Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.250
G o r i z i a , Riva Piazzatta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L 2.500
PODUREDN1STVO :	Letna inozemstvo . .	L 3.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIX. - Štev. 5 (935)
Gorica - četrtek, 2. februarja 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Ali Cerkev komunizma ne obsoja več?
Danes se mnogi, tudi med nami, pozivajo na nov duh, ki ga je pobudil papež Janez XXIII. in utrdil cerkveni zbor. V našem razmerju do komunizma nam sploh radi očitajo, da smo premalo koncilski. Zato poglejmo nekatere dokumente in izjave, ki nam bodo potrdile, da Cerkev svojega odklonilnega stališča do komunizma tudi v praktičnem nastopanju ni spremenila niti omilila. Naj nam to pokažejo nekateri uradni dokumenti in poluradne izjave.
Okrožnica Janeza XXIII. Mater et magistra ponavlja odločne obsodbe komunizma, ki so jih izrekli prejšnji papeži. Za-trjuje, da si komunizem in krščanstvo odločno nasprotujeta, in uči, da katoličani nikakor ne morejo slediti niti nauku zmernega socializma. Iz tega je jasno, da Papež ne priporoča nobene revizije v odnosih katoličanov do komunistične zmote.
V	tem smislu je zelo jasen Pavel VI., ki je v nagovoru 6. septembra 1963 izjavil sledeče: »Nihče naj ne misli, da ta pastoralna vnema, ki danes za Cerkev predstavlja prvenstveno nalogo in kateri posveča vso svojo pozornost in skrb, pomeni, da Cerkev spreminja svojo sodbo o zmotah, ki so se razširile v današnji družbi in katere je že obsodila, kot npr. brezbožni marksizem. Prizadevanje, da se uporabijo pri nalezljivi smrtni bolezni nujna zdravilna sredstva, ne pomeni, da se je spremenilo mnenje o tej bolezni. Pomeni le, da se je začela borba z boleznijo, l>e samo v teoriji, ampak tudi dejansko. Pomeni, da se hoče bolezen, ko je bila enkrat ugotovljena, tudi zdraviti, to je, da se po obsodbi nauka ravna z blago-tiosno ljubeznijo.«
Enako stališče izraža poluradno glasilo »Osservatore Romano«, v katerem se npr. 20. marca 1965 bere sledeče: »Ce pustimo °b strani bolj ali manj umišljena razlikovanja, moremo z gotovostjo reči, da ne s>ne noben katoličan sodelovati s komunisti, niti ne posredno, ker ideološkemu nasprotju med vero in dialektičnim historičnim materializmom sledi tudi neskladnost sredstev in ciljev, in je ta neskladnost moralnega značaja.« V drugem članku iste številke spet beremo: »Da bi se katolicizem in komunizem mogla med se-b°j spraviti, bi bilo treba, da komunizem neha biti komunizem. V resnici komuni-Zeni kljub svoji spremenljivi dialektiki ne Popusti nič v svojih političnih ciljih in v svojem nauku. Zato so materialistično pojmovanje zgodovine, zanikovanje osebnih Pravic, uničenje svobode, samodrštvo družbe in nesrečne gospodarske izkušnje tisti razlogi, zaradi katerih je komunizem v nasprotju z duhovnim in osebnostnim pojmovanjem družbe, kot izhaja iz socialnega nauka katolicizma.«
Jasna in odločna je tudi koncilska konstitucija o Cerkvi: »Med oblikami sodobna brezboštva ni mogoče prezreti tiste °bllke, ki pričakuje osvoboditve človeka Predvsem od njegove gospodarske in družbene osamosvojitve. Ta oblika brezboštva trdi, da je vera že po svoji naravi prepreka za osamosvojitev. Zato se glasniki tega nauka, kadar pridejo na oblast, s silovitostjo borijo proti veri tako, da ši-«Jo brezboštvo s prisilnimi sredstvi, s katerimi razpolaga država, predvsem pri v*goji mladine... Cerkev, ki se zvesto po-Sveča ljudem in Bogu, mora zdaj prav tako kot nekdaj z bolečino in odločnostjo °bsojati take škodljive nauke in ravnanja, ki nasprotujejo razumu in izkušnjam in Ponižujejo človeka v njegovem dostojanstvu.«
CERKEV SE PONIŽA, A NE UKLONI
I* navedenih izjav z ene in druge strani jasno, da se Cerkev ni odpovedala svobodi, da se bori proti komunističnemu nau|U| in se tej svobodi tudi nikoli ne mogla odreči.
Pa Cerkev v svojem odrešilnem poganstvu mnogokrat poniža; pravzaprav
e cerkvena zgodovina vrsta ponižanj. A klanja se Cerkev samo v tem, kar je v njej pritičnega, človeškega, nikdar pa ne Oc*stopa od svojega nauka. O tem nam
zgodovina pripoveduje sijajne primere skrajne doslednosti, do mučeništva. V vsakih razmerah, kolikor niso ustrezale njenemu nauku, je učila, kaj je prav za človeka in družbo, in se tej nalogi nikdar ni veljavno odpovedala. V čemer se je uklonila razmeram, to ji je bilo v prid v stvareh nauka, ki ga ohranja ves čas neokrnjenega. Noben interes, naj bo še tako močan, ne more opravičiti, da bi Cerkev molčala o kaki resnici ali zapovedi. Res kdaj mora mimo kršitev moralnega reda brez neposrednega opominjanja, da se preprečijo še hujše posledice, ki bi jih obsodbe pobudile. Trajno odpovedati se kakemu delu nauka pa bi pomenilo odstop od poslanstva. »Zaradi ljubezni in dobrote pa ne smemo postati brezbrižni do resnice in dobrega. Nasprotno, prav ljubezen priganja Kristusove učence, da vsem ljudem oznanjajo odrešilno resnico.« (Konstitucija o Cerkvi).
SMISEL KOMUNISTIČNEGA POPUŠČANJA
Gotovo je pa tudi, da komunisti sklepajo dogovore samo zaradi svojih interesov. Tudi oni odstopajo v svoji dosledni nepopustljivosti, če jim to narekujejo koristi. A oni so v lažjem položaju. Njihov obraz se po dialektični metodi vsak čas spreminja, ko iščejo ugodnejših rešitev za svojo akcijo pri potegovanju za oblast ali pri graditvi socializma. Komunistom je zelo lahko obljubljati nekaj drugega, kot imajo v resničnem programu, ali dovoljevati izjeme od zahtev svoje ideologije. Kadar to store, vedo, da jim bo v korist. Ne mislimo tu na posameznika, človeka, ki mu je do konca odprta pot, da spozna resnico in se zanjo odloči. Mislimo na gibanje, ki mu ne moremo pričakovati spreobrnjenja.
Navidezno popuščanje režima dosega, da se oblikujejo generacije katoličanov, ki niso formirani celotno v krščanskem pojmovanju življenja in sveta. Ob morda globokih osnovnih verskih idejah in čustvih je pa njihova miselnost v socialno moralnih stvareh popolnoma prazna, ali verjetneje oblikovana po marksističnem nauku in praksi komunističnega režima. Taka je splošna usoda krščanskih generacij v deželah, kjer se sprejema ponujana roka. Čeprav je morda zelo vidna aktivnost tudi številnejših posameznikov, ki se odločajo za polnejše, celotnejše krščanstvo, in ki bodo morda nekoč reševali zgubljene položaje, pa je vendar splošnost potegnjena v praznino, pred katero stoji samo še krščansko pročelje. Takega stanja Cerkev ne sprejema, ne sme pa biti nikdar s paktiranjem sokriva, da se to stanje utrjuje in uveljavlja kot normalno.
O tem nas spet potrjuje konstitucija o Cerkvi, ki zahteva za vernike, tudi laike, svobodo, da vplivajo na javno življenje, katerega ustanove naj bodo oplojene z duhom krščanstva: »Laiki, ki jim pritiče aktivna vloga pri vodstvu v življenju Cerkve, so dolžni ne samo vlivati krščanskega duha v svetu, ampak so tudi poklicani k pričevanju Kristusa v človeškem sožitju... (Sožitje med ljudmi) pa ni mogoče brez odkritega in previdnega dialoga. Zato fina Cerkev pravico, da se pritožuje nad razlikami, ki jih delajo nekateri državni poglavarji, ki ne priznavajo temeljnih pravic človeške osebe, med verniki in tistimi, ki nimajo vere. Razen tega Cerkev zahteva za vernike tvorno svobodo, da morejo na tem svetu graditi tempelj
b0zjl <<	BOŽO	FINK
Dne 30. januarja opoldne je predsednik Sovjetske zveze Pod-gorni zaključil svoj sedemdnevni obisk Italije. Po svojem bivanju v Rimu in srečanju z vodilnimi italijanskimi državniki je odšel na pot po italijanski državi. Ustavil se je v Turinu in Milanu, si ogledal Benetke, nadaljeval svojo pot v Taranto, od tam odpotoval v Neapelj in se v nedeljo, 29. januarja na večer spet vrnil v Rim.
V	Turinu je na Podgornega napravila organizacija dela v tovarnah »Fiat« izreden vtis, prav tako v delavnicah podjetja »Pirelli« v Milanu. Bil je navdušen nad šolo »Giovanni Agnelli« v Turinu za strokovno izobrazbo bodočih tehnikov. Ni mu ušlo, kako dobro se godi delavcem pod okriljem »kapitalistov« kot so Agnelli iz Turina, Pirelli in Valletta. Imena teh treh bogatašev, ki so v italijan-
skem komunističnem časopisju, zlasti v »L' Unita«, stalno predmet napadov in blatenja, češ da so tipični predstavniki izkoriščevalcev delavskega razreda, so našla v sovjetskem časopisju čisto drugačen prikaz. Marjeta Saginian, dopisnica moskovskega dnevnika »Izvest-ja«, drugače armenskega porekla, je poslala svojemu listu članek pod naslovom »Tri dni v tovarnah Fiat«, ki je izšel v dveh nadaljevanjih. Tam je brati toliko hvale za te podjetnike, ki so kakor očetje za svoje delavce in kjer so delavci kakor ena velika družina, na vseh straneh pa zrejo v sovjetske bralce nasmejani obrazi Val-lette, Agnellija in Pirellija, ki stiskajo roke prav tako nasmejanemu Podgornemu, da je »L’ Unita« zagrenjeno zapisala: »Dragi tovariši, to pot ste pa res šli predaleč !«
Strašna smrt treh astronavtov
Ameriški vesoljski poskusi do sedaj niso terjali smrtnih žrtev. Dolga vrsta kozmonavtov se je že srečno dvignila v vesolje ter se prav tako brez, nezgod vrnila na zemljo. Zato ni nihče pričakoval, da bo prav poskus z vesoljsko ladjo »Apolon« (ta tip ladje naj bi v bodočnosti pristal na luni) terjal tri dragocena življenja že preizkušenih severnoameriških kozmonavtov.
Vesoljska kabina »Apolon« naj bi poletela v ozračje letos 21. februarja. Za polet v njej so bili določeni prvi ameriški kozmonavt Virgil Grissom, potem Edward White, ki je bil prvi med Amerikanci napravil »vesoljski sprehod« med četrtim poletom ladje »Gemini« od 3. do 7. junija 1965 ter Roger Chaffee, aeronavtski inženir, ki pa do sedaj še ni bil v vesolju.
Pretekli petek, 27. januarja so omenjeni trije letalci hoteli napraviti eno izmed predpisanih vaj na zemlji v raketnem oporišču Capo Kennedy na Floridi. Ko so že bili v kabini, je v njej ob 18,31 po kra-
jevnem času iz nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar. Vročina je dosegla zaradi nasičenega kisika 537°, kar je v nekaj sekundah spremenilo kozmonavte v zoglenela trupla. Spoznali so jih le po mestih, ki so jih imeli, ko so se zaprli v kabino.
Nesreča je imela turoben odjek med prebivalstvom Severne Amerike. Tudi v Sovjetski zvezi so s pieteto pisali o žrtvi teh treh letalcev, ki so dali življenje v službi znanosti. Sožalne brzojavke prihajajo od vseh strani. Odposlali so jih med drugimi tudi Saragat, Moro in Fanfani.
Prav ko so slovesno pokopavali na vojaškem pokopališču v Arlingtonu v New Yorku zoglenela trupla treh tragično preminulih astronavtov, je prišla iz Texasa druga Jobova vest: blizu mesta San Antonio je ponovno ogneni zubelj v vesoljski kabini usmrtil dva preglednika, ki sta se morala prepričati o solidnosti naprav znotraj kabine. Strokovnjaki bodo morali sedaj ugotoviti, od kod ti požari, ki ogrožajo bodoče uspehe vesoljskih poletov.
Novi davki v Jugoslaviji
Svetovni dan gobavcev
V	nedeljo, 29. januarja je bil svetovni dan gobavcev. Na svetu je danes približno 15 milijonov gobavih bolnikov. Za približno 10 milijonov gobavcev ni prav nič poskrbljeno. Zadnje ugotovitve kažejo, da je gobava bolezen le malo nalezljiva in v večini primerov ozdravljiva. Svetovni dan gobavcev hoče zbuditi svetovno javnost, da bi priskočila tem nesrečnežem na pomoč.
Severnoameriška vlada je letos odrekla Jugoslaviji kredite za uvoz kmetijskih pridelkov iz USA in to zato, ker vzdržuje Jugoslavija trgovske zveze s Kubo in Severnim Vietnamom. Ker je jugoslovanska vlada s to olajšavo že računala, se je naenkrat znašla pred problemom, kje najti denar, ki ga bo potrebovala za nakup žita in drugih kmetijskih pridelkov na svobodnem trgu ter za odplačevanje zapadlih tujih posojil. Gre za vsoto 43 milijard starih dinarjev.
Zato so v zvezni skupščini sprejeli spre* membo nekaterih zakonov, ki naj bi omogočili zvezni blagajni priti do manjkajoče vsote. Carina na uvožene predmete se bo od 25 % dvignila na 30 %, na tobačne izdelke pa bo davek zrastel za 23 %, kar pomeni, da se bodo cigarete podražile za eno četrtino dosedanje vrednosti, davek na alkoholne pijače pa bo zvečan za 9 % (od 21 na 30%). Uveden je bil tudi poseben prometni davek od 12,5 % na vsako blago, ki ga občani sami prinašajo v deželo ali dobivajo iz tujine. Na ta način pričakujejo, da bodo jugoslovanske finance prišle tekom enajstih mesecev letos do novega dohodka 37 milijard starih dinarjev, ki bo občutno zmanjšal primanjkljaj, ki je nastal zaradi odločitve severnoameriško vlade.
V	ZDA še vedno niso pozabili protiame-riških demonstracij, ki so bile v zvezi z Vietnamom v Zagrebu in kjer so naščuvani razgrajači napravili znatno škodo na
pročelju severnoameriškega konzulata. Sedaj pa je ista usoda zadela diplomatska predstavništva beograjske vlade v ZDA in v Kanadi.
Neznanci so v noči od 28. na 29. januar nastavili dinamitne naboje kar v šestih mestih. Najhujšo škodo sta utrpeli poslopji jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu in Ottawi (Kanada), medtem ko so stavbe konzularnih predstavništev Jugoslavije v New Yorku, Chicagu, San Franciscu in Torontu manj poškodovane.
Vzbuja pozornost dejstvo, da so atentati bili izvršeni istočasno in na enak način. Vse to potrjuje, da jih je izvršila ista skupina ljudi. Jugoslovanski predstavniki so prepričani, da so atentati delo jugoslovanskih antikomunističnih emigrantov, bodisi bivših hrvaških ustašev ali pa pripadnikov četniških organizacij.
Ureditev dušnega pastirstva med Slovenci v tujini
Na predlog slovenskih škofov je sveti oče Pavel VI. zaupal vodstvo vseh slovenskih izseljencev v tujini msgr. Ignaciju Kunstlju, ki se že mnogo let s toliko vnemo posveča dušnemu skrbstvu Slovencev v Angliji. K visokemu imenovanju msgr. Kunstlju iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova pri njegovem bodočem delu.
Dne 29. januarja je prišel v Rim škof. msgr. Janez Jenko na seje tajništva za nevernike, katerega član je.
V	Tarantu je Podgomi obiskal podjetje Italsider, ki je prav od Sovjetske zveze že prejelo naročilo za izdelavo cevi za metanovod, ki bo dolg 2000 km. Začel naj bi se v Trstu ter bi imel cevi z izredno velikim premerom. Cevi za tak metanovod so zelo zahtevne, saj morajo vzdržati visok pritisk in morajo biti izdelane iz posebnega jekla.
SLOVO OD SARAGATA
Opoldne 30. januarja je Pod-gorni odšel na Kvirinal, da se poslovi od predsednika italijanske države Saragata. Ob tej priliki je bila podpisana skupna izjava, ki poudarja zlasti potrebo nadaljnjega razvijanja medsebojnih gospodarskih odnosov. Podpisniki pa so skrbno izločili vse, kar obe državi razdvaja (Sev. Amerika, Vietnam, NATO, združenje Nemčije).
Izjava govori, naj bi se vse države, brez ozira na njihov družbeni sistem, držale statutov Organizacije združenih narodov, gojile sožitje, spoštujoč medsebojno neodvisnost, odklanjajoč surovo silo in pospešujoč enakopravnost vseh narodov. Zelo primemo bi bilo tudi sklicati vseevropsko konferenco, ki naj bi se posvetila študiju raznih perečih problemov, ki trenutno vznemirjajo družino evropskih narodov.
Končno je v izjavi rečeno, da je Podgorni povabil Saragata in ministrskega predsednika Mora na obisk v Sovjetsko zvezo, kar sta imenovana sprejela.
Po slovesu na Kvirinalu se je Podgorni najprej odpeljal v vilo Abamelek, kjer je sedež sovjetskega veleposlaništva v Rimu, ob 13. uri pa je zapustil poslopje, da se sreča s papežem Pavlom VI.
PODGORNI V VATIKANU
Konec leta 1965 je sv. oče v zvezi z vojno v Vietnamu prišel prvič v stik s Podgornim. Tedaj mu je »s sveto in drhtečo drznostjo«, kot se je sam izrazil, poslal pismo, v katerem ga je prosil, naj bi, spominjajoč se trpljenja in žrtev ruskega naroda v zadnji svetovni vojni iskal pravično rešitev za vietnamsko tragedijo, kar bi bilo gotovo v čast predsedniku Sovjetske zveze.
Sedaj je taisti Podgorni stal pred sv. očetom. Pozdravila sta se s ploskanjem rok. Nato se je začel pogovor, ki je trajal skoraj eno uro. »L’ Oservatore Romano« poroča, da se je razpravljalo o ohranitvi miru v svetu in o pospeševanju medsebojnih odnosov med narodi, sv. oče pa je Podgornemu tudi govoril o verskem življenju ter o navzočnosti katoliške Cerkve na področju Sovjetske zveze.
Razgovor se je zaključil ob 14,15, nakar si je Podgorni ogledal Siks-tinsko kapelo, vatikanske muzeje in baziliko sv. Petra. Ob 16,05 je zapustil tla vatikanskega mesta in se vrnil v svojo rezidenco na griču Gianicolo. Naslednji dan, v torek od 12h, ga je letalo poneslo nazaj v Moskvo, kjer ga je že čakal Tito, ki je bil pred nekaj dnevi prišel s posebnim vlakom na važen posvet z Brežnjevim in Kosi-ginom, ali naj se skliče konferenca komunističnih strank in obsodi kitajske tovariše. Tito se tej konferenci in obsodbi upira, ker jo smatra za škodljivo. Gotovo mu še lebdi pred očmi obsodba, ko ga je Stalin leta 1949 izgnal iz Kominforma.
Zadel je v polno IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
-
Odprta vprašanja slovenskih manjšin
Pretekli teden je v debati o jugoslovanski zunanji politiki v beograjskem parlamentu spregovoril tudi slovenski poslanec Bogo Gorjan. Rekel je, da je bila v nekaterih plateh sodelovanja s sosednima državama Italijo in Avstrijo dosežena taka stopnja, da danes lahko rečemo, da predstavljajo ti odnosi zgled sodelovanja držav z različnim družbenim sistemom. Govornik se je nato dotaknil tudi nekaterih nerešenih vprašanj, med katerimi je zlasti vprašanje slovenske manjšine, ki živi v Italiji.
V	ITALIJI VSE PO STAREM
Dejal je, da glede osnovnih vprašanj manjšinske zaščite ni bil storjen nikakršen napredek, čeprav Jugoslavija s svoje strani svoje obveznosti do italijanske manjšine dosledno uresničuje. Po vseh izjavah najvišjih predstavnikov italijanske države ni nobenega razloga, da njeni državni organi še zapostavljajo skupino lastnih državljanov samo zato, ker so Slovenci in ker je še vedno v veljavi pravni sistem, ki ga je ustvaril fašizem z neprikritim namenom diskriminacije Slovencev v Italiji.
Gorjan je nato izjavil, da čaka že eno leto na rešitev vprašanje izvoza nekaterih jugoslovanskih proizvodov v Italijo. Dodatne carine in še nekatere druge obremenitve z italijanske strani so pripeljale jugoslovanske proizvajalce v neenakopraven položaj. Zaradi osebnih izkaznic, ki so jih krajevne oblasti izdale v Kopru pred nekaj tedni in kjer stoji zapisano, da je področje jugoslovansko (da-si je pravno še del Svobodnega tržaškega ozemlja, kar velja seveda tudi za Trst in okolico pod italijansko upravo), so bila 20. januarja v Beogradu prekinjena z italijanske strani trgovinska pogajanja, ki so ugodno potekala in že bila pred zaključkom. Tako ravnanje, vezati trgovska pogajanja na dozdevne in neutemeljene zahteve političnega značaja — je dejal poslanec Josip Djerdja iz Zadra — je podobno poskusu izsiljevanja in pritiska ter nenavadno in zato nespremenljivo v medsebojnih odnosih. Jugoslovanska
Dušili misijonarje!
Uganda je država sredi Afrike, ki na zahodu meji na Kongo, na severu pa na Sudan. Prav Sudan je pa narodno mešana država: vso oblast imajo Arabci, ki jih je osem milijonov, črnci na jugu Sudana, v precejšnji meri katoličani, so pa brez pravic, čeprav bi jim pritikala vsaj avtonomija, če že ne neodvisnost. Arabci so hitro snedli vse obljube, ki so jih dali črncem ob proglasitvi sudanske države ler ta 1956. S silo so jih sklenili spremeniti v Arabce in mahamedance. Ker so videli v misijonarjih največjo oviro za svoje temne namene, so jih vse izgnali. Za 400 tisoč katoličanov je ostalo 12 duhovnikov domačinov. Cmci so se temu zlostavljanju uprli: začela se je krvava državljanska vojna, ki še traja. Arabske čete so uničile 52 misijonskih postojank. Mnogi sudanski kristjani so bili prisiljeni zbežati v sosednje države. Tako računajo, da je črnih beguncev kar pol milijona.
Največ se jih je zateklo v Ugando; približno 150.000 jih je. Dežela je znana po svojih ugandskih mučencih iz preteklega stoletja ter po lepo razvijajočem se krščanstvu. Kaj naravno torej, da so se krščanski begunci naselili med svojimi brati po veri.
Toda roka sudanskih Arabcev jih je dosegla tudi v Ugandi. Tej vlada diktator Obote. Arabci so mu ponudili denar, če bo preganjal sudanske črnce in jih pošiljal nazaj v Sudan. Za denar se vse stori. Obote, čeprav črnec po krvi, se ni pomišljal sprejeti nizkotno kupčijo. Od tedaj se množijo spopadi med ugandskimi četami in črnskimi gverilci. Jasno je, da najdejo ti razumevanje le pri misijonarjih. Deset od njih je moralo plačati svojo naklonjenost v korist zatiranih z izgonom iz Ugande.
Med bogoslovci, ki so morali zaradi razmer v Sudanu zapustiti domovino, je bilo letos deset novomašnikov. To je vesel dogodek v življenju sudanske Cerkve, če-
vlada je storila diplomatske korake za razčiščenje nastalega položaja.
V	AVSTRIJI NEIZPOLNJENE OBLJUBE
Tudi v Avstriji koroškim Slovencem rožice ne cveto. Že lani je zvezni kancler dr. Josef Klaus obljubil, da bo v kratkem prišlo do nadaljnjih razgovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki slovenske manjšine. Toda do sedaj do teh razgovorov ni prišlo. Obe politični organizaciji Slovencev na Koroškem — Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij — sta pretekli mesec naslovili na avstrijsko zvezno vlado skupno pismo, v katerem sta opozorili na vrsto odprtih vprašanj.
Tako najmanj dve tretjini slovenskih otrok še nista deležni pouka v materinem jeziku; slovenska gimnazija, ki obstaja že deset let in ima 400 dijakov, bi nujno potrebovala lastno poslopje. Ker ga nima, mora gostovati drugod in pouk se vrši popoldne, kar seveda nujno vpliva na storilnost učencev; slovenska kmetijska šola še ni bila uradno priznana. Ne izvaja se člen državne pogodbe o uporabi slovenskega jezika na sodiščih v okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom; ne obstaja pri koroški deželni vladi še svet za osnovno šolstvo in kulturo; slovenskim zadružnim kreditnim zavodom se kratijo pravice, ki jih imajo enaki nemški zavodi pri posredovanju kmetijskih naložbenih posojil; za vzdrževanje manjšinskih ustanov Slovenci še niso deležni državnih, deželnih in občinskih sredstev v razmerju s slovenskim prebivalstvom.
Tako je kruh .slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji kljub republiškim ustanovam, posebnim statutom, sprejetim mednarodnim obveznostim, listini o človečanskih pravicah v encikliki papeža Janeza XXIII. »Mir na zemlji« zaradi okorele miselnosti vladnih krogov v obeh državah še vedno grenak, kar vse ne dela časti večinskima narodoma.
izgnanih iz Dgande
prav bodo morali novomašniki delovati med rojaki, ki živijo kot begunci v raznih sosednjih deželah Sudana.
Milton Obote, diktator Ugande, čigar vlada je nedavno izgnala deset misijonarjev, v pogovoru z msgr. Kiwanuka Nsubaga, prvim nadškofom glavnega mesta Kampale
Načrti za nove cerkve v Rimu
Papeška ustanova za ohranjanje vere v Rimu bo izdala poziv arhitektom, naj predložijo načrte za nove cerkve. Prebivalstvo Rima se je v zadnjih letih podvojilo in Cerkev dela na tem, da nova področja oskrbi s potrebnimi bogoslužnimi prostori. Trenutno je v rimskih predmestjih v delu 12 novih cerkva. Rimskih župnij je sedaj 236, a bodo med letom ustanovljene še nove.
Znano je, da v Jugoslaviji lahko kritiziraš marsikaj: nesposobne direktorje, goljufije v družbenem sektorju, nemoralo med mladino, brezciljnost raznih javnih delavcev, le enega se ne smeš dotakniti: partije in Tita. Samo namigniti, da je vsega žalostnega stanja kriva konec koncev komunistična stranka in njeni voditelji kot Tito, Kardelj, Bakarič in razni drugi tovariši iz istega gnezda, je pa prestopek, ki se ne odpusti in ki zahteva takojšnjo obsodbo in kazen.
To je moral pretekli teden doživeti tudi pisatelj Boris Pahor zaradi svojega sestavka »Glose 65«, ki so izšle v 4. številki tržaške revije »Zaliv«. V »Glosah 65« je namreč govora o knjigi, v kateri so objavljena pisma 1500 štajerskih talcev, ki so jih bili nemški nacisti postrelili, pobesili ali obglavili med drugo svetovno vojno zaradi njihove ljubezni do slovenstva in svobode. Potem naglaša, da so slovenski ljudje šli v boj za osvoboditev naroda prav zaradi slovenstva in svobode, ne pa zaradi povojnega ekonomskega in družbenega sistema, ki ga je partija pripravljala za trenutek, ko se prikoplje na oblast. Pahor očita slovenski komunistični partiji in njenemu glavnemu ideologu Edvardu Kardelju, da »se je v dveh povojnih desetletjih storilo vse, da bi narodna oblast počasi, a dosledno shlapnelai« in da se ni uresničilo to, v kar so na smrt obsojeni ljudje verovali, ko so pisali poslovilna pisma. Z drugo besedo: partija ni prinesla slovenskemu ljudstvu resnične svobode in nasprotuje gojenju slovenske narodne zavesti, ki jo označuje za slovenski »nacionalizem«.
Revija »Zaliv« se prodaja tudi v Ljubljani (verjetno se v bodoče ne bo več!). Pahorjev članek je prebral med drugimi tudi Herman Vogel ter mu pritrdil v dijaški reviji »Tribuna«, ki jo financirajo univerzitetne oblasti. To je rodilo silno »pohujšanje« med vodilnimi komunisti na univerzi. Hitro se je sestal univerzitetni komite Zveze komunistov Slovenije ter označil pisanje Borisa Pahorja v četrti številki »Zaliva« za žaljivo, češ da je hotel spraviti vso zadevo — hote ali nehote — na stranski tir, da uporablja metodo srednjeveške inkvizicije in čarovniških procesov, da nemoralno in brez pietete izrablja žrtve narodno-osvobodiLne borbe, saj v imenu žrtev ugotavlja, da ni bilo uresničeno to, za kar so te žrtve umirale. Univerzitetni komite partije je sprejel to obsodbo, ki jo je sestavil njen sekretar inž. Lojze Skok in bo objavljena v »Komunistu«.
Ljubljansko »Delo« od 27. januarja, ki o vsem tem poroča, s svoje strani dodaja, da Pahorjevo pisanje in Voglovi povzetki v »Tribuni« pomagajo k poživitvi politično že premaganih emigrantskih in neostali-nističnih sil v slovenskem družbenem sistemu. Vse to predstavlja nevarnost za napredne (?) in demokratične (?) ljudi. »Zato moramo biti komunisti v spopadu s takimi silami (ljudmi) brezkompromisni in dosledni. Ker zloraba "Tribune” za žaljivo in nedokazano pisanje niti ni edini primer v dosedanjem izhajanju "Tribune”, vsiljuje tako zlorabljanje misel po likvidaciji (zatrtju) časopisa.«
Glejte, kolika naprednost in demokratičnost slovenske komunistične partije ! Ker je »Tribuna« pritrdila Borisu Pahorju, ji grozi likvidacija. Sedaj tudi uredništvo »Zaliva« že lahko ve, kaj bi se z revijo zgodilo, če bi bila odvisna od partijskih fondov; v imenu svobode in slovenstva bi utihnila, ker se je drznila misliti drugače kot slovenska partija, ki ni ne slovenska ne svobodna, kot je pisatelj Boris Pahor prepričevalno dokazal. Res, zadel je v polno!
Poziv italijanskih škofov
Italijanska Škofovska konferenca ugotavlja, da verniki z razumevanjem sprejemajo koncilske določbe. Poživilo se je versko življenje in zajema se moč iz obnovljene liturgije, pri katerem morejo verniki aktivno in zavestno sodelovati. Liturgija v domačem jeziku je postala šola za popolno krščansko življenje.
Škofje pa istočasno opozarjajo na nevarnosti, ki jim je izpostavljena družina. Premalo je poskrbljeno za zdravo rast mladine. Žalosten pojav so vedno pogostejši roparski napadi, ki zahtevajo tudi človeške žrtve.
Škofje vabijo družine, naj vzgajajo otroke v pravi krščanski ljubezni. Otroci naj se naučijo biti velikodušni in naj se znajo tudi čemu odpovedati iz ljubezni do bližnjega. škofje prosijo za sodelovanje vse vzgojitelje. Časopisi, radio in televizija naj vzbujajo v ljudeh spoštovanje do bližnjega in čut odgovornosti.
Lazarist Anton Berlez
Na Gradu pri Mirnu je 16. januarja umrl lazarist Anton Berlez. Pokojni je bil doma iz Sel pri Kamniku, ikjer se je rodil leta 1893. Stopil je k lazaristom in postal duhovnik. Zaradi šibke telesne konstitucije ga predstojniki niso uporabljali za vežke misijone med ljudstvom, ampak so mu poverili v glavnem dušno oskrbo v velikem zavodu sv. Jožefa za onemogle. Tu se je pokojni g. Berlez posvetil z vso ljubeznijo in z največjo požrtvovalnostjo najbolj bednim in zapuščenim. Koliko dobrega je med njimi napravil, ve le Bog. Poleg tega je skrbel tudi za duhovno vodstvo sester usmiljenk. Ko je nazadnje sko-ro povsem opešal, se je umaknil na Grad pri Mirnu, kjer je po svojih močeh še vedno rad spovedoval. Sedaj ga je Gospod kot zvestega hlapca poklical k sebi po večno plačilo. Pokopali so ga na Gradu poleg mirenskega dekana g. Oskarja Pahorja. Bog mu daj večni pokoj!
Smrt vzorne krščanske žene
V	petek, 27. januarja je umrla v Ljubljani mati g. Romana Rusa, znanega sodelavca pri slovenski oddaji rimskega radia in urednika v Rimu ter vnetega člana društva »Slomšek« v večnem mestu. Ob pokojnici je stala v njenih zadnjih urah njena hčerka vdova Ogrin, ki ima v Argentini dva sina duhovnika, Janeza in Toneta, katera oskrbujeta fari Lujan in Quines v provinci San Luis. Sedaj, ko je umrla mati, se bo gospa vrnila k svojima sinovoma v Argentino, kjer je že bila pred petimi leti. Naj bo Bog vzorni materi velikodušen plačnik, gospodu Rusu, ge. Ogrin in njenima sinovoma pa naše iskreno sožalje!
Iz Slovenije
Kdo plača izgubo?
V	ljubljanskem »Delu« beremo, da je prišlo v Koper 13.000 ton pomaranč, od katerih jih leži na prostem 1.300 ton; 300 ton jih je okuženih s kaparjem in zato sploh ne bodo smele iti v promet. Kar 200 plačanih delavcev jih prebira; pravijo, da je med pomarančami od 20 do 80% nagnitih in neprimernih za prodajo. Inž. Leo Knez z Jesenic v odprtem pismu pravi, da bi državljane zelo zanimalo, kdo so tisti »strokovnjaki«, ki skrbijo za organizacijo uvoza in ki so prevzemali takš-
Avto moto zveza Slovenije je izdala »Turistično avtokarto Slovenija«. Vestna je in natančna, prav po slovensko; pa še v enem oziru je tipično slovenska: starim slovenskim krajem, ki leže onstran državnih meja, dopušča izključno italijanska in nemška imena, čeprav so nosili svoja prvotna imena tisoč let in več.
France Avčin v ljubljanskem Delu to napačno in obsojanja vredno slovensko sramežljivost upravičeno ožigosa: »Sprašujem se, zakaj ne bi smeli na naših avtokartah poleg uradnega imena, ki je v ve-liavi v sosednjih državah, napisati tudi naše prvobitno ime, npr. poleg San Pietro al Natisone tudi Špeter Slovenov ali pa poleg Feistriz im Rosental tudi Bistrica v Rožu, ko. vendar krajevna imena po Beneški Sloveniji in avstrijskem Koroškem in Štajerskem kar kriče svoje slovensko poreklo.«
Ce razgrnemo uradno avtokarto Italije (Touring Club ItaJiano, Milano), bomo pa našli prav vsa imena naših krajev, ki so bila do zadnje vojne pod italijansko zasedbo, poitalijančena, vključno Lubiana. Šele v oklepaju stoji Ljubljana. Avstrijske avtokarte, uradne in neuradne, so toliko dostojnejše, da vsaj znotraj jugoslovansko Slovenije dopuščajo naša imena, a ne morejo si kaj, da ne bi v podnapisih pripisale svojih spakedrank iz časov črno-žolte avstrijske monarhije (Kobarid - Kar-freit, Tolmin - Tolmein, Pohorje - Bachen-gebirge, Ptuj - Pettau, Celje - Cilli, Ljubljana - Laibaoh). Na Koroškem je seveda vse izključno nemško, kajti tujec ne sme izvedeti, da bi tam utegnil prebivati narod, ki ni nemški (isto velja za Goriško-, Tržaško in Beneško Slovenijo), kaj šeile, da je on stari lastnik tiste zemlje.
Franco Avčin zaključuje: »Ker med nami Slovenci premnogi ne vedo več, da smo segali včasih Slovenci do Linza ob Donavi in do izvira Drave, na Toplaškem polju, ko kakih drugih nemških ali italijanskih imen sploh še ni bilo, bi bil že
ne pomaranče. Vsi ti so se gotovo dlje j časa mudili v južnih krajih, imeli lepe dnevnice (»Delo« pravi, da stane soba v i hotelu gvinejskega glavnega mesta Cona- j cry mnogo več kot v Londonu ali Parizu) ; in se zabavali po svoje, medtem ko so | zviti prodajalci izbrali blago za »neumne« : Jugoslovane. Objavite imena teh ljudi in povejte bralcem, kako so bili za to svoje »strokovnjaško« delo nagrajeni, obenem pa tudi, kdo bo plačal nastalo škodo poleg tako potrpežljivih domačih kupcev.
Demonstracije v tovarni
V	novomeški tekstilni tovarni Novoteks notranja nasprotja že več kot teden dni onemogočajo vsako redno poslovanje. Skupina strokovnih delavcev vsak dan. prekine delo in demonstrativno hodi skozi tkalnico in predilnico, zahtevajoč, da upravni odbor podjetja sprejme njihove zahteve. Dne 26. januarja so se ti delavci, okrog sto po številu, zbrali pred upravnim poslopjem z namenom, da preprečijo komunistom iz Novoteksa udeležbo na skupnem sestanku z vodstvi občinskih političnih organizacij, ki ga je sklical tajnik občinskega odbora Zveze komunistov v Novem mestu.
'
Takrat ko je bila Jugoslavija še sovjetski satelit...
»Slovenski poročevalec« iz leta 1947 po«>-ča pod naslovom »Sporedi državnih kinematografov« :
Bled: sovjetski film »Kino koncert«; Brežice: sovjetski film »Neke noči«; črna: sovjetski film »Neulovljivi Jan«; Črnomelj : sovjetski film »Pastir in pastirica; Dolnja Lendava: sovjetska filmska pravljica »Na ščukino zapoved«; Domžale: sovjetski film »Volga, Volga«; Dravograd: sovjetski film »Mladost Maksima Gorkega; Grosuplje: sovjetski film »Poraz Japoncev« ; Guštanj: sovjetski barvni film »Ka-1 meniti cvet« itd. itd.
Komentar se ponuja sam.
V	NEDELJO ZVEČER OB 7.30 BO V ŽUPNISKI DVORANI V
DOBERDOBU VEČER
POSVEČEN KATOLIŠKEMU TISKU
NA SPOREDU JE KRATEK GOVOR, PUSTNI VESELI PRIZORI (IGRICA IN SRECOLOV)
čas, da pometemo s svojo že smešno ozkostjo do samih sebe tudi pri avtokarti Slovenije. Taka, kot je, je prava žalitev naših manjšin na severu in zahodu, tuj' cem pa vzbuja lažni vtis, da se nahajajo v najčistejši nemški ali italijanski deželi ki po tujih kartah sega še daleč v novo Jugoslavijo in je bila torej zahodnemu ali severnemu sosedu ukradena!«
Več kot 370.000 brezposelnih v Nemčiji
Decembra se je ponovno zvišala brezposelnost v Zahodni Nemčiji. Niirnberški urad za zaposlovanje je sporočil, da se je decembra zvišalo število brezposelnih za več kot 155.000 oseb (126.500 moških in j 28.700 žensk). Skupno število brezposelnih je zdaj 371.600. Decembra 1965 je bilo
193.000	brezposelnih. Hkrati se je tudi zmanjšalo število prostih delovnih mesti in sicer za 67.000. Vendar pa Nemci so’ dijo, da so se še »srečno odnesli«, ker s o zaradi gospodarskega zastoja pričakovali večji val brezposelnosti.
Samo v premogovnikih so od novembra do konca leta izgubili 3,8 milijona deloV’ nih dni, ker so morali uvesti skrajšanj6 delovnega časa in tako imenovane »pri' silne dopuste«. Delovni čas so moral* skrajšati tudi v čevljarski industriji, strO' jegradnji, v jeklarnah in železarnah, ' avtomobilski industriji in nekaterih drU' gih panogah.
Toda strokovnjaki izražajo optimizeni' ker pričakujejo, da bodo v letu 1967 ustavili sedanji proces. Hkrati pa ne dvomij0, da je zdaj konec visoke konjunkture $ da je treba pričakovati obdobje »mirneg'1 gospodarskega razvoja«. Porast števil9 brezposelnih še ni znamenje resnejše kri' ze. Zaihodnonemško gospodarstvo še vedn^ zaposluje več kot 1,2 milijona tujih ČP lavcev. K temu je treba še dodati, & skupno število brezposelnih predstavlja 1£ 1,6 odstotka zaposlenih.
Napačna slovenska sramežljivost
Zapostavljena slovenščina Nekaj čistega vina
»Tedenska tribuna«, list ki izhaja v Ljubljani, je naštela v drugi letošnji številki vrsto primerov, ki pričajo o podcenjevanju slovenskega jezika in vsiljevanju sr-bohrvatskega, dostikrat po krivdi samih Slovencev.
Tako je npr. v Ljubljani moči kupiti razglednice mesta, ki imajo napise v srbohrvatskem jeziku in še v treh drugih, le v slovenskem ne.
Filmski lepaki so še vedno pisani samo v srbohrvatskem jeziku. Tudi filmi, zlasti izven Ljubljane, imajo spet vse pogosteje srbohr-vatske napise. Upravniki kino dvoran se v svoji brezbrižnosti za slovenski jezik neodgovorno zado-volje s srbohrvatskimi kopijami. Prevodi filmov so včasih obupno slabi, tako da vzbujajo v isti sapi jezo in smeh. Podjetja zaupajo prevode v slovenščino ljudem, ki ta jezik slabo obvladajo.
Veliko jezikovnih spačkov je najti tudi v brošurah in knjigah, ki niso natisnjene v slovenskih tiskarnah. Tako se ljudje vsako leto znova pritožujejo čez jezik v voznih redih. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so razobešene reklamne table, ki oglašajo izdelke tovarn iz drugih republik samo v srbohrvatskem jeziku. Nerodno je tudi, kadar so navodila zdravil napisana samo v srbohrvatskem jeziku, saj pride lahko do napačne uporabe.
Še bolj je upravičena jeza Slovencev, kadar tudi slovenske tovarne uporabljajo samo srbohrvaščino. V tisku je bila objavljena vrsta primerov, ko so slovenska podjetja slovenskim kupcem ponujala »Strojeve za pranje rublja (perila)«, »uputstva (navodila) za pranje«, »školske bojice (barve)« in podobno. Na neprijetna vprašanja, zakaj tako, večina slovenskih podjetij odgovarja z molkom, če pa že morajo odgovoriti, se izgovarjajo, da bi se z navodili in napisi v slovenščini povečali proizvajalni stroški ali pa da so bili predmeti namenjeni v drugo republiko, pa so po pomoti zašli
Letos je nedelja 'katoli&kega tiska sovpadala s praznikom sv. Frančiška Šaleškega, ki je patrom časnikarjev, pisati ljev ter vseh, ki se bavijo z obveščanjem javnosti. Praznovali smo jo po vseh naših župnijah na Tržaškem in Goriškem ter v vseh cerkvah, kjer je slovenska služba božja. Povsod so bile pridige, ki so Poudarile veliki pomen zdrave, poštene, Po veri navdahnjene slovenske besede za naš moralni in narodni obstoj. Verniki so radi in marsikje obilno prispevali za potrebe našega katoliškega tiska. V goriški nadškofiji so tudi italijanske župnije obhajale dan katoliškega tiska, ki ima v tedniku »Voce isontina« svojega glavnega predstavnika.
Tudi sv. oče je porabil praznik sv. Frančiška Šaleškega, da je spregovoril o pomenu tiskane besede. Ko se je opoldne Prikazal na oknu svojega stanovanja, da z zbranimi verniki zmoli angelsko čaščenje in podeli svoj blagoslov, je izrekel sledeče besede: »Včeraj smo odposlali škofom Francije, Švice in Piemonta posebno Pismo ob priliki 400-letnice rojstva svetega Frančiška Šaleškega. Ta svetnik je eden naj večjih osebnosti naše Cerkve; njegovi
Tako se zdi, da se je dinamitna »bolezen« preselila iz Južne Tirolske v italijansko glavno mesto Rim.
Dan, preden je prišel na obisk predsednik Sovjetske zveze Podgomi, je eksplo-2*ja ©pustošila glavni sedež italijanske komunistične partije v Rimu v ulici Bot-teghe oscure. Človeških žrtev ni bilo, škoda pa je bila kar precejšnja, saj je bilo opustošenih šest prostorov, med njimi tudi ambulanta.
V	nedeljo, 29. januarja ob 23. uri je pa P°s.tala žrtev neznancev cerkev sv. Pija X. na griču Monte Mario. Morda so atentatorji hoteli protestirati proti obisku Podpornega, ki naj bi ga naslednji dan na-redil papežu Pavlu VI. ter tako poikvariti v*dušje strpnosti, ki je ta obisk prevevalo.
v slovensko trgovino.
Včasih gre podcenjevanje tako daleč, da je treba na prireditvi v slovenskem mestu poslušati srbo-hrvatskega napovedovalca. To se je npr. pred kratkim dogajalo na modni reviji v Ljubljani in v Mariboru. Slovenski znanstveniki in strokovnjaki na sestankih v državnem merilu, pa čeprav tudi na slovenskem ozemlju, navadno govorijo srbohrvatski in se otepajo s strokovnimi izrazi v srbohrvaščini, ker se pač ne morejo tako gladko izraziti kot če bi to storili v slovenščini. Prav isto velja za televizijo. Prenekateri Slovenec se v zagrebškem ali beograjskem studiu sili govoriti srbohrvaščino in pri tem pozablja, da se s tem smeši ne samo pred gledalci iz drugih republik, ampak tudi pred domačimi ljudmi, zlasti če govori slabo.
Tudi v šolah, zlasti strokovnih, so še vedno pogostni srbohrvatski učbeniki; dijaki se nehote prepojijo s srbohrvatskimi izrazi, ki potem nujno zaidejo tudi v slovenski tisk.
To zapostavljanje slovenščine na domači zemlji škodi posredno tudi nam Slovencem v zamejstvu. Toliko se borimo npr. Slovenci pod Italijo za ravnopravnost svojega jezika z italijanskim v okviru dežele, pa moramo istočasno ugotavljati, da se slovenskemu jeziku v okviru Jugoslavije dosti bolje ne godi: zvezni organi pošiljajo svoje odločbe le v srbohrvatskem jeziku, formularji v carini, prometu in na konzulatih so le srbohrvatski, v zvezni skupščini in v vojski se uporablja samo srbohrvatski jezik. Dokler sedanji oblastniki v Sloveniji lastnega jezika ne bodo znali ali hoteli ščititi pred prepotenco Srbov in Hrvatov, se bo vedno dobil kak italijanski demokristjan ali liberalec ali misin, ki nam bo vrgel v obraz: »Zahtevate jezikovno enakopravnost v Italiji, pa vam jo niti matična država ne da take, kot si jo vi želite. Naj bomo mi bolj papeški kot papež sam?«
spisi izžarevajo ekumenskega duha, kajti ko razpravlja s kailvinisti o naši veri, je poln dobrote in razumevanja; pod tem vidikom je brez dvoma eden predhodnikov zadnjega koncila. Želimo, da bi bili tudi današnji časnikarji prežeti z njegovim duhom.«
Popoldne je bil nato v Gorici v Katoliškem domu večer, posvečen našemu tisku. Dvorana je bila kar dobro zasedena in navzoči niso štedili, ko so kupovali srečke, ki so obljubljale srečnim izžrebancem 35 res lepih, praktičnih in dragocenih dobitkov.
Priložnostni nagovor je imel škofov vikar iz Trata msgr. Lojze Škerl, ki je še posebej pozval vse navzoče, naj bodo zvesti »Kat. glasu« in radi berejo družinsko revijo »Mladiko«, g. Jože Jurak je občinstvu predstavil dobitke in vodil žrebanje, igralci Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta pa so pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina doživeto podali dvodejanko »Oj-dip iz Hirošime«, ki gledalcem na pretresljiv način zastavi vprašanje: »Kdo je kriv in odgovoren za žrtve, ki jih nosi s seboj vsaka vojna.«
Na vsak način je bil učinek eksplozije uničujoč. Naboj so zločinci položili na steber v stranski kapeli cerkve, ki je bila postavljena šele pred dobrimi desetimi leti- Vsa barvna slikana okna velike umet-nišike vrednosti so šla v drobce, v notranjosti pa je nastalo veliko razdejanje in v zidovih razpoke. Tudi okna vseh okoliških hiš so popokala.
Lepa dijaška pobuda
Dijaki rimskega liceja »Virgilio« so zbrali 2.500.000 lir, ki jih bodo poslali misijonarjem v Ugando, da bodo ustanovili jiovo središče za zdravljenje gobavcev. Morda bi tudi dijaki naših šol lahko pod-vzali kakšno podobno hvalevredno akcijo.
Raznim časopisnim poročilom o zadnjih dogodkih na Tržaškem je treba priliti čistega vina. Najprej je treba pribiti temeljno resnico: če bi bili vsi Slovenci v italijanskih strankah, bi vse stranke z velikim zadovoljstvom pozabile na nas. Ker pa imamo Slovensko skupnost, ki mora voditi narodno-obrambno politiko prvenstveno vse do takrat, dokler ne bodo urejena bistvena vprašanja našega obstoja, so tudi druge stranke vsaj zaradi konkurence primorane upoštevati Slovence.
Italijanske stranke, ki hočejo imeti v svojih vrstav tudi Slovence, da nas s tem kot narodno-politično silo rahljajo in šibijo, so s svojo »slovensko« politiko večkrat v zadregi. Za zgled zadošča nekaj novejših primerov.
V	tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu je na listah teh strank izvoljenih nekaj Slovencev, ki pa niso smeli dati nobenih načelnih izjav. Takšni izjavi sta dala kot Slovenca samo svetovalca Slovenske skupnosti. Še več: Slovenec, ki je izvoljen na listi Enotne socialistične stranke, ni smel (iz strankarske discipline?) glasovati za predlog, da bi smeli slovenski svetovalci govoriti slovensko! Zakoni, ki ne dopuščajo slovenščine v občinskem in pokrajinskem svetu, so morda res vsaj delno iz fašistične dobe, ne moremo pa tega govoriti o deželnem svetu. Tudi tu je potrebno čisto vino! Slovenski komunist dr. šiškovič je hvalevredno in lepo zagovarjal dr. Škerkov predlog o uporabi slovenščine, pozabil pa je povedati, da deželni statut ,ki vsaj izrecno ne dopušča slovenščine in daje rimski vladi podlago, da izpodbija vse zakonodajne sklepe deželnega sveta, ki omenjajo Slovence, ne izhaja iz fašističnih časov, ampak so zanj glasovali tudi komunisti in socialisti leta 1963!
DOSLEDNOST
Kmalu potem, ko je Slovenska skupnost podpisala znane sporazume s strankami leve stredine (splošni politični sporazum Z načelnimi stališči do slovenske narodne manjšine, o reševanju njenih vprašanj, od katerih so nekatera izrecno omenjena, sporazum o tržaški pokrajini in tržaški občini), je ena od podpisnic (Krščanska demokracija) v deželnem svetu glasovala proti dr. škerkovemu predlogu o uporabi slovenščine, druga (Združena socialistična stranka) pa se je med glasovanjem o sličnem predlogu vzdržala v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu. Zastopniki Slovenske skupnosti so povsod dosledno glasovali za uporabo slovenščine. Nekateri so zlonamerno vprašali, zakaj Slovenska skupnost zaradi tega ni odpovedala sporazumov. Zopet iz doslednosti. To vprašanje je ena izmed splošnih točk političnega sporazuma, ki ga bo treba na zahtevo Slovenske skupnosti proučiti in skupno urediti. Seveda bo po našem mnenju to dosegla le, če bo v vozu, ki o teh važnih zadevah odloča in ne izven njega. Njeno prizadevanje je postopno. Nekaj je že dosegla, drugo pa upa doseči, če se ji to ne bi posrečilo, sta izjavila g. Saša Rudolf v pokrajinskem svetu in dr. Dolhar v občinskem svetu, bo pač morala izvajati logične posledice. Poleg tega je sporazum utemeljen, ker vsebuje za Slovence tnar-sikaj, česar verjetno nikdar ne bi dosegli brez sporazuma. Politika Slovenske skupnosti se nam torej z narodnega stališča zdi povsem dosledna in pravilna. In ta politika je, kaj doseči, četudi postopno in s težavami. Druge možnosti ni. O desnici sploh ni treba govoriti, komunisti pa ne morejo nič odločati, ker so i’ opoziciji in odrezani od oblasti.
VAŽEN USPEH V POKRAJINSKEM SVETU
Zelo važen uspeh je, da imamo Slovenci v tržaškem pokrajinskem svetu prvič v zgodovini te ustanove svojega odbornika. Pred desetimi leti bi bilo to nekaj nezaslišanega. Odbornik Slovenske skupnosti g. Saša Rudolf je namestnik, ima pa resore za kmetijstvo, lov, ribolov in turizem.
V	zadnji številki smo že omenili, katere točke volilnega programa Slovenske skupnosti so bile sprejete v program novega pokrajinskega odbora in kaj je govoril odbornik Rudolf, ki je povedal nekaj besed tudi v slovenščini. Danes naj omenimo nekaj številk o turističnih cestah, ki spadajo v resor odbornika Slovenske skupnosti, kjer so občutno upoštevani slovenski kraji: v repentaborski občini bo zgradila pokrajina turistične ceste za 25 milijonov lir, v dolinski občini za 100 milijonov lir, v devinsko-nabrežinski za 45 milijonov lir, v zgoniški za 30 milijonov, poleg tega pa bo tudi v tržaški občini zgrajenih ali urejenih precej turističnih
cest v predelih, kjer živi znatno število Slovencev.
TRŽAŠKA OBČINA
Potek izvolitve tržaškega župana in občinskega odbora je bil zelo zamotan in dolg. Dejstvo je, da so bili izvoljeni župan: inž. Spaccini in občinski odborniki, o katerih so se sporazumele stranke leve sredine (brez republikancev) in Slovenska skupnost. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar, ki je začel svojo glasovalno izjavo v slovenščini (kar ni bilo všeč mi-sovcu dr. Morelliju, ki pa mu je vendar ušel slovenski izraz »gostilna«) je povedal, zakaj bo glasoval za občinski odbor. Slovenska skupnost je prepričana, je dejal med drugim, da je treba postaviti odnose med italijansko večino in slovensko narodno manjšino na nove temelje, pri čemer bo seveda treba premagati marsikaj ovir. Sporazum, ki ga je sklenila Slovenska skupnost, postavlja v ospredje razna stvarna vprašanja, ki že dolgo vrsto let čakajo na rešitev, kot na primer slovensko šolstvo, slovenski strokovni zavodi, razla-ščevanje, uporaba slovenščine, slovensko gledališče in številna upravna vprašanja, pa tudi ureditev cest, razsvetljave in podobno. Dalje je svetovalec Slovenske skupnosti obljubil, da se bo po svojih možnostih potegoval za nekatera splošna vprašanja tržaškega gospodarstva in tržaške občine v upanju, da bodo stranke podpisnice pošteno in vestno izpolnjevale doseženi sporazum. Omenili smo že, da je dr. Dolhar, kakor Saša Rudolf v pokrajinskem svetu, izjavil, da Slovenska skupnost obžaluje, ker je Krščanska demokracija pod vplivom nekaterih struj glasovala proti uporabi slovenščine v deželnem svetu, izgovarjajoč se, da zakoni tega ne dopuščajo, kar ji gotovo ni v čast. Oba sta izjavila, da Slovenska skupnost pričakuje, da bo tudi to vprašanje urejeno, ker upa
RADIO
H TRST A
5pored od 5. do 11. februarja
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »V puščavi in goščavi«. Dramatiziran roman, ki ga je napisal H. Sienkiewicz, peti del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 Sanremo 1967. — 1530 »Krinka in obraz«. Groteska v treh dejanjih. — 18.35 Iz pesniških gajev: »Giosue Carducci«, pripravil Franc Jeza. — 2030 Mikula Lentič: »Kranjski klobasi«, sonetni venec. — 20.50 Deset minut z ansamblom »Zadovoljni Kranjci«. — 22:10 Pustni ples s pevko Alenko Pinterič in s skupino »5 Fans«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. —
12.10	Brali smo za vas. — 1330 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 Sveta brata Ciril in Metod, apostola Slovanov: (6) Prof. Rafko Vodeb: »Kaj vemo o grobu in ostankih sv. bratov«. — 21.00 »Pustne šege in navade«, pripravil Franc Jeza. — 21.30 V plesnem ritmu.
Torek: 12.00 Mikula Letič: »Kranjski klobasi«, sonetni venec. — 12.20 Deset minut s skupino »Zadovoljni Kranjci«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjeval-ni tečaj: 25. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 2035 Sergej Prokofjev: »Igravec«, opera v štirih slikah.
Sreda: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25.	— 12.10 Pomenek s poslušavkami. —
13.30	Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Ansambel »The Lettermen«. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Samospevi in zborovske pesmi na besedila Franceta Prešerna. — 2035 Simfonični koncert orkestra in zbora RAI-TV iz Turina. V odmoru (približno ob 21.20) Misli in nazori.
četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 26. lekcija. — 1830 Darijan Božič: Koncert za trobento in orkester. — 1830 Skupina tamburic »Šokadija«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 2035 »Marie Octobre«, drama v dveh de-
v postopni razvoj miselnosti omenjenih struj. V nasprotnem primeru bi seveda morala Slovenska skupnost izvajati logične posledice.
DEŽELA
V	deželnem svetu je odbornik za šolstvo in kulturno delovanje Giust odgovoril dr. Škerku na vprašanje, kdaj bomo dobili slovenski strokovni zavod za industrijo in trgovino. Odbornik je povedal, da je v teku postopek za spremembo enotne srednje šole v Rojanu v industrijsko in obrtno strokovno šolo, da bo lahko začela delovati prihodnjo jesen. Dr. Škerk je bil Z odgovorom le delno zadovoljen, ker ne omenja podobtie trgovske strokovne šole. Treba je omeniti, da sta obe šoli ena izmed programskih točk, ki jih je postavila Slovenska skupnost med pogajanji za politični sporazum s strankami leve sredine. Slovenska skupnost gotovo ne bo odjenja-la, dokler ne bomo dobili obeh šol.
Mašniško posvečenje bivših protestantskih pastorjev
V	sredo, 25. januarja, to je na dan, ko se zaiključi Molitvena osmina za zedinjenje kristjanov, je sv. oče v sikstinski kapeli podelil mašniško posvečenje 16 diakonom, gojencem papeškega zavoda sv. Bede. Ta zavod je namenjen zakasnelim poklicem iz angleško govorečih dežel. Starost letošnjih novomašnikov gre od 34 do 63 let. Tudi po poklicih so zelo različni: med njimi je pet bivših anglikanskih pastorjev, eden je strokovnjak za afriške jezike, štirje so bili učitelji, 1 policijski podčastnik, 1 major angleške vojske, 1 industrijski tehnik, 1 uradnik angleške hotelske družbe. Pri posvečenju so bili prisotni številni sorodniki novomašnikov.
janjih. — 22.35 Blaž Arnič: Slike iz mladosti. Izvaja pianist Marijan Lipovšek.
Petek: 11.40 Radio za šole (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25.	— 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 1330 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Slavni solisti v Trstu. — 19.00 Moj prosti čas. —
19.30	Postni govori: msgr. Jakob Ukmar: »Vera, upanje in ljubezen«. — 19.45 Plošče, ki so mladim všeč. — 2035 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Rima.
Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. —
12.10	Tržaške ulice in trgi, pripravlja dr. Lojze Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijansike dramatike. (14. oddaja) Komedija v začetku 19. stoletja. Peto dejanje iz »Poštenjak po potrebi« ter prizori iz »iPretkanec se ženi«.
— 17.20 »Dialog« - Cerkev v sodobnem svetu. — 19.10 Družinski obzornik: »Bolezen v družini«. — 2035 Teden v Italiji. — 20.45 Ženski vokalni oktet »Franci Prešeren«. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 2130 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Program od 5. do 11. februarja
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program' 10.15 Za kmetovalce; 11.00 Sv. maša; 12.15 Splovitev vojne ladje »Vittorio Veneto«; 15.00 Smučanje v Madonna di Campiglio; 16.30 Nagrada »Conte Neni da Žara«; 21.00 Zaročenca. — Drugi program: 22.00 Rada in Lojko (Balet iz Leningrada).
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 Glasba, orkester; 22.30 On, ona in ostali (film).
— Drugi: 21.15 Helzapopping, film; 22.35 Bauhaus. Začetki industrijske estetike.
Torek: Prvi: 18.45 Kdo je Jezus, govori p. Marijan; 21.00 Vsi domov, film A. Sor-dija; 22.30 Filmske vesti. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 L’approdo; 22.30 Beethovnova glasba.
Sreda : Prvi: 21.00 Almanah; 22.00 šport od sredah. — Drugi: 21.15 Izgubljene iluzije (6. nadaljevanje); 22.05 Obzorja.
četrtek: Prvi: 21.00 Maček, film; 21.50 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Zgodbe Joela Branda, igra.
Petek: Prvi: 21.00 Skupno življenje: Mati naše hčere; sledi razgovor TD. — Drugi:
21.15	Obrazi mest: Oristano; 22.05 Igre v družini.
Sobota: Prvi: 19,40 Duhovni pogovori;
21.00	Glasbena igra; 22.05 Na prvi strani.
— 21.15 Poje tenorist Carlo Bergonzi; 22.00 Tek v noči, film.
DINAMITNI ATENTATI V RIMU
RZASKE
NOVICE
Gostovanje Goričanov v Bazovici
V	nedeljo, 22. januarja so pri nas gostovali Goričani. To ni bila za nas novost, saj so že stari znanci in so pri nas že večkrat nastopili. Tudi tokrat so nas prijetno presenetili. Nastopil je moški zbor »Mirko Filej« pod vodstvom g. Zdravka Klanjščka. Zapel ja 12 narodnih in umetnih pesmih, ki so dosegle višek v »Kra> guljčkih«, ki jih je po ruski narodni priredil skladatelj Lojze Bratuž.
Po pevskem nastopu smo z veseljem in velikim zadoščenjem poslušali Draga Štoka, ki nam je v kratkem govoru podal nekaj misli o važnosti slovenskega katoliškega tiska za našo manjšino in spodbujal mladino k čitanju slovenskega čtiva.
Nato je prišla na vrsto najbolj pričakovana točka sporeda: spevoigra »Kovačev
V	NEDELJO, 5. FEBRUARJA
bo Marijina družba v Trstu, v ulici Risorta 3, priredila
PUSTNO PRIREDITEV
Na sporedu sta dve veseloigri. Začetek ob 17.30. — Vabljeni vsi!
študent«. Spevoigra je Bazovcem ugajala bodisi zato, ker so jo igralci lepo izvajali bodisi zato, ker je Bazovcem ta igra že dolgo znana. Prvič so jo igrali leta 1913 in je tedaj nastopila tudi gospa Marija po domače Branačeva z Opčin. Seveda je gospa Marija prihitela v Bazovico, da ne zamudi nastopa Goričanov. Predstavila se je celo občinstvu in obudila nekaj spominov iz časov, ko je kot dekle nastopila v vlogi študentove matere.
Pa letu 1913 so »Kovačevega študenta« v Bazovici še dvakrat igrali: leta 1926 zopet Bazovci, v novi dvorani leta 1952 pa Goričani.
Goričani so svojim predvajanjem pustili prijeten vtis. Zato upamo, da jih bomo na našem odru zopet kmalu srečali.
Veseli smo bili, da se je lepega prosvetnega večera udeležilo res lepo število mladih: fantov in deklet, medtem ko smo z bridkostjo v srcu šteli na prste može, ki so prišli v dvorano. Številni odrasli možje se raje zanimajo za naše prireditve potem ko so že končane. Žalostno a resnično.
Izlet Slomškovega doma na Veliko planino
Slomškov dom je 15. januarja priredil skupno s cerkvenim pevskim zborom izlet na Veliko planino. Ob 4.30 zjutraj je 46 mladih ljudi prisostvovalo sv. maši na Pesku, da bi v imenu božjem začeli svoj vsakoletni zimski izlet, ob 9. uri pa smo bili že vsi v snegu na Veliki planini pri Kamniku v Sloveniji in uživali lepote snega do mraka. Velika planina res zasluži to ime, saj nudi ob lepem vremenu pozimi in poleti veličastne vtise! V večernih urah smo se pomudili v Ljubljani
Kino dvorana v Bazovici
vabi na prvo postno nedeljo, 12. februarja k uprizoritvi odličnega filma
»IN PRIŠEL JE ČLOVEK«
o	papežu Janezu XXIII.
in Postojni. Ker je sneg močno navdušil vse izletnike, je Slomškov dom sklenil, da 19. februarja popelje svoje člane in prijatelje na Krvavec v Kamniških Alpah.
Dne 24. januarja se je v Slončkovem domu pričel tečaj iz cvetličarstva, ki ga vodi inž. J. Košir ob udeležbi 36 oseb.
V	sredo, 25 januarja pa smo imeli v Domu odličnega gosta: misijonarko sestro Marijo Leonijo, ki je dolgo vrsto let delovala v Severnem in Južnem Vietnamu in celo 11 let med tamkajšnjimi gobavci. Ob barvnih skioptičnih slikah je prikazala trdo življenje Vietnamcev in delo misijonarjev v tej deželi, :ki jo dolgoletni boji uničujejo in vodijo v propast. Vsi prisotni smo občutili toplino krščanske ljubezni, ki je gonilna sila vsega požrtvovalnega dela idealnih misijonarjev, kateri vse žrtvujejo za gmotni in duhovni dvig zaostalih in zapostavljenih narodov.
Sestra Marija Leonija si želi, da bi mogla spet v Vietnam in sicer med najrevnejša plemena, ki žive v goratih predelih te nesrečne dežele. Blišč in preobilnost Pariza, kjer živi že 10 let, jo odvrača proč od Evrope in sili tja, kjer Kristus pričakuje pričevalcev svoje ljubezni.
Ko bomo brali v »Katoliškem glasu« to
poročilo, bo pust zajel mlade in stare za nekaj dni. Tudi naš Dom bo zajelo pustno veselje. Toda upamo, da bo polnočni zvon z visokih lin spet spravil ljudi k resnosti življenja in bo našo mladino povabil k notranji poglobitvi ob postnih večerih.
Manj škofij v Italiji
Pri konferenci italijanskega episkopata (CEI) so ustanovili posebno komisijo, iki obravnava vprašanje o zmanjšanju števila škofij v Italiji. Zaradi lažjega dela so komisijo razdelili na tri podkomisije za severno, srednjo in južno Italijo. Celotni komisiji predseduje goriški nadškof msgr. Pangrazio, podkomisiji za severno Italijo pa tržaški nadškof msgr. Santin. Svoje predloge morajo podkomisije izdelati do prihodnjega poletja.
Kakor že prejšnja leta, je tudi letos povabila nadškofijska kurija v Gorici časnikarje in vse, ki se bavijo s publicistiko ali so uslužbeni v tiskarski stroki, da se udeležijo ob priliki praznika sv. Frančiška Šaleškega, patrona časnikarjev, posebne sv. maše, ki je bila najavljena za ponedeljek, 30. januarja ob 18,30 v nadškofijski kapeli sv. Križa. Imeti bi jo moral sam g. nadškof msgr. Pangrazio, a ker je bil njegov prihod iz Rima predviden šele na noč istega dne, jo je opravil škofijski vikar msgr. Diodato ob asistenci odgovornega in glavnega urednika »Kat. glasa« dr. Močnika in dr. Humarja. Navzoči so bili tudi drugi člani uredniške ekipe našega lista, upravnica ter pet nameščencev od osebja tiskarne »Budin«, kjer se tiska »Kat. glas«.
V	svojem govoru med sv. mašo je msgr. Diodato omenil 400-letnico rojstva sv. Frančiška Šaleškega, pokazal, kako je njegovo pisateljsko dejavnost vedno vodilo spoštovanje do sočloveka, poudaril, da mora biti časnikar vedno v službi resnice in zaželel, da bi se vsi navzoči vedno držali duha, ki je vodil cerkvene očete, ko so izglasovali dekret o sredstvih družabnega obveščanja.
Po končani sv. maši, ki jo je poživljalo ubrano petje mešanega zbora iz cerkve sv. Ignacija pod vodstvom kaplana Stanka Jericija, so se vsi udeleženci zbrali na skupni prigrizek v škofiji. Med njimi sta bila tudi deželni svetovalec dr. Cian ter goriški župan Martina. V prijetnem ozračju in iskrenem pogovoru je nato potekel čas do razhoda, vsi navzoči pa so odhajali prežeti zavesti, da smo vsi odgovorni za to, kako bo tiskana beseda tudi v bodoče vplivala na rast Cerkve in na družbo, v kateri živimo.
Tominčeva razstava se je preselila v Ljubljano
Razstava del slikarja Josipa Tominca, ki je v Attemsovi palači v Gorici doživela tolik uspeh, saj so jo poleg številnega občinstva obiskali tudi mnogi umetniki, se je sedaj preselila v Narodno galerijo v Ljubljano. Razstavo bodo že v tem tednu odprli.
Iz Gorice so brez posebnih težav odposlali preko meje 60 slik goriškega umet-
Udeleženke trimesečnega gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Trstu, ul. delle Docce 34 priredijo ob sklepu tega tečaja
RAZSTAVO KUHINJSKIH IZDELKOV IN ROČNIH DEL
ter na odru nastop z veseloigro
»IZGUBLJENI RAJ«
Razstavo bodo odprle v nedeljo, dne 5. februarja ob 9. uri zjutraj, veseloigra pa bo isti dan popoldne ob nh. .
Razstava bo odprta tri dni, t. j. do 7. februarja zvečer. Ta večer, na pustni torek, bo tudi ob 19. uri ponovitev veseloigre.
Udeleženke tečaja prisrčno vabijo naše občinstvo, da si razstavo ogleda in tako ugotovi, koliko so se naša dekleta v kratkem času naučila na področju kuharske umetelnosti, obenem pa se bodo obiskovalci lahko tudi posladkali z razstavljenimi dobrotami. Kar se pa tiče igre, pa itak ni treba priporočila, kajti smeh vedno dobro stori in skrbi odganja.
Pričakujejo vas udeleženke tečaja
IŠKE NOVICE
nika. V Ljubljani jih je sprejela ravnateljica Narodne galerije dr. Anica Cevc, ki bo poskrbela tudi za njihovo ureditev na razstavi. Tominčeva razstava se bo v Ljubljani povečala še za 20 njegovih del, ki jih hrani že omenjena Narodna galerija.
Poleg razstavljenih del bo občinstvu na razpolago še katalog z razlago in označbo slik, katerega sta uredila grof Coronini, prof. Franc Stele in prof. Anton Moraissi.
Brez dvoma bo razstava Tominčevih del našla tudi v Ljubljani veliko občudovalcev.
Občni zbor društva neposrednih obdelovalcev v Štandrežu
Društvo neposrednih obdelovalcev v Štandrežu je imelo v soboto zvečer, 28. januarja svoj redni letni občni zbor. Članov ima društvo 64, od katerih so se mnogi občnega zbora tudi osebno udeležili. Vodil ga je predsednik Jožef Pavletič, odborniki so pa podali izčrpna poročila o delovanju društva v pretekli poslovni dobi.
Odbor je imel kar 12 sej. Kupili so voz za prevoz živine, oskrbeli popravilo ceste, ,ki vodi onkraj meje v gozd in je sedaj prav lepa, dajali na posodo razne kmetijske stroje. Odbor si je tudi prizadeval za usposobitev občinske tehtnice, oskrbel prošnje za sečnjo drv in nabavljal umetna gnojila. Gospodar je članom priporočil, naj bolj pazijo na stroje ter redno plačujejo najemnino. Kar zadeva žganjekuho, so finančni organi poostrili svoje nadzorstvo in sedaj zahtevajo že 310 lir trošarine pri litru; denar skušajo izterjati celo za tri leta nazaj, ker da so odkrili v postopku nekatere nepravilnosti. Prisotni so tudi izrazili željo, da bi ponovno brezplačno prejemali strup zoper poljske miši. Bilo je tudi govora o delovanju vzajemne bolniške blagajne. Po novem zavarovanci lahko izbirajo zdravnika, vendar pa plača blagajna za preglede v ambualnti le 1.000 lir, na domu pa 1.500.
Razrešnici staremu odboru so sledile volitve, na katerih so bili potrjeni dosedanji odborniki: Jožef Pavletič, Dušan Brajnik, Rudi Budal, Emil Cingerii, Vladimir Zavadlav, Savo Hobao, Kazimir Brajnik, Emil Pavlin, Stanko 'Cingerii, Rado Pavlin in Ivan Brajnik.
Misijonsko predavanje o Vietnamu
Na povratku iz Slovenije, kjer sta obiskali svoje domače, sta se ustavili v Gorici s. Marija Leonija Pavlenič, doma iz Bohinjske Bele pri Bledu ter s. Marija Dizma Pokovec, po rodu iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Obe sestri pripadata kongregaciji Marijinih misijonark, ki ima svoj sedež v Parizu. S. Marija Leonija je preživela kar enajst let med gobavci v Vietnamu.
Žal sta sestri svoj prihod v Gorico najavili šele v ponedeljek, tako da se ni dalo obvestiti potom nedeljskih božjih služb našega občinstva v Gorici in na podeželju. Kljub temu se je nabralo v četrtek, 26. januarja zvečer kar precej Goričanov v mali dvorani Katoliškega doma, kjer je nato s. Marija Leonija v lepih barvnih skioptičnih slikah pokazala misijonsko delo Cerkve v sedaj od vojne trpinčenem Vietnamu ter zlasti gledalcem približala težko usodo gobavcev, za katere so katoliški misijonarji in misijonarke resničen blagoslov z neba in angeli varuhi v polnem pomenu besede.
Štandrež
V torek je umrl najstarejši mož v naši vasi, Franc Marušič, ki je dočakal 88 let. Bil je veren in skrben družinski oče. Delal je do zadnjega časa, a obenem tudi modro skrbel za dušo: zvesto se je udeleževal božje službe: sv. maše, večernic in drugih pobožnosti. Rad je pogosto prejemal sv. obhajilo. Rad je romal na božje poti; bil je tudi vnet naročnik in bralec verskih listov in knjig, zlasti Katoliškega glasa in mohorjevk. Zares svetal zgled vernega moža. Bog mu obilo poplačaj vse njegovo delo, skrb in trpljenje.
Vesel dogodek v slovenski družini
V družini Zdenka Terčiča in Terezije roj. Cuk na Bukovju, frakcija Števerjana, se je rodil sinček prvorojenec, ki je pri krstu prejel ime Matjaž. Naj bi rastel v istem duhu, v katerem se je vedno odlikovala Terčičeva družina: v zvestobi do slovenske besede, v smislu za prosvetno delo v naši skupnosti in v predanosti Cerkvi, ki je imela in ima v Terčičevih vedno zveste vernike in voljne sodelavce 1 za vse, kar pospešuje moralni dvig našel skupnosti.	.	1
ZA KMETOVALCE
Zdravniška pomoč za kmečke upokojence
Vprašanje zdravniške pomoči za kmečke upokojence ni bilo doslej zadovoljivo rešeno. Zakon namreč določa, da imajo do bolniškega zavarovanja pravico tisti gospodarji, najemniki itd., ki neposredno in pretežno sami opravljajo kmečka dela na polju ali v hlevih. Bolniška blagajna tolmači to določilo prav dobesedno in izključi zavarovanca takrat, ko postane nesposoben za opravljanje večine kmečkih del. Seveda takšen zavarovanec izgubi pravico do brezplačne zdravniške pomoči. Ce ima upokojenec otroke, ki ga lahko prevzamejo v breme in vpišejo v svojo bolniško blagajno bodisi kmečko bodisi delavsko, potem še dalje uživa omenjeno ugodnost. Kmečki upokojenec brez otrok ali samo s hčerami, ki so poročene, pa nima nikogar, ki bi ga lahko po zakonu prevzel v breme; tako mora prav na stara leta sam plačati vse stroške za zdravljenje. To ima lahko usodne posledice v primeru, da je upokojenec prisiljen na dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici. Takrat lahko stroški narastejo tako silovito, da spravijo v nevarnost obstoj domačije.
Nedavno je le prispela vest, da vlada pripravlja zakon, po katerem bodo vsi kmečki upokojenci, med njimi tudi spolovinarji in koloni, deležni brezplačne zdravniške pomoči za ves čas svojega življenja. Takšen ukrep, ki ga vsi prizadeti željno pričakujejo, bo rešil marsikatero družino hudih skrbi.
Prijava vinske posode
Vinske kleti, kisarne in destilerije morajo javiti svoj točen naslov in predložili skico zgradbe, na kateri je jasno razvidno število kletnih prostorov in razmestitev ter prostornina posameznih posod. Prijavo morajo izpolniti le podjetja, ki imajo nad 100 hi skupne zmogljivosti v vseh vgrajenih posodah ali v prenosnih posodah z nad 10 hi prostornine in jo poslati na Poskusno postajo za vinogradništvo in vinarstvo v Coneglianu (Treviso), oddelek za nadziranje in zatiranje potvorb. Za kršitelje so predvidene kazni od 200.000 do 2 milijonov lir. To predvideva odlok predsednika republike št. 162, člena 40 in 92, z dne 12.2.1965.
Smučanje: Dva goriška Slovenca sta se udeležila državnih smučarskih tekem za »meščane« (cittadini), ki so se vršile v dneh 28. in 29. januarja v S. Martino di Castrozza in na Passo Rolle. Vseh tekmovalcev je bilo čez 200. V veleslalomu je mladinec Marjan Kranner zasedel 16. mesto med 38 tekmovalci s časom 2’56”5; Cotti Vera pa je bila 15. od 29 tekmovalk v času 3'55”. V slalomu se je Kranner uvrstil na 22. mesto med 50 mladinci s časom 151”32.
Dijakinja Mirjam Koren iz slovenskega klasičnega liceja je tekmovala v Contini dne 28.1. na tekmah za dijake. V veleslalomu je zasedla 30. mesto s časom 1’45"5.
OBVESTILA
Postne pridige na Travniku v Gorici bodo letos kot prejšnja leta vsak petek v postu ob 8. uri zvečer. Najprej rožni venec, nato govor. Letos bo govoril lazarist g. Lovro Sedej, predstojnik na mirenskem Gradu. Prva pridiga bo v petek, 10. februarja.
Tečaj za vodje zborovskega petja. Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem bo priredila v Katoliškem domu v Gorici tečaj za vodje zborovskega petja. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 13. februarja
i	in se bo nadaljeval skozi ves post vsak ponedeljek. Pričel se bo vsakič ob 8.30 zvečer in bo, trajal do 10h ter bo obsegal dve lekciji. K udeležbi vabimo vse voditelje zborov, organiste in druge, ki se za zborovsko petje zanimajo. Svojo udeležbo naj javijo do sobote, 11. februarja pri predsedniku Zveze dr. Kazimirju Humarju ali pri Mirku Špacapanu v Katoliškem domu. Tečaj je brezplačen.
DAROVI:
Za Slomškov dom v Bazovici: Ob krstu Matija Betocchi-Sardoč 5.000; V. S. 3.500; Milan Leban 2.000; M. R. 10.00; Križman-čič 1.500; Marij Križmančič 1.000; M. S. iz Padrič 1.000; Pribac 20.000; Milka Ba-buder 2.000; Marino Milkovič 2.000; ob krstu Natuške Ražem 16.000; N. N. iz Barkovelj 5.000; Kalc iz Gropade 1.000; Kalc Karel iz Gropade 3.500; N. N. 5.000; ob krstu Nevenkota Pečar 5.000; Marc 2.300; Racman Franca 3.400; Pjerina Fur-lan-Grgič v zahvalo 5.000; Mirošič 1.000; Grgič Dušan 10.000; Križmančič Vincenc 10.000; Edvard Pescatori iz tržaške bolnice 1.000; Zora Presl 5.000 lir.
Za Alojzijevišče : D. B 2.000; R. C. 2.000; v spomin pok. Milke Beletove ga. Julka Jakončič 2.000 in g. Fortunat Dolcs 2.000 lir. — Bog povrni!
Bog plačaj in Slomšek usliši!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE NA GORIŠKEM
priredi na pustno nedeljo, dne 5. februarja ob 4h popoldne v Katoliškem domu v Gorici
VESELI PUSTNI VEČER
Nastopile bodo številne skupine igralcev in igralk naših prosvetnih društev in drugih organizacij.
Deloval bo dobro založen buffet s tipičnimi pustnimi dobrotami in s pristno kapljico z naših Brd.
Vstopnina; odrasli 300 lir, dijaki in ljudskošolska mladina 100 lir.
Pridite in poveselite se v slovenski družbi! Po takem veselju glava ne boli, duša pa ostane zadovoljna. Zato računamo z vašo udeležbo.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nam je dne 27. januarja 1967 umrla v Ljubljani naša
MAMA
Pokopali so jo dne 29. januarja 1967 na ljubljanskem pokopališču. Prosimo, molite zanjo.
RUSOVI
Roman, z družino
Marija, por. Ogrin, z družino
in ostali sorodniki
Ljubljana ■ Rim - San Luis, 29. januarja 1967
Sv. maša za časnikarje in tiskarje ¥ škofijski kapeli