Italijanom avstrijski svinec ne diši. Valentin Debelak, vojak na južnem bcjiSdn, kmečki sin iz St. Jurija ob Taboru in ob enem trgovski pomočnik, ki je posebno na slovecskfi-nemški meji pri Sr. Dnhn na Otrem vrhu deloval in veliko pripomogel, da se je tam izobraževalno drnšt?o ustanovilo, piSe dne 13. jnlija 6 g. Ferd. Žganku, kaplanu v Dobju pri Planini naslednje pismo: Predragš! Gotoro Te bo zaniroalo, 6e Ti nekoliKo obfirneje popišem svoje doživljaje. Ko smo se podali na jug Italijane klestit, je bila naša prva dolžnost, si napraviti strelne jarke in skriraliiča Slišal sem bil nekdaj o katakombah; ob tej prilcžnosti sem se sponanil na Dje, ko Rmo po dnevn čepeli kot jazbeci, po noči smo se razieteli kakor netopirji. Aeroplani (zrakoplovi) so nas hodili tudi zmiraj obiskovat Pa poslali smo jim nekaj svinoa in že so napravili BKehrt ench!" To življenje ni trajalo dolgo; dobilismo porelje in odriniti smo morali drngam. Eo smo ležali eden din t nekem m»lem gozdn, smo po noči ob dežjn odrinili v naše nove postojanke. Eo prispemo na vrh hriba, so nas vsled močnega Miskanja Italijani opaiili, na k&r se je vsnla toča k-ogel n-i nas; mi smo se seveda hitro vrgli na tla v mokro travo, kljub temn, da Dam ni ravno dobro prijalo io izvanredno Rneippovo zdravljenje. Po hndem napora smo vendar sreč no ddšli v naše postojank.e Ker ni celo doč prenehalo nič dežerati, je eeveda pridno teklo na nas. Drngi dan zgodaj z'Otraj so n*m polentarji poslali par šrapnelov in granat v pozdrav. Par dni potem je bilo skoro popolnoma mirno. Dne 23 jnnija so lačeli ti zlodjevi rkaclmoharji" 8 silovitim topovskim streljanjem, katero je trpelo celih 17 ur; naš hrib je bil vea v ognjn. Granate in šrapneli so leteli kakor toča. To je bilo taljenje in žvižganje, da je pretresalo koBti in mozeg. N»š hrib se je tresel kakor ob potresu. čez 10.000 frapnelov in gronat je priletelo ta dan na našo stran. Sre6% je bila ta, da so Italijani pre?isoko ali prenizko streljali. Iignbe smo imeli neznatne Ko sem gtedal in poslnšal to italijansko bakljado, 8om 8i mislil: nTa le gramoz, katerega so danes Italijani napravili z granaUmi, bi zelo prav prišel sa naSe ceste na Štsjerskem, na katerih istega tolikokrat primanjknje." Ne emeš si pa misliti, da je naša artilerija molčala, naaprotno, ona je pray pridno pošiljala s signrnostjo železo Italijanom, da so morali prav hitro menjati svoje postojanke. Naša artilerija. kakor sem videl, izvrstno strelja. Pa tudi streijanje raSih motornih baterij dela velike preglavice Italijanom, ki ne morego tega nič kaj dobro prebaviti, ker jim napravlja prevelike luknje. Italijanska infanterija je za nič. Po^kušali 80 nas p»rkrat napa*ti, pa svineo naSih pnškjim ne ugaja, naš* artiierija jim p»išlje nekaj urnega železa in hitro n»pravijo Bltufšritu. Enkrat je pribežalo nekaj Italijanov pred naše postojanke, očividno, da bi jih mi njeli. Mi smo hi pa mislili: B6ema vas rediti?", in spodili smo jih nazaj. Nekod smo bili kakih 30 korakov oddaljeni od Italijan07. Ker so bili oni spodaj, smo valili kamenje na nje. Zdaj vidi polentar, da ee pretaka pri Avstrijcih ista kri po žilah, kakor 1. 1866, in da si bo razbil glavo ob droglavem arstriJBkem orln. Pa tudi v duhovnem življenm se je marsikaj spremenilo. Vsa brezbožnost je minula. Gastniki kakor moštvo no- si nenstrašeno svetinjice in križce okoli vratu. Ono grozno preklinjanje je minalo in vsak rad sklepa roke in prosi božje ponioči in varstva. Da, kdor moliti ia Boga ne pozna, uaj 86 na vojsko poda. Tu sem naj se pridejo oni prosvitijenci in svobodomisleci nčit, ta se jim bi odprle oči in bi drngače govorili in pisali, kakor so delali dosedaj. Da bi našle te skromne vrstice odmev tndi v vstah mojih roja koy, bi bila moja trčna želja. Fotdravljen!