78. številka. «Ljubljani, v četrtek. S. aprilu 1906 XXXIX. leto. ■fes iehaia vnuk dan zvečer, isimii nedelle in pratnike. ter velja po posti preleman za avstro-ogrske dežele za vse leto '.'6 K, ca pol leta I K, za ćetrt leta I K BO b, za eu mesec z K HO h. Za LJubljano s pošiKanjem na dom za vse let* U K, za pol leta t£ K, za četrt leta 0 K, sa en mesec S* K. Kdor hodi sam ponj, placa sa vse leto *JS K, ea pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za en mesec 1 K JrO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naroe.be ore* istodobne vpoaUjatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačate od peterostopne petit-vrste po J9 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovci. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knadovih ulicah št 5, in sicer arednifttvo v I. aadstr., npravni&tvo pa v pritličja. — Upravništvu nai se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, f. j. admiDlstrarivn« stvari. Uredništva telefon &L 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Deželni zbor kranjski. 14. seja. dne 4. aprila 190G. Popoldanska seja. Veeraj popoldne se je začela seja uamesto ob 3., kakor je bilo napovedano, šele ob14. Deželni glavar je imel genijalno misel. Uka£al je zapreti vse vhode na galerijo in v lože. Občinstva se je zbralo že ob dveh vse polno in zavladalo je velikansko razburjenje, ko je raznesel glas, da ne bo smel uihce na galerijo. Ljudje so se rotiliT ia razbij ej o vsa okna deželnega dvorca. Prišlo je pri enem vhodov do prave rabuke. Ljudje so hoteli šiloma vdreti in lahko bi se bila zgodila se kaka nesreča, da ni prišel intervenirat posl. Pire, na kar so deželni uslužbenci odnehali. Deželni glavar je otvorivši sejo opominjal galerije, naj bodo mirne, -icer jih da izprazniti. Dr. Tavčar: Še nikdar niso bile iralerije tako mirne. Župan Hribar: Galerije so bile mirne. Oglašam se k besedi v formalnem ozira. Glavar pravi, da Hribarju ne da esede. Hribar: To je nečuveno. Jaz imam pravico, da govorim v formalnem ozira. Zahtevam, da mi daste besedo. Obslrakcija se nadaljuje. Berikaloi začno kruliti — v tem hipu so poslanci posegli po instrumentih in začel seje zopet tako infernalen Šunder, da je glavar kar z odprtimi ustmi padel na svoj sedež. Za popoldne so si poslanci naročili novih instrumentov. Dr. Tavčar je imel trobento, ki je tako trobila, da so se šipe tresle. Posl. Pire in župan Hribar sta natezala lajno, dr. Ifajaron je tolkel veliki boben. Su-panciČ je piskal, Arko je zvonil s kravjim zvoncem. Seveda so se poslanci pri sviranju posameznih in- strumentov lepo vrstili, da so se mogle odpočiti ali pljuča aliroke. Tehant Arko pa je moral stati na svojem mestu. Popoldne je mesto knjige imel v rokah neki papir. Interesantno je bilo gledati deželnega glavarja De telo. Znano je, da je tako nervozen, da v svoji pisarni kar skače, Če ga moti le najmanjši Šum. Tu pa je moral poslušati tak hrup, da se zdaj resno bojimo, da bo svojo trdoglavost drago plačal. PreČital je vtretjiČ uvodni Članek „Slov. Naroda" in potem vzel v roko ^Slovenca", ki gaje pa kmalu odložil, da posveti svojo pozornost nekemu nemškemu listu. Ko je tega prečital, se je zaglobil v svoje akte. Tehant Arko, ki je dopoldne stal štiri ure, je najbrž obilno obedoval, kajti ko je popoldne zopet moral stati, je bil iz začetka prav zdrave barve. Ob popoldne je bil že precej bled in je potem postajal Čedalje bclj zelen, da se je gledalcem, kar smilil. Ob 1/2b. je prišel posl. Božič z navadnim vojaškim bobnom in je nanj imenitno bobnal. Za njim je prišel boben seveda v druge roke in je vedno z ostalimi instrumenti odlično izpolnjeval svoj namen. Ob 3/Ao. je deželni predsednik Schwarz pogledal v dvorano. Čez prag ni stopil. V rokah je držal svoj leibjournal — „Slovenca". Kmalu potem je stopil v akcijo nov instrument velikanski pleh. Posl. Pire je nato prinesel v zbornico lajno in jel izvabljati iz njih najdivnejše melodije, da je galeriji srce kar poskakovalo radosti. Ob */* na 6. uro je prišel v zbornico glavarjev namestnik baron Lich-tenberg in prevzel predsedniŠtvo. Odhajajočemu glavarju so priredili napredni poslanci „najpresrČnejŠo" ova-cijo in odhodnico. V zbornici je bil takšen ropot in šum, da so bolele ušesa. To je nemara najbolj občutil glavar Detela, kateremu je posl. dr. Maj ar on trobil s trompeto prav v uho. Glavar je napravil neroden poklon in z nenavadno hitrimi koraki, kakor da bi se bal, da mu je kdo za petami, odšel med ironičnim smehom naprednih poslancev iz dvorane. ^D 1 2 7» Je baron Lichtenberg prekinil sejo do 8. ure zvečer. Godba je prenehala na kar je galerija začela burno ploskati, kličoč „Živio liberalci" in „Abcug Žlindra", „Abcug Schwarzu. Neki hripav klerikalec je zaklical „Živia ta splošna pravica, pa ne iberalna", kar je obudilo homeričen smeh. Kompromisna pogajanja. Še tekom popoldanske seje je spoznal dež. predsednik Schwarz in so spoznali klerikalci, da obstruk-c i j e naro dnonapr ednih poslancev ne bodo premagali, nasprotno pa, da se znajo primeriti veliki izgredi, Če bi se kaka nezakonitost zgodila. Že dopoldne so se p ar krat slišali z galerije nevarni klici in ljudje so kar očitno govorili o revoluciji, češ, da proti nasil-stvu ni druzega sredstva, kakor sila. Vsa Ljubljana je bila do skrajnosti razburjena in danes lahko rečemo, da je prava sreča, da je vse razmeroma še mirno poteklo. Med popoldansko sejo je bila galerija mirna. To se pravi, medklicev ni bilo. Toda ljudje so se kar očitno dogovarjali, kaj da napravijo zvečer in dasi se je Čulo, da bo vojaštvo konsignirano, ni to nikogar preplašilo. Stari bojni duh napredne Ljubljane je zopet udaril na dan. Kakor rečeno, je Schwarz in so njegovi zavezniki spoznali, da ob-strukcije ne bodo premagali in zato so poskusili s kompromisom. Ob 5. uri so se začela kompromisna pogajanja med Hribarjem, Schwarzem in Susteršičem ter trajala do polsedrae ure. Popoldanska seja se je vsled tega pretrgala, da se morejo klubi posvetovati o kompromisnih predlogih. Kakor čujemo, so ponudbe Schwarza in nemškoklerikalne večine LISTEK. U Hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) O eni sami stvari ni doslej Karlo nikdar hotel misliti, kaj da bo, ako ga postavi baronica Gotaldi pred alternativo, da postane njen ljubimec v resnici ali pa je konec občevanja in s tem tudi prijetnemu in brezskrbnemu življenju. Ta dan ga je baronica končno z vso brezobzirnostjo postavila pred to alternativo in Karlo je bil vzlic vsi svoji lahkomiselnosti v veliki zadregi. Baronica je bila izkušena gospa. Poznala je ljudi, poznala je moč denarja in zapeljivost udobnega življenja in je s tem računala tudi pri Karlu. še med baroničinim pogovorom s Karlom je bil prinesel postrešček košaro odbranih jedil in več steklenic najfinejšega vina. „Danes bom pri Vas na večerji," je smehljaje rekla baronica: „Naro-čila sem takih stvari, da bodete gotovo zadovoljni, moj ljubi Karlo." „0, prosim — milostiva baronica — nisem razvajen." „Ali mi hočete dati kak prt, da priredim mizo?" „Prt hočete? Čemu pa? Jaz nikdar doma ne jem in v krčmah, v katere hodim, tudi nimajo prtov. Imam pa jako lepe robce, če hočete, pogrnem mizo z robci." Baronica ni ničesar odgovorila, nego odprla omaro, v kateri je Karlo hranil svojo obleko in svoje perilo. „Kaj," je vskliknila vsa začudena „to-le je vse, kar imate? Mili bog, kako morete biti tako brezskrbni in lahkomiselni. Kakšen nered. To mora postati drugače. Umetniki ste res čudni ljudje. Tu, Karlo, se vidi, kako potrebna Vam bi bila prijateljica, ki bi za Vas skrbela in imela v redu in v dobrem stanju Vaše stvari." Baronica je potem začela prirejati mizo; vse, kar je potrebovala, je našla v košari. Skušala je pri tem, da je bila kolikor mogoče mladostna in nagajiva, koketna in postrežna. Med večerjo je skoro sama morala skrbeti za zabavo in Karlo se je čudil njenemu znanju vobče in njeni izvedenosti v umetniških rečeh. Spoznal je, daje baronica jako izobražena, dosti bolj, kakor on sam in to mu je močno imponiralo. Polagoma se je tudi Karlo razvnel. Vino mu je razgrelo kri in postal je živahen in zgovoren. Med tem živim pogovorom z baronico se mu je zdelo, da vendar ni tako stara in tolsta, kakor jo je navadno sodil in videl je, da ima pravzaprav jako lepe in še vedno blišČeče oči ter da se oblači s pristno eleganco. Močna vina so storila svoja dolžnost. Pri tretji buteljki se je začel Karlo baronici že ljubeznivo nasmihati in se stiskati k nji. In ko je popil še čašico dvajset let starega konjaka, je prišel Karlo ob vso razsodnost. Začel je baronico najprej tikati, potem pa ji je položil roko okrog pasa in je dejal: „VeS, baronica . . . kaj bi ti to pravil . . . veš, rad te pa le imam. .. seveda na svoj način . . . tako rad, da bi bil zelo žalosten, če bi te več ne videl . . . Na tvoje zdravje baronica." nesprejemljive. Ponudili so pač, da dobi Ljubljana še en mandat, namreč za novo kurijo, in da ostane v mestnih skupinah vse pri starem, ali to je tudi vse. Narodno-napredni klub je sklenil, da vzame te ponudbe na znanje, ali da se o njih še ne more izreči. V principu je za ustanovitev nove kurije, želi, da pride delavstvo do primernega zastopstva v deželnem zboru, izrekel je pa tudi, če vlada hoče doseči kompromis, naj odgodi dež. zbor in naj začne posredovati med strankami. Proti volji narodnonapredne stranke se ne bo v deželnem zboru ničesar zgodilo. Večerna seja. Predno se je začela večerna seja, se je zaznalo novo lopovstvo. De-čelni glavar Detela je prišel k naprednim poslancem in jim je prinesel čudno vest, da je tehant Arko vzlic strahoviti obstrukciji — govoril in da je stenograf Henrik Pfeifer njegov govor stenograhral. To je novo velikansko lopovstvo. Napredni poslanci so ogorčeno protestirali. Hribar je rek^l: Noben* besede ni Arko rekel. Samo parkrat je začel „visoka zbornica", potem pa utihnil. Razumeti ni bilo nobene besede, naj je govoril kdorkoli, in Pfeifer ni mogel steno-grafirati. Dr. Tavčar glavarju: To je lumparija. Takih ne boste uganjali. Hribar; Pfeifer ne bo več stenogra-firal. Dr. Tavčar: Pfeiferju bomo že posvetili. Kakor se vidi, se je Detela izkazal noviČ kot poštenjak. In tak mož naj bo deželni glavar? Ogorčenje naprednih poslancev je bilo toliko, da je Detela moral kar pobegniti na hodnik. Čemu to sleparstvo s tehantom Arkotom. Stvar je Čisto naravna. Arko je moral dopoldne stati štiri ure, popoldne pa poltretjo uro. To je huda stvar in če so Arkotu noge otekle, bo lahko rekel, da je za klerikalizem vsaj nekaj storil, bvindel, da je Arko govoril in Pfeifer stenografiral, se je Upravni*tva telefon št 85. S— nrTggagegMBBBBgMMMMMI 1 uprizoril s tem namenom, da bi Arku ne bilo več treba stati in da bi glavar Detela lahko komu drugemu dal be-' sedo. Ko bi se bilo to zgodilo, bi bili: narodno-napredni poslanci posegli še po drugih sredstvih, ki s a jih imeli pripravljen^ za najskrajnejši slučaj in g katerimi bi bili Čudovito hitro naredili konec deželnemu zboru. Začetek večerne seje je bil določen na 8. uro. Galerije so bile natlačeno polne, na dvorišču in na hodniku je stalo polno ljudi, ki niso dobili vec prostora, zunaj pred*-dvorcem pa je bilo tudi vse črno občinstva. Ker glavarja še ob 1;i4S». ni bilo v dvorano, je začel župan Hribar igrati na lajno, dr. Tavčar pa biti na boben. Sele na ta poziv je prišel glavar v dvorano, nakar je nastal mir. Zmaga obstrulicije. Glavar je zavzel svoje mesto in je s tresočim se glasom, da so ga ra-' zumeli samo tisti, ki so stali okrog nJega» povedal, da je pri obstoječih razmerah zborovanje* nemogoče in da zato zaključuje sejo. In potem je še dostavil:-Sodilo bo ljudstvo! Klerikalci so glavarju ploskali, napredni poslanci pa so navdušeno klicali: Sodilo bo ljudstvo in obsodilo nasilstvo in krivico., In potem so še enkrat zaorib' vsi instrumenti v proslavo zmage in so/ doneli, dokler ni dež. glavar zapustil 9 dvorane. Demonstracija galerije. Čim so narodno-napredni poslanci odložili instrumente, je zaorila galerija in urnebesno so grmeli klici: „Živeli napredni poslanci!" „Živeli zmagovalci!" „Živela pravična volilna reforma!* „AbcugSchwarz!"„Abcug Žlindra!" „Pereat Schwarz!" Galerija se ni ganila z mesta. Vedno buČneje so doneli klici: „Abcug Schwarz!u, „Abcug Žlindra!". „Kje je Žlindra?", „Žlindra naj pride!" Dr. fcmsteršiČa dolgo Časa ni bilo na spregled. Naposled je pa vendar Baronica Gotaldi je tnumfirala. Z zadoščenjem se je ozrla na Karla in ga privila k sebi. Natočila mu je hitro še drugo Čašico starodavnega konjaka in ko ga je izpil, mu je ponudila debelo smodko, pristno havan-sko smodko. „Puši, moj ljubi Karlo; mož, ki ne puši, se mi zdi, da ni pravi mož." Karlo si je užgal smodko in je veselo pušil. A smodka je bila težka in je hitro dokončala, kar sta pripravila vino in konjak. Karlo ni več jasno razločeval, kar je videl pred seboj. Iz dima je spoznal samo ženski obraz, dvoje temnih, globokih in vabljivih oči in smehljajoča se usta. Zdelo se mu je zdaj, da je ta ženska lepa in da so ta ustna vredna ljubezenskih poljubov. Ni se vec spominjal, ne koliko jo baronica stara, ne kakšna je; tudi se ni več spominjal svojih namenov in svojih sklepov. Videl je samo, da sedi tik njega ženska. Nagnil se je k baronici, jo hitro objel in poljubil. Baronica je zatisnila odi in poljubila Karla, vroče, blaznopoželjivo, kakor da umira od žeje po poljubih, tako da je Karlo onemogel in ni več vedel, kaj dela in kaj se ž njim godi. Sele pozno zvečer je zapustila baronica Karlovo stanovanje. Odšla je s ponosno zavestjo, da je mladi, zali mož, ki je skoro pijan ležal na zon, zdaj njen ljubimec. „Moja skrb bo, da mi ostane zvest, dokler ga bom imela rada. če se odvadi dela in skrbi, postane moj , suženj.44 Karlo se je Šele proti jutru zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Glava ga zaradi tega ni bolela, baronica ga je bila že preveč korumpirala. „Kaj hočem," se je tolažil Karlo, „popraviti se več ne da nič. Starajo in grda, lahko bi bila moja mati ali -— stara kokoš, dobra juha." Karlo je ta dan spravil svojo sobo v red. Zapisal si je natanko, česa potrebuje eleganten in distingvi-ran mlad mož — odstranil pa tudi vse, kar je smatral kot nepotrebno, v prvi vrsti vse, kar ga je spominjalo, da je bil umetnik z najlepšimi ambicijami, predno je postal plačani ljubimec postarane pohotnice. (Dalje prih.) našel toliko poguma, da je prišel v dvorano. Ves bled in tresoč se je stopil k estradi iu se ironično priklanjal na vse strani. Z galerij je grmelo nanj: „Abcug Žlindra!" „Fej Žlindra!" „Pereat Žlindra!" in letele so še vsakovrstne druge psovke. Susteršič je vzel piščalko inje malo nanjo zapiskal, ali kmalu ga je minila volja in od-kuril jo je iz dvorane. Galerija pa je klicaje „Abcug Žlindra!" udarila za njim. Pred deželnim dvorcem. Pred dvorcem se je zbrala velikanska množica. -Kje pa je Žlindra r", „Kje pa je Schwarz?" so vpili ljudje. „Danes bomo govorili po rusko!", „Pereat tiranstvo !" „Pereat Gautsch !-„Pereat Schvvarz!" „Abcug Žlindra!" Tako so kričah" ljudje. Gostinčarja, ki je bil z nekaterimi pristaši v tej množici in je enkrat začivkal: „Živio dr. Susteršič !u so hoteli ljudje kar raztrgati. Samo v tem slučaju srečni okolščini. da je majhen in izgleda neznaten, pa temu, da so ga liberalci sami varovali in tudi policaji, se ima zahvaliti <'Ostinčai\ da se mu ni nič zgodilo. Ko so prišli napredni poslanci iz dvorca, jim je zbrano občinstvo priredilo burno ovacijo. Mogočno so doneli klici: „Živeli naprednjaki!" „Abcug klerikalci!" Župan Hribarje ogovoril zbrano občinstvo in je nujno prosil, naj se vzdrži vsakega izgreda, naj se mirno razide. saj bi lahko nastala kaka nesreča. Ta županov ogovor je bil jako umesten in je mnogo koristil. Ljudje so bili tako razburjeni, da bi se bili prav lahko zgodili velikanski izgredi. Že se je čulo dogovarjanje ^Pojdimo pred deželno vlado, vsa okna moramo razbiti.*- Tudi drugi navzočni liberalci so ljudi mirili in jih prosili, naj se mirno razidejo. Deloma se je občinstvo temu mirjenju udalo, ali več sto ljudi je vstrajalo na mestu. ..Žlindro bomo počakali!" -Žlindra jo mora skupiti! ~ . Toda vzlic vsemu burnemu klicanju se dr. Susteršič ni prikazal. Že so bili odšb: vsi poslanci, že je bil odšel deželni predsednik, ki je za spremstvo dobil nekaj „Abcug Schwar-zov*. ž so ugasnile vse luči v deželnem dvorcu in je bilo razsvetljeno samo še glavarjevo stanovanje, ali dr. Šnsteršiča le ni bilo iz dvorca. Deželni dvorec ima troje izhodov, ki so bili vsi zastraženi in je nemogoče, da bi bil dr. Susteršič prišel skrivaj iz dvorca, kvečjemu če je pri kakem oknu splezal na strani proti realki Najverjetnejše je. da je ostal pri deželnem glavarju in čakal, da se množica razide. Ker ga celo uro ni bilo, so ljudje mislili, da je skrivaj ušel iz deželnega dvorca in zato so krenili pred nekdaj Ovijačevo hišo, kjer nad ..Ljudsko posojilnico" stanuje dr. Susteršič. Ta se je začel grozen vik in krik ter žvižganje in strahovito kričanje: „Pe-reat Žlindra!", „Abcug Žlindra!", ..Pereat klerikalci!", ..Živela napredna stranka'." itd. itd. Dobre pol ure je trajala ta demonstracija, potem se je pa občinstvo vsled prigovarjanja mirnejših ljudi razšlo. Kaj bo z deželnim zborom? Deželni glavar je snoči sejo zaključil in ni povedal, kdaj bo prihodnja seja. Najbrže je bila to zadnja seja in se deželni zbor zopet odgodi, ali gotovo to ni. Dozdaj se nič zanesljivega ne ve. Moderna naredba bram-bovskega ministrstva. Dunaj 4. aprila. Brambovsko ministrstvo je odredilo, da bodo kmetski rezervisti klicani k orožnim vajam ob takem času, kadar ni doma nujnega dela. Za letos Še te naredbe ni mogoče izvajati, ker so se rezervisti že razvrstili v razne turnuse, vendar je ministrstvo ukazalo pristojnim poveljstvom, naj upoštevajo prošnje rezervistov, ki si žele določene dobe za orožne vaje. Bodoča češka večina na Moravskem. Brno 4. aprila. Konzervativni veleposestniki cele Moravske so skle- nili na svojem včerajšnjem shodu, d a vele posestvo pristopi k bodoči češki večini v moravskom deželnem zboru. Novi maršali v avstrijski armadi. Dunaj 4. aprila. Zadnji avstrijski maršal je bil nadvojvoda Albreht. Dosedaj namreč ni cesar nobenega generala imenoval za maršala, ako se ni poprej že izkazal za vodnika na bojišču. Sedaj pa se govori, da bo načelnik generalnega štaba, podmaršal baron Beck povodom svoje 601 e t ni ce šel v pokoj ter dobi pri tej priliki izjemoma naslov in značaj maršala a d h o n o -res. Njegov naslednik bo podmaršal F i e d 1 e r, poveljnik dunajskega voja. (>benem z baronom Bečkom bo imenovan za maršala nadvojvoda R a i -ner, dolgoletni vrhovni poveljnik in organizator avstrijske dež. brambe. Absolutizem na Ogrskem. U u d a p e 5 t a 4. aprila. Pričela se je nova akcija za razrešitev krize. Danes je imel ministrski predsednik baron F e j e r v a r y v stanovanju bivšega državnega poslanca Barabasa poldrugo uro posvetovanje s predsednikom koalicije Kossuthom. Ta sestanek je zbudil v vseh političnih krogih velikansko senzacijo. Barabas je izpovedal, da je za ta posvetovanja s Kossuthom Fejervarvja pooblastil cesar. In le v ta namen se je pripeljal z Dunaja, kamor se je takoj po razgovoru zopet vrnil. Pri tej konferenci se je baje šlo za to, naj bi koalicija jamčila, da bo narod pri prihodnjih volitvah r e s p e k t i r a 1 vrhovne pravice krone. Kossuth je za svojo osebo obljubil, da bo uravnal pota lojalnemu kompromisu. Vendar je dvomljivo, ako bo veČina koalicije njegovih misli in kako stališče zavzameta predvsem A n d r a s s v in A p p o n y i. Skoraj gotovo se skliče v ta namen konferenca koalicijskih voditeljev. Grof And ras s v je že izjavil, da o kaki resni razrešitvi krize še govoriti ni mogoče, dokler se kateri voditelj koalicije ne po k ličena Dunaj. Ako pa sploh do tega pride, poklican bo prvi v avdijenco poslanec K oss u t h. Vsled direktne vladarjeve želje se skliče koalicijski odbor, da se posvetuje o najnovejšem posredovalnem predlogu. Kossuth in Babaras sta dobila iz Fejer-varvjevega razgovora vtisk, d d. si na dvoru zelo želijo miru. Tudi Fejevarv je opetovano poudarjal, da je že sit mini str o-v a n j a. Dunaj 4. aprila, Ker so se pričela nova pogajanja s koalicijo, s e v kronskem svetu ni sklenilo nič določnega o novih volitvah na Ogrskem. Kraljevi manifest, ki je že postavljen v madžarskem, slovaškem, srbskem, nemškem in rumunskem jeziku, za sedaj ne izide. Budapešta 5. aprila. S kraljevskim ukazom so sklicani v aktivno službo nadomestni rezervisti ogrske deželne brambe nabornega letnika 1!K)4, da bo mogoče odpustiti brambovce, ki služijo že dve leti aktivno. Avstrija in Italija Rim 4. aprila. Kakor znano, je je posl. Santini interpeliral ministra zunanjih zadev zaradi napadanja avstrijskega časopisja na italijanskega kralja in na Italijo. Preden pa je minister od-goril, je Santini svojo interpelacijo umaknil. Druga mirovna konferenca. R e r o 1 i n 4. aprila. Rusija je izročila danes velesilam program o drugi mirovni konferenci, ki se bo vršila v Haagu drugo polovico meseca julija t. 1. Program izključuje vsa politična vprašanja ter se bavi na prvem mestu o poravnavi narodnostnih prepirov pri mirovnih razsodiščih. Nadalje se navajajo določbe o ureditvi vojnih običajev v posameznih deželah in o pravicah nevtralnih, o vojevanju namor- ju, o bombardiranju iz trdnjav, o polaganju min, o iz-premembi trgovskih ladij v vojne ladje, o konterbandi itd. Končno predlaga program, naj se ženevski dogovor iz leta 1864. raztegne tudi na morsko v o j n o. Angleško - nemško „prijateljstvo". Berolin 4. aprila, člani angleškega parlamenta so povabili nemške državne poslance, naj pridejo še letos v London, k j e r bodo gostje angleškega parlamenta. Meseca maja pa pridejo v London zastopniki nemških m e s t. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. aprila. Sklep kluba narodno-na-prednih poslancev glede ponude- nega kompromisa se glasi tako-le: „Narodno-napredna stranka je pripravljena stopiti v kompromisne razgovore, pri čemer takoj naglasa, da akceptuje volilni razred splošne kurije. Edina pot pa, ki v kompromisnih razgovorih pripelje do uspeha, je, da se takoj odgodi sedanje zasedanje, da deželna vlada sama vodi kompromisne razprave, d** pokliče k tem razpravam vsaj dva delegata vsake stranke in da nato, ako se kompromis na podlagi predležečih zakonskih načrtov doseže, o prvi priliki zopet ad hoc skliče dež. zbor. Shod ljubljanskih zaupnikov narodno-napredne stranke se vrši jutri, v petek ob 8. zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red: Ljubljanske občinske volitve! Gg. zaupniki naj se blagovolijo shoda udeležiti pomoštevilno! Nemci in klerikalci so se končno le našli v bratski ljubezni. Začelo se je to grešno razmerje že v lanskem zasedanju. Tiste dni. ko je susteršič zmerjal nemške grofe in barone barabami in osli in jim obetal brce in zaušnice, tiste dni je grof Barbo začel snubiti klerikalno vlačugo. Bilo je to v finančnem odseku. Predlog je bil, da naj o mestni višji dekliški šoli poroča dr. Tavčar. Svobodomiselni grof Barbo jo je pri tej priliki potegnil s klerikalci in je glasoval za to, da poroča o višji dekliški šoli ne dr. Tavčar, marveč sovražnik te šole, klerikalni talent Arko. In od tedaj se je to jako lepo nadaljevalo. V drž. zboru so klerikalni izdajalci prodali N e m c e m i n v 1 a d i koroške in štajerske Slovence in dobe za nagrado kranjske naprednjake žrtvovane, tako pri državnozborski. kakor pri dežel-nozborski volilni reformi. Zdaj se Nemci in klerikalci objemajo s toliko ljubeznijo, da je kar ginljivo. V torek zvečer so po seji ustavnega odseka klerikalci in Nemci ostali še skupaj in kovali naklepe, kako bodo ociganili n ar o d n o n ap r e d n o stranko in jo ogoljufali za njene v zakonu zajamčene pravice. Sad tega posvetovanja je bilo v včerajšnji seji od deželnega glavarja Detele vprizorjeno nasilstvo. Vse je bilo že pripravljeno, da bi se vladni načrt s premembami, kakor jih zahtevajo Nemci, kar en bloc sprejel na ta preprosti a lopovski način, da se ne pripuste nujni predlogi. Sram bodi starega Detela, da je bil pripravljen, izvesti tako hudodelstvo na pravicah narodno-naprednih poslancev. Šele zdaj je ta človek pokazal svoj pravi značaj, pokazal pa tudi, kako hinavsko vlogo je igral za časa klerikalne ob-strukcije. Med včerajšnjo sejo so Nemci in klerikalci vedno stali na straži, da bi napredna; stranka ne mogla provzročiti konca seje. Vsaj dva klerikalca sta bila neprestano v zbornici in tudi dva Nemca. Iz poslanskih krogov se nam poroča, da je baron Schwegel sam hitel v restavracijo opominjat svoje tovariše, naj ostanejo na straži, tako se je bal za klerikalce. Pa vse to ni nič pomagalo — napredna obstrukcija ni opešala in je zato tudi zmagala. Klerikalne halucinacije. Včerajšnje „Slovenčevo" poročilo o seji dež. zbora je tako, da mora vsakdo, ki je bil pri seji navzoč, sklepati, da je Štefe zbolel na živcih in v svojih haluoinaoijah videl in slišal stvari, ki jih sicer živ drugi krst ni videl, niti ne slišal. Tako je na primer videl vso galerijo napolnjeno klerikalcev in slišal, kako je ta galerija navdušeno klicala: Živela volilna reforma. V resnici je pa bilo na galeriji poleg Stefeta, Kregarja in Gostinčarja samo Še kakih deset klerikalcev, ki si pa niti kihniti niso upali, boječ se, da bi jih ogorčeno napredno občinstvo ne pometalo z galerije. Štefe piše: rOb 11. uri pride obstrukcijo pogledat knezoškof. Naši ga sprejmo z „Živio"-klici, tudi galerija kliče „Živio"! — Za poč't! Ko je škof stopil v zbornico, je z galerije kar zagrmelo: Abcug škof, ven z Malaventuro, pereat Jeglič itd. Škof je kar obledel in jo urno popihal iz zbornice v strahu, da bi ga galerija ne pričela še huje insultirati. Tone se je umaknil v klubovo sobo ter si tam z rdečim svojim robcem brisal potne kaplje, ki so mu stopile na čelo, ko je trepetaj e pred ogorčenostjo svojih „vernikov" na galeriji jadrno jo moral popihati iz zbornice. Skof je pač še postopal pred dvorano, a nič več -i ni upal prestopiti praga zborovalne dvorane. Čim se je namreč približal vhodu in ga je galerija opazila, so že zadoneli klici: Halo, larfa pride, pozor ! Škof si je od srda kar grizel svojo dolgo in debelo ustnico in osramočen izginil v ozadje. Štete je „slišal" najrazličnejše psovke, ki so jih naprednim poslancem namenili klerikalci na galeriji in seveda tudi „naši". Te psovke in izreke si je možakar, ki so ga brez dvoma mučile silne halucinacije, na tihoma mislil v svoji brihtni glavi, a se jih ni upal izreči, ker se je bal. da bi pri tej priliki ne sfrčal preko ograje v zbornico ali tla bi ga pri tej priči ne zgrabi! kdo za njegova dolga ušesa. Ali ni tako, dobri prijatelj Štefe? Revež se nam res smili! Obstrukcija napredne stranke mu je tako silno j razburila živce, da je otemnel njegov um in da ga mučijo hude halucinacije. Ubožček! Morda ga sprejme v svojo oskrbo in izleči dr. Robida na Studencu?! Če ne bo že prepozno. ylSlod slovenske ljudske Stranke"« Dr. Ev. Lampe je nam poslal ta-le popravek: „Glede na Vašo „Dnevno vest" : „Shod slovenske ljudske stranke- v -Slov. Narodu" z dne 2. aprila št. 7.">.. v kateri trdite: .Ta (Lampe) je tudi res začel in kvasil nekako tako-le: Pred par dnevi prišla je z Dunaja vest, da bo sklican kranjski deželni /.bor, na kar je dr. Susteršič takoj se podal k Gautseku, ki pa mu ni hotel povedati, samo toliko je zvedel, da bo predložen načrt zakona 0 splošni in enaki volilni pravici na Kranjskem** itd. — zahtevam, sklicujoč se na >? 19. tiskovnega zakona, da sprejmete sledeči stvarni popravek: Jaz tega nisem govoril in nisem omenil ničesar o kakem razgovoru mini dr. Šusteršičem in baronom Gautschem, ampak sem le kratko omenil, da je sklican kranjski deželni zbor zaradi volilne reforme." Popravkarju Lam-petu bodi povedano, da njegova trditev, kakor da bi ne bil na nedeljskem ^hodu govoril tako. kakor je bilo zabeleženo v našem listu, ne odgovarja resnici. Naš poročevalec je njegov govor stenografiral in vestno zabeležil vse, kar je govoril Lampe. Lampe se torej naj nikar ne 1 rudi. da bi kaj utajil, ker je ta njegov trud brezvspešen. Naš poročevalec vzdržuje vse svoje navedbe v celem obsegu in jih lahko eventuvalno podkrepi tudi s svojo prisego. Prav dobro vemo. zakaj bi Lampe rad utajil svoje besede, ki jih je izblek-nil na nedeljskem shodu! Klerikalcem se očita očetovstvo pri deželnozbor-ski volilni reformi. To očetovstvo, ki bi ga klerikalci tako radi prikrili, je pa Lampek v svoji blebetavosti in nepremišljenosti izdal v svojem nedeljskem govoru. Možje šele iz našega poročila razvidel, kako nerodnost je napravil s svojo blebeta-vostjo, s katero je nehote razkrinkal svojo stranko. Sedaj bi rad to popra- vil in se pred svojo stranko opral Da se pa to ne doseže s popravki po § 19. tisk. zak., to bi moral vedeti najbolje Lampek sam, dasi je duša takozvanoga popravkarskega društva, oni Lampe, o katerem gre sicer gla-po deželi, da je tudi kos žurnalista! — Narodne dame ljubljanske so tudi v bojih zadnjih dni in zlasti V včerajšnji seji deželnega zbora krepko in neustrašno stale na stran i narodno-napredne stranke in bodrile poslance in občinstvo na boj za pravico proti nameravani krivioi in storjenim nasilstvom. Čast in hvala jim na tem. rSlovenee> je narodna dame na svoj način i n s u l ti r a 1. Povemo g. Štefetu in vsem „Slovenč*-vim" duhovnikom, da naj bo to zadnjikrat, da so si dovolili kaj takega, sicer se bomo mi zaceli baviti z različnimi klerikalnimi damami in potem to jim garantiramo — pridejo na dan stvari, da bo svet strmel in da bo cela vrsta klerikalnih dam tako osramočena, da bodo pomnile, kdaj je „Slo venec-začel s takim orožjem se bojevu To je naše zadnje svarilo na .S]. -vencevo" adreso Pozor pred Kregar jem! Med včerajšnjo sejo dež. zbora se j»-mudil na galeriji, tam, kjer je bilo ravno največ liberalcev, p a s a r Kregar, inje pazno vlekel na ušesa kar je kdo govoril in kdo je kaj govoril. Vsled občne razburjenosti je bila izrečena marsikaka neprevidna beseda. Vlada ve danes vse. 7. ozirom na to opozarjamo občinstvo, da je Kregar skriven zaupnik vlade in finance. V prejšnjih časih so take zaupnike imenovali špi-celjne. Ker je torej za vsakega jak<» nevarno občevati s Kregarjem ali njegovi navzočnost karkoli govoriti, svarimo občinstvo pred njim. a č> pride še kdaj na galerijo dež. zbora bo najbolje, da ga ljudje kar ven vržejo Škof Jeglič jo včeraj 'm utekel „ovaciji-. ki mu jo je namenilo mnogoštevilno pred dež. dvorcem zbrano občinstvo. Ko bi bil škof zapustil dvorec pri vratih v Gosposkih ulicah, bi bil kaj lepega doživel. A zapustil je dvorec na drugi strani, kjer ga živa duša ni videla in se tak' umaknil sicer malo laskavemu ali izdatnemu pozdravu, ki mu je bil namenjen. Beigradski list o zaupnem i shodu narodno-napredne stranke. O shodu narodno-napredne strank-poroča v posebni notici tudi beigradski list „Slovenski Jugu in zaključuj svoje poročilo s temile besedami: . Vo« kaže na to, da bo napredna slovensk stranka v bodoče razvijala živahnem delovanje in mi ji želimo najlepšega uspeha, ker je ta stranka docela prožeta jugoslovanske ideje, kar se vidi iz njenega delovanja in izdržavanja njenega glavnega glasil* ^Slovenskega Naroda"*, ki je vselej propagiral jugoslovansko idejo, a mi Srbi smo mu zlasti dolžni zahvale izza Časa našega konflikta z Avstrijo, k ja priobčeval Člauke iz peresa urednika in svojega belgradskfga dopisnika, v katerih člankih se je vedno zavzemal za srbsko stvar in podpiral na^ zahteve ** Promocija. Prof. kaud. goap Pavel P e s t o t n i k bode dne t i mal. travna proglašen na staroslaN nem češkem Karlo - Ferdinandov-vseučilišču v Pragi doktorjem modro slovja. Čestitamo! Finančne ve3tL Kom. finančne straže 1 razreda Franc Krzen v Trstu je imenovan višjim k misarjem finančne straže TI. razredi in komisarja finančne straže II. razreda Ivan Virant in Bogomir T: novak V komisarjema finančne sti * I. razreda. — Iz veterinarske službe. Dm želni živinozdravnik g. Anton Sli% ni k v Skotji Loki je imenovan M živinskega oglednika na kolodvoru l škofji Loki. Ako bi bil zadržan, bo ogledoval živino okrajni živinnzdra\ -nik v Kranju. — Šolske vesti. Iz seje deželnega šolskega sveta kranjskega 28. marca i. Provizorična učiteljica KatarinaŠušolJ v Dbelj-skem je imenovana za definitivno učiteljico v Grahovem, učitelj Ivau flufcier v iTorčaricah je pa stopil v trajen pokoj. — V Šiški se ustanovita- dve paralelki. — Dražba sv. Cirila in Me-tOlla v Ljubljani poroča slovenskemu jvetu, da so nam v noči od 23. na J4 marca t. 1. v naši družbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna 0b cesti na južni in zahodni strani. Družbino vodstvo je vkrenilo ootrebne korake na višjih oblastvih; benem pa se priporoča slovenskemu cvetu, da nam je - kakor že večkrat ob podobnih prihkah — tudi to *ot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakrat sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasprotno toliko nizki naših sovragov in materijalna sreča, ker so nam donašala sijajnih domoljubnih preplačil. Slovenci! Beležeč Vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dič- ega slovenskega izobraženja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodu. — Telovadno društvo „Sokol" V Ljubljani priredi v nedeljo, dne S. aprila t. L v telovadnici „Narod-iiega doma** ob sodelovanju slavne .Društvene godbeu javno telovadbo. Spored: 1. Kajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Vaje na orodju z enkratno izmeno orodja: l. vrsta: bradlja, miza na šir; II. vrsta: drog, sonj vzdolž: III. vrsta: konj vzdolž, skok v visino: IV. vrsta: konj na sir v dvojicah, skok v daljino in višino; V. vrsta: miza na šir, triskok. 4. Vaje na konju na šir, izvaja vaditeljski isbor. o. Vaje z batonom. »*>. Vzorne r-roste vaje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedež v dvorani in na galeriji po 1 K. stojišča po 60 vin., za »lijake po 30 vin. Čisti dobiček je namenjen za popravo in dopolnitev telovadnega orodja. Z ozirom na ta namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobe v trafiki g. SeSarka in na večer prireditve pri blagajni. Sospenji odsek kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih oriredi v soboto. 7. t. m. ob 1 t6. uri zvečer v mestni dvorani sejo z naslednjim sporedom: 1. Naznanila predsedništva. 2. Volitev I. podpredsednice na mesto odstopivše gospe Olge baronice Heinove. 3.) Razgovor o dobrodelni slavnosti na korist po-dmžnice, ki naj se priredi v bližnjem času. 4.) Slučajnosti. — Z ozirom na točko o. dnevnega reda prosi se obile ndeleŽbe od strani p. n. odsekovih dam. Predavanje* Y petek zvečer ob 8. uri bo v dvorani g. V o s p e r-nika na Turjaškem trgu predaval g. Anton Okraska o rPrvi besedi Jezusovi na križu**. Vstop prost. — Poziv slovenskim umetnikom. V svrho konstituiranja slovenskega umetniškega društva, ki stopi t .Zvezo jugoslovanskih umetnikov^, sklicuje podpisani pripravljalni odbor slovenske umetnike in književnike na istanovni shod. ki se vrši v soboto, dne 7. aprila, ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela rIlirijau. Ker je stvar jako važna, se nujno vabijo vsi umetniki, ki jim je mar lastna organizacija, na shod. Pripravljalni odbor „Slovenske Ladeu. Roditeljske većere bo uvedlo vodstvo II. mestne osemrazredne deske ljudske šole na Cojzovi cesti. [Ti roditeljski večeri imajo glavni namen, 4a spravijo v tesnejšo stiko šolo in iom, učiteljstvo in pa starše šolo obiskuj očih otrok. Na kmetih ima učiteljstvo mnogokrat priliko, da občuje S starši, v mestu pa se največkrat pripeti, da učiteljstvo ne vidi vso šolsko dobo niti matere, niti očeta mojega učenca. Znano pa je, kako ižno je za vzgojo somiselno postopanje in delovanje doma in šole. Za pouk v ožjeni pomenu besede je na sašib šolah dokaj dobro skrbljeno, >edaj pa hoče ljubljansko učiteljstvo obračati več pozornosti najvažnejšemu iekt pouka, t. j. vzgoji. Prvi roditeljski večer se bo vršil v soboto 7. aprila ob polu 8. uri zvečer v telovadnici 11 mestne šole na Cojzovi sosti Predaval bo g. učitelj Likar f> vzgoji 'jtrok v predšolski ^obi. Dostop je dovoljen vsakemu vsak ima tudi pravico staviti vprašanja, ki se tičejo vzgoje. S tem ie dana prilika, da se starši seznanijo polagoma z najvažnejšimi vzgojnimi javili, da dobe pojasnil v važnih ^rašanjih, da se natančneje seznanijo z notranjem ustrojem šole in da Podpirajo učiteljstvo pri rešitvi njegove težavne naloge. Zaradi tega je *eleti. da bi bila udeležba pri vsakem roditeljskem večeru mnogobrojna. Pri nocojšnji vinski pojenji v tukajšnji deželni vinski **eti bodo razstavljena naslednja Qovodošla vina: Silvanec in renski J"j nemški rizling leta 1904.; sipa ter j** rdeča dolenjska vina. Razen teh °o na pokušnjo več belih in rdečih dolenjskih vin — cvičkov, ter karme-net, beli burgundec, rulandec, laški rizding, desertno vino i. dr. — Vlom in poskusen samomor. Takozvani „mutasti Jaka** v Spodnji Šiški je 2. t. m. razbil pri gostilničarki Ani Bole 18 šip, vlomil nato v gostilno in ukradel natakarici denarnico z 11 K. Vse krvave roke si je šel nato zmivat, ko je pa Čul, da so mu orožniki za petami, se je poskusil obesiti. Ko so ga aretovali, so našli pri njem Se 9*1*8 K. — Cerkveno puščico so ukradli neznani tatovi v župni cerkvi sv. Križa pri Litiji in vzeli iz nje 28 kron. — Za Veliko noč so se preskrbeli neznani tatovi pri posestnici Mariji Krašovic v Rjavki pri Moravčah. Ukradli so ji sedem kosov pre-kaj enega mesa, 7 kg slanine in 2 kg masti. Tudi moko so hoteli imeti v nekem bližnjem mlinu na enak način, a jih je mliuar še o pravem Času odpodil. —- Smrten padec. V nedeljo zvečer je šel 291etni posestnikov sin Anton Lesjak iz Gotne vasi v Novo mesto. Na dovozni cesti, ki pelje v Novo mesto na živinski semenj, je Lesjak padel čez škarpo in se tako pobil, da je drugo jutro umrl, dasi je še prišel sam domov. Ker je Čez dotično škarpo pred dobrim mesecem padla neka gospa iz Ljubljane, in se težko poškodovala, bilo bi želeti, da se naredi ondi varnostna ograja. — Mrtvega so našli L aprila zjutraj v veliki vasi pri Krškem 7.">-letnega prevžitkarja Ivana Dimitro-viča iz Drnovega pri Cerkljah. Dimi-trovič je ležal v cestnem jarku zmrznjen in se ga je najbrž prejšnji večer preveč navlekel. — Na štirirazredni ljudski Šoli V Starem trgu (4 paraielke in '2 ekskur. šoli) se lahko 1. majnika dobi začasno služba učitelja in učiteljice. Z zrelostnim spričevalom imajo prednost, ako bi takih ne bilo, odda se tudi pomožnemu učitelju in učiteljici služba. Stanovanje z opravo se dobi prav ceno, če se želi. VeČ pove vodstvo štirirazrednice v Starem trgu pri Ložu. Postojnsko jamo je obiskalo meseca marca *27(> osob. Ta mesec bo obisk seveda mnogo večji, ker sta se prijavili dve večji skupini z Dunaja in iz Brna. — Častnim občanom je izvolila občina Podkraj nad Vipavo blag. gospoda Ivana No san a. c. kr. deželno-sodnega svetnika v Vipavi, z ozirom na vsestranske zasluge, ki si jih je pridobil tekom svojega mnogoletnega službovanja v Vipavi za ves sodnijski okraj in še posebej za občino Podkraj. Roparski umor pri Šent Petru« Umorjeni zidar Kocin je bil zadavljen in ubit. Umora sta se udeležili najmanj dve osebi, ki sta delali s svojo žrtvijo skrajno divje, kajti izkopali sta mu celo eno oko. Žaiobni salamander so „ribali"« V Mariboru si je končal življenje visokošolec Herman Levitsch-nigg, ki je bil strasten nemški naci-jonalee. V soboto so ga pokopali, v ponedeljek so mu pa njegovi tovariši priredili posmrtnico, konci katere so „ribali4* slovesni žalobni salamander. Fzpili so iz kozarcev vino do dna, na kar so jih zmetali ljuto ob tla, da je steklo prŠelo na vse strani. To se pravi r ribati slovesni žalobni salamander-*. Pri Ogrih je navada, da prevzeten gizdalin pomece ob taki priliki toliko kozarcev ob tla, kolikor si jih upa plačati — gostilničar mu seveda račun pošteno osoli — nemški burši mariborski so se pa zadovoljili s po samo enim kozarcem, ker jim gostilničar ni zaupal, da bi jih mogli več plačati. — Poskusen samomor. V nedeljo popoldne se je v Celju žena nekega tovarniškega delavca s svojim možem skregala tako budo, da se je sklenila končati. Raztrgala je srajco in se obesila za okensko omrežje. K sreči jo je videla soseda viseti, na kar so jo rešili gotove smrti. Seveda so na moža letele pozneje spet najlepše psovke, ta je pa razbil ženki, ki se je že štirikrat poskusila končati, vso kuhinjsko posodo. Vlak je povozil v nedeljo v Moškanjcah pri Ptuju mladeniča Ivana Valiča od Sv. Marka pri Ptuju. Stroj ga je zgrabil, mu zmečkal čre-pinjo in sploh zadnji del glave in ga vlekel nad 500 m daleč. Umor Otroka. V Braslovčah so našli 2. t. m. pri snaženju šolskega stranišča truplo novorojenčevo. Po mnenju zdravnikovem je otrok že dije časa ležal v gnojnici. Izginil je ormoški trgovec J a n ž e k o v i Č. Pogrešajo ga že dlje časa. Star grešnik. V Svetini pri Celju so aretevali 721etnega preužit-karja Valentina M e h t e t a zaradi hudodelstva proti nravnosti. Iz Savinje so potegnili zadnjo soboto pri kopališču Diana na Bregu pri Celju truplo celjskega mizarja Antona Koželja, o katerem smo pred kratkim javili, da je izginil. Zdravniki so našli, da se je naj- prej ustrelil v prsi in potem padel v vodo. Poleg njega v vodi so našli samokres. Usmrtil se je baje zaradi nesrečne ljubezni. — Ogenj. V ponedeljek zjutraj je pogorelo poslopje posestnika Franca Hrapota na Cokanovi gorici blizu Celja. Ker leti sum, da je bil ogenj nalašč zaneten, in ker je bil Hrapot silno v dolgeh, a visoko zavarovan za hišo, je bil aretiran, kakor tudi njegov sin in svakinja Josipina Jelen. — Za ponesrečene Macedonce v Malnlcu na Koroškem se je doslej nabralo okoli 160 K, a večinoma od vseh krajev, samo iz Ljubljane skoraj čisto nič! — 30 let je preteklo, odkar je umrl v Gorici velik goriški prvobori-telj, rodoljub zlatega slovenskega srca, dr. Karel Lavrič. Goriški Slovenci hočejo to tridesetletnico primerno praznovati. „Sočaa se obrača na slovenske rodoljube, ki so občevali z Lavričem, naj napišejo spomine na nepozabnega moža, ker misli uredništvo izdati posebno izdajo svojega lista, posvečeno spominu dr. Lavriča, katerega so izvestni krogi blatili, kolikor so zmogli. — 0 te Marijine hčere! „Sočau piše: Podgorski nune Golob (pri Gorici) ima res smolo s svojimi Marijinimi hčerami. Zopet mu je ena ušla „V Rimu. Da je škandal večji, se je to zgodilo z oženjenim možem — žena tega moža je morda pa podpisala polo proti razdružitvi zakona. Srečna! Ta Marijina društva so res pravo zavetišče za nečistnike! — Dopolnilne občinske volitve V Gorici se bodo vršile za III. razred 2-1. t. m., za drugi 27. in za prvi 30. t. m. — „Deseti brat" v Gorici. Goriški Slovenci so si ustanovili letos svoje gledališče v goriškem rTrgov-skem domu" in prirede kot šesto predstavo „Desetega brata u v nedeljo, dne 8. aprila. Gostoval bo gosp. Vero vse k. — Nestvor. Kmetovalcu Francu Kautetu v Trstu je pretekli teden vrgla svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eno, ki je imelo rilec na vrhu glave zaobrnjen nazaj. Pod rilcem ima ta nestvor dvoje velikih tesno združenih oči, takoj pod očmi, na zgornjih ustnicah, ki so podobne onim krastače, ima pa zopet mal ril-ček. obrnjen navzgor in precej sličen nosorogu. Ostali deli života so normalni, le parkeljci so na vseh štirih nogah zavihani navzgor in podobni bolj govejim, životek je pa popolnoma gol, brez dlake. — Zastrupil se je v Trstu 29-letni mesai^ki pomočnik Emil Pre-šern s kari) »iovo kislino. Vzrok: pomanjkanje. — Sablja z ladje „Badetzky". Pred nekaj dnevi sta dva splitska ribiča lovila z mrežami ribe blizu Visa. Ko sta prišla ž njimi okoli 100 m globoko, zajela sta avstrijsko sabljo. Ker leži kraj, kjer sta našla sabljo. 8 km severno od Visa, torej na kraju, kjer je eksplodirala leta 1808. ladja rRadetzky**, je popolnema verjetno, da je ta sablja z imenovane ladje. Tudi se na sablji poznajo sledovi eksplozije. Sabljo je odkupil namestili-štveni svetnik Pichler in jo podaril mornariČnemu muzeju v Pulju. cesar je pa ribiča primerno obdaroval. Ljubezniv brat. 341etni Ivan Belič v Reki je predsnočnjim svojega brata v njegovem stanovanju docela pretepel, razun tega pa razbil vse, kar mu je prišlo v roke. Bilo je potreba štirih redarjev, da so spravili divjega Belica v zapor. — Preprečena pot. Jožef Hočevar jo je hotel odkuriti v Ameriko, ne da bi bil še zadostil vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kržan mu je pa to namero prestrigel s tem, da ga je are-toval. Tudi Jožef Trdin je kotel iti čez lužo, ker pa bode moral preje še pokušati vojaški kruh,Jmu je nadstražnik Večerin skalil veselje in ga odpeljal v zapor. Isti je prijel tudi Andr. Vidmarja iz Loža, ko je hotel več potnikov odpeljati k neki tujezemski izseljevalni agenturi, katera mu je za vsakega obljubila 10 K, a ni imel sreče, da bi jih zaslužil in bode mesto da bi Štel kronce, moral pokušati ričet. Dve tičici pod ključem. Pred par dnevi je prišla v trgovino gospoda Vivode na Starem trgu neka neznana ženska in rekla, da jo je njena gospa poslala, da bi ji prinesla 10 bluz. Ker dotična gospa pri Vi-vodi res kupuje, je ta dal bluze brez vsakih pomislekov. Ko je ženska s bluzami odšla, je trgovec poslal zanjo svojo prodajalko, da je šla gledat, bode li ona res nesla bluze v dotično hišo, kjer stanuje napovedana gospa. Ko se je prodajalka prepričala, daje šla dozdevna služkinja res v pravo hišo, je šla potem domov v mnenju, da je cela stvar pravična, čez par ur pa je služkinja prinesla nazaj pet bluz, češ, pet si jih je pridržala gospa in prosi še za pet parov lakastih črev-ljev, katere je tudi dobila in odšla. Ker pa dozdevna služkinja črevljev ni prinesla nazaj, se je gosp. Vivodu obudil sum in se kmalu nato tudi prepričal pri dotični gospe o celi zadevi, kjer je izvedel, da je bil nalagan in ogoljufan. Oškodovan" je bil za 128 kron. Policija je včeraj goljufico izsledila v osebi brezposelne služkinje Pavline Kobalove, rojene leta 1886. v Ljubljani, pristojne v Zidanmost, ki je pred nekaj Časom res služila pri dotični gospe in so ji bile razmere znane. Zgoljufala pa ni sama, ampak je poučila svojo prijateljico Emilijo "VVimmerjevo, rojeno v Spod. Kašlju, pristojno v Ljubljano, s katero je bila skupaj v prisilni delavnici, da je ona to izvršila. Kobalova je bila že petkrat kaznovana zaradi raznih goljufij. Oddali so ju c. kr. deželnemu sodišču. — Tatvine. Trgovskemu vajencu Franu Jerasu je včeraj neki dolgo-prstnež z voza ukradel 500 papirnatih vrečic, vrednih 10 K. — V neki hiši v Levstikovih ulicah je bila ukradena 8 K vredna nikelnasta ura budilka. — Hišnemu oskrbniku Mihaelu Mah-niču je včeraj neki neznanec ukradel izpred spalne sobe na Bleiweisovi cesti štev. 19 30 K vreden havelok in ga prodal pri nekem starinarju za 3 K. — Branjevki Mariji Cerarjevi sta bili včeraj popoldne na Cesarja Jožefa trgu ukradeni dve vreči krompirja, vredne 6 K. V par slučajih so osumljenci znani. — Aretovan je bil danes mesarski vajenec Albin Jager, ker je svojemu mojstru g. Ivanu Anžiču po-neveril 71 K. Jager je nosil meso neki stranki in je sprejeti denar, mesto da bi ga oddajal mojstru, porabljal zase. — Delavsko giban|e. Dne 2. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Dalmatincev in Hrvatov ter 28 Slovencev. V Ljubljano se je pripeljalo 30 Goričanov. — V torek se je odpeljalo v Ameriko 120 Slovencev, 261 Macedoncev in 160 Hrvatov. V Heb je šlo 100 Hrvatov, na Dunaj pa 80 zidarjev. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, 11 jih je pa šlo na Prusko. 3 Mace-donci so šli v Kočevje, 18 se jih je pa odpeljalo v Hrušico. 220 laskih zidarjev se je odpeljala v Maribor, Gradec in na Dunaj. 60 Slovencev je prišlo iz hrvatskih šum. Iz Amerike je prišlo 25 Slovencev, 50 Hrvatov in 10 Macedoncev. — Izgubljene in najdene reči. Faneta Prosenčeva, učiteljica, je izgubila rjavo usnjato denarnico, v kateri je imela okoli 19 K denarja. — Marija Ježeva je izgubila zlat poročni prstan, vreden 12 K. — Katarina Keršičeva je izgubila denarnico z večjo vsoto denarja. — Franc Mlakar, mestni delavec, je našel zlat prstan. — Mihael Zupančič je našel denarnico z 39 kronami. — Gdč. Avgusta K. je izgubila dva zlata prstana, vredna 40 kron. — Delavčeva žena Marija Pir-natova jo našla železniško legitimacijo. Lastnik jo dobi na osrednji policijski stražnici. — Izgubljena je bila v Trnovskem predmestju mimo trnovske cerkve po Karunovih ulicah denarnica z nekaj denarjem, dvema re-cepisoma in zlatim prstanom. Odda naj se proti dobri nagradi v Krakovskih ulicah št. 27. „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert po vinski pokušnji v kavarni „E u -ropau. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta. Slovenci v Ameriki. Ostudno početje dveh slovenskih duhovnikov. ^Olas Naroda** poroča, da sta malopridna slovenska duhovna v Olevelandu, Krže in Hribar, denuncirala pri škofu zvezo slovenskih duhovnov v Ameriki; tako daje škof sklenil namesto slovenskih duhovnov nastavljati Irce ter je baje že poslal v ljubljansko semenišče v ta namen dva irska teologa. * Najnovejše novice. Kova uradniška kategorija v poštni službi. Včerajšnji državni zakonik razglaša naredbo trgovinskega ministrstva, da dobe dosedanji poštni pomožni uradniki obeh spolov naslov poštnih oficijantov ter se obenem zvišajo plače moškim za 10%, žeaskam pa za 17" (l. — Skala je ubila devet oseb Pri Bergamu v Italiji se je utrgala z gore velikanska skala ter se zvalila na neko hišo, v kateri je bilo devet oseb. Vseh devet je ubitih. Katastrofa v Courrie-resu. Vest, da so zopet dobili v jamah devet živih rudarjev, ni resnična. Živega so dobili le rudarja Bertona Za otrpnenjem tilnika je zbolelo na Dunaju 12 oseb. — Svojega brata je zabodel na Dunaju krovec Leopold M ay e r —■Črnogorski knez Nikola je zbolel za revmatizmom, vendar bolezen ni nevarna. 401etnica vladanja ru-munskega kralja bo imela vsled kraljeve želje intimen narodni značaj. Ob tej priliki se ustanovi novi Karolov red, ki ga dobi 80 oseb. Telefonska in brzojavna porotna. Sodražica 5. aprila. Sodra žica po listini od Marije Terezije pripozoan trg, središče obrtni škega kraja z lesnino in pletarstvom ter živahne trgovine, je po vladnem načrtu izpuščena iz volilnega razreda mest in trgov. Prosimo, preprečite to krivico ter zavzemite se za pravo hvaležnih Sodražano v. Krško 5. aprila. Slava odločnemu nastopu napredne stranke! Ne omagajte! Branite pravice slovenskega naroda m naprednega meščanstva! Vsi za Vami! Krški volilci Črni vrh nad Idrijo 5. apr. Odobrujemo popolnoma vaš odločni nastop v zbornici Pravico vsem slojem! Zakrivljena palica nam ce bo komandirala! B ben naj poje, dokler nesreča ožlindra-nih podkupljencev prava pamet! Črnovrški liberalci. Bovec 5. aprila. Častitamo narodoonapredni stranki na zmagi 4 aprila Boj proti klerikalnim izdajalcem! Boj klerikalnonemški zvezi. Bovški naprednjaki Dunaj 5 aprila Minstrski predsednik F e j e r v a r y je bil danes v dolgi avdijenci pri cesarju Pred to avdijenco in po avdjenci se je posvetoval z odposlancem madjar3ke koalicije Polonvjem. Iz kregov madjarske koalicije se čuje, da se je Fejervarv približal koaliciji, nasprotno pa trdi Fejervarv, da je pršel Bara bas k ministru Kristoffvju in ga je prosil, naj se napravi nov načrt za rešitev krize. Krist ffy je to sporočil Fejervarv ju, ki je nato stopil v zvezo s Kossuthom in z Barabasom in sled dc govora ž njima prišel sem, da cesarju predla ži ta načrt. Fejervarv je tudi rekel, da kemaj čaka, da se iz-nebi vlade. Dunaj 5 aprila. Po drugem posvetovanju Polonvja s Fejerva-ryjem je rekel Polorjy žurnalistom: Vse gre dobro, moja misija je imela ugoden uspeh. Uprava je zagotovljena Kossuth in Andrassy sta že brzojavno poklicana k cesarju in pridata danes zvečer na Dunaj. Dunaj 5. aprila. Sprava med krono in med madjar-sko koalicijo je perfektna. Dunaj 5. aprila. Zdaj je jasno, da je Gautsch sklical kranjski deželni zbor zato, da se je zaradi nove situvacJje na Ogrskem od križal državnega zbora. Budimpešta 5. aprila. Izvr-sevalni odbor koalicije je imel danes sejo. Izrekel se je, da prevzame koalicija vlado. Kot podlago sporazumljenja s krono je sprejel odbor naslednje točke: dovolijo se rekrnti, dovoli se indemniteta in npelje se splošna in tajna pa ne enaka volilna pravica. Pariz 5 aprila. V Courri&resu so spravili iz premegokopa zopet celo vrsto mrličev. Mnogo trupel je še gorkih, kar je dokaz, da so dotični ljudje šele pred nekaj urami umrli. Razburjenost prebivalstva je velika. Proti inžaner-jem, ki vodijo rešilna dela, se je začela kazenska preiskava. Berolin 5. aprila. Med govorom socialnega demokrata Bebla je kancelarja kneza Biilowa zadela mala kap. Onesvestil se je in pade) na svoj sedež. Prihiteli so zdravniki. Biikm je le počasi prišel k sebi, na kar so ga odpeljali domov. Rim 5. aprila Vezuv je začel bljuvati s tako sdo, kakor že več desetletij ne Lava teče kakor široka reka nizdol. Prebivalci kra jev Torre del Grecca in Torre Annunciatta so zbežali Veter nosi pepel do Neapolja. Slovane! In Slovenka I No zabita družbe sv Cirile in Metoda! T Surovo bast-svi!o| PntnUfllffl od gld. 9*0 do gld 43 26 za blago za po- I K V A W W Ml I %t Me od gld. 9*0 do gld 4326 za blago za popolno obleko Pošilja se poštnine prosto in ae •rarinjeno na dom. Bogata i a bera vzorcev obratom po&te. Tovarni* m avli« ItuHcbcrc. Kurlrh. 5 27 2 Zahvala. Trrdka L. C. Luckmann je ob smrti senijcršefo gospoda Josipa Lnckmanna v ptica-šČenje Bjegorega spomina podarila ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnem* društvu znesek 100 kron, Glavna slovenska hranilnica in posojilnica ▼ Ljubljani pa ob letnem sklepu 50 kron. V imena društva izrekava za blagohotna darova najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 4. aprila 1906. Franc Barle Ludovlk Strlcel blagajnik. načelnik. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 4. 4% češk* 4 • .V. 42' , majska renta. . . . 4-2°/, srebrna renta . . . 4°, avstr. kronska renta. . . zlata „ . . ***/• ogrtka kronska renta . 4»/# w zlata » . 4*/# posojilo dež. Kranjske 4lit*u posojilo mesta Spljet 4»/,*/t boB.-herc. železniško posojilo 1902 . . . dež. banka k. •. . * - , ž- \ zast. pisma gal. dež. htpotečne banke . . peSt. kom. k. o. i 10 pr...... zast pisma Innertt. hranilnice..... i1 tl, zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4' ," . z. pis. ogr. hip. ban. I obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . 4*,«-0 obl. čeike ind. banke 4% prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4*/0 prior, dolenjskih žel- - f]0 prior. juž. žel. kup. -///, 4l,c0 ivstr. pOB. za žal. v. t. Brate. Srečke od L 1860". . . _ od 1. 1864 .... 9 tizske......II 157 50 . zem. kred. 1. emisije I 290- . . . H. -9 ogrske hip. banke . 9 srbske a rrs. 100*— turike...... lagiHka srtčk« . . . Kreditne u • • • loomcške ti • • • Krakovske „ ... Ljubljanske m ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr B w v • • * Rudolf ove u ... SalcbuTške u ... Dunajske kom. u . • . Oclalca. aižne železnice..... bržavne železnice .... avstr.-ogrske bančne deln. Avstr kreditne banke . Ogrske n B <,ivnc stenske 9 Prerr.ogokop v Mostu (Bribc) Alpinsiče montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rinia-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družae češke sladkorne družbe aprila 1906. I Denar j B'ago 99 75 99 95 99 75. 99 95 99 851 100 05 1 117 601 117 80 94-601 94 70 j 112 50 11« 70 99-50! 10165 ! 100 50 101 50 ; loo.-1 loo — '.ki«. C. kr cekia . . 30 franki . . . 30 marke . . . So ver eig a ■ . . . Marke .... Laški bankovci . tubrji .... £>OlAr;: .... 101 55 100 — 100*25 101*20 106 80 101-60 10040 100 40 100- 5O 101- 50 loo-317-50 10125 19650 287 50 159 50 300 50 302 25 268 — 108*— 15310 25-482 — 84-— 97 — 66-80 51 90 32 50 60 — 76 533 50 128 25 675 40 1637 — 1646 — 671-i 672 — 775 —i 776 -242 50; 243 50 653—j 658 - 545--- &46 — 2655 -2665 — 637 50i 538 60 272*— 275 — 559 —! 563 — 154*50; 155 bO 100 55 99 85| 100 05j 100-20- 105 80 100 50 iro—j 100—! 99 60; 100-50; 99 90 99-50! 31550| 100 25! 194 50, 285-50! 292 25 2C2 - i loo-—; 159 10! 23-i 472 — 78 — 91 — 59-i 49 90 30 50! 53 —j Iv 523—! 127 25 674 40 11*34; 19 13; 2343 2398 i 117-40' 95 80 261 25 4 84| 11*38 19 15 2350 24-06 117-57 96 — 262- — 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 5. aprila 1906. Termin. Pšenica za april . _ oktober za 100 kg K 1666 Rž „ april . . . a a a oktober . . „ Koruza B maj.... „ m B julij . . . , Oves , april . . . „ » „ oktober . • ■ LrrkiU. 6 vin. višje. 100 100 100 100 100 100 100 16 62 13 48 12 60 1346 1366 16 94 12 62 Neteorolosltno poročilo. Viain* n.4 morjem 30« 2 Srednji zr-mi tlak 73* 0 mm. AprU || Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 4. 9. zv. 7470 43 al. jgzahod jasno 5. 7. a,. 746 5 - 2 0 brezvetrno jasno d 2. pop. 7437 12 1 «r. jgzahod jasno Srednja včerajšnja temperatura: 3 5°, nor-male: 7*5° — Padavina v mm 0 0 Preklic. Podpisana preklienjem s tem kot neresnične vse obrekljive in žaljive besede, ki sem jib govorila zoper gospo Ano Jezera ek. V Spod. Šiški, 4. aprila 1906. 1259 Ivana Fabiani. Službo dobi jezikov in korespondence zmožen pisar. — Ponudbe pod „služba" na uprav. „Slov. Narodau. 1251 za Šivalne stroje sprejmeta 1240 2 IVAN JAX & SIN ar Mabllant. Lena v II. nad-ttr. s 3 sobami v aonČnati leži in s porabo vrta se ceno odda v najem Več na Kuhnovi cesti kL 23, pritlično, desuo. 1257 1 Dva ptna i\mi za gladki, oziroma tabelarični stavek, Be takoj sprejmeta. Plača po dogovoru. Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. 1225 3 Pod ngoduimi pogoji se proda v Zagorju ob Savi majhna vila in zraven okoli 400 kvadratnih metrov sveta, pripravnega za zidauje. Vse vknp leži ob deželni cesti in je pripravno za vsako kupčijo ali obrt 1193 3 Pojavilo daje Josip Rossi ¥ Trbovljah. ^anorama-kosmoparna Dvorski tri 9.3 pnd. Narodnu kavarno" 8 1 Drva za kurjavo kakor tudi žaganje za pa-kovanje In steljo se lahko dobi v parni žagi A. DE-GHENGI z cenši s I. aprilom po jako ugodni ceni. 1185-3 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradui&kega društva za bra nilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nej4jmi p<*gnji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Uključeni. Naslove konzorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 1164—2 V „Narodni kavarni'* 1256—1 se takoj sprejmeta in učenec. Istotam se oddsjo v drugo roko gladeči časopisi: .Arbeiter Zeitnng", .Fremdenb|j»tttt, JU. Eitrablatf, „D\e Zeit*4, „Agramer Taghlatt*, „Hrvatsko Pravo-, „Pokret", „Novi List-, Jute re8santeg Blatr in „TViener Bilder. Pr^tt Kt aped, kavarnar. Spomladanske -z^ obleke^ospode obleke za dečke paletote»dame plašče z. deklice v največji izbiri. * * najnižje cene! + * Gričar & Mejač Prešernove ulice štev. 9. OVOI! NOVO!! Tekoča ornato slast pospešujoče živce ojacujoče J 1255—1 hrepilno sredstuo! Bukov les za poaekanje (zadosti za 6000 pragov) se proda. Les je lep, dolg m o"i" » a brez grč. — Več pove Anton Kriisnik, posestnik na Bnkovem vrha št 2 j, poita Poljane uad Š^"fp» L>*ko 1127 4 Nap odat ste 2 lipi sKora pupo noma novi harmoniki ena gramatiČna, ena pa francoski sistem. pove upravni&tvo n81ov. Kje Naroda**. 1039-8 Zeniina ponudba. Vdova /j dobre hiše, 40 let stara, brej otrofe, s približno 20.000 Jcron premoženja, se je// jope/ poročiti j izobraženim in značajnim gospodom uradnikom (tudi vdovcem) ne pod 45 let storim in le v prav dobri Stalni slujbL 1231—2 Le resne, neanonimne ponudbe naj se pošljejo pod: „Š. j(. 16" na upravništvo „Stov. //aro da". Kadar pridete o LJubljano si oglejte na Pogačarjevem (s dnem) trp v veliki mestni biŠi zraven mannfak-turne trgovine ,,pri škofu" Panoramo (medu.rodno). *48-10 Tu si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih slik za jako nizko --------- - vstopnino. ===== Vsak teden drage slibell Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi. Nalcen8|še potovanje po vsem svetu! Obleke, perilo in vsake vrste vezenine se izvršujejo nob-o, hitro in po nizkih cenah v Spodnji Šiški štev. 148. Tudi se sprejemajo deklice v pouk in imajo priliko ob dobri postrežbi stanovati v hiši. 1196—3 Dobro vpeljan« trgovina z deželnimi pridelki se radi eralinskik razmer takoj odda. Kje — pove upravaište „8tov. Naroda". lett-t ie predelani ali Se nepredelani, kakoi tadi škoruji se dobivajo en gros naj ceneje pri 1**4 - j L. Pressbnrger & sin ■ na Dunaja XX. 1. (Jstano\;ljenc leta 1842. '1R 1N4PI50V IN QRBOV wf BRATA EBEKL k - Tefeton št 154--Al Stanovanje s 3 sobami se takoi ali za maj odda v Kolodvorskih ulicah štev. 11 \ LfublianL — Odda se tadi w hlev s 1. majem 190& Kje, pove kamnosek Vodnik.,. Za pivovarno v mestu ac ieče poslovodja, Keiiektujc 6e le na povsem ZBačaino euergično moč, ki je veftča pivovaroiike in knjigovodske delovrsbe in govori slovensko in nem&k«>; ter more položit placi primerno varščino. Plac-* po dogovora. 1217—3 Pon u d Ke do tO- aprile i. L pod iifro P9A« R.u npravniAtva »Si. Naroda* Hote] CdittnionD Felicieotal, p. Toeholka v Galieii. j izpričuje, da je njegova noproga okrevala od težke bolezni vsled uporabe f i l i ! t ze eznatega raa G. PiccoliJ* IV lekarja 3?^ :i v Ljubljani, Dunajska cesta Pollitrska steklenica velja 2 K. in se voanja naročila z obratno pošto izvršujejo. Cea. kr. avstrijske {^f državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bcijafcu. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga aa TrMi. Ob 12. uri 24 m ponoči oseb« ritk v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glddnitz, Franzensfeste, inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez KleiH-Rerfling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstette* — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Mura«. ManlerndoA Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, lnomost, čez Klein-Rerfling v St*yr, • Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amttetten a Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mri Glodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Cuntr Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Treti, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Rcffltng * Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (» Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. aH ponoo osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, (Trst-Monakovo d5reJrw #oz L in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki Ob 7. mi 17 ■ zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Preff H Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-aakovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), lnomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, S*eyr, -*» Aussee, Ljubno, Celovec, Mali GlodrHtz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak ii Trbiža. — Ob U. ari 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko, Pragi. Ri Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vire, zen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, lnomost, Zeli ob jezeru, Sad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Lfobna, Beljaka, Muraua, Malega Glčdnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inoim *u in Solnograda, čez Klein-Reifhng iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, HcM, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta ta Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod *» LtabUaao drž. kol. V Kamnih. Mešani vraki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop. eb 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih hi k* f oktobra. — Prihod v Lfabljano drž. kol. b Kamnika. Mešani vlaki: 6b 6. uri 49 mia zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo 0» nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. | ^Ljubljanska kreditna banka * Ljubljani Podružnica v CELOVCU. kupuj« In proclaaj* vse vrste rent, aaatavmb pisem, pnjontet. ko monainih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev m devn Promoso Izdeje k veekemu treben|u. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*—. lažrebane vrednostne papirje in ZAvaxu3» »roća:« proti vnovčoje aapalu kupona. *arcLrzxxl lzg-valol. Vinauluja m davtnkulujo vojaško žonitniuako knveiio Podružnice a SPLJETII. Denarna v I o«« aprojem« v tekočem raCunu ab na vloane knjižice proti igodmm obreetun. Vloženi denar obroaiuje o<5 dne v ogo do dne vadiga. 3 99 Promet e 6eki In nekeznloeml. Iadajateij in odgovorni urednik: Kasto Pnstoelemiek. Tattnina in tisk „Narodno nakarne8. D.8C 00 77