PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIX. Št. lil (8543) TRST, torek, 19. junija 1973 Poštnina plačana v gotovini r>o ^bb. postale I gruppo “ IjCD2 yU llE* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad je edMtisS^^artiaanski^DNEVNIK v^užnjlnT^vrapL v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski v s j PRVE UGOTOVITVE OB REZULTATIH DEŽELNIH VOLITEV V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJIN! Ilil izidi M Tudi v novem deželnem svetu dva slovenska svetovalca: Lovriha (SPI) in Stoka (SS) Socialisti imajo v novem svetu 8 predstavnikov (v Trstu izvoljen Pitttmi), komunisti ohranili 13 svetovalcev, KD 26 (izgubila 3), PII 2, PRI 1, PSD! 4, M3I 4 in KF 2 , Izidi deželnih volitev oziroma globalni podatki za vsa štiri volilna “krožja govore o bistvenem premika glasov na levo z napredkom °SI in utrditvijo KPI ob istočasnem padcu KD in PLI, medtem ko fSl v primerjavi s političnimi vo-ktvami sploh ni napredovala. .Primerjave na osnovi še nedo končnih podatkov, kažejo, da je KD !?gubila v primerjavi z zadnjimi pomičnimi volitvami 2,9 odstotka, s ^krajinskimi 0,9 odstotka, z dežel-Wtni leta 1968 pa kar 4,6 odstotka Basov. Komunisti so dosegli visok od-?®tek glasov in so povečali svojo moč v primerjavi z deželnimi molitvami za 1 odstotek, s pokrajinskimi pa kar za 2,3 odstotka. Pfi tem seveda niso všteti gla-s°vi PSIUP, ki so se delno raz-Nili, delno pa se vrnili k sccia- hstom. . Močno so napredovali socialisti ^ sicer za 1,3 odstotka v primerjavi s političnimi in za 1,6 od-sjotka v primerjavi s pokrajinami .volitvami. Izredno občutno Se b0 za-adi tega tudi povečala ni*h teža v deželnem svetu. , Resen poraženec tokratnih voli-^v je PSDI in to ža 0,3 v primerjavi s političnimi ter za 2,5 odstot-*a s pokrajinskimi volitvami. Primerjav s prejšnjimi deželnimi vodami pa ni mogoče narediti ne ?a PSI ne za PSDI, ker sta ta-Kat stranki nastopili združeni kot in ker se povrh še nista Odstavili v videmskem volilnem >žju. . Končno desnica: liberalci so v deželi izgubili 0,5 odstotka ’ Primerjavi s političnimi in 1,3 idiotka v primerjavi s pokrajinami volitvami, kar .je manj od redvidevanj, ki so govorila o še esnejšem padcu PLI. Prav tako pa .j® m:sovci v bistvu niso nanre-?vali, saj so v primerjavi s politič-l.1®! volitvami celo rahlo nazadovala 0,1 odstotka. ,udstotek glasov Slovenske skup-je rahlo nižji v primerjavi z ^telnimi in isti v primerjavi s krajinskimi volitvami. /Tik pred zaključkom redakcije ®o prejeli neuradne dokončne izi-,e glasov za celotno področje de-t ,e> ki v bistvu potrjujejo že zgo-al navedeno sliko. deželnem svetu je levi center ranil večino, vendar ob bistveni .Prenrembi razmerja sil med stran-komunisti pa so ohranili svo- jo moč. Razmerje sil je sedaj na-] nu in kraljici Fabioli, ki sta s slednje: KD 26 svetovalcev (izgubi-1 spremstvom prispela danes na šest- la 3), PSI 8 svetovalcev (primerjava s prejšnjimi volitvami je težavna, v praksi pa je v deželnem svetu podvojila število svetovalcev), PLI 2 (prej je imela tri), PRI je ponovno pridobila svetovalca, SS je ohranila svoje mesto, Furlansko gibanje je na volitvah leta 1968 v srečnih okoliščinah izvolilo 3, sedaj pa dva svetovalca, misovci pa so povečali svojo svetovalsko skupino za enega svetovalca od 3 na 4. dnevni uradni obisk v Jugoslavi jo, je bil na beograjskem letališču prirejen prisrčen in slovesen sprejem. Kralja in kraljico je na letališču pozdravil predsednik Tito s soprogo, kateremu je kralj predstavil člane svojega spremstva, med njimi zunanjega ministra Renata Van Elslanda. Po topovskih salvah, himnah in pregledu častne čete, sta kralj in kraljica pozdravila ostale navzoče visoke jugoslovanske osebnosti. Številni Beograjčani, zbrani na pločnikih na poti od letališča do dvora na Dedinju, kjer bo rezidenca kraljevskega para med bivanjem v Beogradu, so prav tako toplo pozdravili visoka gosta pred- sednika Tita. Popoldne sta predsednik Tito in njegova soproga v Belem dvoru priredila intimno kosilo v čast kralja in kraljice Belgije. Na kosilu so bili z jugoslovanske strani med drugim Vladimir Baka-rič, Miloš Minic, Marko Bulc in Richard Steiner. Popoldne je na slovesni seji mestne skupščine predsednik Branko Pešič v navzočnosti visokih jugoslovanskih voditeljev in zastopnikov političnega in javnega življenja Beograda izročil belgijskemu kralju, pobudniku vsestranskega razvoja odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Belgijo, v spomin na njegov obisk v Beogradu zlato plaketo Beograda. Pred tem je kralj Baudouin položil venec na grob neznanega junaka na Avali. B. B. IZIDI VOLITEV NA PODROČJU FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Belgijski kralj na obisku v SFRJ BEOGRAD, 18. — Belgijskemu kraljevskemu paru, kralju Baudoui- ............................................................................................................................................................................................................................... SVEČANA OTVORITEV JUBILEJNEGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA STRANKE Deželne 1968 Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 Glasovi % Glasovi % Glasovi % Glasovi % KD 344.039 44,9 323.882 41,1 360.031 43,2 315.199 39,7 KPI 153.923 20,1 148.610 18,9 168.147 20,2 166.018 20,9 PSIUP 35.677 4,7 24.245 3,1 16.637 2,0 — — PSI i 83.824 10,6 91.306 10,9 97.289 12,2 PSDI 76.694 10,0 83.896 10,6 70.439 8,4 64.947 8,2 PRI 19.138 2,5 20.267 2,6 22.581 2,7 21.302 2,7 PLI 37.092 4,9 39.099 5,0 35.232 4,2 23.941 3,6 MSI - DN 39.197 5,1 49.036 6,2 63.814 7,7 59.537 7,5 PDIUM 3.880 0,5 r_: — — — — — U.N. Rep. 775 0,1 — — — — — — Slov. skupnost 10.841 1.4 9.931 1,3 — — 10.180 1.3 Mov. Friuli 38.879 5,1 — — — — 23.629 3,0 Indip. F.V.G. : — — I 4.633 0,6 M.l. TLT 5.537 0,7 4.642 0,6 — ) PC(ml) 1 — — — — — 2.067 0,3 M.P.L. — — — — 2.835 0,3 — — Manifesto — — — 3.471 0,4 — — SKUPNO 765.672 100,0 787.432 100,0 834.493 100,0 793.792 100,0 OKREPITEV ODNOSOV MED ZDfl IN SZ V OSPREDJU SREČANJA Nfl VRHU V zelo prisrčnem vzdušju prvi razgovori mod Brežnjevom iu predsednikom Nixonom Oba državnika sta se v pozdravnih govorih sklicevala na lansko uspešno srečanje v Moskvi WASHINGTON, 18. - «Srečanje stoletja*, kot so ga že imenovali ameriški novinarji, ki bo zelo verjetno odločalo o svetovni politiki v prihodnjih desetih letih, se je začelo danes opoldne v Beli hiši. Generalni tajnik KP SZ Leonid Brež-njev je dospel s helikopterjem na travnik pred rezidenco ameriškega predsednika in nato prehodil 200 metrov do slavnostne tribune, kjer ga je pričakoval ameriški predsed nik Richard Nixon. Na vrtu Bele hiše se je zbralo, kljub izredno strogim varnostnim ukrepom, neka' tisoč ljudi, po večini predstavnikov diplomatskega zbora akreditiranega v zveznem glavnem mestu, uslužbencev sovjetskega veleposlaništva, dokaj številni pa so bili tudi turisti. Množica je sprejela Brežnjeva izredno prisrčno. Preden je pregledal častno stražo, ki so jo sestavljali vojaki vseh petih rodov ameriške vojske, je Brežnjev se približal množici: podal je roko številnim osebam. Srečanje je posnela tudi sovjetska televizija, ki ga je oddajala po satelitu, tako da so mu lahko neposredno sledili tudi v Sovjetski zvezi. V svojem pozdravnem govoru je Nixon dejal, da je gotov, da javno mnenje gleda na današnje srečanje kot na velik korak naprej, ki bo omogočil, da bosta obe velesili premostili veliko breme, ki ga predstavlja oborožitev in da bosta zgradili trajno mirovno strukturo. «Gra-dili bomo na temeljih, ki smo jih postavili lani v Moskvi, obenem pa bomo imeli priložnost, da okrepimo dobre odnose med obema državama.* Izjavil je, da so sporazumi, ki sta jih obe državi podpisali lani že bistveno pripomogli k spremembi odnosov med obema vladama. Brežnjev je v odgovoru na Nixo-nov pozdravni govor omenil premostitev velikih daljav, ki ločijo obe velesili in izrazil svojo odločnost, da pripomore - sedanje - srečanje > k utrditvi miru' za vse človeštvo. Tudi Brežnjev se je skliceval'na prejšnje srečanje na vrhu v Moskvi, kjer sta postavila temeljni kamen mirnih ‘odnosov med SZ in ZDA. Dejal je, da je to prva priložnost za neposredni stik z ameriškim ljudstvom in izjavil, da je poglavitni cilj tega srečanja zagotovitev miru med sovjetskim in ameriškim narodom. Takoj za temi pozdravnimi govori sta se oba državnika umaknila v Nixonovo delovno sobo, kjer sta sprejela fotoreporterje, med katerimi so bili tudi številni fotografi iz Sovjetske zveze. Slikanje se je nekoliko zavleklo, ker so imeli funkcionarji Bele hiše dokajšnje težave, da jim je uspelo odstraniti fotografe pred pričetkom pogovorov. Ob uri kosila so za nekaj časa pogovore prekinili. Brežnjev in nekoliko prekršil strogi protokol in -...........................................—.......■.......—......................—......... VČERAJ SO BILE NA VRSTI KPI. PLI, MSI IN PSDI V zaključni fazi posvetovanj za rešitev krize Predsednik republike sprejel delegacije strank Izjava tajnika KPI po razgovoru na Kvirinalu - Fanfani novi tajnik KD - Seji v°dstev PSI in KD - Danes bo Leone sprejel zastopnike PSI, PRI, SVP in KD r 18 _ Predsednik republike I razgovoru z Leonejem tajnik Bi- Ianja za rešitev vladne krize ter položaja in predvsem ^araai na meravane obnovitve sodelo/onja s socialistično stranko, ki bi bila po njegovem mnenju škodljiva za Sr, za rešitev vladne krize ter Cr®iel delegacije KPI, PLI. MSI, nik r in posl- Mora. Generalni taj-hri KPI Berlinguer je po sprejemu Sj^Keoneju izjavil, da je poraz Titik, lin- °dPrl možnost spremembe polih e *n vladne usmeritve. Ber-blJ’Uer Je nato naštel vrsto pro-y,.rri0v, katerih se bo morala lo-bova vlada. Med drugim je h potrebo po preprečevanju bšistične dejavnosti, medtem jj . So na gospodarskem področju tobni hitri ukrepi, ki naj po-osnove za politiko reform, ustavijo inflacijo in fciio J^asno r__________ ^ raščanje cen. Prav tako so nuj-Ve*. 'reP‘ za reformo šole in uni-hr Ze’ radiotelevizije in tiska ter wv<*°dja. Na mednarodnem pod-da je Berlinguer omenil nujnost, iti Se Italija angažira za pomiritev tep1- v Evropi in na Sredozemlju Ha, za razoroževalne ukrepe, ki ne zadevajo samo držav Sredin e EvroPe- pač pa tudi Italijo n-fbdbzemlje. če bo nova vlada vaM te zahteve, je zaključil ; ®guer, se bo opozicija KPI na drugačen način, kot 5taia - .......... kai 'zražala proti Andreottijev! m a|agodijevi vladi. ibienu delegacije PLI je po demokracijo. Po misovski delegaciji je predsednik republike sprejel predstavništvo PSDI, v imenr katerega je tajnik Orlandi potrdil časnikarjem, da se njegova stranka zavzema za sestavo organske levosredinske vlade z neposredno udeležbo vseh strank. Poslanec Moro ni po razgovoru s predsednikom republike dal nobenih izjav. Posvetovanja se bodo nadaljevala tudi jutri, ko bo Leone sprejel delegacijo PSI, tajnika PRI La Malfo, senatorja Cifarellija za mešano skupino senata, poslanca An-derlinija za mešano skupino poslanske zbornice, sen. Ritza za južno-tirolsko ljudsko stranko in končno delegacijo KD. Posvetovanja se bodo zaključila v sredo zjutraj, ko bo predsednik republike sprejel predsednika obeh domov parlamenta in bivša predsednika republike Gron-chija in Sar^gata. ., Danes se je sestalo vodstvo KD pod predsedstvom senatorja Fanfa-nija, ki. je, bil včeraj na -zasedanju vsedržavnega sveta stranke z aplavzom imenovan za novega strankine- ga tajnika. Ob koncu seje vodstva! Izvolitev sen. Far.fanija za novega so objavili poročilo, v katerem je I političnega tajnika KD je odprla vpra rečeno, da je treba napeti vse sile za sestavo demokratične koalicije ter .. preveriti\ možnost organskega sodelovanja med KD, PRI, PSDI in PSI na osnovi avtonomne večine, ki bi s trdnostjo, kompaktnostjo in jasnostjo bila sposobna 1 sprožiti široko akcijo za rešitev nujnih, pa tudi dolgoročnih problemov. Danes se je sestalo tudi novo vodstvo PSI, ki je poslušalo poročilo tajnika De Martina in zavzelo stališče pred jutrišnjim posvetovanjem s predsednikom republike. Poročilo, ki so ga objavili ob koncu seje, pravi, da je PSI pripravljena začeti primerjanje stališč s KD, PSDI in PRI da bi preverili, če obstajajo pogoji za sodelovanje socialistov v večini in vladi. PSI si želi hitro rešitev krize, da bi se lahko čimprej lotili težavnih vprašanj zaščite demokratičnega reda proti neofašizmu, inflacije in devalvacije, ter. je pripravljena dati svoj prispevek v tem smislu. V svojem poročilu pa je De Martino, samo opozoril na , vprašanja, ld naji se jih nova vlada najprej loti, ter zaključil, da , bodo pogajanja z ostalimi strankami pokazala, .če. je . možno neposredno in organsko sodelovanje socialistov 'v vladi, ali pa bo PSI dala samo zunanjo podporo tristranski vladi. sanje, kdo bo novi predsednik senata, številni demokrščanski veljaki so postavili svojo kandidaturo, kot kaže pa je prevladal dosedanji predsednik senatne skupine KD Spagnolli. Vseka-Kor bo moral novega predsednika izvoliti senat, ki se bo sestal v ta namen verjetno 26. ali 27, junija. Ce bo Spagnolli izvoljen, potem bodo za novega predsednika senatne skupine KD po vsej verjetnosti imenovali senatorja Bartolomeia, ki pripada lan. fanijevi struji. Nixon za sedaj še nista kosila skupaj, v prvih popoldanskih urah pa so se uradni pogovori med o-bema nadaljevali. V ameriških vladinih krogih upajo, da bodo pogovori med sovjetskim in ameriškim voditeljem privedli' predvsem do skorajšnjega podpisa sporazuma na pogovorih o omejitvi jedrske oborožitve. To naj bi se zgodilo že v teku prihodnjih 12 ali 18 mesecev. Med drugimi točkami, o katerih naj bi bil govor v teku srečanja med obema državnikoma, gre o-meniti v prvi vrsti prizadevanja Brežnjeva za okrepitev trgovinskih in gospodarskih stikov, ter prizadevanja Nixona za dosego jedrskega sporazuma in ravnotežja v oborožitvi, Zelo verjetno bosta obe vprašanji povezala, govorila pa bosta še o azijskem jugovzhodu, o Bližnjem vzhodu, o konferenci med članicami NATO in varšavskega pakta za skrčenje oboroženih sil v Evropi ter o konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki se ga bodo udeležile tudi ZDA in Kanada, poleg evropskih držav. V ZDA vlada na splošno dokajšnje navdušenje nad obiskom generalnega tajnika KP SZ. Eden redkih nasprotnikov je demokratski senator Jackson, vztrajen pristaš hladne vojne, ki je mnenja, da je škandal Watergate tako oši-bil Nixonov mednarodni položaj, da je v pogovoru z Brežnjevom v odločno slabši poziciji. Nixonovi pristaši pa poudarjajo, da ima srečanje z Brežnjevom velik pomen, ker bo Nixon v samih ZDA pridobil na ugledu, ki ga je izgubil prav s škandalom Watergate, ki je pretresel sedanjo ameriško upravo do temeljev. Kar zadeva pogovore med obema, pravijo v vvashiugtonski vladnih krogih, da sta obe strani že pripravili nekaj sporazumov, ki jih oba državnika morata samo podpisati in ki bodo omenjeni s precejšnjim poudarkom v zaključnem komunikeju. Gre predvsem za ameriško bančno posojilo SZ za financiranje sporazuma o prodaji umetnih gnojil ter za sporazum o poljedelstvu in o znanstveni izmenjavi. Minister Matteotti o važni mednarodni vlogi Trsta za gospodarsko sodelovanje Med drugim je poudaril, da ni vprašanj, ki jih ne bi mogli rešiti v duhu dobrega sodelovanja - Poudarek na odnosih med Italijo in Jugoslavijo - Prisotni ugledni predstavniki SFRJ ' | | , tV, IN,: FIERA Dl TRIESTE 1 Z nedeljskega odprtja tržaškega velesejma V slovesnem vzdušju, ki ga zahteva praznovanje vsake 25. obletnice, so v nedeljo dopoldne uradno odprli letošnji tržaški velesejem, ob prisotnosti ministra za zunanjo trgovino Gianmattea Matteottija, ki je ob tej priložnosti imel krajši, zato pa toliko bolj učinkovit govor, v katerem je v bistvu orisal smernice italijanskega gospodarskega razvoja, sodelovanja z drugimi deželami in v prvi vrsti z Jugoslavijo, ter vlogo naše dežele in predvsem našega mesta v tem okviru. Ministra je sprejel predsednik velesejma odv. Slocovich, prisotni pa so bili številni ugledni gostje: predsednik deželnega sveta Ribezzi, V novj deželni svet sta bila izvoljena dva slovenska svetovalca: Lovriha na listi KPI in Štoka na listi Slovenske skupnosti. Na splošno lahko tudi za te volitve ugotovimo določen premik na levo zlasti po zaslugi socialistične stranke, ki bo v novo izvoljenem deželnem svetu podvojila število izvoljenih svetovalcev, komunisti pa so ohranili svojo moč in neokrnjeno svetovalsko skupino. Zanimiv je občuten poraz demokristjanov: računali so v najslabšem primeru na izgubo dveh, v resnici pa se je njih skupina zmanjšala kar za tri svetovalce. Skrajna desnica se je okrepila za enega svetovalca, ki ga je odvzela liberalcem. Na splošno torej zadovoljiv rezultat, ki potrjuje zahtevo volivcev, da naj bo dežela Furlanija-Julijska krajina še bolj odprta in njena politična usmeritev bolj napredna. Posvetovanja predsednika republike za rešitev vladne krize 9redo h koncu: zaključila se bodo v sredo zjutraj, še istega dne pa bo verjetno podeljen Rumorju mandat, da sestavi novo vlado. Šele takrat pa se bo začela naj- bolj kočljiva faza vladne krize, namreč pogajanja med štirimi strankami levega centra o programu bodoče vlade. Prav na osnovi programa bodo socialisti odločali, ali naj stopijo v vlado, ali pa naj jo podprejo od zunaj. Prvo uradno srečanje v ZDA med predsednikom Nixonom in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom je poteklo v izredno prisrčnem ozračju. V pozdravnih govorih sta se oba državnika sklicevala na plodno srečanje, ki sta ga imela lani v Moskvi in na katerem sta postavila temeljni kamen za ugodni razvoj poznejših odnosov med obema državama. Pogovori med B “žnievom in Nixonom se bodo nadaljevati podpredsednik Pittoni, deželna odbornika Stopper in Masutto, vladni komisar Abbrescia, podprefekt Au-stria, tržaški župan Spaccini s številnimi odborniki, župani ali predstavniki okoliških občin, pokrajinski podpredsednik Foschi, poveljnik tržaškega vojaškega prezidija gen. Cellentani in pristaniškega poveljstva gen. Cittadini, podkvestor Zappone, poveljnik karabinjerjev Marzella, finančnih stražnikov Mit-tiga ni mestnih redarjev Grison, predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, predsednik industrijcev Mo-diano in predsednik pristaniške u-stanove Franzih Otvoritve so se udeležili tudi veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavičevič, generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuš z drugimi člani konzulata, pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Aleksander Drljača, predsednik hrvaške trgovinske zbornice Mirko Bašič, podpredsednik slovenske trgovinske zbornice Rudi Babič ter drugi gospodarski zastopniki. Številno so bili zastopani tudi domači gospodarski operaterji in med njimi predsed. Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole. Po pozdravu odv. Slocovicha je spregovoril minister Mattaeotti, ki je najprej orisal sedanji gospodarski položaj v državi. Dejal je, da je položaj zelo težak zaradi krize, ki tare skoro vse gospodarske sektorje, da se pa kažejo jasni znaki izboljševanja. Če je po eni strani vedno zelo pereč problem stalno padanje vrednosti lire, se po drugi veča proizvodnja na skoro vseh področjih. Dobro napreduje tudi trgovinska izmenjava s tujino, čeprav gre v bistvu za povečanje u-voza in ne izvoza. V tem okviru, je nadaljeval minister Matteotti, ima Trst svojo posebno vlogo «osi» med srednjo Evropo in ostalim svetom in zna privleči gospodarske trgovinske izmenjave med najrazličnejšimi deželami, kontinenti in kulturami. Kljub vsemu, je še rekel minister, je težaško pristanišče eno največjih italijanskih pristanov, čeprav je velik del blaga surova nefta. Tudi z gospodarskim doprinosom našega mesta in naše dežele bo mogoče premostiti krizo. Zatem je minister Matteotti posebej pozdravil jugoslovanske goste. «Ta prisotnost priča o dobrih sosedskih odnosih med našima državama. Odnosi, ki so se letos še izboljšali po srečanju v Beogradu ob vsakoletnem zasedanju mešane komisije za izvajanje sporazuma o tehničnem, gospodarskem in industrijskem sodelovanju, ki je leta 1972 povečalo izmenjavo na rekordno raven 500 milijard lir in ki se bo verjetno letos še povečala.* «Italija je na prvem mestu med državami, s katerimi trguje Jugoslavija,* je nadaljeval minister Matteotti, «vendar je na drugem mestu po količini nakupov. To ozračje dobrih sosedskih odnosov se je ustvarilo in se utrjuje med obema državama, zato italijanska vlada meni, da se ta razmerja lahko ohranijo in utrjujejo s spoštovanjem in v korist obeh narodnih skupnosti.* Zatem je minister še orisal nekatera vprašanja, ki so [»vezana s trgovino kave in lesa in zlasti naglasil problem sodelovanja med državami za premostitev razlik med razvitimi in nerazvitimi državami. «Nič dobrega se ne obeta za mir, če ne bomo znali s stvarnimi dejanji uvesti socialno (Nadaljevanje na 2. strani) Minister Matteo Matteotti TRŽAŠKI DNEVNIK REZULTATI DEŽELNIH VOLITEV V TRŽAŠKEM OKROŽJU Bistveni premiki znotraj levega centra Okrepitev PSI, KPI je ohranila glasove V tržaškem volilnem okrožju so se bistveno zvišali glasovi PSI in PRI, KPI je svoje pozicije ohranilaobčutno pa sla izgubili PSDI, KD in PIA, katerih del glasov se je prelil v MSI - Slovenska skupnost je trdno ohranila svoje glasove Volilni izidi v tržaškem volilnem o-krožju govore o bistvenih premikih znotraj levega centra. Izredno občutno so se okrepili socialisti in delno republikanci, znatno pa so izgubili glasove socialdemokrati in demokristjani. Komunisti so ohranili skoro neokrnjeno svojo volilno moč, na desni pa so liberalci izgubili, vendar njihovih glasov ni pobrala v celoti MSI. Primerjave v odstotkih nam dajejo glede posameznih strank naslednjo sliko: KD je izgubila 2—3 odstotke glasov v primerjavi z različnimi prejšnjimi volitvami. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da na zadnjih političnih volitvah ni kandidirala SS in da je del njenih glasov bil oddan za KD. KPI je izgubila 0,3 odstotka glasov. Treba pa je tudi upoštevati razne primerjave v zvezi z glasovi PSIUP, ki so se očitno razdelili. Del teh je bil oddan za KPI, del pa za PSI. Socialisti so tokrat izredno napredovali in krepko presegli socialdemokrate ter se utrdili kot tretja najmočnejša stranka v tržaški pokrajini. Po pomembnem uspehu, ki so ga dosegli že na političnih volitvah, so tokrat napredovali za 1,8, oziroma kar za 2,5 odstotka glasov. Po drugi strani pa so socialdemokrati zabeležili izredno resen padec, saj bodo morali tokrat prvič v zgodovini tržaških deželnih volitev «lo-viti» svojega deželnega svetovalca iz ostankov, ker niso dosegli niti kvoruma, saj so izgubili 0,8, oziroma 2,8 odstotka glasov. Republikanci stalno napredujejo in so tudi tokrat zabeležili napredek za 0,8, oziroma za 1,4 odstotka. Slovenska skupnost je v primerjavi z deželnimi volitvami nazadovala za 0,3 , odstotka, v primerjavi s pokrajinskimi pa je napredovala za 0,1 odstotka glasov. In končno skrajna desnica in PIJ. liberalci so izgubili 1,2 odstotka v primerjavi s političnimi in 2 odstotka v primerjavi s pokrajinskimi volitvami. Misovci pa so dobili 0,3 odstotka v primerjavi s političnimi in .....iiiiuiii...........................nuni... OB PRISOTNOSTI KVALIFICIRANE DELEGACIJ v v VOLILNI IZIDI V TRŽAŠKEM VOLILNEM OKROŽJU STRANKE ..... t ' Deželne 1968 Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 Glasovi % Glasovi % Glasovi % Glasovi % KD 70.057 33,4 69.943 33,1 87.270 35,9 66.373 31,9 KPI 51.219 24,4 47.436 22,5 54.345 24,9 50.997 24,5 PSIUP 4.915 2,3 4.334 2,1 2.850 1,3 — — PSI 1 11.976 5,7 14.251 6,5 17.241 8,3 22.160 10,6 PSDI J 17.485 8,3 13.642 6,3 11.391 5,5 PRI 7.032 3,4 7.899 3,7 9.443 4,3 10.659 5,1 PLI 19.887 9,5 18.239 8,6 16.959 7,8 13.834 6,7 MSI - DN 19.703 9,4 22.056 10,5 27.350 12,6 26.758 12,9 PDIUM 883 0,4 — — — — — — U.N. Rep. 775 0,4 — — — — — Slov. skupnost 7.816 3,7 6.994 3,3 — — 7.191 3,5 Indip. F.V.G. _ - i 3.402 1,6 M.l. TLT 5.201 2,5 4.642 2,2 — — 1 PC(ml) 1 — — — — — — — M.P.L. — — = — 775 0,4 — — SKUPNO 209.648 100,00 211.004 100,00 217.885 100,00 207.846 100,0 2,4 odstotka v primerjavi s pokrajinskimi. Napredek MSI v primerjavi s političnimi volitvami je neznaten in mnogo nižji kot so misovci pričakovali, saj so v zadnjem razdobju razvijali izredno hrupno propagando. Tajnik tržaške federacije PSI Lu-cio Ghersi je sinoči v izjavi za tisk izrazil svoje veliko zadovoljstvo zaradi napredovanja stranke tako gle- de števila glasov kot v odstotkih na Tržaškem in v vsej deželi. «Ti rezultati — je dejal Ghersi — nagrajujejo napredno politično linijo, ki jo je PSI vodila po razkolu s socialdemokrati na deželni ravni in predvsem v Trstu, ki se je odražala v odločnem stališču socialistov proti centristični vladi.» Ghersi je še dejal, da se sedaj PSI uve- HimiiiiiiiiKKiiiiimiiliiiinmiiiiiiiiliiiimmiiiiiiiiiiiliimiiimiii illiilnllimiiliimiiilliiiiiiiiiiiiiiilliniililililll' r_L____________L-ti ____________________..................L M j I Gospodarski odnosi z Jugoslavijo v ospredju tržaškega velesejma Dopoldne tiskovna konferenca in ogled paviljona, popoldne srečanje v trgovinski zbornici, zvečer pa sprejem - O vlogi našega mesta in naše dežele pri trgovinski izmenjavi med sosednjima državama Dan po odprtju tržaškega velesejma je bil posvečen Jugoslaviji. Za to priložnost se je mudila v Trstu številna visoko kvalificirana delegacija, ki jo je vodil veleposlanik SFRJ v Rimu Miša Pavi-eevič in katerega so spremljali trgovinski ataše Djordje Stojkovič, konzul SFRJ v Milanu Bogumil Rupnik, generalni konzul v Trstu Trampuž in konzul Srečko Kovačič. Delegacijo so sestavljali pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Aleksander Drijača. republiški sekretar SR Hrvatske Bohumil Bernaršek, podpredsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Milan Rukavina, podpredsednik in vršilec dolžnosti predsednika slovenske trgovinske zbornice Rudi Babič, predsednik hrvaške trgovinske zbornice Vito Gašparovič in predsednik trgovinske zbornice z Reke Kazimir Jelovica. Delegacijo je sprejel predsednik velesejma odv. Slocovich, ki je v znak priznanja za sodelovanje izročil jubilejne «fierine». ki so jih skovali za 25-letnico velesejma, veleposlaniku SFRJ, zveznemu podtajniku za zunanjo trgovino, podpredsedniku IS Hrvaške, tajniku za zunanjo trgovino SR Hrvaške, predsednikoma trgovinskih zbornic Slovenije in Hrvaške ter generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Trampužu. V svojem kratkem nagovoru se je predsednik odv. Slocovich navezal na besede ministra Matteottija in naglasil pomen prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo tudi na tržaškem velesejmu, ki je dobra priložnost za nadaljnjo razširitev in okrepitev teh odnosov. Za pozdravne besede se mu je zahvalil sekretar za zunanjo trgovino SR Hrvaške Bernaršek, ki je potem vodil tiskovno konferenco, na kateri so bili prisotni časnikarji tržaških listov, slovenskega in italijanskega radia, jugoslovanskih obveščevalnih sredstev, in italijanskih vsedržavnih novinarskih agencij. Frisotni so bili tudi tržaški gospodarski operaterji, med katerimi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole in tajnik združenja Kuferzin. V svojem govoru je sekretar SR Hrvaške Bernaršek podal glavne podatke o jugoslovanski zunanji trgovini z Italijo, ki je lani dosegla vrednost 700 milijonov dolarjev, pri tem pa je zabeležila skoro 90 milijonov dolarjev pasiva. Zlasti pomanjkljiva je struktura trgovinske izmenjave, saj Italija izvaža v Jugoslavijo industrijske izdelke, uvaža pa predvsem prehrano in surovine. Vsekakor, je nadaljeval Bernaršek, je sodelovanje zadovoljivo, zlasti na področju skupnih investicij, turizma, maloobmejnega prometa, v okviru katerega je Jugoslavija izvozila za 20 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 10 milijonov dolarjev. Dobri gospodarski odnosi, je zaključil, so podlaga za dobre politične odnose med državami, še zlasti če gre za države z različnimi socialno-pditičnimi strukturami. «Za blagor naših ljudstev je tre-ba vedlno bolj razvijati naše odnose!» Sledila so vprašanja novinarjev in gospodarstvenikov v zvezi z najrazličnejšimi problemi gospodarskih odnosov med sosednima republikama. Velika večina vprašanj se je vrtela okrog vloge in koristi, ki jih utegne imeti Trst od vedno večje trgovinske izmenjave. Vsi jugoslovanski zastopniki, ki si posegli v razpravo, so odgovorili v tem smislu, saj si naše mesto, naša dežela. obenem pa sosedni kraji Slovenije in Hrvaške os, okrog katere se vrti blagovna izmenjava. Zato je treba zlasti razviti dobre odnose med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in republikama Slovenijo in Hrvaško. Po tiskovni konferenci je bil ogled jugoslovanskega paviljona, v katerem so okusno razstavljeni prehrambeni izdelki, oblačila, kožuhu-hrambni izdelki, oblačila, kožuho-knjige in drugo, na stenskih panojih pa so lepe barvne in črno-bele slike o najprivlačnejših turističnih krajih Jugoslavije. Popoldne se je jugoslovanska delegacija sestala s tržaškimi zastopniki na sedežu trgovinske zbornice. Sestanek je v odsotnosti predsednika dr. Caidassija vodil odgovorni za zunanjo trgovino dr. Vatta, prisotni pa so bili načelnik oddelka za zunanjo trgovino vladnega komisariata Parisi. podpredsednik tržaške delegacije mešane ital. - jugoslovanske zbornice Stanko Bole v odsotnosti predsednika Latkovicha, nekateri člani odbora, zastopnik «Avto-vie Venete» inž. Visintini, tajnik italijansko . jugoslovanske zbornice dr. Maurel, zastopniki nekaterih tržaških bančnih zavodov ter drugi gospodarski operaterji iz Trsta in dežel. Razgovori so se začeli po poročilu tajnika Maurela, ki je obdelal predvsem vprašanja avtonomnih računov in fondov za maloobmejno trgovinsko izmenjavo. Sledila je razprava, v kateri so se dotaknili predvsem avtocestnih povezav in sodelovanja v okviru sejma Alpe-Adria. V večernih urah, sta jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž in soproga priredila v prostorih hotela Jolly sprejem, katerega so se udeležili najvišji predstavniki tržaškega italijanskega in slovenskega političnega, upravnega, gospodarskega, kulturnega življenja, visoki predstavniki vojske ter številni ugledni jugoslovanski gostje, prisotni ob otvoritvi velesejma in na včerajšnjem dnevu Jugoslavije. Sprejem je potekal v prijetnem razpoloženju in prijateljskem vzdušju, ki je že tra-ritetopalno zn te sprejeme. ljavlja kot druga stranka v okviru leve sredine in kot četrta v Trstu. «Rezultati teh volitev — je dejal Ghersi — so izredno pomembni, ker omogočajo PSI, da še z večjo učinkovitostjo vodi svojo politiko v o-brambo delavskega razreda.» Deželni tajnik Antonino Cuffaro pa je v izjavi za tisk med drugim dejal, da «je rezultat volitev v naši deželi izredno značilen in jašen: izraža ser‘v • znatnem napredku na levi, ki vključuje v prvi vrsti KPI in PSI, in v ostrem porazu KD, v nazadovanju strank, ki so jo podpirale v njeni preusmeritvi na desno (PSDI in PLI). Preliv glasov na desnici je nepomemben, medtem ko je zelo pomembna uveljavitev sil na levici tako v odstotkih kot v absolutnih števil-kah». Cuffaro nadalje ugotavlja, da je poraz KD nadaljnja obsodba tako imenovane centralnosti, ki je to stranko privedla do ustanovitve vlade Andreotti - Malagodi. Cuffaro pravi v svoji izjavi, da so volivci v naši deželi s svojim glasom zahtevali odločni premik v levo, novo politično ozračje v državi in protifašistično vlado, ki bo sposobna spoprijeti se z resnimi problemi sedanjega trenutka. Po uradnih podatkih je volilna udeležba dosegla na celotnem področju Furlanije-Julijske krajine 89,8 odstotkov volivcev in volivk, medtem ko je znašala na zadnjih deželnih volitvah 1968. leta 87,9 odstotkov. Tokrat je volilo 824.413 volivcev in volivk od skupnih 918 tisoč 605 vpisanih v volilne sezname. Pri tem je zanimivo, da se je volilna udeležba v deželi na splošno nekoliko zvišala, medtem ko pa je v našem tržaškem volilnem o-krožju rahlo padla, čeprav je še vedno v primerjavi z drugimi volilnimi okrožji najvišja. V tržaški pokrajini je glasovalo 214 tisoč 307 volivcev od 235.183 volilnih upravičencev ah 91,1 odstotka in torej nekaj manj kot pri zadnjih deželnih valitvah, ko je v tržaški pokrajini volilna udčležba dosegla 91,6 odstotkov. Pri tem pa je tud zanimivo, da je bila volilna udeležba v tržaški občini najnižja in da je občutno višja v vseh ostalih petih okoliških občinah. V tržaški občini je glasovalo 193.705 volivcev in volivk ah 90,7 odstotkov, v miljski 9.635 ah 94,9 odstotkov, v dolinski 4.128 ah 95,7 odst., v devinsko-nabrežinski 5.324 ali 95,5 odstotkov, v repentabrski 490 ali 93 odst. in v zgoniški 1.025 ali 92,9 odstotkov. Minister Matteotti (Nadaljevanje s 1. strani) pravico med narodi!» V zvezi z gospodarskim sodelovanjem je minister Matteotti še dejal, da se »gospodarska vojna rešj samo s sporazumi, ki so lahko težavni, dolgi in mučni, so pa vedno mogoči. Pri teh sporazumih moramo težiti k premostitvi meja ideološkega, političnega, verskega in rasnegg značaja. Samo tako bomo iz gospodarske vojne lahko izbrisali izraz 'vojna’ in povečali promet med državami preko vseh dosedanjih dosežkov.» Končno je minister še poudaril perspektive razvoja v Italiji. Naše mesto, naši problemi, je zaključil, utegnejo prispevati k napredovanju vse države na poti k napredku v okviru tistih načel, ki so po drugi svetovni vojni o-mogočili postavitev temeljev demokratične in republikanske družbene ureditve. Minister s svojim spremstvom in vsi gostje ter operaterji so si zatem ogledali razstavišče. V nedeljo je bil na programu dan Zvezne republike Nemčije in zato je bil prisoten tudi zapadno-nemš-ki konzul v Milanu Seibt. Minister Matteotti se je zadržal tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer se je ob kozarcu pristne srbske slivovke razgovarjal s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva. Dokončni izidi v okoliških občinah DEVINSKO - NABREŽTNSKA OBČINA (v oklepaju izidi zadnjih deželnih volitev 26. maja 1968): KPI 1.341. (1.256), MSI 317 (155), SS 808 (841), PSI 512 (PSU — socialisti in socialdemokrati 466), PRI 120 (69), KD 1.626 (1507), PLI 173 (186), PSDI 214 (PSU 466), Ir.d. F.V.G. 29 — Skupaj veljavnih 5.140. ZGONIK: KPI 435 (395), MSI 29 (7), SS 273 (232), PSI 103 (PSU 62), FRI 29 (7), KD 63 (71), PLI 27 (16), PSDI 27 (PSU 62), Ind. F.V.G. 6 -Skupaj veljavnih 992 glasov. REPENTABOR: KPI 149 (154), MSI 31 (9), SS 132 (144), PSI 76 (PSU 38), PRI 6 (6), KD 52 (46), PLI 12 (8), PSDI 8 (PSU 38), Ind. F.V.G. 5 — Skupaj veljavnih 471 glasov. DOLINA: KPI 1.948 (1.869), MSI 73 (53), SS 688 (746), PSI 349 (PSU 219), PRI 78 (39), KD 628 (507), PLI 48 (36), PSDI 125 (PSU 219), Ind. F.V.G. 31 — Skupaj veljavnih 3.968 glasov. MILJE: KPI 4.709 (4.414), MSI 299 (193), SS 86 (85), PSI 499 (PSU 591), PRI 379 (395), KD 2.528 (2.500), PLI 187 (317), PSDI 386 (PSU 591), Ind. Volilna udeležba je v obeh dneh vohte-v nekoliko nihala, saj so mnogi meščani v nedeljo zapustili mesto in je prišlo do večjega vala volivcev na volišča šele zvečer. Glede drugačne volilne kronike pa je treba zabeležiti, da so volitve potekale povsem mimo, llllllirilllllUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIlIUIIIIIIIIIIIIIIlIllllllIllIllllllliiiHillllllllllllllIllIllIlfnilHIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKlllIlIllIl —- _____________—- I J 04 7 Šolske vesti Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija. Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini. Opensko didaktično ravnateljstvo obvešča, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od 9. do 12. ure. Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Do-nadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l. Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljah do 30. junija t.l. Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v I. razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno. Izleti Gledališča # SAG Slovensko amatersko gledališče Trstu sklicuje v nedeljo, 24.. ju-Ml ob 9. uri' dopoldne III. redni obe ^ zbor. Prisotnost članov obvezna-Vabljeni gledališki amaterji in vsl’ ki jim je gledališče pri srcu. Aurora 16.30 «Malizia»: Barvni Laura Antonelli, Lilla Brig0® , Prepovedano mladini pod 18. >e Deluje klimatska naprava. 16.30 «L’erede». ISra SPDT vabi člane in simpatizerje društva, da se z osebnimi avtomobili udeležijo izleta na Km, ki bo v četrtek, 21. junija t. 1. Vzpon na Km bo preko Vršnega in planine Km. Lastnike avtomobilov prosimo, da se prijavijo v Ul. Geppa 9 pri Norci s prošnjo, da sprejmejo v svoj avto (s plačilom) naše člane, ki so brez prevoznih sredstev. SPDT organizira avtobusni izlet na Vršič 1. julija 1973. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-let-nice Planinskega društva Jesenice. Ob tej priliki bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. pri Norči v Ul. Geppa 9. PD «Tabor» Opčine priredi v nede-24. t.m. enodnevni izlet v Kamniško Bistrico. Potujemo preko Poljanske doline in Škofje Loke. Vzpon z žičnico na Veliko Planino. Vpisovanje v Prosvetnem domu vsak dan od 20.30 do 21.30. Odhod ob 6.30 izpred Prosvetnega doma. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi na praznik, v petek, 29. t.m. celodnevni izlet v Bovec in k izviru Soče. Prijave za izlet se sprejemajo v društvenih pro- F.V.G. 114 — Skupaj veljavnih 9.2871 štorih vsak dan od 18. do 20. ure. glasov. I 18. do 20. ure. Uslužbenci ACI pri ministru Matteottiiu ■ *• - , i i i • JL. .. i-uui. -i■*v g><» . « . . . , Oj. Med tiskovno konferenco sekretarja za zunanjo trgovino SR Hrvatske Bohiunila Bernaška Nekaj sto korakov od razstavišča tržaškega velesejma je manj praznično poslopje - sedež ACI, ki ga je osebje pred dnevi zasedlo. Uslužbenci so izkoristili priložnost odprtja in ponesli ministru za zunanjo trgovino Matteottiju pismo s svojimi zahtevami. Proti pričakovanju mnogih jih je minister sprejel in se dalj časa prijsHjsko razgovarjal z delegacijo v vkajočih delavcev v uradih velesejma. Izrazil je svoje prepričanje, da delavci upravičeno vodijo boj za svojo najosnovnejšo pravico — pravico do dela. Zagotovil je tudi, da bo čimprej poskrbel pri pristojnih organih, da se pereča vprašanja tržaških uslužbencev ACI rešijo na pozitiven način. Preference v tržaškem volilnem okrožju Preference v tržaškem volilnem okrožju so na osnovi podatkov za 250 sedežev od 414 naslednji: KPI Cuffaro 3.706, Lavriha 2.017, Col-li 1.648, Tonel 1.093, Crevatin 864; KD Colond 4.488, Del Con-te 3.237, Stopper 3.338, Vigini 2.840, Masut-to 2.488 in Nodari 2.408; PSI Pit-toni 2.449, Giuricin 1.846, Volk 372; PRI Mauro 1.276, Gasparini 706, Trauner 2.114, Coslovich 697; PSDI Lonza 1.569, De Gioia 999; MSI Morelli 4.646, De Ferra 3.721, Lon-ciairi 2.665, Wondrich 2.086. Vprašanje Wilhelma županu Spacciniju Obvestili so me, da so pri deželnih volitvah bili na Opčinah samo štirje volilni sedeži, od skupnih devet, opremljeni s slovenskimi lepaki, z listami kandidatov ter z izvlečki volilnih zakonov. Glede lepakov z imeni kandidatov je treba reči, da je bil preveden samo naslov in podpis, kar je dokaz površnosti ali hotenega zapostavljanja slovenskega jezika. Predsednik enega izmed omenjenih volilnih sedežev je na vprašanje nekega skrutinatorja odgovoril, da mu je občinska uprava sporočila, da pošiljajo slovenske lepake samo na tiste sedeže, kjer voli vsaj dvanajst odstotkov volivcev slovenske narodnosti. Zato se obračam na vas, gospod župan, da me informirate s kakšnimi kriteriji je uprava uvajala dvojezičnost na volilnih sedežih ob deželnih volitvah. Zagotavljam vam lahko, da so na seznamih vseh volilnih sedežev na Opčinah vpisani slovenski volivci, zato menim, da gre za ponovno diskriminacijo do pripadnikov slovenske narodne manjšine. Včeraj je na oddelku za oživljanje podlegel poškodbam 59-letni Aure-iio Carboni iz Ul. Fr. Rosselli, ki se je 7. t.m. poškodoval pri padcu s skuterja. Sindikalisti ACI pri Matteottiju Včeraj-danes Danes, TOREK, 19. junija JULIJANA Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 7.31. Jutri, SREDA, 20. junija NENAD Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,4 stopinje, najnižja 18,5, ob 19. uri 21,8 stopinje, zračni pritisk 1011,5 stanoviten, veter 7 km na uro zahodni - severozahodni, vlaga 68-od-stotna, padavine 0,6 mm dežja, nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,1 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne, 18. junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 26-letni Piero Bruck-ner, 94-Ietna Celestina Randi vd. Dor-sa, 31-letna Caterina Tomsig vd. Fra-giacomo, 86-letna Rosina Todorovit vd. Bonafin, 82-letni Vittorio Alberti, 85-letni Guerrino Ursini, 83-letna Giu-seppina Sterzai vd. Sestani, 68-letni Apollonio Coslovich, 77-letna Luigia Cimarosti vd. Leghissa, 54-letni An-drea Razem, 86-letna Anna Valeria-ni vd. Schiavelli, 64-letni Martino Roc-co, 63-letni Santo Ceppi, 75-letna Ines Dellamartina vd. Borghi, 53-letni Giu-lio Morin in 74-letni Michele Canciani. Vpisovanje otrok v osnovno šolo do 30. junija Mali oglasi DRUŽINA OPČINE - CENTER išče stalno hišno pomočnico ali z umikom 7.30 — 16.00 ter otroško negovalko ob popoldanskih urah. O-dlični pogoji. Telefonirati 30109 delovnih nrah trgovin. fiori». Michael Brandon in ,Wolker. Prepovedano mladini 18. letom. Prispevki V veseli družbi z Dušanom E° a. in žarkom Hrvatičem je bilo F v nih 11.500 lir za spomenik Pa“ . $ NOB iz škednja, od Sv. Ane Vide r* za spo** Kolonkovca. Namesto cvetja na grob ščanc vd. Kovač darujeta Mar Miroslav Košuta 3000 lir nik padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina ^rataTriSšl< daruje Cecilija 2000 lir za partizanski pevski zbor. ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih 0t, sočutja, ki smo ga bili dele* izgubi naše fine Offizie vd. Čok se iskreno zahvaljujemo sinovi, hčerka, ***> s' ter drugo sorodstvo junija 1973 malic DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo SonrJno 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al GemeHi, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AH’Angelo d’aro. Trg Goldoni 8; Ci-polla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc- I ci, Ul. Ginnastica 44, Miramarsk' . i drevored 117 (Barkovlje;. j Dne 18. t.m. je preminil ZORKO MIKLAVEC (MICHELAZZI) Pogreb bo danes, 19. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Koštalunga 121 naravnost v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Gre^’ sestre, bratje, svaki, nečaki, prane čaki in drugi sorodniki Družine: Micheiazzi, Baselli, Sk®rit' Zajec, Galla in Cristiani. Drst, Sesijan, 19. junija 1973 Pogrebno podjetje, OI. Zonta 3, tel. 38-006 Kino La Cappella Underground 21.30 chi». (1960, v barvah) z Kon Ic kavva in «Storia del film giaPPon se (1957). Nazionale 16.00 «11 cacciatore solit^ rios. Po romanu Jacka landof ■ Barvni film, primeren za vsako#*-Excelsior 16.00 «Tecnica di un re». Igrata Norberto Botti i11 °a la Corazzi. Barvni film. Pr®P° dano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Quelli della han Beretta», barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom. Fenice 16.00 «Storia di karate, Pugn e fagioli». Barvna kavbojka. _ Eden 16.00 «Gli amori impossm Igra Nicole Courcel. Barvni * ^ Prepovedano mladini pod 18- * 0 ,j Ritz 16.30 «E’ tutto in bigheth piccolo taglio». Barvni film. Pre™ vedano mladini pod 14. letom-.. film- Jean Capitol iu.ou «j_i ereucžž. ■*•»**" pg, Papl Belmondo. Barvni film-luje klimatska naprava. 0. Cristallo 16.30 «Shaft colpisee ra». Barvni film. Prepovedano m dira pod 14. letom. Deluje kn ska naprava. Filodrammatico 16.00 «Le mille e • notte e ur.- altra ancora». jg film. Prepovedano mladini pod letom. Moderno 16.30 «Cabaret». net Vittorio Veneto 16.00 «Trappola ^ un lupos>. Igrata Jean Paul mondo in Mia Farrow. Barvni > . Abbazia 16.30 «1 maledetti Ut•* „ TipPf pod Astra 16.30 «Sfida senza paura»-ni film. Paul Newman in Fonda. |u0. Ideale 14.30 «Mio dio Beniamino, ^ mo dal mantello rosso». l£ra ,e. cques Brel. Barvni film. Prei3 dar.o mladini pod 14. letom-. ^ Impero 16.30 «Notte sulla citta»-Delon. iz Prosvetno ■ društvo «Ivan Grbec ^ škednja priredi v petek, 22. 20. uri ob zaključku šolskega nastop gojencev društvene g»a šole. Starši in vsi prijatelji m Iskreno vabljeni! Razstave — -r -*r , j^()j3 V občinski galeriji razstavil* dela znani tržaški slikar Avr®’"' vil kežič, ki je za to priložnost P™* ju nova dela, prvenstveno krasm^va vsekakor domačih motivov. B®2 bo trajala do 21. t.m. aZ. V galeriji Tommaseo kolektiv^*.^. stava Devetta - Mascherini - no - Sormani - Spacal. Razstav odprta do 28. t.m. Seznam dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto na slovenskih srednjih šolah Objavljamo seznam dijakov, ki so Uspešno zaključili šolsko leto na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. V seznamih so samo dijaki I. in II. razreda, ker dijaki 3. letnika opravljajo zdaj zaključne izpite. Po zaključku izpitov bomo objavili, kot običajno, tudi sezname dijakov, ki bodo uspešno opravili zaključne izpite. SV. JAKOB I. A Nereide Dobrilla, Mauro Lorenci, Jožica Mržek, Marko Mesesnel, Marina Orel, Erika Roncelli, Franka Slapnik, Tatjana Smrdel, Suzana Starc, Igor Švab, Dora Tomsich, Savina Mariana Valli, Milena Vra-bez. 2 dijaka imata popravni izpit, 2 •ta odklonjena. Darij Andlovič, Nadja Apollonio, Elizabeta Bossi, Magda Brattoni, Barbara Corosez, Aldo Cunja, Manija Kristina Cupin, Bruna Franjo, Tanja Furlani, Edy Galante, Nadja Godina, Boris Gruden, Aleksander Jančar, Elizabeta Uršič. 1 dijak ima popravni izpit, 1 Je odklonjen. Pavel Cerkvenic, Pavel Cocian-tich, Erika Cossutta, Tanja Jakomin, Katja Kalc, Rudolf Pobega, Bado Race, Jurij Scabar, Almira Skrij, Lavro Trevisan, Klavdija Uli-Veti, Renzo Valli, Vili Vecchiet. 3 dijaki imajo popravni izpit, 1 dijak je odklonjen. ROJAN Rudolf Markuša, Igor Poljšak, Barko Pulič, Valter Starc, Ana Mafija Baša, Ana Kosor, Elizabeta Pertot, Gracijela Pertot, Marina Počkaj, Marina Ukmar. En dijak je padel, dva imata pojavni izpit. n. Josip Tečon, Andrej Udovič, Leo JJtko, Vivijana Brecelj, Aleksander Pertot, Mira Susič, Katerina ži-Vec, Irena Župančič. 5 dijakov ima popravni izpit. NABREŽINA I. A Peter Kante, Fabij Cattonar, Meksander Gulič, Marino Leghissa, Barij Pertot, Bruno Stanissa, Da-Vrabec, Nadja Frandoli, Leonida Gruden, Vilma Kocman, Vera Eukanja, Nevenka Leghissa, Ivana Pertot, Tatjana Rojc, Marinka Semolič, Wilma Trobec. 4 dijaki imajo popravni izpit. I. B Marijan Brecelj, Peter France-skini, Natalino Leghissa, Zoran Lu-PUte, Aleksandra Leghissa, Katja ^edmak, Patricija škerk, Helena terzori. 1 dijak je padel, 5 jih ima popravni izpit. H. A Mario Adamič, Boris Devetak, Walter Gruden, Jožko Okretič, Mav-ricij Pahor. Marino Pernarcich, Ivo Terzoni, Barbara Antonič, Sonja Antoni, Cincija Auber, Marija Gracija Gruden, Julijana Leghissa, Marina Lovriha, Franka Petelin, Loredana Semoli, Irena Tavčar, Patricija Terčič, Helena Terčon, Nadja Verč, Nadja Zeriali. H. B Edvin Makole, Lidio Peric, Cvetka Adamič, Veronika Brecelj, Helena Leghissa. 3 dijaki so padli, 4 imajo popravni izpit. OPČINE I. A Milan Calzi, Igor Čok, Edvard Crismancich, Peter Filippi, Karlo Gabrielli, Franko Kocjan, Zvonko Petje, Andrej Pisani, Peter Savi, Dario Škabar, Vincenco Škerlavaj, Ivo Vidali, Ticijana Carli, Julijana Ciuch, Nives Cossutta, Franka Mil-covich, Marina Purič, Eleonora Rauber, Marta Raubar, Morana Sossi, Nives Succi. 3 dijaki imajo popravni izpit. I. B Andrej Berdon, Fabio Eordon, Maksimilijan Gregori, Davor Korošec, Aleksij Krevatin, Mauro Samec, Valter Sossi, Pavel Stransčiak, Ivo Volpi, Suzana Berzi, Magda Ferlat, Alenka Guštin, Nives Guštin, Tatjana Ievstik, Milena Rebula, Martina Repinc. 3 dijaki so padli, 6 jih ima popravni izpit II. A Darjo Briščik, Marko Carli, Mario Ciani, Pavel Ferluga, Davorin Gregori, David Malalan, Ciril Ostrouška, Pavel Pecchiar, Marko Piccini, Jurij Škabar, Rado Stoch, Marina Foschini, Magdalena Goj-za, Adrijana Jercog, Maja Lapornik, Anita Milič, Barbara Škerlavaj, Irena Tavčar. 1 je padel, 2 imata popravni izpit. n. B Branko Biscech, Alfred Cibiz, Evgen Danev, David Lenisa, Egon Malalan, Boris Rauber, Pavel Rauber, Marko Rismondo, Franko Škerlavaj, Paride žužek, Barbara Cal-zi, Ticijana Crissani, Nives Guštin, Nataša Kralj, Sonja Lazar, Suzana Musina, Vivijana Purič, Ev« Zaghi. 2 dijaka imata popravni izpit. okrog 17. ure skupaj z nekaterimi delovnimi tovariši kopal dolg rov v notranjosti livarne. Nepričakovano in iz še nepojasnjenih razlogov ga je tedaj zadela v hrbet težka mehanična lopata buldožerja ter ga stisnila ob železen drog. Jekleni zobje lopate so se nesrečnemu delavcu globoko zarili pod levo lopatico ter mu povzročili hude notranje poškodbe. Delovni tovariši, ki so se ob srhljivem prizoru zgrozili, so ranjencu nemudoma priskočili na pomoč. Najprej so ga rešili iz jeklenega objema lopate ter previdno prenesli v ambulanto tovarne, sod koder so ga z rešilnim avtomobilom podjetja z vso hitrostjo odpeljali v splošno bolnišnico. Zaradi hudih ran so ga, kot rečeno, sprejeli na kirurškem oddelku, s pridržano prognozo. Huda nesreča delavca v livarni Italsider žrtev hude nesreče je včeraj postal 21-letni Vincenzo Migliaccio iz Magnana pri Neaplju. Zaposlen- je pri gradbenem podjetju Fendedile, ki trenutno izvršuje razna dela v tržaški livarni Italsider. Migliaccio je ''"'■iliiutniiiim...................nuni........................... Odkritje razpadajočega trupla v spalnici zasebnega stanovanja Stanovalci poslopja št. 3 v Ul. San Rocco so se v teh dneh spraševali od kod tako zaprno smrdi. Vsakokrat ko so šli mimo stanovanja v tretjem nadstropju, je postajal vonj nezno-snejši. Nekdo je včeraj zjutraj večkrat trkal na vrata stanovanja, a odgovora ni bilo in tako je stanovalce obšla zla slutnja, da se je lastniku nemara kaj pripetilo. Neka stanovalka je takoj obvestila agente javne varnosti, ki so nemudoma prispeli na kraj pod vodstvom podčastnika Dellie. Ker se tudi njegovemu trkanju r.i nihče odzval, je podčastnik skušal odpreti vrata, Id pa so bila zaklenjena. Moral je zato poklicati gasilce, ki so vrata vdrli. Ko so nato odprli še vrata spalnice, se jim je nudil srhljiv prizor: na postelj; je ležalo golo truplo moškega v razpadajočem stanju. Na podlagi osebnih dokumentov, ki sc jifc našli v sobi, so ugotovili, da gre za 55-letnega Antonia Carlovicha. Moškega, ki je živel sam, so stano valci zadnjič videli prejšnjo sredo. Kaj se je od tistega dne naprej dogajalo s Carlovichem r.e ve nihče. Zdravnik Rdečega križa dr. Di Car-lo, ki je pregledal truplo, je mnenja. da je moški preminil pred petimi ali šestimi dnevi. Vzroki smrti pa se niso znam, vsekakor gre po zdravnikovem mnenju za naravno smrt. Po podrobnem pregledu stanovanja so agenti sicer odkrili v ku-hinjici stanovanja razbito steklenico in krvave madeže. Vse to so agenti znanstvenega oddelka skrbno pregledali, niso se pa še dokončno izrekli. Pokojnikovo truplo so medtem s precejšnjo težavo — Carlovich je bil namreč visoke in debele postave — naložili na mrtvaški voz ter prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. REZULTATI ZADNJIH VOLITEV ZA DEŽELNI SVET Na Goriškem sta tako KRI kot PSI napredovali SS ohranila položaje, KD,PSDI in PLI pa nazadovale! V občini San Lorenzo najvišji odstotek volilnih udeležencev ■ Pomembni premiki glasov na levici v slovenskih občinah ■ Močan padec glasov PSDI v občini Gorica OD 4. DO 14. AVGUSTA Portorož bo celih deset dni središče glasbenih prireditev Prvi dan festival večno mladih melodij, 12. avgusta pa izvolitev miss Portoroža V prvj ponvic, avgusta, točneje v p dneh od 4. do 14. avgusta, bo ortorož letos v znaku glasbenih ^ktaklov, katerih večji del bo di-ektno prenašan ali vsaj posnet za °žnejše prenašanje po televiziji, k Načelo se bo v soboto, 4. avgusta, ,° Jo tretjikrat na sporedu sedaj že °vita Zlata roža Portoroža — festi-večno mladih melodij, «evergree-hav’ pravzaPrav glasbeno srečanje Jboljših domačih interpretatorjev davnih melodij. .Letos bo festival direktno prenaša-■ letnega gledališča portoroškega 16 pB°rija celotna jugoslovanska te-čp|IZ'j‘ska mreža. Prenos se bo za-takoj po dnevniku, se pravi kr°g 20,35. .J;3 tehnično službo bo poskrbela , Beograd s svojim potujočim stu-oru11-24 barvno televizijo — celotno Vas 0 namreč prenašali v oar-W ^r°Sram bo direktno prenašal p 1 drugi program RTV Ljubljana da n sv°ieSa koprskega studia, tako Jo mogoče spremljati ne samo po eJ Jugoslaviji temveč tudi po vsej , verm Italiji. Posnetke prireditve pa v jugoslovanska televizija prodala plamu številu evropskih televizij-lh studiov, ki so že pokazali žaganje za ta spektakel iz Pristaja rož. Gotovo je, da bodo na Zlati roži ortoroža 73 peli naslednji vokalni lsti zabavne glasbe (po abeced* kU? redu); Arsen Dedič, Drago Di-a1C’ Darjana Deržaj, Ditka Haberle, j. 2ra Halilovič, Tereza Kesovija, Leo 4, nin, Gabi Novak. Oto Pestner, enka Pintarič, Tihomir Petrovič, Ni-Robič, Džimi Stanič — lanski Jhagovalec, dobitnik zlate rože 72, Vgko špišič, Miro Ungar in Elda .Spremljal jih bo veliki zabavni or-®ster RTV Ljubljana pod vodstvom . Agenta Jožeta Privška, nastopil pa .° tudi balet SNG iz Ljubljane. Re-bo Anton Marti. U .aygusta, se pravi v četrtek, bo evizija posnela v Avditoriju, delo-Pa že prej na raznih prizoriščih .B,ar v e poletja*. To bo zabavni spo-j,® ’ v katerem bodo znar.i konfe-nsjeji predstavili najbolj znane do-Ce konfekcijske tvrdke, med zabav-1,1 sporedom, ki ga bodo izvajala ana imena zabavne glasbe in pri- znani domač: orkestri, pa bodo izbrali zmagovito »barvo poletja*. Gre za poizkus prireditve novega žanra, ki pomen: mešanico glasbene prireditve, modne revije in humorja. V nedeljo, 12. avgusta bo v Avditoriju tradicionalna Portoroška noč, vendar letos tradicionalna samo po imenu in delu sporeda, medtem ko bo v glavnem prinesla vrsto novosti oz. bo združevala več prireditev. Tudi to prireditev bo snemala televizija v barvah. Spored obsega več delov: Najprej show Tereze Kesovije z Mirom Ungarjem z njunim orkestrom in ansamblom. Sledila bo -ovija različnih miss. ki so bile v Jugoslaviji ali v drugih sredozemskih deželah izbrane za miss na raznih mednarodnih tekmovanjih lepotic od leta 1933 dalje! Potem bo na vrsti izbor miss Portoroža. Nastopile bodo zmagovalke iz predhodnih tekmovanj po hotelih. Ta ;t kmovanja bodo v času od 27. julija do 3. avgusta po raznih hotelih Slo venije in hrvatske fstre. Za zaključek bo spet sloviti portoroški ognjemet. Na reviji miss Dodo prikazali fotografije najlepših žensk sveta s posebnim elektronskim projektorjem. V torek, 4, avgusta pa bodo znani domači in tuji ir.terpretatorji zabavnih melodij o cvetju na prireditvi «Glasbeni vrt*. Pričakujemo, da bodo med drugimi nastopili Gilbert Becaud, Massimo Ranieri in drugi, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel zabavni orkester RTV Zagreb pod vodstvom Maria Bogliunija. Nekatere spremembe na avtobusnih progah Vodstvo prevozniške službe ACE-GAT obvešča, da bodo z jutrišnjim dnem združili avtobusni progi «7» in «26» v eno samo progo s številko «26». Proga bo nespremenjena do Trga Oberdan, od tu pa bodo avtobusi vozili v obeh smereh vzdolž Ul. Carducci. Tudi postajališča bodo nespremenjena razen za začetni postajališči, ki sta bili prej v Ul. Beccaria in na Trgu Oberdan, medtem ko bo odslej v Ul. Carducci 3 skupno s progo «6». Na novi progi bodo tudi veljavne abonmajske izkaznice, ki so prej veljale za progi «7» in «26». Z jutrišnjim dnem bodo obenem namestili na avtobusih, ki vozijo na progi «1», avtomate za razdeljevanje listkov. Potniki se bodo morali zato odslej oskrbeti s pet-desetak iali stotaki pred vstopom na avtobus. Nedeljske volitve so na Goriškem pokazale določene premike v glavnem pri večjih strankah. Za približno tisoč glasov so napredovali komunisti in tako še bolj utrdili drugo mesto za prvo stranko, krščansko demokracijo, čeprav je v primerjavi z lanskimi državnozborskimi volitvami KD izgubila približno. dva tisoč glasov. Napredovali so za okrog tisoč glasov tudi socialisti. Napredovanje socialistov in komunistov lahko pripišemo v dobršni meri izginotju socialprolerarske stranke, ki je imela lani nekaj nad dva tisoč glasov. Nepričakovano pa je nazadovanje socialdemokratov, ki so svoje glasove izgubili skoro izključno v Gorici, ki je doslej veljala za njihovo volilno trdnjavo. Svoje pozicije je ohranila Slovenska skupnost, ki se je tokrat okoristila na račun socialistov, posebno v Sovodnjah. Na desnici beležimo napredovanje fašistov na izključni račun liberalcev, medtem ko so republikanci nazadovali in niso dosegb zaželenega uspeha. V goriški občini nam volilni rezultati povedo, da je krščanska demokracija še vedno na prvem mestu in da je ohranila nedotaknjeno svojo volilno moč. Na drugem mestu so tokrat že v drugo komunisti, ki so si opomogli predvsem z glasovi bivših socialproletarcev. Na tretjem mestu pa so fašisti, ki so precej močni, zlasti na voliščih v strogem mestnem središču in ki so pobrali glasove liberalcev. Četrti so socialisti, ki so verjetno nekaj pridobili na račun socialproletarcev in socialdemokratov. Socialdemokrati so zdrknili na peto mesto, medtem ko so bili pred tremi leti na občinskih voUtvah drugi. Slovenska skupnost je tudi v mestu Gorici ohranila svoje glasove, liberalci pa nenehno nazadujejo. Tako v pokrajini kot v Gorici je treba beležiti uspeh Furlanskega gibanja, ki je doseglo skoraj tisoč glasov, medtem ko so jih indipen-dentisti dobili le nekaj stotin. Veli ko je bilo belih in neveljavnih glasovnic. V treh slovenskih občinah so re zultati razUčni med seboj. KPI je povsod napredovala in pridobila glasove, ki sta jih lani zbrala PSI UP in Manifesto ter verjetno pridobila tudi kak socialistični glas. izgubila v sovodenjsk: občini in nekaj tudi v števerjanski. Na račun mi glasovi je Slovenska skupnost ohranila v pokrajini nespremenje- «Zavedajte se svoje dolžnosti, da slovenski otrok sodi v slovensko šolo!» «Sanio v slovenski šoli se bo vaš otrok naučil materinega jezika in jezika večinskega naroda!# odstotek nekoliko manjši zaradi večjega števila veljavnih glasov. V ostalem so rezultati v slovenskih občinah podobni prejšnjim. Čuditi se je le fašističnim glasovom, ki jih beležimo na voliščih po slovenskih občinah. > Eden izmed prvih podatkov, ki so jih ugotovili elektronski računalniki na prefekturi, kjer je bil terminal vseh volišč, je bila izredno visoka volilna udeležba. 0-mogočilo jo je lepo vreme in pa zavest volivcev, da morajo prispevati k utrjevanju demokratičnih ustanov in iskanju boljših družnertih rešitev, ki naj odpravijo hude socialne krivice. Po volilni udeležbi je na prvem mestu San Lorenzo, kjer je od 944 vpisanih glasovalo kar 918 voliv- cev rdi 97,24 odstotka. Med slovenskimi občinami je na prvem mestu Doberdob, kjer je od 936 volivcev glasovalo 898 oseb, ozi- roma 95,94 odstotka. V Sovodnjah je na 1.235 vpisanih v volilne se- zname glasovalo 1.154 oseb, oziroma 93,44 odstotka, v Števerjanu pa je od 591 volivcev glasovalo 540, oziroma 91,37 odstotka voliv- cev. V Gorici, kjer je 32.041 volilnih upravičencev, je glasovalo 30.265 oseb, oziroma 94,45 odstot- ka. V Tržiču je na 22.321 volivcev glasovalo 21.132, oziroma 94,67 odstotka volivcev. Na pet slovenskih volišč v treh okoliških občinah imamo Slovenci samo dva predsednika, in sicer Hadrijana Koršiča v Števerjanu in Virgila Cotiča v Sovodnjah. V prihodnje bo potrebno doseči imenovanje Slovencev tudi za ostala tri predsedniška mesta ter zagotoviti ustrezno število predsednikov volišč zlasti v občini Gorica, kjer je največ Slovencev, pa tudi v Ron-kah, Krrninu in Tržiču. Kolikor nam je znano, je v občini Gorica samo en Slovenec predsednik volišča, v ostalih treh občinah pa nobeden. Na razpredelnicah so omenjene stranke, ki so se udeležile letošnjih in prejšnjih deželnih volitev ter lanskih volitev v, poslansko zbornico. Na letošnjih volitvah se je predstavilo prvih deset strank. Na prejšnjih deželnih volitvah leta 1968 nista nastopili niti PSDI niti PSI, ki sta bili takrat združeni v PSU. Ni nastopal na Goriškem Movimento Friuli, nastopili so indioendentisti. Takrat so nastopih tudi PSIUP. PDIUM ki sedaj ne nastopata več. Na lanskih volitvah v poslansko zbornico rii nastopila Slovenska skupnost, katere volivci so v glavnem glasovali za Krščansko demokracijo, nista nastopili listi Movimento Friuli ter indipendentistov, je pa nastopila lista PSIUP, lista Laborjevega Movimento politico lavoratori in lista Manifesto. Voditelji slednje so svoje volivce pozvali naj glasujejo za KPI. Volilni rezultati v goriški občini: KPI 3.465, PSDI 2.446, PRI 875, MSI 3.055, PSI 2.837, KD 12.642, PLI 1.368, SS 1.892, MF 413, Indip. 155. Drevi v Števerjanu občinska seja Danes se v Števerjanu sestan* občinski svet. Seja bo v začasnih prostorih v župnijskem domu in se bo pričela ob 21. uri. Na dnevnem redu je odobritev več sklepov odbora v mesecu aprilu in maju. Nadalje bodo odobrili spremembe stroškov za napeljavo javne razsvetljave in načrt gradnje nove šolske zgradbe za celodnevni pouk, kupih bodo zemljišče na Trgu svobode, pristopili h konzorciju za pomoč defektnim, obnovili odbor ON MI, razdelili revežem deželno podporo in odobrili občinski pravilnik za frizersko dejavnost. Najmlajši volivec v občini Gorica Rudi Pavšič prvič pred volilno skrinjico. Glasoval je na volišču št. 28 v Ul. Orzoni IZIDI VOLITEV V GORIŠKEM VOLILNEM OKROŽJU STRANKE Deželne 1968 Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 Glasovi % Glasovi % Glasovi % Glasovi % KD 37.840 40,5 37.387 39,4 42.368 42,6 37.309 38,63 KPI 23.403 25,1 23.203 24,5 25.381 25,5 26.617 27,56 PSIUP 4.755 5,1 3.485 3,7 2.252 2,3 — — PSI 8.582 9,0 9.052 9,1 10.021 10,37 15,1 PSDI j 14.081 8.159 8,6 7.337 7,4 6.615 6,95 PRI 1.180 1,3 2.040 2,2 2.537 2,5 2.253 2,33 PLI 4.264 4,6 4.303 4,5 3.164 3,2 2.993 3,10 MSI - DN 4.151 4,4 4.767 5,0 6.424 6,5 6.519 6,75 PDIUM 337 0,4 — — — — — — Slov. skupnost 3.025 3,2 2.937 3,1 — — 2.989 3,09 Mov. Friuli — — — — — — 948 0,98 Indip. F.V.G. — — — — — — | 236 0,24 M.l. TLT 336 0,3 — — — J M.P.L. — — — — 282 0,3 — — Manifesto — — — — 607 0,6 — — SKUPNO 93.372 100,00 94.863 100,00 99.404 100,00 56.633 100,00 TRI USPELE PRIREDITVE V ENEM TEDNU PROSEK - KONTOVEL Jutri občni zbor zadruge za gradnjo Kulturnega doma Pripravljalni odbor za izgradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel sklicuje ustanovni občni zbor zadruge Kulturni dom Prosek - Kontovel, ki bo jutri, 20. t.m. ob 21. uri v Soščevi hiši na Proseku. VČERAJŠNJE NAGRADE NA VELESEJMU 1. Angela Parlato, Ul. Battera 22 — sesalec Pulimeccanica; 2. Fabia Craievich, Ul. Capodistria 6 — krtača na baterije (Radio Ancona); 3. Franco Chiosso, Largo Sonnino 9 — 2 zaboja likerjev (De Macori); 4. Svetlana Toneato, Ul. Koštalunga 80 — zaboj likerjev (Rene Briar.d). SP D Tabor, Opčine, čestita tovarišici Slavi čebulec, ustanovnemu članu, ob življenjskem jubileju. KRAS SEŽANA proizvodnja trgovina gostinstvo in turizem sežana D^7 OBIŠČITE NAS NA TRŽAŠKEM VELESEJMU od 17. do 29. junija 1973 V GASTRONOMSKEM PAVILJONU ! Pogostili Vas bomo z odličnim kraškim pršutom in teranom Koncert Mirencev v Sovodnjah ob zaključku pevske sezone Nastopil je tudi domači nonet - Prijeten večer sta zbora sklenila s skupnim petjem Pobratimije Med Sovodnjami in Mirnom so stkani pristni in živi stiki, ki segajo še v čase, ko so spadale So-vodnje pod mirensko občino. Med prebivalci teh dveh krajev obstajajo tudi tesne sorodstvene vezi. Nova meja ni resneje posegla v te odnose, ki ostajajo pristni ^ in se krepijo z novimi pobudami. Ena izmed takšnih je bil sobotni koncert mirenskega pevskega zbora, ki ga vodi Antek Klančič. Z njim so mirenski pevci zaključili svojo letošnjo pevsko sezono. Prireditev je nadvse uspela tako z umetniške strani kakor glede udeležbe. Predsednik prosvetnega društva Sovodnje Janko Cotič, ki je kot gostitelj pozdravil zbor, se mu je zahvalil za obisk, zahvalil pa se je tudi občinstvu, ki je v enem tednu trikrat zaporedoma napolnilo Kulturni dom, in sicer na šolski prireditvi, glasbeni produkciji in na koncertu mirenskega zbora. Med prisotnimi sta bila tudi predsednik SKGZ Boris Race in referent za Goriško pri SKGZ dr. Mirko Primožič. Med celovečernim sporedom so mirenski pevci pokazali visoko stopnjo muziciranja. Med odmorom se je predstavil sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Pe-tejana. Na splošno željo občinstva sta zbora na koncu skupno zapela Pobratimi jo, ki je odražala duha sodelovanja in povezovanja med tema dvema sosednjima slovenskima vasema ob meji. V znak hvaležnosti za lep večer so poklonili rože pevovodjema Klančiču in Petejanu. Lep uspeh prireditev naj služi kot ponoven dokaz, kako pravilna ie bila odločitev o grad'i, Kultur nega doma v vasi in kako po .nembno vlogo odigrava v njenih prizadevanjih po predku. narodnem na- Novo vodstvo CISL Pod predsedstvom Giuseppa Cor-teseja se je sestalo novo vodstvo CISL in ponovno izvolilo za generalnega tajnika Giovannija Padova-na. V tajništvu sta še Achille Co-lautti in Ezio Gandini. Generalni svet, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh kategorij, je na svoji seji odobril resolucijo, ki jo ie sestavil na podlagi kongresne mandata. POPRAVEK Fotografija, objavljena v nedeljski številki, ne prikazuje štandreškega ampak sovodenjski pevski zbor, vodi pa ga učiteljica Vogričeva. Dodamo naj še to. da so na sovodenjski prireditvi nastopih tudi otroci četrtega razreda, in sicer z enodejanko «Botra Nerga*. VOLILNI IZIDI V OBČINAH OBČINA DOBERDOB V Drevoredu 20. septembra gorel avtomobil V Drevoredu 20. septembra je včeraj popoldne, zaradi kratkega stika pri električni napeljavi, pričel goreti f at 132 z evidenčno tablico VI 248529, last Antonia Barbana iz Vicenze. Mož je vozil avtomobil iz središča mesta proti Oslavju, ko je pri parku Corenini opazil, da uhaja dim iz motorja. Poklical je gasilce, ki so v pol uri pogasih požar. Škode je približno za 400.000 lir. PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v dneh 20., 21., 23., 24. in 25. junija TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK Jutri, 20. junija ob 20. uri: otvoritev: četrtek, 21. junija ob 20. uri: nastop judoistov TD »Partizan* iz Nove Gorice; Sobota, 23. junija ob 21. uri: tekmovanje v briškoli in večer mladine; Nedelja, 24. junija ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj in revija kotalkarjev ŠD «Pollet» z Opčin: Ponedeljek, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku. Vse dni PLES, igrala bosta ansambel «Galeb» iz Nove Gorice m Fantje iz Sovodenj. Vse dni bo RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino. deželne posl. deželne 1968 zbornica 1972 1973 KPI 377 441 455 PSDI — 25 20 PRI 7 10 20 MSI 4 7 13 PSI — 89 81 KD 83 244 67 PLI 5 4 2 SS 217 — 206 MF — — 2 Indip. — — — PSIUP 64 30 — PDIUM 2 — PSU 94 MPL — Manifesto — 12 — OBČINA SOVODNJE deželne posl. deželne 1968 zbornica 1972 1973 KPI 188 288 331 PSDI — 59 55 PRI 9 21 19 MSI 8 18 11 PSI — 358 217 KD 108 329 70 PLI 9 12 7 SS 315 — 373 MF — — 2 Indip. 5 — 2 PSIUP 38 33 — PDIUM 1 — — PSU 424 — — MPL — 1 _ Manifesto 8 — OBČINA ŠTEVERJAh deželne posl. deželne 1968 zbornica 1972 1973 KPI 73 94 104 PSDI — 30 14 PRI 7 14 11 MSI 7 13 13 PSI — 87 66 KD 36 261 41 PLI 7 6 1 SS 238 — 248 MF — — 2 Indip. 3 — PSIUP 9 8 PDIUM 1 — PSU 120 — MPL _ I Manifesto — 4 — *Kino ti ori ra VERDI 17.30-22.00 «11 grande ditta-tore*. C. Chaplin in P. Gottard. CORSO 17.00—22.00 «Due ragazze che si amar.o*. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIME 17.00-22.00 «Belle d’amore». P. Tedesco in D. Rossel-lini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «11 prode An-selmo ed il suo scudiero*. E. Mon-tesano in A. Noschese. Barvni film. VITTOR1A 17.30-22.00 «Messe nere per le vergini svedesi*. P. Heines in N. Hallet. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «L’attentato». Barvni film. EXCF.LS!OR 16.00-22.00 «Sono stato io». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Soldato blu*. Barvni film. \ora tlnrira SOČA «Hudičeva brigada*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Igralec in prostitutka*, ameriški barvr.i film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Poletni morilec*, ameriški barvni film ob 20.00. RENČE «Diamanti so večni*, ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO Grgar «šerif na divjem Zahodu*, ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes Vpc dan m obnori ie dp-inrna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tej 21-24. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Razna obyestila Kmečka zveza sporoča kmetovalcem na Oslavju, ki jim je toča poškodovala vinograde, naj nastalo škodo čimprej prijavijo zavarovalnici. Prispevki V počastitev spomina Marije Pel con vd. Klemše daruje Neda Dorni lir 2.000 za Mladinski krožek Gorici BISTVENE SPREMEMBE NA POLJSKEM Ko se končno začne boljše življenje Nove varšavske izložbe - Realni dohodki prebival-stva so se v dveh letih povečali za okrog 27 odstotkov Kaj pomeni «objektivni konservativizem» v potrošnji* Kdor je Varšavo, poljsko prestolnico, obiskal še pred nekaj leti, bo danes, ob ponovnem obisku ostal presenečen. Tako so se tu no. Računajo, da bi taka družina od svojih dohodkov porabila 5000 zlotov mesečno za kritje vseh življenjskih potreb, vtem ko bi ji vsak spremenile življenjske okoliščine. | mesec ostalo v rezervi okrog 7000 Če pa postavimo vprašanje življenjskega standarda, kot osnovne značilnosti teh sprememb pa so spremembe tako velike, da jim je kratkomalo težko verjeti. O tem nas najbolj prepričajo varšavske izložbe, ki se lahko merijo z o-nimi v največjih zahodnoevropskih prestolnicah. Danes niso več na pol prazne, kot pred leti, polne so vsega mogočega blaga, domačega in uvoženega. Danes lahko tu kupiš vse, tudi najfinejše oblačilne proizvode visoke ženske mode. Modni izdelki sploh ne zaostajajo za zahodnoevropskimi. Izbor je bogat. Takisto kar zadeva tehnične proizvode. Kozmetika, ta sicer obrobna a za standard značilna nadvse proizvodna dejavnost, je v največjem razcvetu. Poseben znak povečanega življenjskega standarda pa predstavlja med drugim tudi odlična oskrba z južnim sadjem. Tega je moč v neomejenih količinah kupiti ob vsaki uri. To velja takisto za zelenjavo. Vendar pa je najneizpodbitnejši dokaz izredno povečane življenjske ravni izredno nagel proces motorizacije. Tudi na Poljskem se začenja poplava avtomobilov. Reklame za domače avtomobile je videti prav povsod. Ljudje že danes plačujejo vozila, ki jih bodo dobili 1. 1977 ali 1980. Predplačnikov je nad sto tisoč. Kot v Varšavi, je tudi po vseh drugih večjih mestih. Vrhu tega pa vse to potrjujejo tudi statistični podatki. Povedo pa še kaj več. Bistvo stvari odkrivajo n.pr. še znani podatki, da bodo planirani petletni cilji, kar zadeva dvig življenjske ravni, uvoza ter investicij, uresničeni že v treh letih, leto dni zatem pa še planirani cilji industrijske in poljedelske proizvodnje ter izvoza. Poljsko vodstvo na vse načine spodbuja vse mogoče oblike potrošnje, rekli bi da celo preko meja trenutnih materialnih možnosti. Taka orientacija bi utegnila, razumljivo, privesti tudi do začasno neuravnovešene trgovinske bilance dežele. A če do tega pride, je treba neravnovesje pokriti s tujimi sredstvi. Vendar se zdi, kot da ta tema ne zanima resneje poljske družbe. V javnosti so, denimo, mnogo bolj na dnevnem redu razprave, kako priti do boljšega «modela potroš-nje», ki bo bistveno vplival ne samo na povečanje proizvodnje, ampak tudi na strukturo potrošnje same. Dohodek poljskega prebivalstva se je v zadnjih dveh letih dvignil od 560 na 710 milijard zlotov, torej za 150 milijard oziroma 27 odstotkov. Glede na to, da so cene na Poljskem že tretje leto «zamrz-njene» in da jih, razen na «kmeč-kem trgu», država trdno drži v rokah in pri tem nikomur niti v glavo ne pade, da bi jih dvigal, o-menjeno povečanje dohodka ni samo nominalno, marveč je zelo blizu realne vrednosti. Torej je očitno, da so se odnosi v pogledu življenjske ravni bistveno menjali. Glede strukture potrošnje pa je vse ostalo več ali manj pri starem. Pretežni del svojega dohodka, o-krog 70 odstotkov, prebivalstvo porabi za nakup živil, pokrivala, o-butve in ostalih potrošnih dobrin. Za to je bilo lani porabljenih 480 milijard zlotov. Na prvem mestu je tekstil, 120 milijard, nato meso 56 milijard, na tretjem mestu pa že alkoholne pijače 55 milijard zlotov. Tako porabniško orientacijo poljski ekonomisti imenujejo objektivni konservativizem», kar v resnici tudi je. Zakaj vse dokler ne bo v polnosti zadovoljil svojih potreb glede tega, česar prej ni imel v zadostni količini, poljski državljan gotovo ne bo menjal strukture raz-podelitve svojega osebnega dohodka. Dokler pa bo tako, seveda, je težko verjeti, da bi mogel katerikoli «model potrošnje* bistvene-je spremeniti to strukturo. Navzlic temu je tudi v tem pogledu opaziti nekaj novega. Če bosta porast življenjske ravni in skupnega dohodka prebivalstva še naprej rastla s takšnim tempom opozarjajo poljski ekonomisti, bi utegnilo priti do težkoč povsem druge narave. Na kaj mislijo pri tem? Poprečni mesečni dohodek je lani na Poljskem znašal nad 2700 zlotov, tako imenovana statistična družina pa je imela dohodkov v višini 6200 zlotov. Predvidevajo, da se bodo v teku enega desetletja ti dohodki podvojili in bi za omenjeno statistično družino znašali nad 12.000 zlotov meseč- zlotov. Za Poljsko bi to pomenilo okrog 500 milijard zlotov «rezerv-nega denarja* na leto, ki bi bil v rokah državljanov in bi ga ti morali porabiti. Toda kako? To je danes eno najvažnejših vprašanj nadaljnjega razvoja poljske ekonomije in njene strukture. Zakaj naglo povečanje življenjske ravni obvezno postavlja tudi zahtevo po «novem modelu* potrošnje, ta pa, kakršenkoli bo, bo znatno bolj vplival na proizvodnjo, kot je to bil doslej primer. In navsezadnje vse to skupaj ne more bistveno ne vplivati tudi na spremembo obstoječih družbeno - ekonomskih odnosov. Potemtakem predstavlja to zares veliko vprašanje, ki bo treba nanj dati odgovor. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI HAN suvin: «Ranjeno drevo Romat - povest o Kitajski - Avtorica je deloma Kitajka, deloma Evropejka »' «NikoIi jih ni konec..., posebno v poletni vročini* (Foto M. Magajna) Zanimivo je, da prav ženske najlepše pišejo o Kitajski in njenih ljudeh. V mislih imamo predvsem veliko, nedavno umrlo a-meriško pisateljico Pearl S. Backovo. Toda to misel nam potrjuje tudi pisateljica Han SUi/in, katere zajetno knjigo Ranjeno drevo, njeno najboljše delo, smo dobili zdaj tudi v slovenskem prevodu. Pisateljica, s pravim i-menom Elhabeth Cpmber, je tej svoji knjigi nadela podnaslov, ki morda bolje karakterr.ira značaj knjige. Zato naj ta aodatni naslov Kitajska, biografija, zgodovina in avtobiografija, navedemo že takoj na začetku, ker bolj točno označuje značaj tega velikega dela, ki v slovenskem prevodu obsega skoraj 700 strani. Iz francoščine, v kateri je napisan original, je delo prevedel Bogomil Fatur, knjigo pa je izdala založba Lipa, Han Suyin, ki jo poznamo tudi po knjigah Vsa krasota sveta in Gora je mlada, je po svojem poreklu Evroazijka. Njen oče je bil Kitajec, mati pa je bila belgijskega rodu. Tako je kot pisateljica lahko obdelala snov, ki ji je blizu z ene ali druge strani. Predvsem pa se je lahko posvetila Kitajski, ki jo šteje za svojo domovino. Pisateljičin oče je bil mlad kitajski študent, ki so ga poslali na. študij v Belgijo, tako kot so druge poslali v London in nekatere v Pariz. Bilo pa je to pred prvo svetovno vojno. Mladi kitajski študent tehnike naj bi se bil izobrazil v inženirja, da bo lahko gradil železnice v svoji domovini. Tako se je tudi zgodilo. Toda v tujini, kjer je mladi Kitajec prvič spoznaval zahodni svet, je spoznal tudi dekle iz bogata in ugledne belgijske družine. Zaljubila sta se in se slednjič, kljub odporu njene družine, poročila. Potem rodila tudi otroka, pisateljico, ki je svoje veliko delo posvetila svoji družim in svoji domovini. Kot pravi v uvodni besedi, o-sebe v knjigi niso izmišljene, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiini ČE NAMERAVATE POTOVATI V SOVJETSKO ZVEZO Z Jagotoarsom v Moskvo in Leningrad Smoljni - srce oktobrske revolucije - Z lad jo po Nevi in Nevki - «Kalinka» v karakterističnem lokalu Sadko a. Z ladjo po Nevi Marsikaj bi moral še opisati v Leningradu, podrobneje bi moral prikazati zanimivosti petropavlovske trdnjave, predvsem pa bi se moral kaj več zadržati v Smoljnem, do katerega vodi najbližja pot po Čajkovskega ulici ali nekoliko daljša pa zato bolj slikovita, po Nevskem prospektu in Prospektu Su-vorova do nabrežja Neve nekaj kilometrov od strogega mestnega središča. Dvorec v Smoljnem, v katerem so danes sedeži oblastnega in mestnega komiteja komunistične partije ter sovjeta poslancev, je bil nekaj časa srce veiike oktobrske revolucije. V njem je oktobra 1917 zasedal drugi vseruski zbor sovjetov, ki je razglasil sovjetsko oblast in sprejel Leninov, dekret o miru in o agrarni reformi ter umestil prvo delavsko - kmečko vladavino. V drugem nadstropju poslopja je sobica, v kateri sta živela in delala Lenin in njegova žena Krup-skaja. Pred zgradbo se sredi rdečih tulipanov dviga spomenik Leninu v njegovi značilni drži z iztegnjeno desnico in v pest stisnjeno levico. V tem dvorcu je Lenin napisal okrog 150 razprav in člankov, v katerih je podajal teoretične zasnove prve socialistične države na svetu. Toda najbrž je že čas, da se odtrgam od vseh teh neštetih zgo- podobno onim, ki vozijo po Benetkah, le nekoliko večjo. Kmalu je bila polna potnikov, v glavnem mladine. Pogled na mesto z Neve nudi povsem drugo podobo. Na desni strani spremljajo nabrežje znamenite palače bivšega Zimskega dvorca — Eremitaža, r.a levi dolga vrsta univerzitetnih poslopij na Va-siljevskem oteku, palača centralnega vojaško - pomorskega muzeja na otokovi konici, imenovani Strelki, z monumentalnima stebroma — biv-šima svetilnikoma, danes simboloma štirih največjih ruskih rek, in potem dolgo nizko cibzidje Petropavlovske trdnjave z ošiljenim in zlato blestečim stolpom saborne cerkve, pa Petrovsko nabrežje z veliko palačo Petrovega muzeja. Kmalu onstran Kirovskega mosta je ladja zavila na levo prav ob boku križarke «Aurora» in zaplula navzgor po Nevki. Na desni se nam je tokrat' odpfL pbgled na naš hotel «Leningrad», potem pa so nas več kot pol ure spremljali na levem in desnem nabrežju najprej industrijski objekti in nato parki z zabavišči.' kamor so bili očitno namenjeni tudi naši mladi sopotniki na ladji. Na levi smo pustili za seboj tudi orjaški televizijski stolp. Zapeljali smo se prav do poslednjega pristana. Po pravilu bi morali izstopiti tudi mi in se postaviti v vrsto pred postajališčno blagajno za povratno vozovnico. Očitno pa je bilo, da bi v tem primeru nikakor ne prišel do listkov ne le dovinskih krajev mesta, v katerem j za prvo, pač pa vsaj še za tri na slednje ladje, a nam se je mudilo nazaj, ker smo bili vezani še na večerni program. Načelnici posta- je Lenin — kot je zapisal Maja-kovski — poznal vsak kamen in r.a katere so Leningrajčani še danes tako zelo ponosni, in opišem Le- 1 jališča sem to obrazložil in sama še iz dveh drugih ningrad vsaj zornih kotov. a je nedelja, prost dan tudi za večino sovjetskih ljudi. Zahotelo se nam je z ladjo po Nevi. S taksijem smo se spet odpeljali do Trga Dekabristov na Dvorskem ke-ju in se vkrcali na linijsko ladjo, : ■ • ■......... ........... ......... mi je ustrezno in prijazno kupila vozovnice. Na ladjo se je potem nagnetlo mladine in prostih vojakov, ki so se iz zavabiščnih parkov vračali v mesto. Po slabi uri vožnje smo izstopili v našemu hotelu najbližnjem pristanu in po go!em naključju u- Hidrogliser na Nevi iiiiiiiiiiiiniiimiiuiiiiiiiiiiiniiiiMiiiniiiHiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično boste varovali svoje koristi. Vedro razpoloženje v družini. Utrjeno zdravje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postopno, toda vztra jno napredovanje. Molk je boljši od besedičenja. Bolečine v hrbtu bodo minile. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Trd spopad z najnevarnejšim tekmecem. Razmeroma lahek uspeh na čustvenem področju. Zadovoljstvo v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne lotite se posla, ki mu ne boste kos. Ne klonite pred sleherno težkočo. Po-zvižgajate se na vsa natolcevanja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če prejšnji načrt ni prodrl, predložite novega. Zmagalo bo prijateljstvo. Prijeten večer z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne butajte z glavo v zid, ne boste ga prebili. Verjetno še danes odgovor na neko vprašanje. Zdravje zadovoljivo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Za dobro nagrado se vam gotovo izplača sprejeti delo, ki vam ga po nujajo. Na čustvenem področju no bene posebnosti. Počivajte. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. U.) Ne posodite denarja osebi, ki vam je sleherni dan za petami. Manjši spor med sorodniki. Z zdravjem ne bo težkoč STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dober poslovni uspeh. Na neki napad odgovorite s protinapadom. Glavobol. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lepe možnosti napredovanja. Trdna zvestoba in obojestransko spoštovanje na čustvenem področju. Izboljšano zdravje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če se boste preveč zagnali naprej, ne boste mogii več nazaj. Prišel bo pričakovani odgovor. Zdravje .dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.1 Čč prevelika vnema vodi v nevarne vode, počasnost ni priporočljiva. To velja tudi za vaše čustvene zadeve. jeli razmajani taksi, ki nas je cele in zdrave pripeljal do hotela, čeprav se je zdelo, da se bo v vsakem trenutku razletel na kose. V karakterističnem Sadku V primerjavi z velemesti na Za-padu v Leningradu nočnega življenja takorekoč ni. Turisti se lahko v glavnem zabavajo v svojih hotelih. Leningrajča.ni pa očitno še ne čutijo. potrebe da bi zapravljali noči in denar v nočnih lokalih. Zapadna civilizacija jih še ni pokvarila. «Sa.dko» je eden izmed redkih, če ne morda celo edini večerni lokal, kjer lahko za okroglih 10 rubljev, kar pa je za sovjetske pojme že zelo velik denar (toliko stane na primer v Leningradu mesečna najemnina za dvosobno stanovanje s plinom in vodo vred), naročiš leningrajske specialitete in obenem poslušaš ruske pesmi ob zvokih balalajk in harmonik. Domačini očitno v ta lokal ne zahajajo, za tujca pa je skoraj obvezen, če se mu zahoče nekoliko karakterističnega ruskega ambienta. Sam prostor me je malce razočaral, posebno še, ker se je po vratarju in njegovi uniformi zdelo, da smo prišli v nevem kako luksuzno nočno restavracijo. Mize smo i-meli seveda rezervirane že prej, postrežba pa je tudi bila dovolj hitra in natakarice so si prizadevale, da bi bile kar najbolj vljudne in ustrežljive. Razpoloženje je ustvarjal orkester tradicionalnih glasbil in godci so bili oblečeni v značilne srajce z narodnimi vezeninami in obuti v škornje. Menu je bil predvsem zanimiv in šele v drugi vrsti po našem okusu. Po stari dobri tradiciji smo začeli z vodko in nadaljevali z belim in rdečim vinom, sadnimi sokovi in zaključili z ruskim šampanjcem, sicer pa so nam ponudili po vrsti kaviar na trdo kuhanih jajčkih z maslom, neke vrste jetrno pašteto v kruhovih košaricah in zelenjave, kot povsod v Rusiji, tudi tukaj brez obele, sledil je mrzel narezek s štirimi ali pe-| tirni vrstami salame, šunke in slanine, nato omleti s kaviarom in jesetrovim filetom s kislo smetano in nazadnje «šaslik», meso pripravljeno kot ražnjiči, z močno omako, nekakšno zmes paradižnika in gorčice, in spet zelenjavni podpuri i.urnaric, korenja, paradižnika, čebule z rezanimi limoni toda brez olja. Za zaključek sladoled in kava, ki se seveda ne da primerjati z našo. Orkester se je medtem razigral in nastopili so tudi pevci -solisti ter instrumentalisti - solisti. Posebno lepo je bilo muziciranje na «gusli», podobne našim citram in igranje na nekakšno piščal, ki ji pravijo «rožok» (mali rog) ali tudi «žalejka», ker daje od sebe mil, žalosten zvok. Višek glasbenega večera pa je bil vsekakor nastop sopranistke Julije, ki je ob spremljavi balalajk zapela znano «Kalinko» tako lepo, kot je nisem slišal še nikjer. Naša spremljevalka Gordana mi je povedala, da je Julija pela tudi pred Nixonom ob njegovem obisku v Moskvi, pa tudi to, da je bil njen tokratni nastop poslednji v njeni pevski karieri. Pravzaprav je nastopila samo na izredno Gordanino prošnjo, da bi zapela jugoslovanskim prijateljem. Pred slovesom je zapela Gordani še njeno najljubšo pesem, ki govori o ljubezni. Takole nekako pravi besedilo: «Pojem pesem zate, a nihče ne ve, da je samo zate...* Zapela jo je s prekrasnim glasom, polnim čustvenosti in nežnosti in lahno valujočim med nižinami in višinami. Prav na kraju je Gordani darovala za spomin del svoje narodne noše — pokrivalo z bogato narodno ornamentiko. Ko je šele postalo lepo in prijetno je točno ob polnoči orkester prenehal igrati in našega leningrajskega močnega življenja* je bilo konec. Zunaj je bila še svetla leningrajska bela noč in Neva ......... ........ . . ........ ....... ■ ‘ ' 1 Pogled na dvorec Smoljni z Leninovim spomenikom se je svetlikala v bledi mesečini. Pravijo, da so bele noči naročene za zaljubljence, ki se sprehajajo ob nabrežjih Neve in prisluškujejo skrivnostnim glasom iz nje- nih globin. Kdor jih razume ve, da govorijo o najlepšem mestu na svetu. j. k. (Nadaljevanje sledi) iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiHiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiii Porabski Slovenci dobijo svoj muzej Porabje je eno redkih etničnih območij, kjer se še na vsakem koraku najdejo slovenske starine in kjer starejši ljudje poznajo še marsikatero starožitno navado ter besedje. Zategadelj tudi ni nič čudnega, če so se nekateri slovenski prosvetni delavci tega okoliša, pa tudi nekateri madžarski muzealski strokovnjaki že delj časa ogrevali za vzpostavitev stalne muzejske zbirke, v okviru katere bi poznejšim rodovom ohranili otipljive spomine na preteklost. Vse kaže, da bo ob podpori oblasti zdaj le uresničena ta skromna želja. Potem ko so zagovorniki take zbirke opustili misel, da bi po-rabsko slovensko zbirko muzealij postavili v pokrajinskem središču Monoštru, so se odločili za povsem slovensko vaško naselje — Števanovce, ki so kakih deset kilometrov oddaljeni od monoštrske sredine. Čeprav Števanovci niso najštevilnejše naselje v Porabju, bodo tukaj v eni starinskih hišic v izvirnem okolju le lahko razstavili zbrane muzealije. Le-ti bi naj ponazarjali predvsem lokalno narodopisje, vezano na porabski živelj in porabsko grudo. Zbirko bodo lahko uredili brez velikih stroškov. Upati je, da bo majhen porabsko - slovenski muzej prav kmalu zaživel V FILMSKIH KROŽKIH Dva krožka predvajata film iz Senegala Danes, v torek, 19. junija ob 21. uri, v sredo, 20. t. m. ob 21.30 bodo na sedežu krožka «La Cappella Underground» predvajali prvi celovečerni igrani afriški film. To je torej izredna priložnost, da spoznamo povsem novo kinematografijo. Na sporedu bo senegalsko francoska proizvodnja senegalskega režiserja Ousmaneja Sembeneja «Le Mandat — Mandabi» (Dediščina, 1968), film, ki prikazuje nasta- nek nove afriške buržoazije. V torek bodo film predvajali za člane ItaV.iansko - francoske kulturne zveze, v sredo pa za člane krožka La Cappella. S. G. prav tako ne dogodki. Kolikor so dopuščale raziskave, je skušala ohraniti zgodovinsko točnost. Spremenila je le bnena stranskih oseb. Sicer pa je vse napisala tako, kot se je v resnici dogajalo. Pisateljica pripoveduje torej o svojih starših, o svoji materi in svojem očetu, njuni življenjski poti, predvsem pa o življenju na Kitajskem. Pripoveduje nam o svojih kitajskih sorodnikih, o svojih belgijskih sorodnikih, pripoveduje pa nam tudi o svojem življenju na Kitajskem in drugod po svetu, kamor jo je usoda zanesla. Gre torej za biografijo njene družine in avtobiografijo, kot pove že sam podnaslov knjige. Gre pa tudi za zgodovino Kitajske. To nam pisateljica predstavlja od srede 19. stoletja pa do prihoda Kuomintanga na oblast. Pisateljica posega sem pa tja še nazaj v preteklost, mestoma pa se dotakne tudi najnovejših dogodkov. Tako nam predstavlja poleg življenja svojih sorodnikov, sebe, pa tudi življenje Kitajske skozi zadnjih sto let, kakor ga je spoznavala in razumevala v vsakdanjem življenju njena mati in ona sama, njen oče in njen brat, pa vsi tisti, s katerimi je prihajala v stik. Knjiga Ranjeno drevo je deloma roman, deloma pripoved o Kitajski, oboje pa je resnična pripoved o deželi in ljudeh. Kitajska se predstavlja pred bralcem v originalni podobi, ki je ne more. dati ne zgodovina, ne znanstveno delo, ne docela izmišljen roman. Značaj tega teksta, njegova avtentičnost in pristnost sta tista, ki dajeta tej knjigi pobuden pečat. To pa pomeni, da bralec spoznava iz prvega vira stvari, ki so mu tuje, o katerih je morda slišal, še bolj pa slutil, ni pa jih razumel. Seveda še daleč tudi po prebra-nju te knjige, velike neznane u-ganke ki se ji pravi Kitajska, ne bo mogel razumeti. Imel pa bo predstavo več Pisateljica sama je kot mešan-ka bila razdvojena med Evropo in Kitajsko. Ta njena razdvojenost, ki jo izpoveduje, pa je tudi simbolična. Tudi Kitajska je bila in je še danes močno razdvojena: med tradicijo in med sodobnostjo, med bogastvom stare zakladnice duha, znanja in o-mike sploh, ter med pridobitvami sodobnega sveta. Kpnflikti so zaradi tega nastajali m Kitajskem pred sto leti, konflikti zaradi tradicije in odpiranja zahodu, nastajajo tudi danes. Seveda pa to ni bil edini vzrok razvoja Kitajske v zadnjih desetletjih, kjer je od odprave monarhije, okupacije Japonske, do druge svetovne vojne in zmage komunizma prihajalo do tolikih konfliktov in spopadov, revolucij in evolucij, da je tudi tako obsežna knjiga, kot jo je napisala Han Sugin premalo. Nekaj od vsega tega pa bo bralec le spoznal in ko bo odložil knjigo, bo prepričan, da ve nekaj več. Razen tega pa ga bo usodi ljudi, ki jih pisateljica prikazuje, tesno priklepala na knjigo, da se ob njej ne bo dolgočasil, temveč ob bogatenju svojega znanja tudi užival. Spretna kompozicija teksta, v katerem pisateljica preskakuje v času naprej in se spet vrača nazaj, je temu samo v prid. Ranjeno drevo je torej ne samo poučno branje, temveč tudi zanimiva pripoved o neznani Kitajski in njenih za nas težko razumljivih ljudeh. Sl. Ru. Partizanski učitelji se bodo zbrali 22. septembra Berem v častniku: tovariši te in tč" partizanske brigade se zberejo tega dne v tem kraju na tovariškem srečanju. In potem berem spet drugje poročilo o sestanku partizanskih kurirjev, ki so se ob tabornem ognju in partizanskem golažu dobro počutili, ko so se srečali po tolikšnem času, da so obudili lepe, a tudi žalostne spomine na tisto veliko dobo, smo si bili tovariši v boju m drugih dejavnostih osvobodilnega gibanja, človeško mnogo, mnogo bližji kot sedaj, ko nas je raztrgalo na vse strani in je življenje začrtalo vsakomur drugo smer in pot. In partizanom borcem, prekomorcem, kurirjem sledijo še drugi. Na tovariškem srečanju prihajajo tiskarji, aktivisti m sg in šg Kaj pa mi učitelji, partizanski učitelji? Ah mi res nimamo mikaj povedati? Ali je naše delo mecl osvobodilnim bojem res tako brez; pomembno, da moramo pozabiti nanj in drug na drugega? Nikakor! Po dvajsetletnem raznarodovanju naših otrok po znanem Gen-tilejevim šolskem zakonu, smo bili prav mi, po zmagi nad fašizmom, ki smo ponovno obnovib na Primorskem slovensko šolo. Plebiscitarno navdušenje nad odpiranjem partizanskih šol je neminljiv dokaz narodne in kulturne zavesti našega ljudstva. In °o pomanjkanju poklicnih učiteljev, ki so jih fašistične oblasti razteple po vsej Italiji, ali so se bili umaknili v Jugoslavijo, so Pff. prijeli za delo v šoli najrazličnejši ljudje od kmečkih deklet in gospodinj, obrtnikov in delavcev do dijakov srednjih šol in visokosol-cev. Komaj vsak peti učitelj Par' rižanskih šol je imel ustrezno strokovno izobrazbo. Ponekod je b” ta odstotek še nižji. Vsi ti pionirji obnavljanja slovenske šole na Primorskem se bodo ob tridesetletnici teh dogodkov zbrali na skupnem srečanju v Novi Gorici. Pripravljalni odbor, ki bo pod pokroviteljstvom vseh primorskih občinskih skupščin, v soboto, 22. septembra t.l., organiziral to srečanje, vabi vse primorske partizanske učitelje in vse tiste, ki so kot prosvetni referenti imeli opravka z urejevanjem šolskih zadev, da se najkasneje do 15. julija prijavijo Odboru za organizacijo sr®c®’ nja partizanskih učiteljev pri Zve; zi združenja borcev NOB v Nov Gorici. ... Mnogi takratni pomožni učitelj so po končani vojni doštudira učiteljišče, nekateri celo univerz in so se vključili v povojno Pr0 vetno delo, mnogi pa so se ob za ljučku svojega partizanskega uC.. teljevanja povrnili v svoje prej®03 poklice ali se usmerili kam gam. Vse, prav vse, brez izjem • vabimo, da se 22. septembra sr čarno v Novi Gorici. Poudariti m ram, da velja vabilo tudi za on tovariše, ki so poučevali v tajni' krožkih, ki so delovali zlasti v trstu in v nekaterih drugih krajim kjer je bila okupatorjeva Post0-!fi\, ka. Prav ti zaslužijo še P?set>. priznanje, saj so poučevali ve/ krat v težjih in bolj nevarnih P gojih kot oni, ki so bili namesce na šolah na osvobojenem ali P partizanih kontroliranem ozemij ■ Torej vsi, prav vsi, ki so letih 1943 - 1945 postavljali teme«« obnovljene slovenske šole, s0 kreno vabljeni na septembrsko sr Čanje v Novi Gorici. D- Prejeli smo SANTE DU MONDE, revija Sve- tovne zdravstvene organiz**--> . Vsebina': Svetovni prehran« program ter vprašanje zdrav®. •ogram ter vprašanje zarav.-v svetu. ATTIVITTA’ OPERAH VA SVOLTA DALL’ARMA CARABINIERI nel 1972. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 1135 Pratika; 12.50 Violina in klavir: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.50 Glasbena beležnica 19.10 Odmevi kmečkih puntov v slov. literaturi; 19.25 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Milhaud: Saint Luis (oratorij); 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 «Po želji*; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Domače kronike. v KOPER 7.30, 3.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Otroški kotiček; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.30 Jug. narodne pesmi in plesi; 15.45 Plošče; 17.40 Ital. madrigali; 18.00 Program za otroke; 18.45 Pianistka G. Gulli; 19.00 Orkestri; 20.00 Domači pevci 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Zborovsko petje; 22.00 Dva orkestra; 23.00 Lovčeve skladbe; 23.30 Ritmi. NA'~f' NA1.NI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Spored za mladino; 16.40 Program za o-troke; 17.05 «Sončnica*; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 TOREK, 19. JUNIJA 1973 Rossinijeva farsa «La cambiale di matrimonio*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Modugno in Ca-tina Raineri; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Orkester; 9.15 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Program za Raffaello Carra; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ri-tomo»; 20.50 Plošče; 22.43 Dostojevski: Zločin kazen. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Albinonije-ve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 De Majo: «Gesu sotto il peso della croce»; 16.35 Plošče resne glasbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.15 Gosp. rubrika 18.45 Sindikati v Angliji; 19.15 Koncert; 20.15 Kalejdoskop; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 O-troške igre; 10.40 Naši simfoniki; 11.20 Poletna potepanja — Z vlakom na pot; 12.00 Turistični napotki; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Ali jih poznate*; 15.40 «Na poti s kitaro*; 16.40 Tenorist Nicolai Gedda; 17.00 «Vr-tiljak*; 17.40 E. Kishon: Dve ve- seli zgodbi — podlistek; Aktualnosti; 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 Tipke in godm?i 20.00 Lahko noč, otroci!; f-XJ Ansambel M. Dovžana; 21.00 Lan ka glasba slov. avtorjev; 22.30 » -»ji Melodije; 23.15 Popevke; 00.05 • Prešeren Nemške; 00.15 časi zrcalu glasbe. ITAL TELEVIZIJA . 12.30 Življenje v Vel. Britafflg; 13.00 Slikanice; 13.30 DnevfflK, 17.00 Spored za otroke; Dnevnik; 17.00 Spored za otroae, 15.30 Dnevnik; 17.45 Program z mladino; 18.15 Risani filmi; 1 • Nabožna oddaja; 19.15 Šport vsakogar; 19.45 športne vesu ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 2 • G. Cesarano in G. Rabom. , carriera*; 22.00 Besedo imajo niki; 21.10 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Poskusna oddaja zag neme; 21.00 Dnevnik; 21.20 che tipo e?»: 22.20 Glasbeni P red. JUG. televizija 18.45 Kdo je napravil Vidku čico; 19.00 Risanka; 19.10 Ot>W nik; 19.25 Zbor «Franc Zgonik Branika; 20.00 Divje rastline V P hrani; 20.20 S kamero P« J*# Peru, dežela Inkov; 20.45 risanka - Kalimero; 20.50 21.00, 23.15 TV dnevnik; 21-33 _ gonale; 22.25 L. N. Tolstoj: VoJ in mir. rt/ KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: 21.1 . ročila Dragi lažnjivci; 22.00 «Na prstih*. NA SEJI MEDMINISTRSKEGA SVETA ZA KREDIT j SPREJETI UKREPI ZA FINANSIRANJE DRŽAVNIH IN ZASEBNIH PODJETIJ Pomisleki o učinkovitosti sprejetih odlokov Vprašanje finansiranja izdatkov javne uprave RIM, 18. — Danes se je sestal i bi šlo vse po sreči, bi se utegnila, do , zajeti sedanji proces. Pomisleki se medministrski svet za dejavnost po- j biti v tem primeru posojila (verjet- j začnejo predvsem pri stroških jav- Na j no za kratke roke) v znesku 1,560! ne uprave. V tej zvezi ni bilo re- sojilnih in hranilnih ustanov. Seji, ki se je začela ob ter končala okoli poldne, so bili navzoči zakladhi ministri Malagodi (predsednik) ter ministri Taviani, Gullotti, Coppo, Matteotti, Ferri, Ferrari Aggradi in guverner Banca d’Italia Carli. Uvodno poročilo o sedanjem, stanju državnih rezerv, kreditni politiki in 10. uri j milijonov dolarjev. Skupno bi torej i ceno nič. kar bi kazalo na strogo ' Italija razpolagala z okoli 8.700 mi-1 varčevanje. Kvečjemu je rečeno le. ZA ALMIRANTEJA NI BILO KOSILA Vsedržavni tajnik MSI Gior-gio Almirante je bil včeraj vzrok nenavadnega dogodka v «Mottagrillu» pri Bologni; o-sebje restavracije je proglasilo stavko, da bi ne serviralo kosila misovskemu tajniku. Med povratkom v Rim se je misovski tajnik odločil, da bo skupaj s spremstvom kosil v «Mottagrillu». Z avtoceste so zavozili na parkirišče servisne postaje in stopili do prvega nadstropja stavbe, kjer je restavracija. Dolga vožnja jih je izmučila in obetali so si dobro kosilo, a zaman. Natakarji so spoznali misovskega tajnika. Po kratkem sestanku z notranjo komisijo so proglasili stavko in obvestili tudi uslužbence bencinske črpalke. Ravnatelju restavracije ni ostalo drugega kot obvestiti Almiranteja in njegove spremljevalce o odločitvi osebja. Lačni in z dolgimi nosovi so morali misovci zapustiti restavracijo. Kaže tudi, da niso dobili niti kaplje bencina. Biti tajnik MSI je torej včasih tudi neprijetno. PODVIG Francoskemu «cascadeuru» je uspel izreden podvig: z motornim kolesom je «prebredeh jezero 20 tisoč litrov gorečega bencina. V središču ogromne žerjavni-ce (premer je meril 700 metrov) je temperatura dosegla 1200 stopinj Celzija. Valverde je tako preizkusil novo protipožarno azbestno oblačilo in novo gorivo za svoj motor. Trikrat je prebredel goreči bencin s poprečno hitrostjo, 20 km na uro. lijonov dolarjev. Vse te številke so seveda v veliki meri na papirju, kar se tiče razpolaganja. Rezerve so pač tiste, ki so, in so skoraj nedotakljive. Kar pa se tiče drugih dveh virov, gre za kreditiranje na kratke roke, kar ne predstavlja nobenega jamstva za učinkovito investicijsko politiko, ki naj bi zagotovila porast proizvodnje ter s tem tudi vsaj sedlanjo raven zaposlitve, da ne govorimo o nujnosti razmaha gospodarstva, ki bi moral zagotoviti okoli 200.000 novih delovnih mest vsako leto. Po seji medministrskega sveta je bilo objavljeno sporočilo v katerem so nakazane smernice dejavnosti vlarile (v kolikor jih ta more še izvajati, ker je že odstopila). Pri tem pa je medministrski svet sprejel ukrep, ki je zakonsko utemeljen in ki naj bi zagotovil določeno finansiranje dolgoročnih posojil. Gre za neki zakon iz 1. 193d (ki je bil pozneje spremenjen in izpopolnjen) in ki v današnji verziji nalaga kreditnim ustanovam določene obveznosti. Kreditne ustanove, ki jih o-menja čl. 5 omenjenega zakona iz 1. 1936 bodo morale po navodilih osrednje državne banke zvišati svoje investicije dlo najmanj 5 odst. svojih hranilnih vlog in tekočih računov (po odbitku investicij za obvezne rezerve in likvidnosti) v obveznice (navodila bo dala Banca dltalia) ustanov za kreditiranje industrijskih trgovskih in podobnih dejavnosti, poldržavnih ustanov ENEL, IRI, ENI in privatnih podjetij. Nadalje bodo morale zvišati na en odstotek omenjenih vlog odkup državnih vrednostnih papirjev (z izjemo tako imenovanih «bucni del lesom?), avtonomnih državnih ustanov tar | da bo država črpala določen vir svojih dohodkov iz prihrankov državljanov in da bo skušala omejiti na minimum emisijo nove denarne mase. Vprašanja se potem vrstijo drugo za drugim glede vseh drugih vprašanj in zadevnih ukrepov. Nekateri ministri so poleg Mala-godija podali svoje izjave glede sprejetih ukrepov. Morda je treba posvetiti precej pežnje socialdemokratskim predstavnikom, ki prav gotovo upajo, da bodo sedeli tudi v morebitni prihodnji vladi levega centra. Minister Ferri je pozitivno ocenil ukrep o obveznih investicijah kreditnih ustanov, vendar pa je poudaril potrebo (tudi v zvezi s stabilnostjo lire) po načrtni kontroli cen. Danes se je lira na mednarodnih borznih tržiščih nekoliko opomogla po huctem udarcu, ki ga je dobila prejšnji teden. Izboljšanje pa je za sedaj še malenkostno. Povsod pričakujejo z nestrpnostjo reakcije na nove ukrepe medministrskega sveta za kreditiranje. valutni krizi je podal zakladni,minister Malagodi. V tem trenutku lasajo uradne rezerve 5.674 m’.n'y> ho-v dolarjev. Italijanske vladne oblasti se pogajajo z EGS za izkoriščanje na kratek rok kreditov v znesku okoli 1.800 milijonov dolarjev ter za nakazilo novih posojil. KLJUB DODATNEMU SPORAZUMU MED KISSINGERJEM IN TROJEM Ponovni spopadi v Južnem Vietnamu V Parizu se je po dveh mesecih spet sestala mešana ameriško-severnovietnamska gospodarska komisija * $ ‘ i ♦ ■ rš Lon Nolova vojaka bredeta močvirje in pomagata ranjenemu tovarišu proč dolgo časa divjajo srditi boji od avtoceste številka kjer PARIZ, 18. — Danes popoldne sta se v pariški kongresni palači v Avenue Kleber sestali sevemo-vietnamska in ameriška gospodarska delegacija, ki obravnavata vprašanje gospodarske pomoči ZDA Hanoiu. Delegaciji sestavljata mešano gospodarsko komisijo, ki je bila ustanovljena v skladu s pariškim mirovnim sporazumom. Vodita ju hanoiski finančni minister Dong Viet Ciau in podravnatelj ameriške ustanove za mednarodni razvoj Mamice Williams. Prva faza pogovorov — v skladu z novim sporazumom med Kis-singerjem in Le Duc Thojem se bo morala zaključiti v roku desetih dni — se je začela 15. marca letos. Sredi aprila pa so Američani enostransko prekinili pogajanja in utemeljili svojo odločitev s trditvijo, da je Severni Vietnam kršil določila mirovnega sporazuma, češ da je poslal na Jug 30 tisoč vojakov. V drugi polovici marca in prvi polovici aprila komisija je sestavila okvirni načrt za ameriško pomoč Hanoiu, sedaj pa bo morala 'rešiti še vrsto praktičnih problemov. Tudi če bosta delegaciji uspešno zaključili delo, sporazum ne bo stopil v veljavo takoj, ker URADNO POROČILO 0 OBISKU I. GANDI V JUGOSLAVIJI Zavzetost za resničen mir mednarodno sodelovanje Sorodnost stališč glede perečih vprašanj Poglobitev stikov med obema državama V KAZNILNICI V REBIBBII PONOVNO VRE (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Predsednica in-konzorcija za kredit za javna dela aijske vlade Indira Gandi je včeraj pri zakladnem ministrstvu. Zakladni minister Malagodi je po seji medministrskega sveta pojasnil te smernice. Glavni cilj teh u-krepov je, da se spremenijo kratkoročni krediti v dolgoročne in se tako omogoči pomembnejše kreditiranje gospodarske proizvodne dejavnosti (te zahtevajo prav dolgoročne kredite). Nadalje vladla upa, da bo na ta način preprečila kreditiranja na kratek .rok, ki«.'pospešujejo ustvarjanje materialnih rezerv (velik uvoz iz inozemstva zaradi zaskrbljenosti spričo nenehnega o-padanja vrednosti lire), beg kapitelov v tujino in, ne nazadnje, pripomoglo tudi h kritju stroškov javne uprave, ne da bi se bilo treba zateči k pretirani emisiji novega denarja. Teoretično ti odloki veljajo kot Udobna pogajanfa so v teku taft! sredstvo proti inflaciji, čeprav niso 2 monetarnimi predstavniki drugih i deflacijski, ker v določeni meri pod« vlad, ki so članice Banke za med- pirajo razvoj dolgoročnih investicij. Narodno obračunavanje v Baslu. Če ‘ Vprašanje pa je, če bodo utegnili po uspešnih razgovorih s predsednikom Titom in predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem odpotovala s svojim spremstvom iz Jugoslavije. V skupnem sporočilu o razgovorih med Gandijevo in Bijedičem se ugotavlja, da sta predsednika izrazila zadovoljstvo zaradi stanja odnosov med obema državama in pripravljenost za nove napore za nadaljnjo razširitev trgovinsko izmenjave in za vsestransko gospodarsko sodelovanje, vštevši skupne naložbe in sodelovanje na tretjih trgih." Razgovori o mednarodnih vprašanjih so pokazali enakost pogledov. Obe strani sta izrazili svojo podporo borbi narodov za svobodo in neodvisnost, enakopravnost vseh držav, za aktivno miroljubno sodelovanje, mir in napredek vseh narodov in potrdili privrženost obeh vlad politiki neuvrščenosti in miroljubne koeksistence med državami ...............m,,,,,,,,,,,,,,,,,,..«..................,,,,,,.,.,..............................m GOVOR ČILSKEGA PREDSEDNIKA PO NEDAVNIH IZGREDIH Odločen boj za «mir v zakonitosti* in preprečitev državljanske vojne Allende indirektno obtožuje čilske demokristjane za prevratniško delovanje - Podpora socialistov in komunistov 18 _ V govoru, ki I kristjanov in desničarskih sil, kate- izgredih prejšnjih rim se je posrečilo spraviti v stav-- - " ko večino rudarjev) ni obrodil nobe- SANTIAGO, je imel po r^i v čilski prestolnici Santiago J,e predsednik Allende opozoril Cil-e_na resnost sedanjega položaja v državi. ,.y svojem radijskem govoru je nh -e de-ial’ da obstaja nevarnost .prošenega spopada med prevratnimi silami, ki jih vodijo desni-arske in konservativne stranke ter , tednimi silami in političnimi strankami in gibanji, ki vlado podpirajo «Prevratništvo je na pohodu, je ,ekel Allende — in državni ustroj v nevarnosti*. Čilski predsednik je še dodal, da 0 manjšinske skupine znova in dova skušale strmoglaviti vlado se od tedaj, ko je prišla na oblast •evičarska koalicija «ljudske enot-nosti». Ne da bi jo direktno ome-u, da je predsednik zvrgel_ na demokristjanske stranke bivšega uskega predsednika Freia krivdo a zastoj proizvodnje v bakrenih rudnikih. ^ svojem govoru pa je čilski Predsednik potrdil, da je delavski razred odločno podprl vlado v prej-s-$m kritičnih dneh v Santiagu. Nato je pozval vse Čilce, naj se dmjo iz zadnjih dogodkov ter je P°udaril, da bo vlada storila z ajvečjo odločnostjo vse, kar je Potrebno za ohranitev miru v zakonitosti ter da bo preprečila z Šemi razpoložljivimi sredstvi držav-Jansko vojno v Čilu. re svoje misli je Allende izrazil udi v nekem svojem razgovoru s sindikalnimi predstavniki, ki si-er niso odobravali njegove pobu-e za razgovor s predstavniki ru-arjev bakrenega rudnika El Te-'ente. Kot je znano, je v tem udniku, ki zagotavlja skoraj 40 odst. proizvodnje bakra v Čilu v eku stavka, ki traja že okoli 60 oni. Dnevna izguba za čilsko drža-vo znaša okoli milijon dolarjev. v resnici tudi Allendejevi razgo-rpri s predstavniki rudarjev (bolje 1 bilo reči s predstavniki demo- nega uspeha. Allende je le moral ponoviti vladno tezo, ki absolutno nasprotuje vsakemu povišanju mezd (z izjemo nagrad za povišanje proizvodnje). Sindikalisti rudnika «11 Temen-te» teh zahtev niso hoteli in niti mogli sprejeti, ker bi sicer politično pogoreli. Sicer pa je politični položaj vlade precej krepak. Komunistična in socialistična stranka (Allende pripada tej zadnji politični formaciji) sta izrazili brezpogojno podporo vladi koalicije «ljudske enotnosti* (Unidad po-pular). To svojo namero sta objavili v skupni objavi, kjer zahtevata, naj vlada ne popušča zahtevam rudarjev iz rudnika «E1 Teniente*, ker gre v bistvu za manjšinsko skupino, katere namen je izzvati splošno stavko proti sedanji vladi. Zato sta obe stranki obsodili sestanek med Allen-dejem in predstavniki rudarjev. Poleg trdne podpore dveh največjih levičarskih strank pa Allende lahko računa, vsaj do sedaj, na podporo oboroženih sil. V tej zvezi je treba pripomniti, da v vsej zgodovini Čila ni prišlo do vojaških pučev, kar je bilo pravilo za vse druge južnoameriške države. V Čilu je vojska vedno smatrala sebe za telo, kateremu je poverjena obramba države in ki je v mirnih časih, kakor tudi v vojni, vedno podrejen civilni politični oblasti. Lani pa se je že zgodilo, da sta dva visoka predstavnika vojske postala člana Allendejeve vlade. S tega položaja sta se umaknila, ko je levičarska koalicija zabeležila na zadnjih volitvah občuten uspeh, čeprav so desničarji še obdržali večino v kongresu in v senatu. Ne more se izključiti, da ne bi predstavniki vojske prišli ponovno v vladno koalicijo. Za sedaj je treba le ftmeniti, da so prav predstavniki vojske obtožili ravnatelja lista «La segunda* Camey-ro češ, da je objavil članek z naslovom, Carneyra niso aretirali, ker je v bolnišnici. Aretiran pa je bil ravnatelj radijske postaje «Radio Agricul-tura», ki pripada desničarski opozicijski stranki «Partido r.acional*. čilska vlada je proti obema sprožila kazenski postopek. Med petkovimi izgredi je bil ubit Santiagu neki študent iz Brazilije, čilska socialistična stranka je izjavila, da je bil mladenič ubit pred nekim njenim sedežem. Nanj so streljali neznanci iz drvečega avtomobila. Odprt 7. kongres CISL RIM, 18. — V kongresni palači EUR se je začel danes 7. kongres sindikalne organizacije CISL. V dvorani so bila navzoča poleg 792 delegatov predstavništva CGIL in UIL ter vseh strank ustavnega loka. Kot je znano je CISL razklana v dve ločini od katere je ena povezana z generalnim tajnikom Stortijem, druga pa s pomožnim tajnikom Scalio. Obe struji se do sedaj še nista sporazumeli. Glavno poročilo je podal tajnik Stor-ti. V njem je orisal glavne naloge sindikata ter boj za sindikalno enotnost. Na splošno poročilo ni vzbudilo preveč pozornosti. Zbrani so z navdušenjem ploskali le ko so Storti in drugi, ki so intervenirali pri diskusiji, izrazili svoje odločno nasprotovanje fašizmu. Kongres nadaljuje svoje delo. Obe strani sta pozdravili težnje popuščanja mednarodne napetosti, istočasno pa tudi zaskrbljenost, ker še vedno prihaja do primerov uporabe sile, pritiska m vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Posebno se izraža zaskrbljenost zaradi krize na Bližnjem vzhodu in stanja v Indokira. Poudarja se potreba aktivnega zavzemanja za splošno in polno razorožitev pod. mednarodnim nadzorstvom; se izraža podpora narodnoosvobodilnim gibanjem in opozarja na potrebo izvajanja nujnih ukrepov za zmanjšanje prepada med razvitimi in nerazvitimi področji. Glede položaja na Indijski podcelini je predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedie podpri napore in pobude Indije usmerjene na dosego trajnega miru in dobrih odnosov držav tega področja. Obojestransko je bilo izraženo upanje, da bo Bangladeš kmalu zavzel zakonito mesto v svetovni organizaciji in drugih mednarodnih organizacijah. Prav tako je izraženo prepričanje, da bodo neuvrščene države na bodoči vrhunski konferenci vložile maksimalne napore za nadaljnje pospeševanje sodelovanja med neuvrščenimi državami, radi krepitve miru in varnosti ter napredka konstruktivnih programov za hitrejši gospodarski razvoj nerazvitih držav. Predsednica indijske vlade je povabila predsednika Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta na obisk v Indijo. Vabili sta bili sprejeti z zadovoljstvom. Indira Gandi je na tiskovni konferenci pred odhodom dejala, da so bili najpomembnejši del njenega obiska srečanje in razgovori s predsednikom Titom in izmenjava misli o mednarodnem položaju. V zvezi s popuščanjem napetosti in sedanjimi razgovori med velikimi silami je Indira Gandi poudarila potrebo, da popuščanje zajame vse dele sveta in izrazila upanje, da nova prijateljstva, ki se ustvarjajo, ne bodo na škodo tujih držav, temveč bodo prispevala k utrditvi miru in sodelovanja. Izrazila je tudi upanje, da bi Se razširitev Evropske gospodarske skupnosti ne spremenila v klub bogatih, temveč da bi upoštevala tudi potrebe drugih. Glede položaja na indijski podcelini je predsednica indijske vlade dejala, da bi priznanje Bangladeša s strani Pakistana mnogo pomenilo za ureditev stanja na tem področju. To bi, po njenih besedah, bilo priznanje realnosti. B. B. Boj rimskih jetnikov za odpravo fašističnega «zakonika Rocco» Demonstranti so zahtevali srečanje s pravosodnim ministrom - Dva jetnika ranjena Potres na Japonskem TOKIO, 18. — Danes so zabeležili na Japonskem še 22 potresnih sunkov, katerih jakost je dosegla jakost včerajšnjega potresa. Iraže pa, da ni bilo drugih žrtev ne materialne škode. Policija je medtem sporočila začasen obračun včerajšnjega podmorskega potresa: 24 ljudi je ra □a je uuja.u . njenih, 300 hiš poškodovanih, ki je ščuval k nedisciplini. | ribiških ladij se je potopilo. RIM. 18. — Položaj v rimskem zaporu v Rebibbii je zelo napet: jetniki so se uprli in so splezali na streha jetnišnice. Karabinjerji in policija v popolni bojni opremi so obkolili poslopje, mejni zid pa stražijo pazniki z naperjenimi brzostrelkami. Iskra, ki je zanetila upor so bili, vsaj sodeč po izjavah jetnikov, kazenski ukrepi uprave zapora. V soboto ponoči naj bi pazniki pretepli pet zapornikov, sedemdeset- pa naj bi jih strogo kaznovali. Jetniki so takoj ostro odgovorili : po že preizkušeni metodi so splezali na streho poslopja. S kričanjem gesel in z mahanjem z rjuhami skušajo pritegniti pozornost mimoidočih in jih seznaniti z razlogi svoje akcije. V pogovoru na daljavo s časnikarji so skušali obširneje pojasniti cilj svoje akcije, ki so ga strnili v geslo «Zahtevamo bolj človeške življenjske pogoje*. Naš namen je — so izjavili — doseči preosnovno prve knjige kazenskega zakonika, ki urejuje italijanski kaznilniški sistem. Minister Gon-nella nam je obljubil, da se bo vlada zavzela za reformo. Nočemo nastradati zaradi padca vlade. Ko se je razširila vest, da v kaznilnici vre, so se okrog zapora zbrali svojci zapornikov. Spodbujali so jih, naj. se ne vdajo in naj nadaljujejo s svojo upravičeno manifestacijo. Popoldne je skupina žena prebila policijski obroč okrog zapora in stekla na holm, ki je oddaljen kakih 100 metrov od kaznilnice. Od tu so svojci — v glavnem gre za ženske — skušali stopiti v stik z uporniki. Zaradi močnejšega vetra pa pogovor ni bil mogoč. Demonstranti in svojci se pozdravljajo in spodbujajo mahajoč zastave in s kričanjem gesel. Izvedelo se je tudi, da so policisti priprli neko žensko in jo obtožili, da je žalila javnega funkcionarja. Kaj se je točno zgodilo ni bilo mogoče razumeti: gotovo pa je, da se je sporekla s policisti, ki so jo odpeljali. Malo po 13. uri sta prispela v Rebibbio rimski kvestor Parlato in vodja političnega oddelka rimske kvesture dr. Provenza. Po njunih izjavah kaže, da je položaj v zaporu dokaj umirjen, čeprav jetniki vztrajajo v svoji manifestaciji. V tej zvezi so sporočili, da zahtevajo srečanje s pra- vosodnim ministrom Gonnello ter i 13. junijem vedel, da bo vlada pa-s predsednikoma parlamentarnih dla, so začeli jetniki vseh itali- zbornic Fertinijem in Fanfarajem. Po vesteh iz uradnih krogov so policisti danes že prepeljali v drugi rimski zapor Regina Coeli o-krog 150 jetnikov, drugih 80 pa bodo premestili do jutri zjutraj. Uradno je bilo tudi potrjeno, da sta bila dva jetnika ranjena. E-nega je zadela krogla, ki jo je izstrelil neki paznik «v opomin*, drugi pa se je ponesrečil, ko je plezal na streho. 'Nerodno je pa- del z višine nekaj metrov in si je zlomil nogo. Levičarska izvenparismeatama organizacija «Lotta Coutinua* je napovedala solidarnostno manifestacijo z jetniki. Povabila je vse svojce zapornikov, naj se je udeležijo. V okolici kaznilnice so aktivisti omenjene organizacije na- lepili vrsto letakov z napisom: «: o lažnih izjavah pravosodnega t : Oo-evPe, ki je že pred bo moral ameriški kongres najprej odobriti ustanovitev potrebnih skladov. Kljub podpisu dodatnega sporazuma med superpogajalcema Thojem in Kissingerjsm iz Vietnama še vedno poročajo o oboroženih spopadih med partizanskimi enotami in oddelki saigonskih čet. Radijska postaja začasne revolucionarne vlade je v svoji današnji oddaji obtožila saigonsko vlado, da je kršila novi sporazum že uro potom ko je stopil v veljavo. Sai-gonske čete so namreč napadle osvobojena ozemlja v delti Mekonga, da bi jih iztrgale partizanam. Saigonsko vojaško poveljstvo pa je obtožilo partizane, češ da so kar 77-krat kršili mirovni sporazum. Nov incident na osrednjih planotah je medtem otežkočil delo mednarodne nadzorne komisije. Predstavniki kanadske delegacije so sporočili, da so bili med poletom v Pleiku tarča protiletalskega topništva, a na srečo niso bili zadeti. Podoben incident se je pripetil tudi včeraj, ko je bil zadet helikopter mednarodne nadzorne komisije. Na srečo mi bilo človeških žrtev. Iz Kambodže pa poročajo o velikih uspehih osvobodilnih čet. Partizani so danes zasedli cesti številka 5 in 6, ki povezujeta prestolnico Phnom Penh s pretežno kmečkimi kamboškimi pokrajinami. Po tem uspehu partizanov je položaj v kamboškem glavnem mestu zelo težaven. Edina o;p”ta pot v Phnom Penh je reka Mekong, po kateri konvoji rečnih ladij stalno vozijo živež in gorivo v mesto. janskih kaznilnic boj, da bi dosegli razveljavitev fašističnega zakonika*. Popoldne sc razdelili časnikarjem letak podpisan «Odbor za koordinacijo boja jetnikov*. V njem zaporniki iz Rebibbie sporočajo, da so se «v raznih italijanskih kaznilnicah začele manifestacije, ker vlada ni spoštovala svojih obvez. Po uporih v Forliju, Perugii (kjer so se policisti poslužili o-rožja) so začeli protestne manifestacije tudi zaporniki iz Rebibbie, ki zahtevajo predvsem preosnovno Kazenskega zakonika (ukinitev preventivnega zapora, zmanjšanje kazni, odpravo tako imenovanih «rea-ti d’opinione», odvetnika brezplačno) ter boljše življenjske pogoje v zaporu*. Manjša upora sto izbruhnila tudi v Iv žabicah A-f",. V Weidenu proces proti 0 češkim zračnim gusarjem WEIDEN (Zah. Nemčija), 18. — Danes se je v Weidenu začel proces proti 9 češkoslovaškim zračnim gusarjem, ki so 8. junija lani preusmerili na Bavarsko češkoslovaško linijsko letalo. Proces bo predvidoma trajal tri tedne. Deseti gusar, 23-letni študent Lu-bor Adamiča, ki je smrtno ranil pilota, se je januarja letos obesil v zaporu. NEW YORK, 18. — Štirje mrtvi in šest ranjenih so obračun oboroženega spopada v nekem baru v newyor?ki črnski četrti Harlem. Po pričevanju očividcev je snoči vdrl v bar neznanec z orožjem v roki. Prisotni so prestrašeni takoj obvestili policijo. Ob prihodu agentov je moški začel streljati. Policisti so odgovorili s svojimi brzostrelkami. V spopadu so bili ubiti agent barist in neki klient. Domnevni ro-Cagliariju in! par pa je umrl med prevozom v 1 bolnišnico. Demonstranti na strelu kaznilnice v Rehli: > liiliiHliiHiimiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiMiiuunuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiU PRI MESTECU KEY WEST V FLORIDI Žepna podmornica se je zagozdila v razbitine potopljene torpedovke KEY WEST (Florida), 18. — Položaj žepne podtnonucc «Johnson-Sea Lin*, ki je od včeraj zjutraj blokirana na morskem dnu pred Florido, je skoraj dramatičen. Dva potapljača ameriške mornarice sta namreč ugotovila, da se je podmornica zagozdila v razbitine vojaške ladje «Fred T. Berry», ki jo je mornarica namenoma potopila lani. Potapljača sta se spustila 110 m globoko. Ko sta ugotovila, da ne moreta priskočiti na pomoč nesrečni posadki, sta se takoj vrnila na površje. Bila sta namreč na meji dosegljive globine in nista hotela brezsmiselno tvegati, ker _ bi tudi ne mogla pomagati nesrečnim tovarišem. Po računih strokovnjakov ima posadka dovolj zraka db 18. ure (po italijanskem času). Če do takrat Nesrečni štiričlanski posadki primanjkuje kisika ne bo ameriškim vojaškim enotam uspelo rešiti nesrečnežev, bo njihova usoda verjetno zapečatena. Posadko sestavljajo pilot podmornice Jock Menzies. potapljača Clayton Link (sin inženirja, ki je izdelal načrt za plovilo) in L. Stover ter itiolog Robert Mee. Dva nesrečneža sta v sprednjem delu male podmornice, kjer je neke vrste «plastični mehur* za opazovanje okolja, dva pa v zednjem delu. Podmornica je last raziskovalnega zavoda «Smithsonian Intitution*. Menzies in tovariši so se potopili včeraj pred Key Westem, da bi opazovali razvoj morske favne v razbitinah potopljene vojaške ladje. Mornarica ie namreč lani namenoma potopila torpedo vko, da bi ustvarila pas umetnih podvodnih čeri, kjer imajo ribe primeren habitat. Ker je propadel današnji poskus reševanja s potapljači, je ameriška mornarica mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva in može, Pnevmatski zvon je že pripravljen, da ga pustijo na dno. čeprav marsikdo dvomi. da bo poskus uspel. Najbolj verjetno je, da bodo morali nesrečneži sami priplavati na površino. Na ta način so rešili že več posadk potopljenih podmornic, a tako reševanje je zelo nevarno zlasti še, ker so štirje nesrečneži izčrpani. Največja trenutna nevamot je stalno kopičenje ogljikovega dvoH- temperature vode v morskih globinah, je temperatura v «Johnson-Sea Line ju» znatno padla, kar je preprečilo delovanje posebne kemijske snovi, ki vpija ogljikov anhi-drid. Po nekaterih vesteh naj bi bila potapljača v zadnjem delu podmornice že omedlela zaradi pomanjkanja kisika, medtem ko njuna tovariša v prednjem delu plovila imata ha razpolago še dovolj zraka. Admiral Maurer, ki vodi reševalce, je izjavil, da je položaj posadke žepne podmornice kritičen. «Čas — je pribil častnik — je naš najhujši nasprotnik*. Včeraj bi morala posadka žepne podmornice zaključili teden dni dolg ciklus podmorskih raziskovanj. Za- sa v mali podmornici. Zaradi nizke ljučna retapa* je bila prav pre- gled itiološkega lazvoja na dnu morja pred Key VVeslom v bližini potopljene ladje. Ameriške mornarica je lani nameravala potopiti vrsto neuporabnih torpedovk v Mehiškem zalivu, na p-rošn.io floridskega ribiškega združenja in občinske uprave v Key Westu pa so jih potopili pred tem mestecem. Namen je bil ustvariti pas podvodnih umetnih čeri in s tem pripomoči k hitrejšemu itiološkemu razvoju. Posadka žepne podmornice bi morala včeraj preveriti, če je poskus uspel. Poskus, da bi priklopili pnevmatski zvon na žepno podmornico je propadel, zaradi močnih morskih tokov. Po izjavi poveljnika neke rešilne ladje sta potapljača v zadnjem delu podmornice že mrtva, o usodi potapljačev v sprednjem delu pa se ne ve še ničesar. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ITALIJANSKI POKAL SKUPINA A Inter — Juventus 1:1 LESTVICA: Inter 5, Juventus 3, Reggiana in Bologna 2. SKUPINA B Napoli — Milan 0:2 Cagliari — Atalanta 1:2 LESTVICA: Milan in Atalanta 4, Cagliari 3, Napoli 1. NOGOMET NA STADIONU GREZAR Bari — Monza 3:1 Brindisi — Catania 1:0 Como — Ascoli 0:2 Genoa — Lecco 1:0 Mantova — Brescia 1:1 Novara — Cesena 2:0 Perugia — Taranto 0:0 Reggiana — Arezzo 2.1 Reggina — Catanzaro 2:2 Varese — Foggia 2:0 KONČNA LESTVICA: Genoa 53, Triestina— Vigevano 1:2 TRIESTINA: Car.tagallo, Sabbadin, De Gasperi, Macchia, De Luca, Sci-chilone (Oggian), Vastini, D’Alessi, Ber-toli, Brusadelli, Zamparo; 12 Geretti. VIGEVANO: Villa (Canzi), Tonelli, Armani, Sala, Groppi (Pandolfi), Scor-letti, Menja, Bosetti, Rolfo, Boschet-ti, Schilliro. SODNIK: Busalacchi iz Palerma. STRELCI: Bertoli v 1. min., Schilliro v 23. min. in v 37. min. Tržaška enajsterica se je poslovila od svojega občinstva z dokaj medlo igro, ki ni zadovoljila 7.000 gledalcev — toliko ^ jih je namreč zbralo ob robu stadiona Grczar. Tržačani so se sicer resih izpada, to pa je tudi vse, kar so dosegli v letošnji sezoni. Dvarrama zamenjava trenerja jim ni koristna Nasprotno. Igra Tržačanov je iz rn.cva v dan slabša in prava oreca je, da so se rešili izpada. To pa to oosegli le skozi šivankino uho, saj bi bila s točko manj obsojena na D ligo. Višek pa so Tržačani dosegli prav v nedeljo, ko so zgubili v Vigevanom, ki se je tako rešil izpada in ki ni pokazal dobre igre. Če k temu dodamo, da je Triestina igrala doma, pa smo povedali dovolj. Kroniko nedeljske tekme moramo tokrat začeti pri sodniku. Mož s piščalko sicer ni bil pristranski, je pa tak sodnik, ki kaj rad razburja gledalce in si nakoplje na glavo njihovo jezo (in blazinice tistih, ki sedijo Udinese 52, Alessandria 51, Vene-;na oštevilčeni tribuni). Zagrešil je zia 50, Savona 43, Cremonese 42, cel° vrst° začetniških napak. Za to Cesena in Foggia 49, Ascoli 18, Ca-tania 43, Varese 42, Brindisi 41, Ca-tanzaro 39, Novara 38, Reggiana 37, Como in Bari 36, Arezzo 34, Perugia in Taranto 33, Reggina, Brescia, Mantova in Monza 31, Lecco 25. V prihodnji sezoni bodo Genoa, Cesena in Foggia nastopile v A ligi, Lecco, Monza in Mantova pa v C ligi. A SKUPINA Venezia — Alessandria 0;2 Seregno — Belluno 1:0 Cremonese — Cossatese 3:1 Legnano — Padova 0:1 Verbania — Parma 0:3 Derthona — Piacenza 2:1 Rovereto — Solbiatese 2.1 Savona — Trento 2:1 Pro Vercelli — Udinese 0:i Triestina — Vigevano 1:2 KONČNA LESTVICA: Parma in Se en poraz Triestine v zadnji tekmi C lige Kljub temu bodo Tržačani tudi v prihodnji sezoni nastopili v isti ligi • Slab sodnik in medla igra razočarala občinstvo Padova 41, Seregno 40, Piacenza 37, Trento in Solbiatese 35, Legna-no 34, Pro Vercelli, Triestina, Bel-luno, Derthona in Vigevano 33, Ro-vereto 32, Cossatese 31, Verbama 20. Za prestop v B ligo bosta Udinese in Parma odigrala še eno tekmo; v D ligo nazadujejo Rovereto, Cossatese in Verbania. Jugoslovanska nogometno prvenstvo 1. ZVEZNA LIGA Hajduk — Dinamo 1:1 Vojvodina — Crvena zv. 1:1 Radnički — Velež 0:0 Sloboda — Željezničar 3:3 Vardar — Spartak 0:3 Sarajevo — Borac 0:0 Beograd — Čelik 1:0 Partizan — Bor 2:2 Sutjeska — Olimpija 1:0 LESTVICA: Crvena zvezda 50, Beograd in Velež 44, Partizan 43, Željezničar 40, Sarajevo 34, Sloboda 33, Hajduk, Dinamo in Vardar 31, Radnički 30, Vojvodina 29, Borac in Bor 27, Čelik 26, Spartak in Sutjeska 25, Olimpija 24. PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO: Dinamo — Sutjeska. Olimpija — Partizan, Bor — Beograd, Čelik — Sarajevo, Borac — Vardar, željezničar — Radnički, Velež — Vojvodina, Crvena zvezda — Hajduk, Spartak — Sloboda. 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Mercator — Zagreb Orijent — Istra Rudar (L) — Varteks Kozara — Sloboda Mura — Jedinstvo 0:0 0:4 0:0 3:1 1:1 1:1 2:3 7:1 1:3 Rudar (T) — Segesta Karlovac — Šibenik Maribor — Rijeka Trešnjevka — Split KONČNA LESTVICA: Zagreb 53, Maribor 50, Karlovac in Rijeka 46, Šibenik 36, Mura 35, Kozara 34, Mercator 33, Istra 32, Varteks, Segesta in Orijent 31, Split in Jedinstvo 30, Rudar (L) 28, Sloboda 26, Trešnjevka 22, Rudar (T) 17. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Aluminij — Drava 3:1 Železničar — Kladivar 5:2 Slavija — Koper 0:0 Kovinar — Nafta 2:2 Izola — Ljubljana 1:1 Ilirija — Triglav 3:1 KONČNA LESTVICA: železničar 32, Ljubljana 29, Ilirija 27, Izola 20, Slavija in Drava 23, Nafta 22, Kladivar 20, Aluminij 19, Koper in Kovinar 17, Triglav 9. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Adria — Vozila 2:2 Sava — Zagorje PO LTH - Piran 6:0 Slovan — Usnjar 3:1 Jadran — Litija 3:1 Tolmin — Primorje 2:1 KONČNA LESTVICA: Slovan 38, Primorje 30, Vozila 29, Litija 26, Usnjar 23, Adria, Tolmin in Sava 21, Jadran 19, LTH 17, Piran 10, Zagorje 9. pa jp imel dober sistem: napake Tržačanov je prisodil Vigevanu, za napake gostov pa so morali piačati domačini. Iz tega se je izcimila dokaj čudr.a tekma, ki je prinesla le en pozitiven rezultat: rešitev Vigevana. Triestina je prišla do prvega gola že po 40 sekundah igre, ko je Berto-li z nizkim strelom presenetil nasprotnega vratarja Villo. Ta zadetek pa ni vzel upanja gostom, Ki so se vrgli v igro in kakih deset nur.ut kasneje z urejenimi vrstami resno ogrožali Cantagallova vrata. Vendar pa je bila Triestina še vedno bliže golu, saj je v 15. minuti d'Alessi zadel vratnico iz kazenskega strela. Minuto kasneje pa je vratar Villa ubranil Bertolijev strel. Po teh dveh nevarnih akcijah domačinov so prešli gostje v protinapad in kmalu ize načili: v 23. minuti je Schilliro streljal v vrata; Cantagallo je sprva ujel žogo, a mu je ušla iz rok in končala v mreži. Ni minilo četrt ure in isti strelec je povedel gostujočo ekipo v vodstvo., Izkoristil, je. namreč Sabadinijevo oklevanje in ukanil Can-tagalla. Prvi polčas se je zaključil s še eno zamujeno priložnostjo za Tržačane. V 38. min. se je Vastini znašel sam tri metre pred prostimi vrati, vendar je streljal previsoko in poslal žogo v aut. To pa je bilo tudi vse. V drugem polčasu je bila igra mnogo bolj zaspana in imeli smo vtis, da so igralci zadovoljni s takim rezultatom. Tržačani so sicer še vedno napadali, vendar pa njihove akcije niso bile prepričljive. Nadaljeval se je tudi cirkus, ki ga je prirejal sodnik. Sprva so se gledalci jezili, proti koncu tekme pa so vsako sodnikovo odločitev spremljali s smehom in žvižganjem. Občinstvo, ki je upalo. da bo v zadnjem srečanju videlo vsaj nekaj lepe igre, če že ne zmage domače enajsterice, pa je zapustilo stadion pri Valmauri z grenkobo v srcu. * * * Na vrhu lestvice je zadnje kolo prineslo pravi potres. Pripravila ga je Alessandria, ki je v Benetkah gladko odpravila domačo enajsterico. Ve-r.ezia, ki je do zadnjega kola upala na prestop v B ligo, je tako odšla praznih rok z igrišča. Zmaga pa tudi Alessandrii ni služila, saj sta Udinese in Parma gladko zmagali in se bosta morali tako še enkrat srečati za prestop v višjo ligo. Odločilno srečanje bodo odigrah verjetno prihodnjo nedeljo v Veroni ali Vicenzi. Nogometna zveza je izbrala eno od teh dveh mest, ker razpolagata z velikima stadionoma; domnevajo namreč, da bo tekma privabila številno občinstvo. KOLESARSTVO V DIRKI NA KRONOMETER Gimondi prvi v Castrocaru Odličen nastop Battaglina Mladi italijanski kolesar je osvojil tretje mesto Po prvem krogu Svverts popolnoma popustil CASTROCARO TERME, 18. -- «Ko je merila 76 km, bilo je precej vzpe- mačke ni doma, miši plešejo*. Tako pravi naš pregovor in to velja tudi za kolesarstvo. Kolesarske dirke so zanimive in borbene samo takrat, ko manjka Eddy Merckx. Tako je bilo tudi v nedeljo v Castrocaru, ko je Gimondi potrdil, da je trenutno najboljši italijanski kolesar. Vsi so napovedovali hud boj med Gimondijem in Svvertsom. Ta boj pa je trajal le en krog, saj je imel v drugem krogu italijanski kolesar že tolikšno prednost, da je bilo vsem jasno, kdo bo zmagovalec. To je že njegova peta zmaga na tej tradicionalni dirki na kronometer. Po začetku tretjega kroga je ostala edina zanimivost dirke še merjenje razdalje med prvimi in ostalimi. Svverts je popolnoma razočaral potem ko je v prvem krogu celo vodil s 4 sek. pred Rodriguezom in 11 sek. pred Gimondijem. Ta napad belgijskega kolesarja pa je razburil Italijana, ki je močneje pritisnil in presenetljivo povedel. To je bil, kot smo že rekli, edini zanimiv del dirke. Svverts ni izkoristil rahle prednosti in je močno popustil. V drugem krogu je bil tretji, na cilju pa peti. Gimondi je dober kolesar, vendar pa je njegov uspeh presenetljiv, i Dirka je bila zelo naporna: proga tin, močan veter pa je oviral reden potek tekmovanja. Kljub temu pa je italijanski kolesar zdržal vseh šest krogov, saj je bil njegov tempo v začetku in na koncu dirke skoraj isti. Bil je edini kolesar, ki ni za noben krog rabil več kot 20 minut. Kdor pa mu je kljuboval v prvem krogu (Rodriguez in Svverts) je mora! to plačati z izrednim naporom v zadnjem delu tekmovanja. Slab Svvertsov nastop je delno popravil Italijan Battaglin, odkritje letošnjega «Gira», ki je zasedel 3. mesto. Battaglin ni navajen na dirke na kronometer, a je vozil res odlično in za dve sekundi zmanjšal zaostanek, ki mu ga je zadal Gimondi na dirki po Italiji, ko ga je prehitel na skupni lestvici. Če dodamo, da je bila ta dirka dvakrat daljša od prejšnje, moramo mladega Battaglina res pohvaliti. Tudi tokrat je imel ta novi poklicni kolesar smolo, saj je moral zaradi okvare v predzadnjem krogu zamenjati kolo. V zadnjem krogu pa se je z odličnim časom povzpel s petega na tretje mesto. Drugi je bil Poggiali. Ves čas je bil med najboljšimi, vozil je mirno in izkoristil Svvertsovo in Rodri-guezovo krizo, kar ga je privedlo na drugo mesto; na cilju je bil za sedem sekund boljši od Battaglina in če bi se temu kolesarju ne pokvarilo kolo, bi bil drugi. O ostalih kolesarjih ni kaj dosti povedati. Le malokateri je dosegel kak vidnejši rezultat, pa še to v prvih krogih. Lestvica: 1. Gimondi, ki je prevozil 76,020 km v 1.56’, s poprečno hitrostjo 39,317 km na uro 2. Poggiali zaost. 3’12” 3. Battaglin 319” 4. Rodriguez 3’28” 5. Svverts 5’06” Kolesarstvo DIRKA VETERANOV V PADOVI Zaradi zgrešene taktike neuspeh kolesarjev Adrie Uradni vrstni red ne odraža realne uvr-stitve tekmovalcev - Favorizirani domačini Nedeljska dirka v Padovi se je končala v pravi zmedi. Razen prvih treh uvrščenih je zelo težko določiti kdo se je še uvrstil med najboljše. Sodni zbor je namreč deloval tako «dobro», da je vse nastopajoče uvrstil kar po startnih številkah. Najbolj privilegirani so bili zato predvsem padovski predstavniki, ki so med prvimi prijavili svoj nastop na dirki. 84 kilometrov dolge dirke so se udeležili tudi tržaški kolesarji med katerimi tudi predstavniki lonjerske Adrie. Takoj moramo omeniti, da jim je ta dirka šahovski turnir za «Poks) TD X. Cankar* je v celoti dobro uspel ■iiiiimiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiil KOŠARKA 3 ■ 'V V 1. MOŠKI DIVIZIJI Polet 3. na končni lestvici po zmagi nad Lihertasom Konlovel je v Skednju doživel visok poraz Polet — Libertas TS (44:27) 87:60 Battaglin ponovno potrjuje s svojini! nastopi, ds sc razvija v dobrega vozača POLET: Adrijan Sosič 31, Daneu, Jugovič 8, Guštin 20, Dolenc 2, Kraus 18, Tavčar, Edi Sosič 8. LIBERTAS TS: Buccheri 11, Anici 23, Bassi 7, Ferranti 4, Capus 6, Pitacco. PROSTI METI: Polet 7:18, Libertas 9:26. SODNIK Dalfovo (Trst). Pet osebnih napak: Pitacco (40:65), Jugovič (79:46). še en lep uspeh Poletove ekipe v prvenstvu prve divizije. Openski košarkarji so namreč v predzadnjem ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiioiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiil PO PREDZADNJEM KOLU 1. JUGOSLOVANSKE ZVEZKE NOGOMETNE LIGE Le teoretične možnosti Olimpije za obstanek v družbi najboljših V 2. zvezni ligi-zahod si je Maribor priboril (z visoko zmago nad Rijeko) pot na kvalifikacije Jugoslovansko prvoligaško nogometno prvenstvo se bliža svojemu zaključku. V predzadnjem' kolu je bilo doseženih nekaj rezultatov, ki so že precej jasno pokazali podobo delno zgornjega, še bolj pa spodnjega dela lestvice. Zgornjega dela delno zato, ker je bilo prvo mesto dejansko oddano že prej beograjski Crveni zvezdi. Na lestvici ima namreč kar šest točk naskoka in tako je bilo že pred časom bolj ali manj jasno, da ji prvo mesto ne more uiti. Sploh pa lahko rečemo, da so beograjski klubi letos razred zase. Tudi v nogometu se dogaja podobno, kot v košarki: jugoslovanska prestolnica se trenutno ponaša z najboljšimi igralci. Ta pojav je tem bolj zanimiv, ker v velikem številu drugih držav uspevajo predvsem klubi iz «province». Kljub iz «province» pa predstavlja v Jugoslaviji izjemo. To je mostarski Velež, ki se je letos nepričakovano prerinil med beograjsko elito treh klubov na prvih štirih mestih. Na vrhu lestvice je trenutno stanje — kot smo že dejali — povsem jasno kar se tiče Crvene zvezde. Bitka za 2. mesto pa bo izredno ostra prav do zadnjega kola. Trenutno se namreč kar tri ekipe po- tegujejo za uvrstitev pod samim vrhom lestvice. Beograd in Velež imata pri tem prednost ene točke in bosta v nedeljo tudi igrala proti nasprotnikoma, ki sta ju že premagala v prvem delu prvenstva (Beograd — Bor 3:1 in Vojvodina — Velež 1:2). Tretji kandidat za končno 2. mesto je Partizan, ki je v prvem delu prvenstva sicer tudi premagal Olimpijo, toda bo tokrat igral v Ljubljani, in to proti ekipi, ki bi tokrat izredno nevarna, Zaplet na dnu lestvice je bolj zamotan. Kot vse kaže je Olimpija po nedeljskem porazu v Nikšiču proti Sutjeski obsojena na nazadovanje, saj ni le zadnja na lestvici, ampak ima tudi točko zaostanka za predzadnjimi Črnogorci in Vojvodinci. Kakšne so možnosti, da bi Ljubljančani ohranili status prvoligaša še v prihodnji sezoni? Resnici na ljubo, zelo majhne. Skorajda le teoretične. V zadnjem kolu bi se morale tekme zadnjih štirih moštev na lestvici (ta teoretično lahko še vedno nazadujejo ali pa tudi ne) odvijati tako, da bi Olimpija ne nazadovala: predvsem Ljubljančani v nobenem primeru ne smejo ne zgubiti ne remizirati v tekmi s Partizanom. Torej: zmaga za vsako ceno. Naslednji rezultat, ki ne dopušča Nogometaši naših članskih enajsteric so se po napornem prvenstvu končno predali počitku Eno zadnjih srečanj te sezone sta odigrali moštvi Sovodenj in Primorja v polfinalu turnirja za »Trofejo Zarje» variacij, je poraz Čelika v tekmi s Sarajevom. Čeprav bo Čeiik igral doma v Zenici, bo zanj odvzemanje točk Sarajevu težko, saj je tudi prvo tekmo zgubil s 4:0. Seveda, pa ne smemo pozabiti, da bo to bosanski derbi, ki bo lahko zato zelo oster, ali pa tudi ne, glede na to, da si Sarajevo v primeru svoje zmage svojega položaja na lestvici ne more nič popraviti, zmaga Čelika pa bi zagotovila BIH tega prvoligaša v najvišnjem tekmovanju tudi za naslednje leto. Torej: za rešitev Olimpije mora Čelik zgubiti. Spartak bo igral z dobro Slobo-do, vendar doma v Subotici. Prvo tekmo je zgubil z 1:0. Ker je njegovo razmerje golov 36:47, pri Ljubljančanih pa 33:34, bi torej Olimpiji za rešitev zadostovalo, že če bi Spartak s Slobodo remiziral. Sutjeska bo nastopala v zadnjem kolu v Zagrebu proti D'namu, pro ti kateremu je jeseni doma igrala neodločeno 0:0. Tudi Sutjeska ima slabše razmerje golov kot Olimpija (29:45) in slovenskemu prvoligašu bi tudi v Zagrebu prišel prav že remi. Torej bi bil seštevek teh ugoto vitev tak: Čelik mora zgubiti, Spartak in Sutjeska največ remizirati (ali zgubiti), Olimpija pa le zmagati; samo taka kombinacija bi prinesla Ljubljančanom rešitev. Če pa bo odpadla le ena teh postavk, potem bo Olimpija že v nede! jo drugoligaš. Ljubiteljem nogometa v Sloveniji bi v primeru izpada Olimpije ostala le še er/ možnost, da bi tudi najsevernejša jugoslovanska republika imela svojega prvoligaša tudi v sezon' 1973-74. Maribor je namreč v nedeljo visoko premagal bivšega prvoligaša Ri.ieko (7:1), svojega neposrednega tekmeca v boju za vstop v kvalifikacije, Pred tem ko'om je imel Maribor 48 točk (za vodečim Zagrebom, ki ima zdaj 53 točk), Rijeka pa 46. Med kandidati za vstop v kvabTkaciie je bil prav do korca tudi Karlovac C46 točki, k' oa je v ned^Uo v tekmi s Šebenikom doma doživel nepričakovan poraz (2:3). Mariborčani so se ta- ko uvrstili v kvalifikacije za vstop v 1. zvezno ligo, kjer se bodo od prihodnje nedelje dalje borili z Osijekom, Budučnostjo in Borcem V prihodnji sezoni se torej lahko zgodi, da bo imela Slovenija v 1. jugoslovanski zvezni ligi enega svojega predstavnika, morda celo dva ali pa tudi nobenega . . . V 2. zvezni nogometni ligi — zahod so lahko slovenski nogometaši s končno lestvico razmeroma zadovoljni. Res je izpadel trboveljski Rudar (kar je bilo znano že precej pred koncem prvenstva), vendar sta se (poleg Maribora) zelo dobro uvrstila tudi Mura (šesta) in Mercator (osmi). kolu premagali neposrednega tekmeca za tretje mesto. Res je, da so imel’ naši košarkarji možnost za zmago, vendar pa ni r.ihče pričakoval tako visoke zmage. Libertas je nastopil brez visokega centra Grka Tzon-tzisa, to pa ni zadostno opravičilo za tak poraz, saj je tudi Polet nastopil v okrnjeni postavi. Na igrišče se zaradi obolelosti nista predstavila Robi Gantar in Sergej Škerla vaj. Tekma je bila izenačena le v začetnih udarcih, nato pa so poletovci samozavestneje zaigrali v obrambi, v napadu pa zelo učinkovito. V openskih vrstah je bi! najboljši Adrijan Sosič, ki je vsilil nasprotnikom hiter tempo, sprožil več protinapadov, obenem pa poskrbel za lepo število točk (31). Polet je tako vseskozi večal prednost. V drugem polčasu je gostom zmanjkalo sape in poletovci so imeli odprto pot do visoke zmage, ki pomeni tudi tretje mesto končne lestvice. Sodnik Dalfovo je skrbno opravil svojo nalogo, reči pa moramo, da ni imel dosti dela, saj je bila igra /do korektna. b. 1. sta v naših vrstah zaigrala razveseljivo Lukša in Bukavec. H. L. Servolana — Kontovel (37:11) 96:27 KONTOVEL: Bukavec 4, Lukša 8, Starc 2, Ukmar 2( Kampe 2, čuk 1, Mesec 4, Kafol 4. Tudi tokrat je trener Kafol poslal r.a igrišče pomlajeno ekipo, ki je zopet zadovoljivo opravila svoje delo. Namen te pomlajene ekipe je dorastel predvsem v tem, da si naj-rnlajsi košarkarji naberejo čimveč izkušenj v tem športu do tedaj, ko bodo oni sami predstavljali prave stebre kontovelskega moštva. V prvem polčasu so se naši igralci krčevito upirali in se borili za vsako žogo, tako da je bil rezultat ob koncu prvega polčasa še kar dostojen V drugem delu pa se je našim poznala utrujenost katero so Škedeujci dobro izkoristili, saj so v drugem pol-| času dosegli kar 59 košev. Tokrat MADRID, 18. — V mednarodni košarkarski tekmi je španska ekipa Real Madrid premagala izbrano peterko Evrope s tesnim izidom 98:95. Tekmo so odigrali v počastitev znanega dolgoletnega španskega košarkarja Emiliana Rodrigueza, ki se poslavlja od aktivnega športa. Evropska izbrana ekipa bo nastopila tudi v Badaloni, kjer se bo od aktivnega igranja poslovil drugi španski reprezentant, Francisco Bus-cato. šla zelo slabo, saj so startali med favoriti, uvrstili pa so se vsi trije okrog 15. mesta. Maver, Macarol in Bonano so v hudi konkurenci 56 kolesarjev iz Lombardije in Veneta kar dobro izstopili in so si ‘e zaradi zgrešene ekipne taktike za' pravili zmago. Najprej je bil med najbolj delavnimi Macarol skupno s Salvaticom. Toda vsi njuni poskusi so se izjalovili tako, da so kolesarji ves čas vozili skupaj. Približno 2 km pred ciljem pa je iz gruče nepričakovano ušel Maver, ki 1® dotlej štedil z močmi in si nabral približno 300 metrov prednosti. Zadaj pa so se takoj podali v zasledovanje (poprečna hitrost je bila preko 47 km/h) vsi najboljši, med katerimi je bil tudi Macarol. Nekaj sto metrov pred ciljem so g’a ujeli in gledalci so prisostvovali splošnemu sprintu, kjer ni nihče nic razumel. Najhitrejši je bil furlanski prvak Battistutta, ki je premagal z majhno prednostjo kolesarja iz Lombardije Gregorellija in Rod?-Med prvo petnajsterico uvrščenih je od Tržačanov edino le Bergamasco, medtem ko manjka en kolesar Cot-turja in vsi trije lonjerski predstavniki, ki so privozili na cilj v grud. So pa med uvrščenimi vsi predstavniki prireditelja, kar se ni ld°s zgodilo prvič. Kaže, da je v Venetu že navada, da sodniki odkrito navijajo za kolesarje iz Padove in okolice. Vrstni red: 1. Battistutta Ferruccio (Aiello Fucsia, ki je prevozil 84 km v dveh urah, s poprečno hitrostjo 42 km na uro) 2. Gregorelii Silvestro (Cidneo Brescia) 3. Roda Romano (Sillare) 4. Uzella Zanon (Padova) 5. Grigoletto Zanon (Padova) Sledi drugih 45 tekmovalcev v času zmagovalca. Radi 1 1 2 1 X 1 X 1 X 1 2 2 1 Bari — Monza Brindisi — Catania Como — Ascoli Genoa — Lecco Mantova — Brescia Novara — Cesena Perugia — Taranto Reggiana — Arezzo Reggina — Catanzaro Varese — Foggia Pro Vercelli — Udinese Venezia — Alessandria Empoli — Giulianova KVOTE 13 — 19.465.700 lir 12 — 723.000 lir aiiiaaiiiBiaiiitiiiaiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiRiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiai*iiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiii«iiiiiiiiviiiiiiiiia>*8|ffa>>v V NEDELJO V PORDENONU Osebni rekord Ruzzierja: 51,96 metra v metu kopja S tem metom je lonjerski atlet osvojil peto mesto - Vojko Cesar je bil tretji trud. Kar petkrat je pognal oro<^® «že dve leti sem premišljeval, kako bom praznoval prvi met nad 50 metrov», nam je povedal Fabij Ruz-zier po nedeljskem tekmovanju v Pordenonu, «zdi se pa mi, da bom moral ves popoldan grabiti seno». To je bil prvi izraz zadovoljstva Lonjerca, potem ko so sodniki v Pordenonu namerili točno 51,96 m in potrdili to kar se je že na oko jasno videlo. Ruzzier je s težavo prepričal domače, da so ga pustili na tekmovanje, ker je seno čakalo na travniku in grozil je dež. Mladi metalec kopja je že dve leti zasledoval met nad 50 metrov in je bil v nedeljo končno poplačan za vloženi iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKinfiiiniiiiiiiiiiim Čez 10 dni Poletova kotalkarska revija Mladi Boletovi kotalkarji se vestno pripravljajo na tradicionalno revijo, ki jo bodo uprizorili na openski ploščadi 28. in 30. jur.ija ter 1. julija. 40 mladih športnikov nas bo takrat povedlo v pravljični svet Sneguljčice, nato. pa spremilo na potovanje okoli sveta. Tema dvema osrednjima točkama letošnjega sporeda, ld jih trener Brleč vestno pripravlja, pa moramo dodati še več točk, ki jih bodo izvajali solisti, pari in večje skupine. Po uspehih, ki so jih mladi kotalkarji dosegli letos, vlada za to revijo res veliko zanimanje. Po zmagi na mladinskih igrah (na sliki vidimo mlade kotalkarje s tre- nerjem Brlecom po nagrajevanju) in uspehu na deželnem prvenstvu v Pordenonu, se bodo poletovci udeležili še državnega prvenstva, da se u-čitev društvenega vodstva, da se u-deleži tako pomembnega tekmovanja, pa priča o tem, da so kotalkarji dobro pripravljeni in da bomo videli zelo kvalitetno revijo. preko tiste meje, ki je bila v priložnostih nepresegljiva. Samo s met je bil slabši, rekorden pa dru • Mimo teh emocionalnih čustev ko zabeležimo veliko zanesljivost 11 ziera, ki je letos že prej trl, popravil osebni rekord, vendar s no niti za en meter. Kot 81110 v večkrat napovedali je bil ta usPe, e. zraku saj je prejšnji teden med ningom kopje poletelo skoraj do m. Ruzzieru je rekord zados o ^ za peto mesto, medtem ko Je Cesar s 53 metri četrti. Manjka Udovič, zmagal pa je z odličnim tom nad 68 metrov De Franzon Gradišča. . Švab je tudi tokrat tekel s u_ od pričakovanja in na 400 metro ro ustavil pri 53”5. Očitno *e^os nrj. more nadoknaditi zamude zaradi ^ siljenega zimskega počitka. zone je tako že mimo brez v tehničnih uspehov. V Pordenonu so dosegh še n dobrih rezultatov. Siega iz Tr 1 r. v daljini s skokom 7.35 dosege mo za evropsko mladinsko prv dober pa je bil tudi Cauz. b P g je skočil 4.45 m. Zelo slabe “P* so v več primerih preprečile deželni atleti spo K. B. tate, katerih so sobni in tudi vajeni. 1 — 1. Ormazd 2. Carsur 2 — 1. Special 2. Templaro 3 — 1. Takovo 2. Giova 4 — 1. Parsifal 2. Malatesta 5 — 1. Altona 2. Sora Amelia 6 — 1. Maitami 2. Ugabel KVOTE 12 - 460.921 lir 11 — 47.274 lir 10 - 7.168 lir X 2 1 2 2 1 2 X 1 X 1 I IV'V" '• .■V^S ii MOTOCIKLIZEM VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE NEMEC BRAUN POSTAVIL V OPATIJI NOV ABSOLUTNI REKORD PROGE Tekmovalci hiše MV Agusta niso hoteli startati - Dobra uvrstitev Bernetica OPATIJA, 18. — Pred 50.000 gle- do 50 kubikov (90 km) dalci se je včeraj pri Opatiji odvi-, 1. De Vries (Nizozemska) jala 6. mednarodna mocociklistična j na kreidlerju dirka za «Veliko nagrado Jugosla- j 7. Bernetič (Jugoslavija) vije*. Tekmovanje samo je bilo do- na tomosu 44T1”5 bro pripravljeno, vendar mu je grozilo, da se bodo stvari na njem precej zapletle. Vodstvo talijanske hiše MV Agusta je namreč dejalo svojim tekmovalcem, med katerimi je tudi sloviti Giacomo Agostini, naj sami odločijo, če hočejo nastopiti ali ne, glede na to, ker naj bi bila proga ^ v Preluki zelo nevarna. Tekmovalci so res «sami» odločili in — niso nastopili. To je bil za celotno prireditev hud Udarec, saj je jasno, da predstavlja prav sloviti Agostini eno glavnih privličnasti na podobnih prireditvah. Kot je zabeležil jugoslovanski športni tisk, pa ni ostalo pri tem. Italijanski tekmovalci te hiše so baje nagovarjali tudi druge vozače, naj se vzdrže tekmovanja, pa tudi že na predtekmovanju naj bi Prišlo do podobnih dejanj, s katerimi naj bi opatijski dirki odvzeli tisti lesk in ugled, ki si ga je priborila v zadnjih letih v mednarodnem motociklističnem svetu. K sreči nagovarjanje tekmovalcev ni rodilo drugega rezultata kot odstop japonske tovarniške ekipe Zamahe, medtem ko so vsi ostali tekmovalci odšli na start Poudariti je treba, da so organizatorji letos sprejeli izredne varnostne mere, zlasti po sobotnih nesrečah, ki so terjale nekaj poškodb, vendar ni bilo nobene tragične. (Med drugimi si je tudi italijanski tekmovalec Villa, ki je padel že v Monzi, zlomil roko in so ga prepeljali v reško bolnišnico). Organizatorji so lani razporedili ob progi 1200 bal slame, letos pa 2400, torej še enkrat več. Po sobotnih nezgodah pa so položili ob rob proge še 600 bal, tako da je bilo za varnost poskrbljeno res v največji ttrri. Vsake motociklistične dirke so nevarne, tudi življenjsko, vendar pa tekmovalci v Opatiji res niso bili Upravičeni do večjih pritožb, saj so marsikje drugod proge precej bolj hevarne. Prireditev je kljub vsem spletkam organizacijsko uspela zelo dobro. V petih disciplinah so zrušili kar tri rekorde proge, Nov absolutni rekord je postavil Braun na yamahi (350 .ceni)" s poprečno hitrostjo 153,950 km na Uro. dosedanji rekord je bil last .AgftsM' nija, ki je dirko opazoval s-tribu-he, s poprečno hitrostjo 153,020 km ha uro. Med domačini je bil najuspešnejši Bemetič na tomosu, ki je osvojil na svojem 50-kubičnem stroju Poleg sedmega mesta tudi dve točki za svetovno prvenstvo. Zmagovalci posameznih kategorij: 46’48”1 do 350 kubikov (120 km) 1. Drapal (Madžarska) na yamahi 47’38”3 do 125 kubikov (102 km) 1. Andresson (Švedska) na yamahi 44’33”2 4. Lazzarino (Italija) na piovaticciju 45’14”4 do 500 kubikov (120 km) 1. Nevvcombe (Nova Zelandija) na konigu 4S’21”0 3. Bonera (Italija) na yamahi 50’46”1 do 250 kubikov (120 km) 1. Braun (Zahodna Nemčija) na yamahi 48’50”0 2. Grassetti (Italija) na MZ 49’18”0 PLAVANJE SIEGEN, 18. — V meddržavnem ženskem plavalnem srečanju v Sieg-nu je Zahodna Nemčija premagala Italijo s 84:64. MOTOCIKLIZEM MARIBOR, 18. — Na conskem svetovnem ekipnem prvenstvu v speedwayu v Mariboru je zmagala ČSSR pred Bolgarijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Jugoslovani so tekmovali slabše, kot so pričakovali. na tyrrell-fordu, 4. Reutemanna na brabhamu, 5. Stevvart na tvrrell-fordu, 6. Ickx na ferrariju itd. Na lestvici za svetovno prvenstvo vodi Fittipadli 41 točk, 2. je Stewart 39, 3. F. Cevert 25, 4. Hul-me 19, 5. Revson 11, 6. Peterson 10, 7. Merzario in Ickx 6, 9. Follmer 5, 10. De Adamich in Reutemann 3. atletika 9. JUGOSLOVANSKI POKAL V BEOGRADU košarka GORICA, 18. — Kot vse kaže se bo znani košarkarski strokovnjak Vittori vrnil v Gorico, kjer bo prevzel tehnično vodstvo ekipe Splugen Brau. Odločitev bo padla v prihodnjih dneh. LONDON, 18.— Danes se je pred nekim londonskim sodiščem začela razprava zaradi tožbe, ki jo je vodstvo zveze poklicnih teniških igralcev vložilo po diskvalifikaciji jugoslovanskega teniškega igralca Nikole Piliča. Tega so na sodišče spremili manažer Kramer in igralca Drjsdale ter Ashe. Razprava je potekala za zaprtimi vrati. ATLETIKA Crvena zvezda in Sarajevo še vedno najboljša letošnja kluba v državi Nova državna rekorda Stojko vice ve in Pavličiče-ve ■ Slabše uvrstitve slovenskih klubov kot lani V letošnjem devetem atletskem | Zalar je pognal kopje 72,62 m da- Dvodnevno tekmovanje na stadio-pokalu Jugoslavije ni prišlo do no- j leč. Štafeta Crvene zvezde je s ča- j nu Crvene zvezde je zastopnikom benih sprememb. Na vrhu jugoslo- ! som 41”1 postavila jugoslovanski ; iz SR Slovenije prineslo v ekipnem vanske atletike sta še vedno ista rekord za klube. ' tekmovanju na splošno slabše uvr Prijateljska nogometna srečanja na raznih «iivelih» so med našimi aktivnimi (pa tudi ne več aktivnimi) športniki postala v zadnjih letih ponekod že prava tradicija. Tej se niso izneverili letos niti člani krožka KASTA in dijaki slovenske trgovske akademije v Trstu. Na sliki sta postavi obeh enajsteric (KASTA je spodaj), ki nadaljujeta s serijo medsebojnih srečanj, za katero trdijo, da bo trajala najmanj tako dolgo, kot sloviti veslaški dvoboji na Temzi med Cambridgeoni in Oxfordom... ANDERSTORP, 18. - Novozelandec Hulme je na melarenu zmagal na mednarodnih avtomobilskih dirkah za «Veliko nagrado Švedske* v Anderstorpu. Drugi je bil Peterson na lotusu, 3. Francosi - Cevert BUKAREŠTA, 18. — Na ekipnem tekmovanju v atletskem deseteroboju v Bukarešti je zmagala Romunija pred Francijo in Italijo. V ženskem peteroboju pa je zmagala Francija pred Romunijo in Italijo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i>ii>iiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii|iuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiuiiH»iHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniin i dva kluba, Crvena zvezda pri čia-j nih in Sarajevo pri članicah. Beograjčani so že osmič zaporedoma osvojili to pomembno lovoriko (prvič je namreč zmagal mestni tekmec Partizan). Pri atletinjah so Sa-rajevčanke zmagale štirikrat, prav toliko kot Slavonija. Mladost iz Zagreba je bila prva enkrat. Dvodnevni boji v Beogradu so prinesli nekaj odličnih dosežkov in tudi nove rekorde. Pri članicah sta bila izboljšana dva državna rekorda. V metu diska po zaslugi Kose Stojkovič, ki je popravila sedemnajst let stari rekord Nade Kotlušek. Sprinterka Jelica Pavličič, ki j? bila nedvomno največja junakinja tega tekmovanja, je drugi dan najprej izenačila svoj lastni rekord (in Marjane Lubeje-ve) na 100 metrov s časom 11’ '5, na 400 merov pa je popravila dosedanjo znamke Vere Nikolič kar za sekundo (na 52”8). To je tretji letošnji najboljši rezultat v Evropi in šesti na svetu. Letošnja sezona te komaj 19-letne atletinje iz Karlovca, ki pa nastopa za Slavonijo iz Osijeka, veliko obeta. Ostala dva rekorda sta bila izboljšana v metu kopja pri mladincih po zaslugi Toneta Zalarja, ki nastopa za Olimpijo iz Ljubljane. Skoraj v vseh disciplinah so bili j stitve kot lani. Pri članih je bil doseženi razmeroma dobri rezult.a-t Kladivar iz Celja četrti (kot lani), ti. Najboljših dosežkov v letošnji pri članicah so bile Celjanke šeste, sezoni je bilo na pretek. Seveda ni-1 Maribor pa sedmi (lani Kladivar so manjkali niti novi osebni in republiški rekordi. Za jugoslovanske razmere je bil dokaj hiter tek na 5000 metrov. Zmagal je Korica, toda poleg njega je še Molovič tekel bolje od 14 minut. Slovenca Žuntar (ki brani barve Crvene zvezde) in mladi Svet sta nekoliko razočarala, saj sta pritekla skozi cilj kot osmi, oziroma deseti. Vsekakor pa velja omeniti čas Sveta, ki ie še vedno soliden 14’98’M. Evropska prvakinja Vera Nikolič je doživela prvi poraz v domači konkurenci po osmih letih nepremagljivosti. Ta podvig je uspel Ba-šičevi iz Sarajeva. Nikoličeva ta čas ni v dobri formi, ker zadnje čase zaradi poškodbe ni dosti trenirala. Od ostalih izidov velja omeniti Stekiča v skoku v. daljino, Maksimoviča v skoku v višino ter Hrepev-nikovo v isti disciplini. Oba skakalca sta naskakovala tudi nova rekorda. Solidna sta bila še Štiglic in Spasojevič. V skoku s palico veteran Roman Lešek še ni dobil dostojnega naslednika. četrti in Maribor celo tretji). Zmagovalci posameznih disciplin: ČLANI ODBOJKA Na «Spomladanskem tur«iirju» V PRVENSTVENI MLADINSKI LIGI . . *• - -; . . / ; Jugoslovani razočarali Primorje se bo potegovalo v obeh konkurencah s Cremcaffejem za 3. mesto 100 m ovire: Pisič 14”5 100 m: Kocuvan 1Q”7 višina: Maksimovič 211 cm krogla: Ivančič 18,50 m kopje: Vukmirovič 73 m 400 m: Alebič 47”0 1500 m: Vukomanovič 3’45”5 10.000 m: Korica 29’48”3 hoja 10.000 m: Galušič 46’00”2 disk: Mijač 53,69 m 400 m ovire: Stefanovič 53”2 800 m: Medjimurec 1’50”8 200 m: Kocuvan 21”5 3000 m zapreke: Maksimovič 8’45”6 kladivo: Štiglic 67,46 m 5000 m: Korica 1357 ”4 palica: Lešek 4,60 m troskok: Spasojevič 15,25 m daljina: Stekič 7,75 m 4x100 m: Crvena zvezda 41”1 4x400 m: Spartak 3I6”8 ČLANICE 100 m ovire: Fočič 13”9 200 m: Pavličič 23”9 800 m: Bašič 2’07" daljina: Fočič 6,26 m krogla: Mriniek 13,90 m 100 m: Pavličič 11”5 400 m: Pavličič 52”8 1500 m: Nikolič 4’23”0 višina :Hrepevnik 1,83 m kopje: Urbančič 52.24 m disk: Stojkovič 49,23 m 4x100 m: Slavonija 48”2 4x400 m: Dinamo 3’47”8 Dušan Jelinčič, zmagovalec šahovskega turnirja za «Pokal PD I. Cankar» Pri moških so zmagali Madžari, pri ženskah pa zahodne Nemke Deseti jubilejni «Spomladanski i prave in je bilo res nemogoče vse turnir* v odbojki se je končal z j popraviti kar preko noči. Temu pri-i zmago Zahodne Nemčije pri člani- meren je bil tudi končni izkupiček: j cah in Madžarske pri članih. Letoš- ' samo ena zmaga nad mladimi Ita-nja udeležba ni bila tako kakovost- j Jijankami in tretje mesto na končni lestvici. 3 Iž!ffir’jioslimeznih srečanj:': ČLANI: Madžarska —' Jugoslavija B 3:0, Jugoslavija A — Zahod: 'na. Nemčija‘3:0; Jugoslavija A — Jugoslavija - -B 3:1, Madžarska — Zah. Nemčija 3:1, Jugoslavija B — Zah. -Nemčija 3:2, Madžarska — Jugoslavija A 3:2. Lestvica: Madžarska 6, Jugoslavija A 4, Jugoslavija B 2, Zahodna Nemčija 0. KOLESARSTVO NA DIRKI PO ŠVICI Fa b bri vztra ja na prvem mestu Spanec Fuentes je osvojil peto etapo in je na 2. mestu skupne lestvice GRAECHEN, 18. — Španec Jose-^tanuel Fuentes je osvojil 5. etapo hiednarodne kolesarske dirke po ®vici. 183 km dolgo progo od Ločina do Graechna je prevozil v 6-08’50”. Za njim so se razvrstili: zaost. 25” 28” 33” 49” ro2” 2- Panizza (It.) ”■ Schiavon (It.) C Galdos (Šp.) “■ Fabbri (It.) Paolini (It.) '■ Farisato (It.) ”• Giuliani (It.) »• M. Bergamo (It.) 10- Brunetti (It.) 1’08” ri7” 1’18” 11. Pfenninger (Švi.) 12. G. Pettersson (Šve.) 15. G. Juliano (It.) Skupna lestvica: 1. Fabrizio Fabbri (It.) 2. Fuentes (Šp.) 3. Schiavon (It.) 4. Galdos (Šp.) 5. Farisato (It.) 6. Panizza (It.) 7. Paolini (It.) 8. Giuliani (It.) 9. G. Pettersson (Šve.) 10. Pfenninger (Švi.) 1’19” 1’22” 2'20” 22.12’27” zaost. 42” 46” ' 57” 1’02” ro4” 1’14” 119” 1’20” na kot v preteklosti in s tem je i zanimanje td- turnir, ki je v ! prejšnjih letih’ prinesel velik uspeh ! domačim igralcem, občutno padlo. | Po tisiepv IjgOfc v Beogradu pp b kazale tri domače izbrane vrste, j (dve pri članih) res ne moremo tr j diti, da je dolgoletna kriza roge-! slovanske odbojke mimo. Prva po i stava «piavih» je zgubila odločilno I srečanje z Madžari, ki kot reprezentanca v mednarodnem meriiu ne kotirajo visoko, čeprav so bili finalisti na zadnjem evropskem prvenstvu (pred dvema letoma v Italiji). V ostalih dveh tekmah so bili domačini uspešni nad preslabimi zahodnimi Nemci in drugo domačo postavo. Ta dva nasprotnika pa ne moremo jemati za uspešen test. Domači odbojkarji so pokazali že stare kronične napake: sprejem, slabo igro v polju in po odhodu Petroviča ni več veznega igralca, ki bi znal dobro in koristno graditi igro. Med samim turnirjem je dal dosedanii selektor Babič ostavko zaradi nerazumevanja s tremi trenerji, ki so na krmilu reprezentance (Gvozdenovič, Gačanin in Stojič). Ta kombinacija se res ne zdi posrečena. Edini izhod iz te krize bi pomenil prihod tujega trenerja, če se hočejo jugoslovanski odbojkarji dobro pripraviti in častno braniti barve na prihodnjem evropskem prvenstvu, ki bo leta 1975 v Jugoslaviji. Nič boljši položaj ni pri dekletih. Pred tem turnirjem je dal ostavko trener Tomič, katerega je zamenjal Šemper. V tej izbrani vrsti je prišlo do odpovedi nekaterih igralk (kar tri članice Partizana z Reke), do pomladitve, do nezadostne pri- V veliki finale sta se uvrstila S. Giovanni in Giarizzole Končni ekipni vrstni red: ČLANI: Crvena zvezda 398 točk, | Sarajevo 178,5, Partizan 160,5, Kladivar 127,5, Dinamo 106,5, ASK Split 92 Mladost 71,5. ČLANICE: Sarajevo 159, Dinamo 114, Slavonija 100,5, Zadar 92, Mladost 73,5, Kladivar 71,5 Maribor 61,5. MLADINCI Primorje San Giovanni 0:4 PRIMORJE: Kapun, Blažina, For-za, . Verginela, Verša, Štrekelj, Sergij Husu, GabrijeLHusu, Milič, Val-tefcjjfeu, C^viafta (TlmJuiL 12 trim napadom nasprotnikov, ki so se za to priložnost okrepili z igralci, ki so nastopali že v promocijski ligi. Poraz je bil tako neizbežen že po 20 minutah igre, ko je San Giovanni že vodil z 2:0. (Kus), Romani, Bessi, Belič. Vemer, Del Negro in Galetti. STRELCA: v 7. 19. in 72. min. BeSsi, v 45. .min. Venier. SODNIK: Filippi. KOTI 3:4. GLEDALCEV: 40. V polfinalni tekmi mladinskega po prvenstvenega tekmovanja je Primorje zgubilo s San Gicvannijem ČLANICE: Zah. Nemčija. - Ju-1 z visokim'izidom 4:0. Svetoivanča-goslavija 3:2, Madžarska - Italija j ni so bili -za razred ooljš’ od Pro- 3:2, Zah. Nemčija -- Madžarska 3:1, Jugoslavija — Italija 3:1, Zah. Nemčija — Italija 3:0, Madžarska — Jugoslavija 3:1. Lestvica: Zahodna Nemčija 6, Ma-i džarska 4, Jugoslavija 2, Italija 0. G. F. sečauov, ki so zaigrali nepovezano. Omeniti pa moramo, da so «rde-čerumeni* nastopili brez prostega branilca Šegine, katerega Verša ni zadovoljivo nadomestil. Toko okr-I njena obramba, stoper je bil nam-| reč Verginela (oziroma Timeus) se i ni mogla uspešno zoperstavili hi- sin, Antonelli, Millo, 12 Apono, 13 Minca. STRELEC: Ferluga. GLEDALCEV: 30. V zadnjih štirih kolih so začetniki Brega zaigrali v popolni postavi in Prosečani so^sif^fclPhltSftra bo- J; so osvojili1 kar osem točk. To doka lje v drugem debi, ko so imeli tedaj s Sergijem *fc;3tjei»-»etij»o priložnost za zn»»!:ek pa so bili nasprotniki še -vedno-.v premoči. Dosegli so še dva gola in so si tako priborili nastop v finale. zuje, da (če -bi' nastopali čez vso sezono vsi standardni igralci) bi se ta ;lekipa lahko potegovala za višja mesta lestvice. V tekmi s Fortitudom so naši za I stonniki zaigrali dobro, prišla je Lusis preko 91 m Stores 226 cm Svetovnih rekordov na atletskih vikendih v Leningradu in Bakers-fieldu ni bilo. Sovjeti so mimogrede odpravili zahodne Nemce, Američani pa zaključili svoje prvenstvo. Iz Leningrada smo pričakovali mor- Pri morje bo igralo v četrtek s j do izraza skupna igra na sredini Cremcaffejem, ki je v drugem pol- I igrišča kjer so gospodarili Kraljič, finalu klonil Giarizzolam z 1:0. Tek-1 Klun in Krevatin, ki so pošiljali ma bo veljala za osvojitev tretjega mesta. ZAČETNIKI 1:0 mnogo uporabnih žog napadalcem, ki jih niso znali izkoristiti. Na dragi strani • se je tudi Forti-tudo dobro izkazal, posebno s hitrimi protinapadi, s katerimi je s olno ogr.ožai vrata dobrega Giaco-i mini.;a. «i •‘istim* pa v prvem delu Breg — Fortitudo BREG: Giacomini, Novello, Ku-, a , ret D., Grizonič, Bertesina, Kreva- j srečanja ni uspelo povesti tin, Prašelj, Kraljič, Ferluga, Klun, ’ Lovrečič (Kalin). FORTITUDO: Fontanot, Romano, Rugge i, Renzulli, Apollonio, San-tusio, Spassapan, Perossa, Baldas- da tudi svetovni rekord v metu kladiva. Rezultat Bondarčuka (preko 74 metrov) je bil samo dober. Bolj ago-nistične narave je bil met kopja. Sveži svetovni rekorder Wolfermann je prvič po svoji nepričakovani olimpijski zmagi srečal velikega Lusisa. Sovjetski predstavnik je še enkrat potegnil na dan svoje znanje in borbenost, Kopje je sunil kar do 91.32 m ir naravnost ponižal Nemca, ki je komaj zmogel met preko 80 metrov. Rezultat Lusisa pomeni tudi, da ima 34-jetni metalec še vedno dovolj ener-i gi j za kakovostne dosežke in da lahko Po ocmoru so najmlajši Brežani I še misli ^ svetovni rekord, zaigrali bolj zagrizeno ter so z le- j Marjša olimpijska repriza je bila pimi streii večkrat za las zgrešili j v inskem teku na 800 metrov, vrata. Gostje so se branih dobro. J prvakinja Falck nikakor še ni v for-Sredi polčasa, pa je I eriugi le u- j mj jn je morala brezkompromisno po-spelo s silovitim strelom potresti j jflžiti orožje pred vsemi ostalimi. Fonianctovo mrežo. Miljčani so se ] žagala. je po taktičnem teku in z zagrizli ter skušali z vsemi močmi ! priti do izenačenja, toda prisebna Bregova obramba je vse napade z lahkoto odvrnila. Vse Brežane moramo pohvaliti za dobro odigrano prvenstvo, posebno pa tiste, ki so letos prvič nastopili in so se prav dobro odrezali. Jolo Začetniško prvenstvo: Breg — Fortitudo. Mladi Brežani so v tej tekmi izbojevali že svojo 4. zaporedno zmago OBVESTILO ZSŠDI obvešča vsa včlanjena društva, ki imajo odbojkarske odseke, da bo drevi ob 20. uri na sedežu zveze v Trstu, Ul. Geppa 9, sestanek v zvezi z letošnjim odbojkarskim poletnim tečajem v Rovinju. Zainteresirana društva naj pošljejo na sestanek vsaj po enega svojega predstavnika. zelo slabi!'.) časom drugi na OI Nio-le Sabaite. Se enkrat je Faina Mel-nik zanesljivo poslala disk skoraj do 64 metrov in pol. Iz Bakersfielda v Kaliforniji jo prišla ■•est o senzacionalnem skoku 19-letnega Stor.esa. Bronasta kolajna z OI je dosegel nov svetovni rekord za slog «fosbury» z značko 226 cm. Bolje od njega so v zgodovini atletike skočili samo Matzdorf in Ni Či Čin (229) ter legendarni Brumel (228). Med zelo dobre rezultate ameriškega prvenstva treba prištevati tudi znamko 64,29 m Wil-kinsa v metu diska. Vrsto hitrih časov so nato dosegli v tekih na 440 jard. Peoples je razdaljo brez ovir pretekel v 45”2 (44”8) na 400 m, Bolding pa čez ovire v 49”2. K. B. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 91 Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika Vse naokrog je bilo do kolen snega. Pod smreko ga ni bi-skoraj nič. Ko pdfiCeta P°d kokljo smo se spravm v zaklon, uam ga je prijazna narava sama ponudila. Po tleh smo raz gram kože in odeie ki smo jih imeli, pripravili ognjišče m si skuhali °nekai krompirja in mesa. Naslednji dan sem šel z Mi ianoin in Levčkom iskat pripravno mesto za bolnico. Nikomur hi btio več do teS da bi se vrnil v barako na Požarju čeprav je belogardisti niso našli. Zaradi tega ker so sli tako blizu ba rake, smo bili prepričam, da so jo iskali, morda _se bixio se ^li- Na vsem obsežnem področju ^zdov od Snezmka do Ja-v°mika ni bilo več partizanske enote, ki bi jim ,ahko PreP^e tako namero. Naš položaj je bil tako slab kot se nikol doslej Potlej smo se mogli v resnici zanašata le se sami nase. Kaši So ^SiTprostor na robu gos«,, visotoh smrek, Nekoliko stran od njih je stala prav taka smreka, kot je bila ^abo®°debe2rj0e Ma ta ^elfšeSšT^e^ ki so se prav ta- £rsr s? u-jssLsr&s obešali prek vej da se posušijo. Morda nam bodo še prav prišle, so menili. Res, zdaj so nam prav prišle. Iz njih smo si postavili kakih 5 m dolgo nadstrešnico, odprto proti smreki, kjer je bilo tudi ognjišče. Kož je bilo dovolj da smo z njimi zaprli strani nadstrešnice ta da smo z njimi pokrili ležišča ter se tako za silo obvarovali mraza, Id nam je pretil od tal. Ležali smo oblečeni vsi skupaj: ranjenci, bolniki in osebje. Tiščali smo se drug drugega kot sardine in se po povelju obračali zdaj na eni zdaj na drugi bok. Dežurni je bedel ob ognju ta skrbel, da so bila drva vedno pripravljena. Ogenj ni smel ugasniti. Venomer smo se tiščali okoli njega ta silili vanj, tako da nas. je kar peklo. Na strani, ki je bila obrnjena od ognja, nas je pošteno mrazilo. Tudi tu se je bilo treba stalno obračati, sicer si se lahko spredaj spekel, zadaj pa zmrznil. Zaradi. vročega zraka, ki ga je dvigal velik ogenj, je hitro pritekal od strani in od spodaj proti ognju hladen zrak, tako da nas je hladilo, kot da bi pihal mrzel veter. Res, sedeti ob ognju ni bilo bog ve kaj prijetno. Živo srebro v termometru je moralo biti zelo nizko. Nekdo je prinesel vest, da je bilo tisti čas v dolini več kot dvajset stopinj pod ničlo. Straže ali izvidnice nismo postavili. Bili smo brez zimskega perila in slabo oblečeni, Mogii smo zdržati le pri ognju, ali če smo hodili. Nadvse kritično je postalo s hrano. S Požarja smo prinesli dve veliki stegni in hrbet od krave, ki smo jih dobili še od Notranjskega odreda. Meso je viselo na drevesu že lep čas. Zaradi velike vlage ta temperature nad ničlo, ga je prekrila de-tiela sluzasta plast. 2e smo se bali, da sploh ne bo več uporab no. Rešil ga je mraz, ki je pritisnil. Meso je skoz zamrznilo in poslej ni bilo več nevarnosti, da se nam bo pokvarilo. Razen mesa smo imeli še krompir, še ko smo bili blizu šoškove lok-vice, so nam Babnopoljci pripeljali s konji nekaj voz krompirja, ki smo ga stresli ob robu županovega laza v globoko kra-ško jamo ta ga pokrili z vejami ta listjem. Trdili so, da se bo tu dobro obdržal tudi v mrazu. Vsakih nekaj dni smo hodili tja po krompir. Nekoč sem šel ponj tudi jaz z Levčkom ta Stankom. Bilo je prvič, odkar je zapadel globok sneg. Od Mrliča smo se spustili proti Zupanovemu lazu. Bil je lep, sončen zimski dan. Bilo je izredno hladno. Zimska narava se je kopala v bleščeči belini. Snežno odejo je pokrivala trda skorja. Udiralo se je ta pri tem votlo škripalo, da nas je bilo slišati daleč naokoli. Nismo šli naravnost, pač pa smo nalašč delali ovinke, hodili nekaj čar sa ritenski, prečkali stezo, ki smo jo že naredili, pa spet hodili po njej. To smo delali zato, da bi čimbolj zmešali sledi. Ce bi prišli belogardisti, bi se morali zelo potruditi, da bi iz labirinta sledov izbrali pravo smer. Hud mraz, ki je pritiskal, je najbolj prizadel Jakoba ta Viktorja. Zaradi mraza so jima udje še bolj opešali, ostala sta skoraj brez moči. Le še po vseh štirih sta se lahko plazila okoli bivališča. Nista hotela biti nekoristna. Z velikim naporom sta žagala drva kleče v globokem snegu. Pomagala sta lupiti krompir in pogosto sta dežurala. Jezilo ju je, ker nista bila ranjenca, pač pa bolnika, ki ju pravzaprav nič ni bolelo, pa vendar si nista mogla pomagati. Posebno je trpel Jakob. Bil je orjak, visok čez dva metra ta težak prek 100 kg. Ni bilo misliti, da bi ga kdo nosil, bilo nas je premalo. Ce bi nas odkrili belogardisti, njemu in Viktorju ne bi mogel nihče pomagati. Tega sta se oba zavedala. Zaradi tega sta bila v večnem strahu ta vsaka novica o premikih belogardistov ju je močno vznemirila. Zlasti Jakob je bil zelo občutljiv. Morali smo biti previdni, kadar smo govorili o morebitni nevarnosti, ki nam je pretila iz doline. Sklenila sta, da.se sama pokončata, samo da ne bi , prišla v roke sovražniku. Na božični dan je bilo v bolnici zelo žalostno. Zvedeli smo, da so tisti dan, ko smo se umaknili iz barake na Požarju ulovili Vidinega očeta Milana. Nič nismo vedeli, kaj je z njim, bili pa smo prepričani, da ga bodo ustrelili. Zvečer smo kot navadno vsi sedeli okoli ognja. Nekdo je omenil, da je božični večer. Umolknili smo. Vsak se je spominjal svojcev, svojega doma. Sam nisem imel nobenih vesti o svojih niti oni o meni. Nekje v srcu sem bdi vendarle srečen, da nisem v kakšnem koncentracijskem taborišču ali v internaciji, kjer bi moral trpeti lakoto, zraven pa še ponižanje ta brezmočno čakati, ali bom preživel ah ne. Ni mi bilo žal zaradi tega. Prepričan sem bil, da sem izbral pravo pot. Iz zatopljenosti me je zmotil pritajen jok. Jokala je Vida. Gotovo je zvedela za usodo svojega očeta. Po njenem licu, o-zarjenem z rdečkasto svetlobo, ki jo je dajal ogenj, so drsele velike solze. Tedaj sem se spomnil, da imam v nahrbtniku kos kruha in nekaj jabolk. Dobil sem jih še pred dnevi, ko sem bil v dolini, In jih prihranil, da z njimi razveselim prijatelje v bolnici. Razdelil sem kruh ta jabolka, tako da je na vsakega prišlo nekaj grižljajev. Bilo nas je vsega kakih dvanajst, kruha ta jabolk pa dosti premalo. Kruha že nekaj mesecev nismo videli, zato je bil to velik dogodek. Jedli smo ga s pobožnostjo, kot da je potica. Počasi so se nam razvezali jeziki ta pričeli smo se pogovarjata, kako bo vojne kmalu konec. Nemcem se je zataknilo pri Stalingradu. Nič več ne napredujejo kot prej. Vojna sreča se nagiba na našo stran. Še to zimo preživimo v gozdu, potem pa bomo šli domov. Razpoloženje se je polagoma preobrnilo. Tudi Vida je potlačila žalost v sebi. Sedeli smo pozno v noč, nalagali na ogenj in se s pridušenim glasom pogovarjali o vsem mogočem, da hi se tako znebili more, ki nas je tlačila že vse dni, odkar smo se umaknili s Požarja k Mrliču. Življenje v bolnici je postalo iz dneva v dan teže. Jedli smo le kuhano meso ta krompir. Soli ni bilo, da je bilo vse skupaj kaj neokusno. Vsi smo trpeli za grižo. Bili smo lačni kljub polnemu želodcu. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 V SLIKAH «■ i“niia 1573 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501*3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla 80 lir beseda. - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - rs^ - t M|.||ir Ig J Jubilejni tržaški mednarodni velesejem sprejema prve goste 25. jubilejni tržaški mednarodni velesejem je v nedeljo dopoldne odprl svoja vrata trgovskim operaterjem in obiskovalcem. Že na dan same o-tvorifve je bil «dan Zahodne Nemčije«, včeraj pa «dan Jugoslavije«. Današnji dan bo posvečen Avstriji. Na drogovih plapola 14 zastav držav udeleženk iz vzhodne in zahodne Evrope ter čezmorskih dežel. Otvoritveni nagovor je imel minister za zunanjo trgovino Matteotti, ki je v prvi vrsti poudaril mednarodno vlogo Trsta v Evropi, v kateri meje ne smejo biti več ovira, temveč spodbuda za mednarodno sodelovanje in za reševanje vseh spornih vprašanj. Posebej je minister poudaril pomen gospodarskega in splošnega sodelovanja z Jugoslavijo. Na slikah od leve proti desni: govor predsednika velesejma odv. Slocovicha, sprehod predstavnikov oblasti po velesejmu, minister Matteotti v jugoslovanskem paviljonu in v deželnem paviljonu (spodaj) Umi T ržaškem Na šolah Glasbene matice se je šolsko leto zaključilo, zaključile pa so se tudi akademije, na katerih so nastopali gojenci in pokazali svoje znanje staršem in vsem ljubiteljem mladine. Zadnja taka produkcija na Tržaškem je bila v Devinu, kjer vodi šolo požr-trgovalna Dorina Kante - Žerjal Poleg domačih otrok so nastopili tudi drugi iz Nabrežine in iz mesta, kar je prispevalo, da je bila celotna prireditev še bolj zanimiva in še bolj spodbudna za nadaljnji razvoj devinske glasbene šole. Poleg prisotnega občinstva, ki je napolnilo šolski prostor, je priznanje Glasbeni matici izrekel tudi devinsko - nabrežinski župan dr. Legiša. Pouk na naših glasbenih šolah bistveno dopolnjuje osnovno izobraže-. vanje riaših otrok, saj jim glasba ne le širi obzorje, temveč tudi razvija v njih plemenita čustva in smisel za lepoto, obenem pa jih navaja na pot sodelovanja pri našem prosvetnem življenju Zadnja glasbena produkcija na Nagrajevanje najmlajših športnikov v Dolini Dolinska občina je v preteklih dneh nagradila svoje najmlajše športnike, ki so se udeleževali tekmovanj v okviru mladinskih iger. Te igre, ki jih vsako leto organizirajo po vsej državi in privabljajo na igrišča na desettisoče mladih športnikov, so potrdile, da raste v dolinski občini izredno kakovosten športni naraščaj. Poleg nogometašev so tu tudi odbojkarice, ki so za svoje velike uspehe v občinskem ter pokrajinskem in deželnem delu tega tekmovanja res zaslužile priznanja, ki jim jih je izročil občinski odbornik za šport Drago Ota. Mnogo zaslug za dobre rezultate v tej panogi v dolinski občini (in to ne le med najmlajšimi, ampak tudi med starejšimi igralkami) ima naš priznani odbojkarski izvedenec Učo Jurkič, kateremu je dal posebno priznanje župan Dušan Lovriha Bregove mlade odbojkarice so nagrade vsekakor zaslužile, dolinska občina (ki jih je podelila v okviru manjše, a prisrčne slovesnosti) pa je dokazala, da je pravilno ocenila pomen, ki ga ima šport in sploh telesna kultura za današnjo mladino ter mu je dala s to in drugimi akcijami, tisti poudarek, ki ga vsekakor zasluži Takole so volili po slovenskih vaseh Na volišču v Zgoniku Na volišču na Proseku ..v S : ' ■ ■i' '.Š. Na volišču pri Domju V nedeljo in včeraj smo , izvolili nov deželni svet dežele Furlanije - Julijske krajine-Volitve so potekale mirno, kot je pri nas tradicija že vrsto let, če ne upoštevamo manjših in izoliranih poskusov provociranja desničarskih ele-mentov. Volilne izide objavljamo na drugem mestu, tu P® naj zapišemo, da so zlesti slovenski volivci v zelo visokem odstotku opravili svojo državljansko dolžnost in še enkrat pokazali svojo politično zra* lost s tem, da so glasovali za kandidate, ki so že v pretekli mandatni dobi dokazali, da s0 vredni zaupanja. Zastopstvo Slovencev v deželnem sveto žal ne ustreza našemu številčnemu sorazmerju, vendar Pa nas v naših pravičnih zahtevah po globalni zakonski zaščiti naših narodnih interesov podpirajo tudi predstavniki na" prednih strank v deželnem svetu. Na slikah posnetki z volišč v slovenskih vaseh, kjer je večina volila že v nedelj? dopoldne, lepi popoldanski dar) pa so mnogi izkoristili za izlete na zeleni Kras in v kraje onkraj meje