Barbika. Od kod se pa vidi, de je zemlja okrogla? Ali ste vi, stari oče! že vidili? Boštjan. Zemlja se ne zamore od nikoder tako viditi in ogledati ko ta buča, ki jo v rokah imam. Vender pa so se učeni že davno prepričali, de zemlja ni ploša ampak krogla (kugla). (Komaj Boštjan zadnjo besćdo izgovori, prilomasti hlapec v liišo: „Za hožjo volo, stari oće! pomagajte, vol je junca vbodel." — Vsi derejo vun). O«! obleke starih) Slovanov. (Konec.) Pokrivalo, s kterim so si ženske glavo pokrivale, se je imenovalo čepeč ali čepa. (Morde od ,, čepeti." Na glavi čepi.) Serblji še zdej pravijo čjepc, Cehi cepec, Poljci čepiec, Rusi čepeč. Mi smo soglasnici (Mitlaute) v besedi „čepa" prestavili in pravimo namesto „čepa" — peča. *) — Dekleta so nosile na glavi nekaj, po čim so se od žen razločile. To je na kmetih še v navadi. Slovenske dekleta nosijo v nekterih krajih na glavi ša-pel, v nekterih p ar to, v nekterih in scer blizo Hro-vaškiga rudečo kapico in še druge znaminja, de še niso omožene; v nekterih pa vedno razoglave hodijo. — S apel je venec is černiga baržuna (žameta), tri, štiri perste širok, zadej visi šumeče zlato. Parta je suknen, z biseri olepšan obroček okrog čela, zadej po vratu visi veliko mnogoverstnih, po pedali dolgih svilnih (židanih) trakov. — Kakor še dan današnji, so ljubile tudi nekdajneSlo-vanke to, kar se sveti, kar šumi, in scer v starih časih še bolj od zdej. Sosebno dopadajenje so imeli, in še imajo stari Slovani nad obleko bćle, modre ali višnjeve (plave) in par ude če barve. Hvala V^dežu. Kako velika pomoč je za slovenske šolarja lepi in *) Linhartov „даефф einer ffiefd&i$te bon Ärain" И- ireiek, »tran 134.