govoriti o — Yčenskem. Bilo ji je kakor bi pripovedovala povest tako žalostno in otožno, da so ]o solze oblile.
„ ... pa dete, katero je hetman ljubil in gladil, počiva že davno v gomilci. Toliko je je ljubil, da mu ni ostalo v srcu ljubezni za druge otroke . . Hetmanova je končala svojo povest, pa Jurij je bil danes zelo radoveden; njegovo mlado lice je kar gorelo, i hrepenel je zvedeti vse, vse o srečnem hetmanovem ljubljencu. Govor se je plel vedno dalje, konečno i o liri, ki je visela na steni, o kateri je Jurij dobro vedel, da je igral nanjo mladi Yčensky. Nikdo je ni snel in njegovo uho ni slišalo še nikdar njenih zvokov.
„Pa je Y<5ensky lepo igral?" vpraša Jurij.
„0 lepo, ... tako lepo, da hetman ni hotel slišati druge godbe. Na dan njegovega patrona, svetega Miklavža, mu je zaigral pesem, katere ne pozabi nikdar.. nikdar . . . Bila je to zadnja pesem, s katero je Yčensky oblažil svojega očeta^
„Gotovo je bila lepa pesem, kaj?" Jurij je vzdihnil.
„Zakaj več ue govoriš, Jurij?" Gospejin glas je pretrgal grobno tiho, ki je bilo nastalo.
„0 gospa!" vzdignil je kozaček sklenjene roke. „0 gospa, želel bi tudi jaz slišati ono čarobno pesem".
„ Zares?"
Kozaček je pogledal gospo tako udano, tako milo, da ni mogla, da bi mu ae izpolnila njegove vroče prošnje. Vstala je ter snela liro. Gospejine bele roke so hipoma začarale zadnjo pesem hetma-novega ljubljenca. Donela je čarobno, vsak glas se je globoko vtiskal v kozačkovo dušo. Zadnji glas . . Pa Jurij razkošja premagan je zašepetal:
„Se, še, draga gospa!"
Gospa mu ni odrekla. Ponovila je pesem še jedenkrat in večkrat. Njeni prsti so se tresli na strunah. Jurij je zatisnil oči.
Krasen sen! Sanjalo se mu je, da je prišel naglo hetman. Ko mu je on ubiral ono ljubeznivo pesem, razjasnilo se je nakrat hetmanovo lice, temni mrak se je izgubil iz njegovega čela in na ustnicah se mu je zabliščal — usmev.
Juriju se je dolgo, dolgo časa sanjalo.
Ko se je prebudil, je visela lira zopet na svojem mestu. Ubogi sanjalec spoznavši, da se mu je prikazal hetmanov usmev le v sanjah, je bridko zajokal. Gospa je pa klečala pred podobo Matere Božje
ter udauo molila; njene zarosene oči so bile uprte v lučico, obešeno pred sveto podobo. Jurij je stal, pa se je ni upal motiti ... v ušesih mu je donela pesem, pa je donela vedno, vedno . . .
Drugo leto se je vrnil hetman iz vojske ravno na dan sv. Miklavža. Dobro je služil kralju, sebe je proslavil — pa kaj pomaga slava, če ni sina, ki bi jo podedoval.
Grad po hetmanovem prihodu ni oživel. Hetman je padel v neizrekljivo zamišljenost. Kamorkoli je pogledal, vse ga je spominjalo na sina — poko-šeno njegovo srečo. Na ustnicah mu je igrala ne-uljudna bol — vsak je pred njim zbežal. Tudi Jurij se je skril k vratarju.
Po žalostnem dnevu je nastala šo žalostnejša noč. Zamračeni nebeški obok je zagrnil ves okraj z debelo sneženo odejo. Iz sob in dvoran se ni glasil niti jeden veseli glas; tudi luči so počasi ugašale. Le v hetmanovi sobi je brlela luč. Hetman je bdel skoro celo noč. Še le proti jutru se je sklonilo njegovo težko čelo na opirališče starega naslonjača. — V istem času so zaropotale v vratarjevem stanovanju železne duri. Nekdo se je izmuznil ž njih in se vlekel kakor senca do gospejine sobe. Tam je taval v temi in se izgubil kmalu zopet.... Za durmi se je slišal le tresoči težki zdihljej. Nihče ni vedel o tajui kozačkovi nameri.


Ljudje, koder sem jih srečaval, lazijo bledi in propadeni okoli podrtih selišč, tužni so pogledi iz njihovih očij, tako tužni, da se moraš vzdrževati, da ne zajočeš na glas. Samo vse to videti, pa bi Človek dal do zadnjega božjaka tem pomilovanja vrednim ljudem. In vendar ne čuješ niti jedne tožbe iz ust teh ljudij. Saj se revčki še sami ne zavedajo danes, kake nasledke bode imelo za nje vse to pozneje. Strah jim naudaja dušo in telo, tako, da čutijo v jednomer gibanje pod seboj. Utis, kakoršnega je naredila prva grozna noč na ljudi tega kraja, je težko zopet naslikati, kakor ga čuješ imenovati ondi okrog. Kako silovit podzemski vihar je moral tu razsajati, zamore se soditi po tem, da se je zemlja valila in delala holmce in doline kot morje v naj-hujem viharju. Najvišja sadna drevesa v vrtih pri-pogibala so se do tal in kjer so stala gosto skupaj, lomilo in klestilo je vse navskriž. Grozno gromenje in treskanje pak je spremljalo pod zemljo dogodek na površini.
Na lici mesta takoj se mi je vzbudila misel: kaj sedaj? Ljudstvo samo si ne v6 pomagati, zato je prvič prezbegano, drugič prenevedno. Ako se jim izdatna podpora ne prinese domov, bode moralo mnogo od njih ostaviti svoje dome in iti prosjačit po svetu milodara. In vendar je težko pričakovati, da bi se nesreča uradoma v istem obsegu in z isto hitrostjo cenila in uvaževala s podporami, kakor je v resnici velika. Vse le gleda v stolico, v Ljubljano, kjer hvala Bogu podpora še dosti izdatno narašča, a dežela utegne biti pozabljena ali vsaj ne obdarovana s tako hitro in izdatno pomočjo, kakor je potrebno.
Zatorej apeluje pisalec teh vrstic na vsa človekoljubna srca: odprite se! Na kakoršni koli način naj se pomaga revnim siromakom."
Tako „Edinost". Reči moramo, da se je nam, ko smo to brali, zdela pisava pretirana. In tako se bo morda še komu zdelo, kedor ni sam videl teh krajev. Včeraj smo si osebno ogledali ta kraj nesreče in reči moramo, da so Vodice od potresa najbolj razdjane in da po žalostnih nasledkih sklepati moramo, da je podzemeljski element imel tukaj svoje središče. Kedor si hoče napraviti sliko razdejanja po deželi, katero je provzročil potres, poda naj se iz Ljubljane proti Ježici, stopi naj na jedno stran skozi Črnuče v Mengiško in Komendsko faro, na drugo stran pa skozi Gameljne na Skaručin(), Vodice,, Repnje, potem Šmartno pod Šmarno goro in skozi St. Vid nazaj v Ljubljano in tu bo videl, kolika nesreča je zadela po potresu izven Ljubljane našo deželo. Po Vodiški vasi so hiše, in teh je do 30, tako razdjane, da stoji le še kaka stena. Zanimivo je poleg razvalenih zidanih hiš videti zraven stoječe na pol trohnele lesene bajte, ki stoje tako, kakor bi ne bilo najmanjšega potresa. Neizmerno žalosten je pogled v vodiško župnijsko cerkev, katere stanje najbolj označi beseda: Bila je!
Škode samo pri cerkvi, župnišču in gospodarskih poslopjih je za Vodice naračunala komisija 100.000 gld. Škode pri cerkvi na Skaručini 5000
* *
Zjutraj na vse zgodaj, ko so bili še vsi v trdem spancu, se je prebudil naglo hetman. Nekaj ga je prebudilo . . . Mogočna njegova postava se je vzdignila kakor blisk. Tlak je zadonel. . . Ves vznemirjen gleda k durim . . .
Čudež
ali res?
Zdelo se mu je, kakor bi igral njegov nepo-zabljiv sinček „zadnjo svojo pesem". Cim bolje je v gorečem zamaknjenju poslušal, tem jasneje in bolje je poznaval zvok ljubljenčeve lire . . . Ne, to ni sen . . . njegovo srce se je širilo razkošja boljših dnij, njegovo lice je žarelo.
Pa lira jo donela dalje, vedno dalje . . . zvoki čarobne pesmi so prešinjali močneje in močneje het-manovo srce. Jeden skok — hetman je bil pri durih. Ostroge so veselo zazvenele. Duri so zaropotale . . .
V veži je sedel na mrzlih kamnenih ploščah Jurij, tresoč se od mrazu. Na mrzlih kolenih je stiskal liro; njegovi prsti so brez prestanka izvabljali strunam zadnjo pesem hetmanovega ljubljenca.
Jurij se ni ustrašil hetmanovega pogleda. Uprl je svoje otroške oči vanj in igral naprej. — Odkar stoji Ukrajina, se je prvič zgodilo, da je poljubil hetman kozaškega najdenca, pa še kako vroče! Jurij ni imel vzroka tožiti več gospej, da je hetman proti njemu neuljuden. Hetmanov prvi poljub tudi ni bil — zadnji poljub.---
gld., v Repnjah 2500 gld. — V fari Šmartno pod Šmarno goro je škode 82.000 gld. in samo pri cerkvah in župnišču 27.000 gld. — Dežela je torej silno potrebna obilne in nujne pomoči, katera upajmo, da ne bo izostala.
Ljubljana po potresu.
Ker je deželna vlada dodala še dva državna inženirja, pomnožilo se je število komisij po mestu v toliko, da jih posluje sedaj 8. Seveda se to pri 1400 hišah ne pozna dosti in gre posel le polagoma, dasi tudi vestno in temeljito od rok. Vsled nevarnosti morali so te dni nekateri gospodarji že pričeti podirati poškodovana svoja poslopja in po več ulicah nadleguje občinstvo neznosen prah. — Koliko bode število hiš, ki se bodo morale do tal ali v gotovem delu podreti, se zdaj še ne da konštato-vati. — Izmej cerkev pregledane so zdaj stolna, frančiškanska, št. peterska, št. jakobska in trnovska ter nunska. Trnovskd je znotraj neznatno, dokaj bolj pa sta oba stolpa poškodovana in ju bode treba do urnega kazališča podreti in z nova dozidati. Župnišče in gospodarska poslopja so tudi precej trpela. O cenitvi škode ljubljanskih hiš in dr. še ni nič de-finitivnega določeno.
Gosp. kanonik dr. E 1 b e r t in gosp. državni poslanec dr. P e r j a n č i č, prvi za ljubljanski, drugi za dunajski pomožni odbor, potujeta v petek in soboto po poškodovanih krajih okolice, da poročata svojima odboroma o sedanjem stanju.
V	permanentnem odseku občinskega sveta ljubljanskega naznanil je županov namestnik Vončina, da bodo odslej komisije za pregledovanje poslopij ob jednem cenile tudi škodo, pro-vzročeno po potresu, ker je le na ta način mogoče to nujno delo čim preje izvršiti. Rok za odpoved stanovanj podaljšal se bode izjemoma do 20. t. m. Odsek vzel je nadalje v znanje, da je mestni zdravstveni svet že odobril sanitarno-policijski red in hišni red za barake. Konečno dovolil je odsek nekaterim zasebnikom zgradbo lastnih barak.
V	naturalijah so darovali: Gospa Eliza pl. Melzer v Kremsu 3 zaboje obleke in 1 vrečo perila; gospod Štefan Schneider v Kranju 53 kilo sira; gospod; D. ,Rakqsch v Celju 10 štedilnikov iz vlitega železa; vodstvo parnega mlina v Szegedinu 10 vreč moke; gospod Anton Krisper, trgovec v Ljubljani, 5 vreč moke; gospod Miroslav Kafka v Pfibramu 1 sodček konjaka; gospod Pavel Heller, tovarnar v Brunn-u, 2 zaboja žebljev; gosp. Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, 2 vreči kruha; gospod J. Gulot v Brežicah 2 zaboja jedil; tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani 4 fine posteljne odeje.
Darovi pomočnemu odboru za Ljubljano in okolico.
I. Izkaz.
Gg.: M. Walluschnig v Trstu 100 gld., L. C. Luckmann v Ljubljani 1000 gld., bratje Hesselber-ger v Monakovem 50 gld., neimenovani 100 gld., Henrik Benico v Pragi 100 gld., Jakob Riper na Dunaju 25 gld., V. Weczerzick v Karlovih varih b gld., Henrik Deutsch in drugovi na Dunaju 25 gld., Jurij Posilovič, nadškof v Zagrebu 200 gld., Leopoldina Gregorizh na Dunaju 50 gld., Kreidel in sin na Dunaju 5 gld., reška kreditna banka v Reki 100 gld., predstojništvo mestne obč. v Beljaku 383 gld., Aleksander Malič v Inomostu 100 gld., Josip Len-gyel in sin v Marczali 10 gld., Gustav Heidenheim v Semnici 20 gld., Vinko Križman v Trstu 5 gld., hranilnica v Cakaturnu 25 gld., Herman pl. Lohner na Dunaju 50 gld., baron Maks Heine Geldern na Dunaju 100 gld, grofinja Julija Norman roj. pl. Vest 100 gld., dr. Lobel na Dunaju 10 gld., Friderik baron Rechbach in soproga Kreutberg 100 gld., Franc vitez pl. Langer v Beršlinu 50 gld., Josip Halla na Dunaju 50 gld., ogerska komercijalna banka v Budimpešti 250 gld., kranjska industrijska družba na Jesenicah 5000 gld.
Falb o ljubljanskem potresu.
Iz pogovora, ki ga je imel profesor Falb z nekim naravoznancem o vzrokih in kakovosti ljubljanskega potresa, posnamemo sledeče: Glavna lastnost ljubljanskega potresa in potresov sploh je prvi glavni sunljej, t&kozvani katastrofni sunek; tega je čuti vedno najhuje, vsi poznejši tresljaji so slabeji. Nadalje ne ponavlja se nobeden katastrofni sunek več, ampak
slede le manjši in slabejši sunljeji, kteri pa trajajo več tednov ali celo mesecev. Po teoriji, katere se držim jaz, menim, da je ljubljanski potres vulkanske narave, kakor tudi oni v Zagrebu in I<juiquev južnej Ameriki in pri takih je nemogoč še drugi katastrofni sunljej. Po mnenju mojih nasprotnikov, ki trdijo, da je ta potres tektoničen, je pa ponovitev še mogoča. Moje mnenje uresničilo se je tukaj popolnoma. Prvi sunek ob 11. uri 26 minut se je raztezal proti severu do Dunaja, proti zahodu do reke Adiže in proti jugu do Sarajeva, da še celo v Rimu se je čutil. Zbog tega velikega učinka pa pravi dr. Schwan, da so prvi sunki opominjali na glavni sunek ob 3. uri 37 minut. Toda ta se je pojavil samo v Ljubljani in bližnjih okrajih in to je dokaz, da sem imel jaz prav.
Recimo, da stoji Ljubljana na delu zemlje, pod katero deluje vulkanska sila, vendar jej ne preti, razun potresa, nikaka druga nevarnost. Tudi vroči vrelci so vulkanske narave, in vendar se ni bati v njihovem obližju nikake eksplozije. Med zemeljsko površino in vulkani nahaja se neizmerno debela plast, katera znaša večkrat nad štirideset milj. Da je ravno pod Ljubljano jako debela plast, sklepati je iz tega, ker se je potres tako na daleč in na široko pojavljal, kajti eksplozija , ki se vrši jedno miljo pod zemljo, obsega veliko manjši del, kakor pa ona, ki se vrši pod sedem milj debelo plastjo. To se je pokazalo v Lizboni kakor tudi v Ljubljani. Gotovo je, da je jako težko izračunati to globočino. Do sedaj znano je le jedno orodje, s katerim bi se zamogla meriti globočina in še to je samo na papirju. Imenuje se pa sismobathmeter ali merilo za globočino potresa.
Naročil je je Ismael paša, ko je prebral mojo knjigo „o prevratu zemlje", in je je nameraval podariti sultanu. Mehanik je pa delo šele do polovice zgotovil, ko je Ismael umrl. To orodje sem izumil na potovanju v Južno Ameriko.
Da bode pa nastal potres, to sem jaz spoznal iz kritičnih dnij. Izdal sem vremenske napovedbe v zadnjem zvezku za čas od januvarija do julija letošnje leto. V prvej izdaji nisem priobčil nikake napovedbe potresa, ker se mi je očitalo od več stranij, da bi s tem vzbujal vznemirjenje. V drugi izdaji, ki je izšla meseca decembra preteklo leto, zdelo se mi je pa potrebno povedati svoje mnenje in zapisal sem za čas od 4. do 8. aprila sledeče besede: „V teh ali naslednjih dneh mnogoter potres". Dan 9. aprila zdel se mi je posebno kritičen, tembolj, ker je bilo blizu izvenredno zvezdno stanje, katero je navadno kolikor toliko nevarno ; poleg tega je pa še mesec april, ki se že sam ne sebi sme imenovati kritičen. Akoravno ni bilo v Ljubljani 9. aprila potresa, vendar se z gotovostjo naslanjam na svoj izrek in sicer iz dveh vzrokov. Prvič, rekel sem „ali v naslednjih dneh" in drugič čutili so v resnici po celem Grškem 9. aprila potres. Iz tega sklepam toraj, da je bil vendar omenjeni dan začetek potresa.
Do tega prepričanja sem pa prišel le z opazovanjem in primerjevanjem. Pri jednakem stanju zvezd, kakoršno je bilo sedaj, bilo je že veliko potresov.
Na potres vpliva tudi veliko luna sama. Kakor provzroča pri morju, da upada in narašča, tako vpliva luna tudi na podzemsko tekočino. To trdijo vsi zvezdoznanci. Omenjeno gibanje zemske tekočine je toraj vzrok, da se vzdigujejo zemske plasti.
Kakor sem že omenil, bati se ni nobene katastrofe vež, ponavljali bodo se le še manji sunljeji. Vulkansko ognjišče izpraznilo je hkrati svojo veliko težo, ki se je nabirala v njem že več stoletij. Kadar je vse umirjeno v sredini, tedaj se ni bati nobene nesreče.
Iz Naklega. Kakor se je že bralo v „Slo-vencu", smo tudi pri nas precej čutili šibo Božjo, grozoviti potres. A, hvala Bogu, znatne škode ni napravil nikjer, niti na zasebnih hišah, kjer je le omet pometal na tla, niti na cerkvah. Nakelsko cerkev zvezati bo treba le nad korom, pa je le mala razpoklina. Neki hlapec, ki je hodil ono noč domov ob času potresa, pripovedoval je, da je prav natanko videl, kako se je zvonik farne cerkve majal kakor smreka v gozdu, a vendar ni poškodovan. Nasproti pa je prišlo povelje od okr. glavarstva, da smo morali cerkvico sv. Magdalene na Okroglem zapreti. Cerkev je pač stara in slaba in že preje je kazala razpoke, katere so sedaj razširile. Tudi križ, ki je na vrhu zvonika, je nagnila grozna sila v smeri potresa proti
*v» v
\
t,
sevorozahodu. Kapelanija ni skoro nič poškodovana, nekoliko bolj poškodovan pa je farovž, toda tudi ne znatno. Ker je Bog tako čudovito obranil Nakelsko župnijo, napravili so za čast Božjo vneti g. župnik Jakob Mrak zadnjo nedeljo procesijo k sv. Nikolaju v Strobinj, koder cerkev prav nič ni poškodovana, kjer so bile pete litanije; ko *e jc procesija vrnila v farno eerkev, bil je „Te Deum'' in pa blagoslov z Najsvetešim. Pa bi ne bilo nič čudno, ko bi nas bil Bog malo bolj udaril in toliko bolj mu moramo hvaležni biti, da se nas je usmilil, ker se tudi v naši fari nahajajo ljudje, ki ne poznajo sv. časov. Tako se je na Okroglem v neki biši, kakor sem slišal, vse nedelje v postu prav pridno plesalo, pa ona hiša ni gostilna. Tudi še zdaj, v tem preža-lostnem času niso hotele utihniti harmonike in mladi ljudje so noreli na plesu O da bi vendar spoznali ljudje prst Božji ki jih opom;nja k pokori ! — Več ljudij pri nas je opazilo že veliki teden, menda na veliko sredo popoldne bučanje v zemlji. Tudi to so videli, da se je pred vsakim sunkom in ropotom na vzhodni strani nekako zabliskalo. Neki železniški čuvaj, ki je hodil ob istem času ob progi, pravil je, da so pri prvem sunku vsi ptiči zafrfotali in zapeli, goveja živina je žalostno zatulila in psi in mačke so tožno zalajali in zamijavkale. Narava je spoznala svojega gospodarja in Boga, le marsikateri človek ne pripoznava Bogu oblasti nad vetrovi in potresu. Pravile so tudi ženske, da so ua veliki petek grozno pokale skale v gorovju. — Mogoče, a ne jamčim za to.
D. M. Polje, dne 2. maja. Tesarski mojster Janez V e r h o v n i k je z vso pozornostjo in spretnostjo snel tukajšnje zvonove iz silno razpokanega premaknjenega ia zdrobljenega zvonika ter jih obesil v leseni kolibi, ker se mora zvonik takoj odstraniti. Podrl je imenovani strokovnjak tudi že zvonikovo streho, tako da se danes pričenja po mojstru zidarju odstranjevati s požrtvovalnostjo in pridnim pritiskom župljanov, ker dovolj delavcev ni moč dobivati, tudi zidovje. Cerkev in župnišče sta proč; škoda je grozna. Če ne dobimo izdatne zunanje denarue pomoči, smo vničeni. Rešilo se je v kratkem, kar se je dalo rešiti in v tem času s hitrim neumornim delovanjem res veliko storilo, a cerkev in župnišče imata toliko lesenih vezi in podpor, da se vidi, kakor bi bilo sredi gozda. Tudi obe podružnici sta močno poškodovani, osobito sv. Andreja v Kašlju. Se le lansko leto dobili so Kašljaui veličastno zvonenje; zvonik in cerkev sta se toliko spretno priredila in prenovila, da se je mislilo, da trem rodovom ne bode treba skrbeti za cernev, a v jednem trenotku je vse pokončano. Zvonovi se morajo iz zvonika pobrati, ker ga nihče ne upa trajno zvezati; ljudstvo je obupno in že so nekateri zato, da bi se podružnica opustila, pa ogromna večina ima jedino željo, da se v varnost spravijo zvouovi, popravila in delo pa odloži na boljše čase. Prvo je, da se priredita župnijska cerkev in župnišče, ker kaj bo po zimi, ker ni tu v obližji dobiti niti stanovanj, niti dostojnih prostorov za službo božjo ? Ubogo ljudstvo, če bo moralo pod prostim nebom preziinovati 1 Misel na bodočnost nas tare. Dan za dnevom se zbiramo tu prav po izgledu prvih kristijanov k službi božji na pokopališču, na prostem, na grobeh svojih dragih. Večer za večerom prihajajo mej glasnimi molitvami cele vrste vernih ne le domačinov, večkrat tudi iz sosednjih župnij z bliščečimi lučicami v rokah. Kak pretresljiv prizor 1 Kak mogočen odmev po grobljah ranjkih: „Sibe potresa, reši nas o Gospod 1"
Dobrova, 1. maja. (Dodatek o potresu in drugo.) Od mojega zadnjega poročila (dne 23. apr. t. 1.) pa do danes, ko to-le pišem, naštelo se je 9 do 12 malih potresnih sunkov tukaj, med katerimi je bil oni včeraj zjutraj okoli tri četrt na drugo uro najmočnejši; bil je tudi včeraj zvečer ob 7. uri 2 m. še jeden prav majhni sunek. Tako se polagoma izteka ta silna naravna ura, ki je bila pod površjem zemlje tako močno navita iu po katerej je vsega-mogočni Bog tako ostro pridigoval ljudstvu, da se g& zopet oklene. — Ob vseh procesijah, ki so došle le-sem na Dobrovo med temi groznimi dnevi, bilo je do blizu 14.000 ljudij udeleženih. Goreče molitve pobožnega ljudstva pa ne bodo ostale brez koristnega sadu, Marija jih je gotovo milostno uslišala. — Pretečeni teden cenila je po vsej tukajšnji fari v to odločena komisija škodo, ki jo je silni potres napravil. Dotični specijelui zapisnik kaže 128 strank, ki so bile huje prizadete. Samo pri teh nacenilo se je škode celih 29.325 gld. Med temi je več takih revežev, ki bodo morali svoje hiše v temelj podreti,
a jih brez zdatne tuje Uoiniljene pomuči ne bodo mogli več pozidati. — Farna cerkev se je bila popolno zaprla še le v soboto po Velikej noči; od tistega časa opravlja se vsa božja služba v kapeli na pokopališču; ta kapela je silni potres prav srično prestala, niti ua oboku, niti po zidovih ni zapustil silni element kakih sledi. — Kar podružnice zadeva, trpela je največ oua sv. Martina v Smartnem, za njo pridete ua vrsto oni sv. Janeza Krstnika v Gabriji in sv. Neže v Brezju, popolno nepoškodovana je pa ostala ona sv. Jurija na Hruševem, kije zidana na trduej skali. — Dne 23. aprila pregledal je nadinžener Schwab iz Postojine tukajšnjo farno cerkev in šolsko hišo. Zvonik je trden, kot bi bil vlit; pri ztdovju in ob kupli cerkve pokazalo se je precejšnjih rask, ki se bodo pa dale dobro popraviti. Farovž je pa v drugem nadstropju hudo raz-drapan in bode treba precej železa, da se ga zopet dobro in varno skupaj sklene. Šola je tudi, hvala Bogu, pri vsej sili potresa ostala trdna, osobito v pritličji. Nekoliko dela in troškov, pa bode zopet na trdnem. Farua cerkev do odloka merodajne gosposke ostane še zaprta. V zakristiji moral se je obok na jednem mestu podpreti. — »Molitev za od-vrnitev potresa" razdelila se je med tukajšnje fa-rane do blizu 400 odtisov. Te molitve naj bi se dodajale z dnevnico in letnico potresa vsakej molit-venej knjižici, ki v bodoče izide ali se izda v obnovljenem natisu; tako bi grozni dnevi ostali tudi poznim zanamcem v dobrem spominu, kar bi utegnilo roditi dobrega sadu. — Ljudstvo se je dobro pomirilo in spravilo svoja izvanredna prenočišča z malo izjemo zopet pod hišne krove tam, kjer ni posebne nevarnosti, da se kaj skupaj sesede. — Skupne molitve vrše se pa še sedaj pri nekaterih znamenjih ob večerih za varstvo, pomoč božjo in odvrnitev š be potresa. — Hvala Bogu, zdravstvo med ljudmi je poleg vse groze in strahu ostalo dobro v normalnem položaju. — Vseb potresnih sunkov od dne 14. apr, pa do včeraj zvečer naštelo se je tukaj do 120; res ogromno število. Dobro, da ta strašna katastrofa ni nastala kakega tržnega ali sejmskega dne po dnevu, ko so vsi trgi in ulice ljudi, vozov in živine tako rekoč natlačeni. Ob takem dnevu bi bila smrt gotovo silno gospodarila in — Ljubljana bila bi v polnem pomenu besede druga Lizbona.
Iz Mengša. Ne bom popisaval potresa toli-krat popisanega, na drobno le nekaj naj omenim. Pri nas je po potresu narejena škoda cenjena, brez deloma zelo poškodovanih cerkvd, duhovskih in cerkvenih stanovanj na 450.000 gld. po 7 srenjskih za-stopih, od druge strani pa celo 500.000 gld. Torej je naša župnija v primeri z Ljubljano bolj poškodovana. Naklonjena nam je bila pomoč v prvi sili 630 gld. menda iz daru Njih Veličanstva, dobrega očeta svojih podložnih narodov. Ne zavidamo na kmetih obilnih darov Ljubljančanom, pa pravična je naša želja, da bi dobrotljivi Bog tudi nam kmetom obudil usmiljenih src posebno, da bi se državni gospodje poslanci za nas potegnili za zdatno pomoč in da bi ti posebno si prizadevali, da bi nam bili davki odpisani, katere je na vse strani obloženi kmet že poprej teško skupaj spravljal iu plačeval, da bi si ohranil svoje stanovanje, katero je po izkazih zelo obloženo z dolgovi. Pa več se jih ni upalo svoje dolgove naznaniti, ker ima tisti več veljave, kateri ima cveuk, če ima ravno prazui žep.
Reška železnica in hrvatsko Pri morje.
Iz Zagreba, 27. aprila.
Znano je, da je bil letošnje zime promet na Reko po železnici od Karlovca dalje večkrat popolnoma zaprt. Skoraj celi mes.'C se ni po tej progi nič vozilo in le z ogromnimi troški, ki presegajo več stotisoč goldinarjev, se je mogla narediti gaz čez visoke žamete v teh gorskih krajih. Na Reki pa so čakale ladije blaga iz Ogerske in Hrvatske ter zgubile čas, dočim so dotični trgovci, ki so prevzeli prevažanje robe, pretrpeli veliko škodo, kajti ladije so čakale v luki na njihov račun. Kako temu pomoči, da se kaj sličnega nič več ne bi ponavljalo. To vprašanje rešiti je imel ogerski minister trgovine, Danici, ki je boravil te dni na Reki. Minister se sicer o tem ni izjavil reški deputaciji, marveč je samo obljubil, da bode vlada skrbela za razvitek trgovine na Reki v ouej meri, da bode reška luka čim preje dosegla važnost trščanske. To so lepe besede, ali je vprašanje, če se dad6 tudi izvesti tako lahko, kakor misli minister. Reka želi, da
se zraven današnje železue proge sezida druga, ker se po jednej progi ne more blago tako hitro razpošiljati, kakor po dveh.
Seveda so Rečani kakor tudi Mažari istega mnenja, da se poleg današnjega tira železniškega sezida drugi, nikakor pa ne, da bi se zidala kakšna nova proga do morja. Naravnost na Reko mora voditi železnica, ne pa tudi v ostalo hrvatsko Primorje, kajti samo Reka je poklicana, da gospoduje v Kvar-neru. S tem se slažejo Mažari popolnoma tudi radi narodnostne politike, kajti oni žel4 Reko počasi po-mažariti, zatorej se mora Rečanom ugajati na vse načine, da se vsaj deloma oklenejo mažarizma, kar se dozdaj še ni zgodilo.
Italijanska kultura je jača od mažarske, pa se zatorej Rečani ne morejo sprijateljiti z nazori ogerske vlade o mažarizaciji, pa je morda tudi v tem pogledu imel minister Daniel kakšen posel. Mi trdimo, da so Mažari v tem pogledu na čisto krivem potu. Rečani bodo tudi še za naprej prezirali vse namere o mažarizaciji, kakor odbijajo tudi vse, kar je hrvatskega. Sprejemajo pa vse od jedne in druge strani, kar pospešuje njihovo gmotno stanje, a škilijo najraje prek velike luke v odrešeno kraljevino. To je njihov ideal, kakor vseh iredentistov v našej državi. Dobra ogerska politika ne bi smela pri teh okoluostih zanemarjati koristij hrvatskega Primorja. Če ima ogersko-hrvatska nagodba zares kaj praktične vrednosti, morala bi se ravno na tem polju izvrševati: hrvatsko Primorje ne bi se smelo zanemarjati na korist jednega samega kraja, namreč Reke.
Prebivalstvo hrvatskega Primorja je pošteno, delavno in državi zvesto v vsakem pogledu, in kmalu boste videli, kakšnega tekmeca ste našli z Reko. Le s pomočjo Hrvatstva se da zatreti v Primorju ire-deuta, žalibog, da naši državniki niso še v tem pogledu na jasnem. Zdaj je še čas, da se to zlo iz-koreni, ali morda bode kmalu prekasno. Mažari morajo svoje nazore o mažarskem morju spremeniti, kajti to morje je in ostaue hrvatsko, a njihove go-spodstvo dosega do njega samo po ogersko-hrvatski nagodbi, zategadel je pa tudi dolžnost zajedniške vlade, da skrbi za vse Primorje, ne pa samo za Reko. V prvem redu se more temu kraju pomoči z novo železnico, kakor je bila že prvotno projektirana na Senj in od tukaj na Reko. Po tej železnici bi se mogla roba voziti tudi po zimi brez zaprek, dočim drugi tir ne bode v zimskem času nič po-mogel. Tudi vsi drugi projekti, da se vsi večji prerezi pokrijejo, na mestih postavijo zidovi itd., ne bi nič koristili, kajti ta železnica je izpeljana ravno čez take kraje, kjer pada največ snega in burja najhuje razsaja. Ko bi se izvela železnica na Senj, oživelo bi zopet vse Primorje, posebno pa luke Senj, Kraljeviča in Bakar in staro blagostanje bi se povrnilo. Reka pri vsem tem ne bi mnogo zgubila, ali pa tudi nič, kajti promet bi se po dveh železnicah tudi znatno povečal.
S tem projektom bi bilo vprašanje o reški železnici rešeno na korist ogersko-hrvatski trgovini v prvem redu pa za hrvatsko Primorje. Seveda ogerski minister ni o tem uiti besedice omenil in gotovo tudi ni nakanil v tem pogledu storiti kaj na korist hrvatskega naroda. Nebi li v tej zadevi naši poslanci v ogerskem zboru odprli usta ter jasno in odločno zahtevali od ogerske vlade, da se izvede omenjena proga v Primorje. Pustite vendar enkrat gentlemansko politiko, pa zahtevajte za hrvatski narod, kar mu pripada po nagodbi, katera je tako vaš ščit v vseh zadevah.
Politični pregled.
V Lj u bi j a n i, 2. maja.
1. maj se je vršil večjidel mirno po svetu. Na Dunaju hodili so delavci v sprevodu po mestu in vzlasti po praterju. Pred zbornico so se ustavili ter klicali: »Živela splošna volilna pravica 1", »Na dan s splošno volilno pravico!", „Živel osemurni delavniki" in »Proč s koalicijo!" Pod arkadami vseučilišča pridružilo se jim je okoli 150 socijalno-demokratičnih dijakov, ki so, ne meneč se za opo-minjevanje rektorjevo, šli z delavci po mestu. Vseh delavcev je bilo približno 40.000. Teh obhodov udeležili so se tudi delavski vodje in državni poslanec Pernerstorfer. Zastav niso smeli nositi. — V Opavi je bilo sedem delavskih shodov, ki niso kalili miru. — V Pragi so se sešli na 29 krajih. Vladal je pa tu, kakor po celej Češki, mir. — V mestih Bruselj,
Berolin, Rim, Pariz iu Budimpešta je bilo vse mirno. — V Gradcu so imeli tri shode, katerih se je udeležilo okoli 3500 socijalnih demokratov. Vspre-jele so se znane resolucije. — V Go tingu je šlo 5000 delavcev različnih strok z godbo okoli mesta; posamezna podjetja so bila spjzuati po napisih. Na to so se podali v Niklasdorf, od koder so se pripeljali zvečer s posebnim vlakom. — V nekaterih mestih Štajerske so se udeležile delavske slavnosti tudi delavke.
Srbija. Garašanin je nekda brzojavno iz Pariza pozvan v Niš, da napredujake pregovori za posojilo. Milan odpotuje, ko bode ta stvar rešena. Naprednjaki se ustavljajo nameravanemu posojilu, ker upajo doseči ugodnejše pogoje. Adresa, katero je v imenu skuščine prečital kralju predsednik Nikolajevi«; je le opis prestolnega govora. Adresa naglaša potrebo, da se je obustavila prejšnja ustava iz 1, 1888, odločno obsoja, da so kraljevi stariŠi morali iz dežele, zahvalja kralja, da je uvel red v državi, in izraža željo, da vlada z vsemi sredstvi skrbi za varnost življenja in imetja; naglaša tudi prijateljske razmere posebno s Turčijo in Avstrijo in popolno udanost kralju in vladi. — Kralja je posebno veselilo, da so se zbrali okolu njega vsi poslanci raznih strank.
Sedanji srbski položaj se slika v več listih jako temno. Zagotavlja se namreč, da se cela dežela pripravlja na boj proti prestolu, ka ti rndikalci imajo sedaj tako moč, kakoršne še nikdar niso imeli. Nek odličen državljan je kralju nasvetoval, da skliče radikalce v zbornico, kralj mu pa odgovori: „Rad bi jim izročil vlado, toda bojim se, da me poženo." — Garašanina so poklicali nazaj, da bo vplival pri naprednjaški stranki v skupščiui na to, da se odobri predlog o posojilu. Kralj Milan ne odpotuje še tako kmalu, ker ima odpraviti ravno zdaj mnogo teženj.
Španija ima z ustaši na Kubi več opraviti, kakor priznavajo španski listi, ki vedo povedati o novih zmagah španske armade. Razna poročila se ne vjemajo, gotovo pa je, da Martinez Campos je-dino le z vojaško silo ne bode zatrl ustaje, ako vlada ne uvede boljše uprave. Campos je iz glavnega mesta Havane prišel v Santiago, odkoder hoče pričeti svoj bojni načrt proti ustašem. Ponavljajo se poročila, da Američani skrivaj podpirajo ustajo.
Cerkveni letopis.
Katolišk mednaroden zbor.
Od 25. do 28. junija t. 1. fo bode za sedme stoletnice sv. Antona Padovanskega vršil v Lizboni katolišk mednaroden zbor. — Razpravljalo se bode med drugim o naukih moderne antropologije, o ne-zavisni morali in njenih posledicah, o transfamizmu, o verskem pouku v šoli, o delavskem vprašanju, o potrebnosti duhovnih redov, osobito takih, katerim so poverjeni daljni misijoni, o delovanju po katoliškem tisku, o sredstvih, po katerih se ohranjuje in pospešuje vera in nravnost v bolnišnicah, ječah in po pravnicah, o zakonih, t čočih se obhajanja praznikov, o pripravnem postopanju, da se pospešuje cerkveni poklic in se omogoči zveza katoliških močij celega sveta v obrambo cerkvenih pravic.
„La France Catholique".
Misijon v Kamni gorici.
.Da bi le še dočakali sv. misijon". Tako so zdi-hovali ob groznem potresu dobri Kamnogoričaui. Terra tremuit 1 V trenotku, ko je Vsemogočni stresel zemljo v njenih podbojih, dvignilo se je tisoč in tisoč src proti nebu proseč milosti. Iu marsikdo, ki ni čutil nobene ljubezni do Boga, ki je bil do cela zarit v ta svet, je zajokal, ko se ie vse treslo, vse podiralo. S t nomen Domini benedictum — tudi v tem. To je bila glasna in vse pretresujoča pridiga z nebesi Zato ponavljam: Sibe potresa reši nas o Gospod I
In te za božjo čast vnete Kamničane je rešil dobrotni Bog kolifcor tol ko te strašne šibe, dal jim je dočakati milosti poln čas sv. misijona, ki se ga niso zastonj veselili, niso ga želeli samo z besedo — ne v dejanju so pokazali, da ved6 ceniti tako po-slanje božje. Prostorna farna cerkev je bila ves čas prenapolnjena vernih poslušalcev, ki so z največjo pazljivostjo in mnogokrat solznim očesom tako milim, do srca segajočim, pa tudi srce pretresujo čim besedam. Pa so tudi možje zato ti naši gospodje misijonarji! Kaj jim trud, kaj pomanjkanje spanja, kaj druge nevgodnosti, da le rešijo duše — pa so srečni. Zato so jim pa tudi iz dna zdaj tako
srečne duše hvaležni. Majhno sicer za svet tako plačilo, a tem večje za nebesa. Blagor Vam, q<ii reli-quistis omnia! Pa tudi domačemu tako skrbnemu g. župniku — ovire dobremu delu so povsod — bo pozabljen ves trud, da le vidi ljubljene svoje zopet srečne ter spravljene z Bogom. Pisec teh vrstic mu je še posebej hvalo dolžan, ker so se premnogi njihovih župljanov vdeležili te lepe pobožnosti, upajmo z mnogim vspehom. Ne smem pa in ne morem pozabiti opomniti, da je to tako krasno slovesnost za-vršil patron te fare premilostni gospod stolni prošt dr. L. K 1 of u ta r , ki se je nalašč zato k sklepu pripeljal iz Ljubljaue, da razveseli KainnogoriČane ter s tem di slovesnosti še pravi sijaj. Premilostni se je pač že pri svojem vhodu v to vas prepričal, kakor ga vse visoko čisla od prvega veljaka do zadnjega kovača. Kako tudi ne! Saj se preblagi gospod patron ob vsaki priliki z veseljem in radodarno spominja svoje tare. Bog mu plačaj toliko ljubezen in gorečnost!
Prelepo se je vršila vsa pobožnost in dobrotno nebo je začetkom sv. misijona solnčne žarke pošiljalo na to faro kot žarke milosti božje temu božjemu delu — vmes pa je padal krotak dež, ki je razrah-ljaval srca, da so srkala to milost božjo. In kar nas potrjuje v najboljši nadi — ob potresu razjarjeno nebo se je pri sklepni procesiji ob iolnčnem svitu zasmijalo ter nas tako zagotovilo sprave. Daj mili Bng, da obilni trud rodi trajnega sadu! —č.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. maja.
(Bogoslovci ljubljanski I. in II leta), kateri lahko morejo, naj pridejo v torek, 7. maja, dopoldne v semenišče, da sprejmo neka navodila, pa še tisti dan začasno zopet odidejo domu.
Semeniško vodstvo.
(Darovi) Uredništvu „81ovencau so poslali: C. g. M. K a r b a, župnik v Zrečah pri Konjicah 5 gld. in farniki v Zrečah 5 gld. 87 kr. za ponesrečene vsled potresa. — Namesto venca na grob prisrčno ljubljenemu bratu Vojtehu Ribuikarju podarila je za po potresu poškodovane cerkve na Kranjskem gospa Frania Ruse h v Tržiču 5 gld. — C. g. Fr. Hrastelj, župnik v Ribnici na Štajerskem za poškodovane po potresu 10 gld. — C. g. A. Požar, duhoven v Pregariiah pri Podgradu v Istri za poškodovane po potresu 5 gld. — Neimenovan duhoven in dve druge osebi iz tržaške škofije: za porušene cerkve pri sv. Jakobu v Ljubljani 50 gld., pri D. M. v Polji 50 gld , v Vodicah 50 gld., v Komendi in Suhadolih 75 gld.; za poškodovane uboge v Vodicah 50 gld., v Komendi 50 gld., na Mlaki v komendski fari posebej 15 gld., za pogorelce v Toplicah 5 gld., za slov. šolo v Velikovcu 5 gld., skupaj 350 gld. — Iskrena hvala in stotero Bog plačaj!
(Goriške novice.) S 1. majem se je preselil postni urad iz Dolenje Tribuše na Slap, koder bo imel vsaki dan zvezo s Cerknem in Tolminom. — Pri s o š k e m m o s t u se je hotel nekdo obesiti. Vrv se mu je pretrgala. Radovedneži so ga splašili, da je pobegnil. — V D o 1 u pri Ajdovščini je ubila strela nekega kmeta pretečeno soboto. — V K r o n-b e r g u se je posula streha z jednim voglom vred pri novej hiši. Je mogla biti že slabo zidana. — Za železnico Čez Predil so prosili danes 2. maja Franc grof Coronini in drugi poslanci. — V Batih je izšla luna v noči potresa ob 3. uri po polnoči mesto ob 1. uri. Resnica ali optična prevara? — „Sloga", goriški tednik je nehala izhajati.
(Stanovanje na razpolago.) Tudi pri nas v Hreno-vicah čutili smo sicer potres, tudi škode nekoliko je napravil — a kaj pri nas. Iz hvaležnosti, da je ljubi Bog nas pred veCjo nesrečo obvaroval, ponudim v našej kaplaniji kaki mirni družini, katera je vsled potresa brez strehe — tri prostorne sobe in kuhinjo, če treba, za celo leto brezplačno. Alojzij P u c, župnik v Hrenovicah na Notranjskem.
(Iz Št. Lorenca) ob Tem., 1. maja. Danes s 1. majem smo pričeli navadne šmarnice. Mej sv. mašo se vnamejo — kdo ve kako — šopki in drugi okraski na altarji in v petih minutah je zgorel ves okras na altarji ter altar močno osmodil. Preplašeni smo bili močno, druge posebne škode ni. — Potres tudi večkrat čutimo — Vendar hvala Bogu — do-sedaj tu ni zdatne Škode napravil.
(Iz Prage), dnč 26. aprila. Modri očetje meita Chlumčane niso bili zadovoljni z naslovom svojega rodišča, prekrstili so ga v Petršburk. Kako to
doni! — Sodniki imajo zopet neprijetno delo z nekimi ostanki omladine, tako zvanim »Vosi hnizdo" (osje gnjezdo). Obravnave se vrše tajno. V shodih tega skoraj anarhističnega društva se je govorilo in pelo zoper cesarja in cerkev. — Za vašo grozno nesrečo po potresu se tu nabirajo mili darovi. Nabralo se bode precej veliko. Toda nekaj moram povedati. Dr. Engel se j« bahal, da hoče češki narod kar najzdatneje pomagati, da se že vse vrejuje. A kaj se vrejuje? Narodni vodniki so kar tiho, vdajajo se drugim opravilom (Pospišil), prošnje, delo za Slovence prepuščajo vredništvom. Drugače se je skazal Nemec dr. Ru«s, ki je v Ljubljano odpotoval, da na lastne oči vidi vso nesrečo in svoje somišljenike navdušuje za pomoč. Naši narodni vodniki se \i nimajo toliko čas8, da bi ga posnemali. Bog daj, da popravijo to nebrižnost zasebniki I
(Spomladanske vojaške vaje) se vsled dovoljenja vojnega ministerstva letos na Kranjskem deloma ne bodo vršile. Od te so oproščeni vsi rezervisti in namestni rezervniki iz Ljubljane in okolice, dalje iz kamniškega in kranjskega okraja, ki so bili že poklicani ali določeni in bi imeli priti k vajam pred 1. avgustom t. 1.
(Prvi dan majnika) praznovali so včeraj nekateri izletniki iz mesta na Gorenjem Rožniku 8 tem, da so se udeležili gori ob 5. uri sv. maše, katero je daroval jeden č. oo. frančiškanov, ter imel po maši primeren govor, otvorivši ž njim majnikovo Marijino slavnost.
(Včerajšnji delavski praznik) l.maj minul je v Ljubljani povse mirno in tiho.
(Srečkanje 1. maja.) Državne srečke od leta 1860. Glavui dobitek 300 000 gld. dobi serija 1996 št. 13; 50.000 gld. ser. 5744 št. 14; 25.000 gld. serija 15.877 št. 3; po 10.000 gld. ser. 3146 št. 7 in serija 13.809 št. 1; po 5000 gld. dobe naslednje srečke : serija 249 št. 3, ser. 1996 št. 3, ser. 6303 št. 1, ser. 6999 št. 14, ser. 8249 št. 16, ser. 9014 št. 15, ser. 9583 št. 9, ser. 10.055 št. 1, ser. 10.395 št. 1, ser. 14.127 št. 4, ser. 14.549 Št. 14, ser. 15.877 št. 5, ser. 16.740 št. 11, serija 17.552 št. 9, ser. 18.909 št. 3. — Kreditne srečke: Vlečene so naslednje serije: 29, 122, 410, 446 571. 1020, 1158, 1259, 1336, 1404, 1933, 2164, 2596, 2654, 2735, 3344, 3782, ,3964 in 4180. Glavni dobitek 150.000 gld. dobi serija 1933 št. 33, drugi dobitek 30.000 gld. ser. 3964 št. 50 in tretji dobitek 15.000 gld. pade na serijo 4180 št. 60.
Društva,
(Občnizbor ,Prve vipavske sadjarske zadruge") vršil se bode dne 4. maja t. I. popoludne ob 3. uri v šolskem poslopju na Slapu z običajnim dnevnim redom. Ker so vse zadruge velicega pomena za povzdigo gospodarstva našega naroda, priporočamo torej svojim somišljenikom, da podpirajo tu zadrugo.
Telegrami.
Dunaj, 2. maja. Zbornica nadaljuje razpravo o davčni preosnovi. Glavni govornik Kramar zagovarja Gregorčičev predlog glede na isterske občine, skozi katere se vozi železnica. Poročevalec manjšine Steinwender priporoča manjšinin predlog. Poročevalec večine Abraha-movicz povdarja, daje odsekov predlog sklenjen po kompromisu; kolikor je bilo mogoče, se je oziralo na Dunaj. Govornik priporoča Siegmundov predlog gledč Istre, Goriške, Gradiške in Predarelske. Zbornica naj se odloči mej Siegmundovim in Fournierovim predlogom glede davka za ladije. Predlog manjšine je bil odklonjen po imenih s 124 proti 79 glasovom.
Dunaj, 2. maja. Dunajski pomožni odbor je dosedaj za Ljubljano nabral 80.000 gld. Ugledni, bogati Dunajčani so na novo pristopili kot člani pomožnemu odboru.
Zader, 30. aprila. Nadvojvoda Rainer je danes nadzoroval deželno brambovske čete. Po obedu pri namestniku je odpotoval v Spljet.
Lvov, 30. aprila. Deželni odbor je sklenil nakazati ljubljanskim ponesrečenoem 1000 goldinarjev iz deželne blagajne.
Krakov, 1. maja. Zaradi nepazljivosti železniškega osobja je trdil osobni vlak št. 17
s tovornim vlakom. 23 popotnikov je lahko ranjenih.
Petrograd, 1. maja. Mesto Dubno v Volhiniji je pogorelo včeraj do polovice. Ker ni tukaj požarne hrambe in nikakega gasilnega orodja, niso mogli ničesar rešiti.
Lipsko. 1. maja. Tukajšnja tovarna za čiščenje volne je včeraj do cela pogorela. 2000 delavcev je ob kruh.
London, 30. aprila. Iz Kobe se poroča, da sta se podala ruski in nemški poslanik iz Tokie v Kobo, koder bodeta razpravljala z ministerskim predsednikom in ministrom zunanjih zadev. Tudi francoskega poslanika pričakujejo v Kobi.
Umrli ho:
30. aprila. Albina Piistov, narednikova hči, 2 meseca, Poljanska cesta 41, božjast. — Anton Treo, hišni gospodar, 53 let, Marije Terezije cesta 12, srčna biba in vodenica.
1. maja. Rudolf Tičar, delavčev sin, 1 mesec, Cesta na loko, ecclampsie.
V bolnišnici:
29. aprila. Marjeta Junc, uboga, 50 let, apoplexia.
V hiralnici:
29. aprila. Marija Matjaž, delavka, 82 let, marasmus eenilis.
1. maja. Karolina Novak, šivilja, 24 let, plučnica.
Tujci.
30. aprila.
Pri Slonu : Žagar J. iz Prezida. — Schuschn y iz Trsta.
—	Mazel Iv. iz Ljubljane. — Žitnik iz Borovnice. — Pausar Ant. iz Dolenje Vasi. — Bremer A. iz Varaždina. — Braun Ana iz Celovca. — Christoph Ch. P. s Češkega. — Stoppar V. z Reke. — Goldseheider Sigm., Mayer Teodor z Dunaja. — Bobnhorst iz Bremena.
Pri Maliču: Piichter Adolf, Baumgartner Karol, Greli Ferd. in Buraeh Karol z Dunaja. — Schreyer Filip iz Gradca.
—	Welebit Alojzij iz Svitave. — Kusya R. iz Prage.
Pri bavarskem dvoru: Bartelme Iv. iz Starega Loga.
Pri Južnem kolodvoru: Loschinig Alojzij iz Celovca.
—	Schuller Fr. iz Ptuja. — Pelech Karol iz Žminja. — Pittini iz Brez. — Mareo Demetrio iz Trsta.1
S a	Ca«	Stanje	
opazovanja		zrmkom.r. t mm	toplomer, po C«ltlja
1	7. u zjut. 2. a. pop. 9. 11. zvee.	742-2 741-7 7411	I-2 191 149
Vremenuko »porodilo.
Veter I Vreme
si. svzh. si. sever
JJ <-,H »
lati
jasno ! del. oblač.i 0 00 jasno
Srednja temperatura 13'9 za 2-6° nad normalom.
Razglas.
Na podlagi sklepa z dn6 25. aprila 1895 oddala se bode na javni minuendni dražbi
dne 4. maja t. 1. dopoldne ob 10. uri v mestni dvorani
zgradba poslopja za c. kr. fiiiaiič. urade v Novem Mestu
cenjena na 24.514 gld. 04 kr.
Delo se bode oddalo ali skupno, ali po strokah, s tem pristavkom, da more delo voditi le postavno vsposobljen veščak.
Dela so posamezno proračunjena:
1.	zidarsko in težaško delo .
2.	kamnoseško delo . . .
3.	tesarsko delo . . . .
4.	mizarsko delo . . . .
5.	ključavničarsko delo . .
6.	kleparsko delo ....
7.	pleskarsko delo ....
8.	steklarsko delo . . . .
9.	pečarsko delo . . . .
13957 gld. 51 kr.
286 3768 1817 2548 450 470 277 938
78 40
75 60
Skupaj . . 24514 gid. 04 kr.
Vsak ponudnik mora predložiti 10°/o vadij, če stavi ponudbo za vsa dela od vse cene, če za posamezna, od dotičnih proračunskih svot.
Načrti, proručuni in pogoji so razpoloženi v uradnih urah v mestni pisarni na ogled.
Mestno županstvo v Novem Mestu,
dn<5 28. aprila 1895. 287 l-l
Zahvala.
Blagorodni gospod deželni poslanec Feliks S t e g n & r in prečast g, župnik Alojzij B o b e k darovala sta katoliški delavski družbi v Idriji več jako koristnih knjig. Za prelepi dar, kateri bode bralcem izvestno mnogo koristil, izreka obema blagima dobrotnikoma svojo najtoplejšo zahvalo
odbor katol. delavske družbe v Idriji.
Za pokrivanje
kakor tudi
za, kritje barak
ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda
(Strangfalzziegel)
kakor tudi nepremoeni
strešni klej
250 e (Daclipappe)
iClVOj (to je 10 □ metrov) od 1 gld. 50 kr do 2 gld. 50 kr.
in
nasade za dimnike
c£ tffidic i &omp.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredil in založil
i Frančišek Finžgar.

IlItlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllkllllMI

mu'
Krasna mladinska knjižica I
5. zvezek.

Cena vezanim 35 kr., broširanim 25 kr.
-— Po poŠti 5 kr. več. —--
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mostu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. Zvezek.

W
ii • •
• •

Lepo darila otrokom ob raznih prilikah I
IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII
lil
Naznanilo.
Kam ni in nieiijaliiicni zavod
J. C. Mayer
v Ljubljani	281 2_2
usoja si naznanjati, da uraduje od 1. maja letos nadalje zopet v prejšnjem lokalu
v Špitalskih ulicah. S
atr

cfiavnoKar je izšla Knjižica in se doBiva v Knjigarni cfll. t&iscKer-jevi na kongresnem trgu v JOjuBtjani:
Grozni dnevi potresa
v
ni.
286 2-1
— J. R. — Opisani od očividca.
Z ilustracijami po fotografijah iz atelierja ,,Helfer".
@ena 25 Kr., po pošti 21 Kr.

Vezi za zidovje
dobe se najhitrejše in jpo znižani ceni
pri
272 5-2
J. Spreitzer-ju
li 1 jučar ju Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wien,
I. Bezirk, t e f a n s p 1 a t s
Nr. 11, Partcrre.
mm^imk^&i

domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati,
SSSS&SŠBHižJ
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za Izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po ineri o izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Uradne Djin trgovske

l Josip Tomec j
: usnjar ln zaloga usnja s
i v Ljubljani :
\ Streliške ulice j;
;; priporoča preč. duhov- j! ji žčini in slav. občinstvu J trpežno doma strojeno S f usnje za vsakovrstno | f porabo, po nizki ceni. is
0000000000000000000000000" 01 J^aneni flrnež
Oš
o t
O |
O is
n
najboljše kakovosti, dobiva se pri
"-«5 tovarna za firnež •v Iijiibljnni, Sv. Petra, cesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. Prodaja na debelo ln drobno.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
s
Karol Dostal
t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje 2, vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor | modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. r o » e l i i /. lf e . -mm _
am
Valentin Acoetto
mm zidarski mojster mm v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= y zidarsko stroko spadajoča dela =
bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.
|[5jgijggggšir ''iogidgcigBaBsggBsa B^j^asgjagasgačL^JpPS^gššfšn
Janez Dogan j mizarski obrt ln zaloga pohištva t Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
I priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, žimnic, umar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Hatija Horvat
^ čevljarskimojsterv Ljubljani,sv.Petraoesta32
* priporoča sc prečast. duhovščini in slav. občinstvu * S«	v naročanja raznovrstnega	! g
5I 9C obuvala	j
■J katera izvršuje cono, pošteno, iz zanesljivega blaga • 38	od najpriprostejšo do najfinejše oblike.	6
Valentin Šubie
podobar in pozlatar v Poljanah nad Skorjo Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
podobarsklh del "•H
z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni.
I JOSIP ŠUBIC
{ kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko
$ priporoča se prečast. duhovščini in slav. S Z	občinstvu za izdelovanje	%
kipov iz lesa in kamena, novih oltarjev iz lesa in marmor-cementa
v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov zagotavljajoč kar nainatačnejšo izvršitev in nizko, delu primerno ceno.

•B -	«»	dr ,
svečar v Gorici,
Voščarna	Prodajalnloa
Solkanska cesta 9, Gospodska ulica i
priporoča veleč, duhovščini, eerkv. oskrb- ]
ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne
čebelno-voičene sveče
klg. po gld. 245. Sveče slabejših vrst za i pogrebe in drugo uporabo prav po nizki 1 ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Alojzij Zor man
trgovina z moko v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
| Prodaja na drobno in debelo ter tavlja uljudno postrežbo.
zago-

UUudna, najbolje utemeljena prošnja!
Grozna elementarna nesreča, katera Je skoro razdejala belo našo Ljubljano, zadela je najbolj one sloje, kojl si morajo z delom svojih rok služiti kruha — to pa so mali obrtniki in njih pomočniki — da prežlvč sebe in obilne svoje družine. Da že sedaj nekateri obrti — razven stavbenih — pogrešajo naročil ln s tem nujnega zaslužka, Je Istina, kaj pa bode de-le v najbližji bodočnosti! S strahom nas napolnjujejo posledloe, katere je pro-vzročil grozoviti potres. Prosimo torej prav uljudno: Blagovole naj velečastltl in spoštovani naročniki ln čitatelji „Slovenoa" pri naročilih ozirati se v prvi vrsti na obrtnike in trgovoe, kateri se pod vkupnlm naslovom „MALA OZNANILA KONSERVATIVNIH NARODNIH OBRTNIKOV" vže dlje časa v tem listu priporočajo.	,
Velespoštovanjem
Zgoraj priobčeni inserenti.
Več po SU palcev debelih smrekovih
dil in strešnih lat
prod4 tudi na drobno prav po ceni
Jos. Paul in
283 3—2	v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
m
i
Lekarna Trnkdczy, Dunaj, V.
1
Sirup * planinskih zelišč
tudi
prsni, ilni h Mp iok
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 5(5 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 27
Ubaklii pl. Trnk6czy-jti,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
o t>
3 p
Hi
>i
P ,
o-
o
M <<
o!
p
p t>
H
Hiša, gospodarska poslopja in 28 oralov zemlje proda se iz proste roke zaradi starosti in bolehnosti gospodarjeve. Gozdi so zaraščeni, njive in vse drugo v dobrem stanu.	257 5—3
Več poizve se pri Antonu Malenšek-u, posestniku v Spodnjih Pirničah hiš. št. 20.
Glasovire J
prodaja in izposoja j za Dunaj in v provincije * A. Thierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71.
N ajve cj n zaloga
glasovirov, pianinov in harmonijev. ,
Prodaja za gotovo in na obroke. — Najemščina nizka. ■
i
Lekarna Trnk6ozy v Oradou.
IS
C^ e MUtL H t
262 8—3
železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe
priporočata po j al* o nizkih eenali
Stupica & Mal
trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I.
13 n u e- j ss k a borza.
Dne 2. maja.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1083	„
Kreditne delnice, 160 gld......401	,
London vista...........122	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
20 mark........................11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
35	kr.
30	„
76	„
55	„
30	„
15	„
25 „ 72"„ 95 „ 69 „
15 „ 73 ,
Dne I. maja.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice drJavne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	dolenjskih železnic 4%
151 gld. 75			kr
164		—	
198		—	
99		75	
149	n	—	n
132		50	
108		50	
lil		25	
99		25	
99		90	
223		50	
170		50	
133		—	
98		50	
Kreditne srečke, 100 gld................— gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	25
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	60
Salmove srečke, 40 gld........71	„	50
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......54	„	—
Ljubljanske srečke..................—	»	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	169	„	25
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3620	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	567	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105 „	76
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„	54
Montanska družba avstr. plan..........86 „	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	174 „	—
Papirnih rubljev 100........131 «	~
kr.
Nakup ln prodaja fJB, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
| Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kaiantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„IEKC1J R"
Wollzoile št. 10 Dunaj, lariahilferstrajse 74 B.
Pojasnila '£B v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Ig
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.