M. GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ RUDNIK • LETO XiV • ŠTEVILKA 9 # 4. SEPTEMBER 1978 POMNIK OB DNEVU VSTAJE SEPTEMBRA NA ROBU PRAZNIK TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ob obletnici zmage borcev Prešernove bri-8ade nad utrjeno belogardistično postojanko v Orjaškem gradu praznujejo tri krajevne skup-oosti Turjak, Velike Lašče in Rob svoj krajevni jjj^oik. Vsako leto ga krajani praznujejo v , krajevni skupnosti. Tokrat je gostitelj in Prireditelj praznovanja krajevna skupnost Rob. teža priprav praznovanja krajevnega praz-™ * o* bo padla le na krajane KS Rob, marveč ,. 0T/ v a m ftalOjijMMHMHHMBnnnUMIMBM IZVOZ TRIKRAT PREKAŠA UVOZ Polletni rezultati gospodarjenja Številke, ki prikazujejo položaj viškega gospodarstva v letošnjem prvem polletju so ugodne. Celotni prihodek se je v občini kot celoti povečal za petino in znaša 2,63 milijarde dinarjev. Stopnja rasti več kot 20 odstotkov je naravnost odlična, saj je ne dosegajo v najbolj razvitih deželah. Seveda pa ta podatek le malce obledi, ker je pri vsem nedvomno tudi precej vpliva višjih cen. Če pa opazujemo količinsko povečanje proizvodnje, je tudi očiten precejšen napredek in letošnje prvo poletje je boljše kot lansko drugo. To se redko dogaja saj običajno v prvih mesecih gospodarstvo nazaduje v primerjavi z zadnjimi meseci J1 letu in so zato običajno rezultati prvega polletja slabši kot rezultati prejšnjega Jeta in drugega polletja. To se v primeru viškega gospodarstva letos ni zgodilo, z.ato so dokaj realni obeti, da bo letošnje gospodarjenje izredno dobro saj pričakujejo v drugem poletju še boljše rezultate. V kolikor bo to res, potem lahko govorimo o uspešnem gospodarskem letu. Viška občina je v prvem polletju prehitela slovensko poprečje in to •tar za 7,5 odstotka. Na rast proizvodnje vplivajo tako ugodne cene Kot povečano povpraševanje in “godni kreditni pogoji. Tudi če po-gedamo izvoz in uvoz in razmerje rood njima lahko ugotovimo dokaj “godno stanje. Pet odstotkov je tudi Porasla produktivnost dela in vse aze na upravičen optimizem. Indu-s rtja se lahko pohvali z najboljšimi rezultati. V skladih skupne porabe je vec denarja manj pa ga je na poslov-em skladu in rezervnem skladu. To manjševanje ni dobro, vendar je “rjetno le trenutnega značaja. Po-®kod so precej visoke zaloge goto-il \>ZC*e**ta že več let. Največji so ,0vIta,or—TOZD Grosist, Tobačna bač rna ^ OZD Proizvodnja, To-; na •»varna TOZD Tobak, Iliri-sle~yedrog ‘n Hoia- Po StevMu zapo-Ilir„m Jet z 874 zaposlenimi največja sl- . . »edrog, sledi ji z 852 zapo-na u"1! TTL; TOZD Tobak potem ”0ja in Mercator. Najbolj ekonomično so gospodarili v delovnih kolektivih Tovila in Elektroprojekta, najvišjo produktivnost pa so dosegli v Tobačni tovarni in Elektroprojektu. Količinsko so svojo proizvodnjo izredno povečali v minulem polletju v Iskri TOZD Elektrooptika, kjer so naredili skoraj za polovico več. S porastom skoraj šestino proizvodnje pa se lahko pohvalita tudi Iskri — TOZD SEM in Elektronski instrumenti Horjul Trgovina na drobno stagnira Slabši rezultati kot v industriji pa so v trgovini. Ne nasploh, vendar tisto kar zadeva našo občino in tu živeče občane najbolj: to je trgovina na drobno. Trgovina na drobno namreč stagnira. Večina prometa (skoraj 70 odstotkov) je bila dosežena v trgovini na debelo. Takšen rezultat je zaradi Mercatorjevega TOZD Grosist. Tako je povečanje v primerjavi z lanskim prvim polletjem 18 odstotno, vendar pretežno na račun trgovine na debelo. Več prodajaln ima v občini leTTL; TOZD Tobak in Kmetijska zadruga Ljubljana. Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija in Mercator — TOZD Trgovina imajo v občini manj prodajaln kot so jih imeli ob koncu lanskega prvega polletja. Tretji svet - nov partner Zelo ugodni so rezultati primerjave med izvozom in uvozom. De- lovne organizacije so še enkrat več izvozile kot so uvozile. V primerjavi z republiškim poprečjem pa so Vičani trikrat več izvažali. Izvoz je letos v občini v polletju porasel za 54 odstotkov, uvoz pa le za 11 odstotkov. Največ izvoza je bilo v države v razvoju (dve tretjini vsega). Izvoz v države v razvoju se je povečal za 80 odstotkov, v vzhodnoevropske države pa skoraj za 100 odstotkov. Vendar izvoz na Vzhod ne predstavlja v absolutni številki kaj posebnega. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je padel izvoz na konvertibilni trg in toza skoraj šest odstotkov. Ta rezultat pa je zelo neugoden. Konvertibilni trg mora ostati še naprej interesanten kljub izvozu na Vzhod in v tretji svet. Malce je izvoz na konvertibilni trg tudi oviral uvoz, pri katerem so bile omejitve za nekatere surovine brez katerjh pa izvoza ni. To pa je slaba plat in škoda, ki jo povzročajo restrikcije pri uvozu. Največ uvoza še vedno odpade na zahodne države, čeprav se je uvoz z Vzhoda povečal za še enkrat. Kot povsem novo področje s katerega v občini uvažamo pa so tretje dežele. Države v razvoju so tako pri uvozu in izvozu že prehitele Vzhod. Največji izvozniki so Iskra TOZD Elektrooptika, Ilirija-Vedrog in Hoja. Najbolj je svoje izvozne načrte prekoračila Kovinska industrija Ig, ki je že v prvem polletju izvozila za 20 odstotkov več, kot pa so načrtovali za celo leto. Če bodo tako nadaljevali, bodo v tem letu izvozili enkrat in pol več kot so načrtovali. To pa niti ni malo, saj bi se s tem povzpeli med največje izvoznike v občini. Krepko so izvozne načrte že prešegli tudi v mariborski Surovini, GG Ljubljana, v Silva produktu in Iliriji-Vedrog. Uvoz je pri vseh v mejah načrtov, le Iskra Horjul ga je krepko prekoračila (za 40 odstotkov). šest morečih izgub Pri vseh teh ugodnih rezultatih pa je seveda tudi kanček pelina. Ta pelin je v tistih delovnih organizacijah, ki imajo kljub vsem prizadevanjem še vedno izgubo. V prvem letošnjem četrtletju je bilo takšnih 14, sedaj pa jih je ostalo še šest. Med njimi so kar »tri« Hoje, Žičnica Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo in Pleskoobloga. Pri slednjih dveh in Hoja TOZD — Galanterija je bila izguba zabeležena tudi že v lanskem prvem polletju in se torej primeri vlečejo. V Pleskooblogi so uspeli izgubo zmanjšati enako kot v Hoji TOZD — Galanterija, medtem ko se je v Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestvo izguba še povečala in to skoraj za trikrat. To pa da že krepko misliti. Ostali trije, torej žičnica in Hoja TOZD Žaga Škofljica in Hoja TOZD Pohištvo imajo izgubo na novo. Iskra TOZD Elektronski instrumenti Horjul in Zavod za družbeni razvoj — TOZD AOP pa ne beležijo več izgube, kot so jo imeli lani. Kje so vzroki za izgube? V Pleskooblogi navajajo, da so krivi kadrovski problemi, neorganizirana proizvodnja, nezainteresiranost delavcev in zato slaba izraba delovnega časa. V Hoji krivijo zelo visoko neplačano realizacijo, pri TOZD Žaga Škofljica in Galanterija Podpeč in v TOZD Pohištvo nedoseganje proi- PRIPRAVE ZA NOVI TOVARNI družu ^ov*rn letom smo že pisali, da se industrijski druščini v naši občini pri-|;a .Ie,a ''tem letu ugledni delovni organizaciji: Kartonažna tovarna Ljub-or 'n Kem°farmacija, ki se bosta delno preselili v našo občino. Obe delovni pros-c-i. nameravata zgraditi v občini svoje proizvodne oziroma skladiščne naŽ0^ V bodočnosti pa se bosta verjetno v večjem obsegu obe tudi selili v ^n zm°n^na ,ovarna je sedaj v samem mestnem središču, kjer ji iz dneva v jenje an!*tuie prostora. Okrog tovarne je prostor zazidan in možnosti za šir-tno^no '.zre^no majhne oziroma za novogradnjo enake ničli. Glede na ugodne zeni,i«,.ki so za razvoj industrije (ustrezni energetski viri in dovolj velika J sca) v občini Vič-Rudnik, so se v Kartonažni odločili, da bodo zgradili svoje proizvodne prostore v tej občini. Potem naj bi postopoma selili še nekatere zmogljivosti tovarne k novim objektom. Kemofarmacija je iskala tudi ustrezne prostore za svoja skladišča in za delovno organizacijo nasploh. Najbolj ji je ustrezal prostor na Viču in zato so se odločili za naselitev v naši občini. Obe delovni organizaciji sta si pridobili že ustrezen prostor in tudi dokumentacijo. Priprave na začetek gradnje so torej v polnem teku in potekajo povsem v skladu s programom. Zaenkrat ni nikakršnih zakasnitev — to je bilo ponekod že slišati — in tovarniški zidovi bodo kmalu začeli rasti. M. D. "'•vanju (jv n,t!ek ie naš fotoreporter l.ado Čuk napravil na praz- spregovorili o doseženih rezultatih razvoja dveh krajevnih skupno- inlij* 19^ Krajevnih skupnosti Brdo in Vrhovci, ki je bilo 21. sti, zaslužnim krajanom pa so podelili priznanja. S kulturnim pro- avli osnovne šole Vlado Miklavc. Ob tej priložnosti so gramom pa so slovesnost zaključili. PRAZNIK KS BRDO IN VRHOVCI Trgovina na drobno je v krizi? zvodnega plana in neizvrševanje naročil. V Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestvo vidijo glavnega krivca v visokih stroških proizvodnje in zamrznjenih prodajnih cenah, neplačanih premijah in sezonskem načinu proizvodnje, ko bo večina prihodkov uresničenih v tretjem četrtletju, ko bo poljedelska proizvodnja prodana. V Žičnici je krivo za izgube pomanjkanje delovne sile, s katero bi uvedli še eno izmeno, nesolidnost tujih in domačih kooperantov, kar povzroča zastoje in izpade v proizvodnji in zelo zastarela strojna oprema, ki je večinoma tudi že odpisana in z njo zato ni mogoče dosegati primerne produktivnosti. Nekatere »bolnike« bi lahko označili praktično že kot klasične, saj se njih imena ponavljajo iz leta v leto ali pa vsaj periodično ponavljajo. To pomeni, da bi morali v teh kolektivih pristopiti resneje k dolgoročnejšemu reševanju problematike, saj poslovanje na robu in večno vprašanje, kdo bo izgubo pokril, če jo bo sploh možno, ne zagotavlja niti socialne varnosti niti bodočnosti ne tovarnam ne delavcem. V drugem polletju bi bilo te boleče točke potrebno odpraviti. Najboljše rešitve bodo brez dvoma zaradi poznavanja problematike našli v kolektivih samih in zato čakanje na pomoč in »recepte« od zunaj in zanašanje na zunanjo pomoč — morda celo širše skupnosti — ni upravičeno in je škodljivo. Z izjemo naštetih »izgubašev« pa bi bilo odlično, če bi gospodarstvo občine Vič-Rudnik tudi drugo polletje tako uspešno zaključilo, kot je prvo. Sedanji rezultati kažejo, da je viško gospodarstvo dovolj dinamično in vitalno in da lahko dosega lepe rezultate, le primeren pristop in organizacijo je potrebno doseči in seveda zagotoviti ustrezne surovine oziroma repromaterial in stroje — pa četudi iz uvoza. MILOVAN DIMITR1Č PREDKONGRESNA AKTIVNOST MLADIH Že od junija tečejo v osnovnih organizacijah in v predsedstvu OK ZSM v naši občini priprave za deseti kongressslovenske mladine, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici. Gradivo je dokaj obsežno, časa pa je bilo tudi dovolj, da so se v osnovnih organizacijah lahko temeljito pripravili na razpravo, ki bo najprej potekala v osnovnih organizacijah, nato pa bodo stališča osnovnih organizacij posredovali občinski konferenci, tako da bo šestnajst delegatov na kongresu res zastopalo stališča viške mladine. V želji da bo razprava kar najbolj tvorna, se bodo javne razprave v osnovnih organizacijah udeležili tudi člani predsedstva OK ZSM, prav tako bodo za uvodničarje na razpravah osnovnih organizacijah organizirali seminarje, ki se bodo odvijali od četrtega do devetega septembra. Na seji predsedstva OK ZSM v začetku julija so sprejeli rokovnik z datumi do kdaj mora biti posamezna naloga opravljena, ter razdelili naloge posameznim članom predsedstva. Najpomembnejši akt, o katerem bo tekla razprava, je osnutek statuta ZSM, le-ta se malce razlikuje od statuta, ki je sedaj v veljavi. Najbistvenejši vsebinski spremembi se nanašata na večjo povezavo ZSM in drugih družbenopolitičnih organizacij z društvi in družbenimi organizacijami. Druga pomembna sprememba je uvedba funkcije podpredsednika za krajevne svete in višje ravni organiziranja mladine. Poleg razprave o osnutku statuta, odpirajo teze za pripravo stališč in dokumentov desetega kongresa širok spekter vprašanj, katerim se mladina ne sme izogniti, saj jo vsa vprašanja družbenega življenja neposredno zadevajo. Mladina se bo morala še bolj kot doslej vključiti v samoupravne mehanizme v delovnih organizacijah pri uresničevanju delavskega samoupravljanja, zlasti pa uresničevanju Zakona o združenem delu. Teze poudarjajo pomen mladinskih delovnih akcij kot prispevek mladine k hitrejšemu razvoju Jugoslavije, kot šole samoupravljanja, ter šole kjer se brigadriji gradijo kot celovite in samostojne osebnosti. Pritegniti bo treba več mladih v brigade. Pomembna je vloga ZSM pri uveljavljanju družbenih pogojev za čim uspešnejše delovanje delegatskega sistema, s svojim prizadevanjem bo mladina dala svoj prispevek k skupnim prizadevanjem SZDL in ZKJ. Vse več mladih naj bi se vključevalo v vse samoupravne strukture od samoupravnih organov v delovnih organizacijah do delegacij za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter družbenopolitične organizacije, predvsem ZSM. Teze še poudarjajo vlogo mladih, organiziranih v ZSM pri vzgoji in izobraževanju, pomen idejnih gibanj med mladino in marksistično izobraževanje ter idejnopolitično usposabljanje, vlogo in naloge ZSM pri idejnopolitičnih vprašanjih razvoja informiranja, mladinskega tiska, publicistike in propagande, vlogo mladih pri nadaljnjem razvoju kulture in ustvarjalnosti mladih, aktivnost ZSM v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, ter mednarodni aktivnosti in sodelovanju z ZSMJ F. PREŠEREN NAŠA KOMUNA XIV/9 • 4. SEPTEMBER 197« - --------- ZELENI PRSTAN LJUBLJANE RASTE BRIGADIRJI V LJUBLJANI Te dni je na delu zadnja izmena brigadirjev mladinske delovne akcije Pot spominov in tovarištva, ki bo potekala tam, kjer je pred dobrimi petintridesetimi leti bodeča žica omejevala Ljubljano. Akcija je lokalna, zato bo marsikdo mislil, da tu delajo le ljubljanski brigadirji, kdor tako mišičje v zmoti, kajti tu je skoraj Jugoslavija v malem. Poleg Ljubljančanov so tu še mladi iz pobratenih občin Lajkovac, Bijelo polje in Kavadard ter brigadirji iz Keke, Zagreba in Sarajeva. Tretja izmena že dokončuje dobrih šest sto metrov dolgo traso, zato se bodo v naslednjih dneh preselili na nov odsek in tam pričeli z deli. Kljub poznoavgustovski vročini gre delo brigadirjem dobro od rok, njihovo delovno vnemo lepo kažejo žuljave roke. Nekateri se celo pritožujejo, da je delo zanje prelahko, bržkone pa si večina oddahne od dela ob koncu vsakodnevnega »šihta«. Brigadirji stanujejo v domu srednjih slena kot gradbeni tehnik,to z razumevanjem sprejeli, kljub temu, da je ravno v poletni sezoni v gradbeništvu dela čez glavo. Opravljam nalogo traserja brigade, ki je v tem, da razporejam in strokovno vodim delo na trasi. Sem Ljubljančanka, doma iz Bežigrada, zato sem prvo ne- šol na Gerbičevi, Z nastanitvijo je večina zadovoljna, pa tudi na »delovno mesto« imajo blizu, saj je sedanja trasa v Murglah. Kako preživljajo svojih dvajset brigadirskih dni na robu Ljubljane, so povedali brigadirji sami. NEBOJŠA BOTVIČ, Bijelo polje Letos je to že druga delovna akcija v Sloveniji, najprej sem bil v okolici Ptuja. Menim, da je škoda, da to ni zvezna akcija, ker za to izpolnjuje vse pogoje, obseg del je zadosten, nastanitev je tudi primerna. Na tej delovni akciji sem si pridobil že mnogo prijateljev iz Slovenije in tudi iz drugih krajev Jugoslavije, saj z njimi preživljam prosti čas, igram nogomet in se udeležujem tudi drugih aktivnosti v popoldanskem času. Na tej akciji so mi zaupali nalogo traserja proge ter namestnika komandanta trase. ZLATKO PAJEK, Ljubljana Moste-Polje Tu na delovni akciji sem zadovoljen z vsem. Sem prvič v brigadi, ker mi je tu všeč, se bom prihodnje leto tudi javil. V podjetju so me zaradi tega, ker sem bil ^najboljši učenec za nagrado pustili v brigado. Rad hodim na sestanke in predavanja. Ob prostem času se ukvarjam s športom. Delamo šest dni v tednu, nedelje pa imamo proste. ZORICA PETEK, Ljubljana Moste-Polje Ko sem se prijavila v brigado, so pri Gradisu, kjer sem zapo- deljo, ko je tudi v brigadi prost dan, izrabila za obisk doma. Do konca delovne akcije ne bom šla več domov, ker imam tu toliko družbe, da mi nikoli ni dolgčas. Doslej smo imeli že dva kulturna večera, predavanja iz idejnopolitičnega dela in varstva pri delu. Ob prostem času igram šah, ker nogometa s fanti ne morem igrati. Včasih grem z drugimi traserji tudi popoldne na traso, da si ogledamo, kaj bomo prihodnji dan delali. V času delovne akcije tečejo tudi tečaji teorije vožnje, tečaj prve pomoči ter foto krožek, kjer se brigadirji seznanjajo s skrivnostmi fotografije. PŠAJED STANKO, Ljubljana Moste-Polje Sem namestnik komandanta brigade. Ob začetku dela zjutraj razdelim delo brigadirjem, nato pa še sam poprimem za delo. Sem član komisije za idejnopolitično delo, zato na predavanjih aktivno sodelujem z vprašanji in razpravo. V prostem času igram namizni tenis. Udeležujem se tudi foto krožka, kjer se učimo rokovati s kamero in razvijati filme. KATICA JANKETIČ, Bijelo polje Sem dijakinja gimnazije, prek OK ZSM na naši občini sem se prijavila za to brigado. Naša občina, ki je pobratena z občino Ljubljana Moste-Polje, je poslala na to delovno akcijo svojo brigado. Delo na trasi mi ugaja, z grabljami ravnam zemljo, kjer potem zasejejo travo. Sem tudi predsednik komisije za kulturo, na kulturnem večeru sem imela solo pevski nastop. Sedaj se bo začel tečaj prometnih predpisov in prve pomoči. Obeh tečajev se bom udeležila, da bom potem lahko polagala šoferski izpit. BOJAN OSOLIN, Ljubljana-Center Prek mladinske organizacije Mestnega vodovoda sem prišel na to delovno akcijo. Disciplina, ki vlada v brigadi mi ugaja, moti pa me to, da je premalo mladih Ljubljančanov v brigadi. Več mladih bo treba pritegniti v delovne brigade. Sem predsednik za SLO na akciji. Pripravljam obrambni dan, na ta dan bodo šli brigadirji na orientacijski pohod na Urha. Spretnost in budnost brigadirjev bom preizkusil ponoči z alarmom. Od dopoldanskega dela nisem utrujen, zato imam popoldne še volje in moči, da z drugimi fanti odigram nogometno tekmo, pa tudi kakšno partijo šaha. LADISLAV MLAKAR, Sežana V brigadi sem sanitejec in fotoreporter. Brigadirji me poznajo bolj po moji nalogi, ki jo opravljam, ne pa po imenu. Sem predsednik skupščine izmene in navdušen brigadir, saj imam za sabo že kar lepo število delovnih akcij. Letos sem že sodeloval na mladinski delovni akciji Kožbana 78. V primerjavi z drugimi delovnimi akcijami, na katerih sem sodeloval, menim, da je delo na trasi premalo organizirano ter za tako krepke fante; kot sem sam, tudi prelahko. V prihodnje si bom prizadeval za boljše sodelovanje med OK ZSMS, kajti često se dogaja, da nekdo, ki želi na delovno akcijo, se je ne more udeležiti zaradi nepovezanosti med OK ZSM v Sloveniji. Sodelovanje OK bo prav gotovo prispevalo k večji izmenjavi brigadirjev, tako se bo večim mladim izpolnila želja sodelovati na mladinskih delovnih akcijah. F. PREŠEREN Proslava ob 20-letnici izgradnje avto ceste bratstva in enotnosti Republiška konferenca ZSMS organizira 21. oktobra 1V78 v Novem mestu proslavo ob 20-letnid izgradnje avto ceste Bratstva in enotnosti (Ljubljana — Zagreb). Proslava se povezuje s svečano sejo RK ZSMS ob 35-letnici ustanovitve Zveze slovenske mladine, kot enotne družbenopolitične in vzgojne organizacije mlade generacije Slovenije. RK ZSMS bo na to proslavo vabila udeležence te mladinske delovne akcije na relaciji Ljubljana — Zagreb, povojne in sedanje aktiviste in brigade, MDB nekaterih občin in regij, delegacije republik in pokrajin, udeležence družbenega dogovora o MDA, družbenopolitične, javne in kulturne delavce. Zaradi nepopolnih seznamov brigadirjev iz občine Ljubljana Vlč-Rudnik poziva občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik vse brigadirje, ki so sodelovali na akciji izgradnje avto ceste Bratstva in enotnosti na relaciji Ljubljana — Zagreb, da sc javijo v pisarni OK ZSMS, Trg MDB 14-11. ali pa pismeno pošljejo svoje podatke na isti naslov. Le na ta način bo lahko naša OK ZSMS posredovala organizatorju celoten spisek brigadirjev, ki bodo nato osebno vabljeni na omenjeno proslavo. Vabljeni dobe na osnovi seznamov spominsko značko, brošuro Tri desetletja mlu- dinskih delovnih akcij. Brigadirsko knjižico, brošuro o avto cesti in posebno števdko Mladine. Program prireditve v Novem mestu obsega: a) 20. oktobra ob 19. uri — svečana seja RK ZSMS; ob 20. uri — prikaz rock opere HORUK (Zagreb), nato taborni ogenj z brigadirskimi pesmimi b) 21. oktobra ob 11. uri — na Titovem trgu v Novem mestu osrednja prireditev: — svečan mimohod udeležencev akcije in drugih brigadirjev s komentarjem in razlago, ki naj da osnovne podatke o akciji in posameznih brigadah, njenih rezultatih — pozdrav udeležencev in gostov — slavnostni govor — kulturni program — tovariško srečanje Brigadirji veterani! Pohitite in se nam čim hitreje javite, da burno lahko pravočasno sporočili sezname vseh vas, ki ste pred 20 in več leti izgrajevali našo socialistično domovino! Na svidenje 21. oktobru v Novem mestu! Brigadirski zdravo! ODBOR ZA PRIPRAVO SREČANJA PR! OK ZSMS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK __________________________________________________ Pesem kladiva na Plačkovid Plačkovica 78 SPOZNAVANJE DOMOVINE PREK BRIGADE V Makedoniji so v letošnjem letu potekale tri zvezne delovne akdje: Bratstvo in enotnost, Mavrovo in Plačkovica. Na slednji so brigadirji zgradili v štirih letih 32 kilometrov ceste iz Štipa na pogorje Plačkovice, kjer bo športno rekrea-rijski center za okoliška mesta: Vinica, Štip, Kočani. Plačkovica je bila prvo leto lokalna ak-dja, drugo republiška in letos so bili naseljeni v poslopju vaške šole v Karbincih in štabnih šotorih okrog nje tretje leto brigadirji iz vseh republik. V drugi izmeni izmed treh je med petimi brigadami delala pri zaključnih delih ob cesti 1100 kilometrov stran od doma tudi brigada II. SNOUB Ljubo Šercer. Kot komandant šercerjevcev je Jasna Ba-njac, ki je bila že tretjič na akciji, pripeljala v to deset kilometrov od Štipa oddaljeno vas 47 brigadirjev s povprečno starostjo 18 let: »Verjetno je enako kakor mene tudi druge vleklo tako daleč v brigado nekaj neznanega, oddaljenega, kar sem hotela spoznati.« Njene želje so se prav gotovo uresničile, saj je brigadirjem po šesturnem delavniku na trasi, ki se je začenjal ob petih, ostajalo še veliko časa za prosto dejavnost, izhod v Štip in povečerje, na katere so zelo radi prihajali tudi domačini. Damir Istenič, 22-letni elektrotehnik, ki je prišel v Makedonijo z istimi interesi kot Jasna, nam je naštel interesna področja, ki so prihajala na vrsto po kosilu in počitku: »Za vsa interesna področja: foto krožek, krožek za radioamaterje, tečaj Rdečega križa, tečaj za športne sodnike, je bilo enako zanimanje, le za opravljanje vozniškega izpita je bilo število kandidatov omejeno, tako da smo morali žrebati že v sami brigadi med prijavljenimi brigadirji.« Poleg tečajev je obstajala na akciji tudi politična šola in marksistični krožek, v okviru katerega so imeli brigadirji, ki so želeli predavati o izbrani temi, možnost nastopa, ki je bil dolg okoli 15 minut. Prav tako kot na vseh akcijah, je bilo tudi na Plačkovici poskrbljeno za obveščanje z raznimi bilteni, stenskimi časopisi in radio postajo. »V košarki, namiznem tenisu, nogometu, nam je šlo kar dobro, saj smo bili pri vrhu. Tudi z izdajanjem biltenov in idejnopolitičnim delom nismo imeli težav, drugače pa je na trasi, tam pa nismo bili med prvimi,« je še dodal Damir. Brigadirji brigade naše občine so bili mnenja, da delo na trasi ni bilo povsem dobro zastavljeno, ker so se naveličali stalno enega in istega dela pri urejanju cestnih nasipov, saj po končanem delavniku niso imeli skoraj nič pokazati. Prav preveč niso pohvalili tudi hrane, češ da je je bilo premalo in še ta, da je bila pripravljena na poseben način, ki sicer zelo homogeni brigadi šercerjevcev ni preveč ustrezala. In kakšno je bilo mnenje komandanta akcije Plačkovica 78, Nikole Kangalova o Šercerjevi brigadi: Mladinska delovna akcija »Plačkovica 78« je ponos celega mesta. V naši akciji sodeluje vse mesto. Za brigado ni odgovorna le mladina« ampak tudi ostale družbenopolitične organizacije. Saj ne rečem, da se šercerjevci niso trudili« da niso bili dobri v društvenih aktivnostih, toda na delovišču je bilo bolj tako. Videlo se je, da je brigada prišla delovno popolnoma nepripravljena. Na zvezni akciji pa ni čas, da se uvajaš na delo, za to so lokalne akcije.« »Šercerjevci« so bili pridni! In kako ocenjujejo aktivnost naše brigade a8 občinski konferenci ZSMS Ljubljana Vič-Ru nik? Alojz Tomc — sekretar občinske konferenC ZSMS: i-Žv »Brigada se je z mladinske delovne akcije nila v soboto, 5. avgusta. S seboj so brigad prinesli vrsto pohval in diplom za dosežene’ zultate na športnem in ostalih interesnih dročjih. Naj omenimo, da so naši brigadirji jeli tudi trak akcije, ki ga dobijo le najboljši ^ gade. V Ljubljano se je od 47 brigadirjev v,r,1.g 14 kot udarniki, 12 pa jih je dobilo pri7-'1311 To pa so nesporna dejstva in če hočemo, dokazi, da se je pravzaprav izjava komand*' akcije delno izjalovila. Menimo, da .tako s ‘ pripravljena brigada* najbrž toliko prizna J bi mogla prejeti!< MINKA skU* tl/' Varstvo otrok v varstvenih družinah se širi Od leta 1967, ko smo v Ljubljani pričeli z novo obliko varstva *°k v varstvenih družinah, lahko sedaj ugotavljamo, da smo našli Pnmerno obliko družbeno organiziranega varstva malih otrok, omembno je pri tem še posebno to, da lahko vsaka krajevna upnost sama uspešno pomaga pri razreševanju stisk družin, ozi-• ma krajanov na njenem področju. Posebnega pomena ob tem pa ■ .delovanje patronažne službe, ki lahko veliko pripomore že pri a Primernih varuhinj ter pri spremljanju dela pri tej obliki 'Jd prvih začetkov dela na tem področju pa vse doslej smo že n ars,kaj opravili. Ob tem pa nas čaka še vrsta nalog. Do tega spoz-nja so prišli tudi udeleženci prvega strokovnega posveta vzgoj-t0 v.arstVenih organizacij, ki je potekal sredi maja v Kranju. Ugo-bilo, da varstva otrok ne moremo odlagati na čas, ko bi St e rn°žnc najboljše rešitve, zato je oblika varstva otrok v var-dr družinah, pri čemer je upoštevana družbena pomoč in d,^n. nadzor, v sedanji situaciji razvoja naše samoupravne to K]eJPOmcmbna in je prav, da jo razvijamo. Pri tem pa bo nujno oniiko varstva otrok tudi zakonsko urediti. Tako se bo ob pri-ŠoLt novei'2acije zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predaj6 otroke vnesla tudi omenjena oblika skrbi za otroke od 8. svJ®03 do 3. let, ki pa po podanih predlogih na omenjenem po-dni *ne b' bria le prehodna oblika, ampak bi postala stalna in to za y en° kategorijo otrok. vkli X3*'. ob^ini imamo trenutno 14 varstvenih družin, kamor je Še y .'h 64 otrok. V tem letu naj bi po programu razširili varstvo tovitj varstven'h družinah. Za to delo pa mora varuhinja zago-nekatere osnovne pogoje, med drugim: kar ' Varuhinja in njena družina morajo biti moralno neoporečni, Predpogoj za pravilen vzgojni režim pri delu z otroci, tovi Jj^membno je zdravstveno stanje varuhinje, kar sicer ugo-noStnaravstvena služba, poleg tega pa se pomembne njene oseb-deiu t ^0,eze’ kajti potrebna je samostojnost in umirjenost pri ^ er iznajdljivost in spretnost, Hiern aradi opravljanja dela na domu mora varuhinja imeti pri-ki je Prostorske pogoje. Priporočljivo je, da ima vsaj en prostor, ^ aatnenjen izključno varstvu otrok, se i dZ?rari' specifičnosti opravljanja dela je pomembno tudi, da Var t0rn varuhinje strinjajo tudi njeni družinski člani. Zavocj- V° otrok v varstvenih družinah izvajajo vzgojnovarstveni bo doh'tato najse ^aka kandidatka zglasi v najbližjem VVZ, kjer Mož anajP0P0,neiŠ0 informacijo o pogojih dela. Za to rv.05'1' 23 opravljanje tovrstnega dela obstajajo, seveda pa je Potrebnih nekaj specifičnih, že omenjenih pogojev. M. V. Pacug otroške igrivosti in spodbudnih želja Svežina julijskega jutra nas je popeljala v majhen, odmaknjen, a čudovit zaliv slovenske obale, nedaleč od Strunjana. Nekaj hiš na strmem pobočju označuje tabla Pacug. Mi, občani Viča, pa ga že vrsto let poznamo po obmorski počitniški bazi, namenjeni letovanju naših najmlajših. Živobarvne hišice (niso sicer nove, so pa vsekakor čeprav že dotrajane, v dobri oskrbi), velik paviljon, ki služi kot jedilnica in ob slabem vremenu tudi kot improvizirana igralnica, modernizirana kuhinja, umivalnice s sanitarijami — to so objekti, ki nudijo poleg večjega športnega igrišča, kjer vsako jutro zaplapola zastava tabora, možnost letovanja za 200 otrok v eni izmeni. No, tu je seveda še plaža z majhnim pomolom in privezanim čolnom, s katerim popeljejo otroke na krajša »križarjenja« do Fiese in Strunjana. Mornarčki, Ježki, Ribice, Morske zvezde, Sandokani, so nam z veseljem razkazali svoja poletna domovanja, skrbno pospravljene postelje, okolico hišic; nam pripovedovali o vsem, kar počenjajo, o svojih plavalnih veščinah in o tem, da se bodo v ta zaliv zagotovo še vračali. Res je, da bi tudi oni želeli, da bi bilo to letovišče bolj urejeno, da bi imeli več prostora tudi takrat, ko jim ne prizanašajo deževne kaplje in piha burja, da bi imeli na razpolago več igral, pa celo mrežo v golu, pa jedilnico, ki bi bila prostornejša in seveda tudi toplo vodo v umivalnikih! Nanizali smo nekaj večjih pomanjkljivosti, ki pa še daleč ne pomenijo, da bi s sanacijo le-teh letovišče dobilo povsem zadostne možnosti za letovanje večjega števila otrok. Naj takoj povemo, da povprečno na izmeno morajo odkloniti kar 60 otrok. Zanimanje je torej veliko, možnosti pa capljajo. Z veliko mero entuziazma, skrbjo, dvakrat obrnjenim dinarjem in nemalokrat tudi s svojim delom občinska Zveza prijateljev mladine, ki je lastnik in oskrbovalec letovišča, bazo ureja in kot taka zasluži vso javno pohvalo. Toda kaj navsezadnje to pomaga, če je zob časa iz dneva v dan pri-sotnejši in ne prizanaša ničemur. Letovišče stoji tu že 15 leto, prve barake so zamenjale montažne hišice, toda čez sezono ali dve, bodo tudi te ostale brez svojih obiskovalcev. Baza pa mora ostati in živeti, mora se razvijati in v njej morajo nabrati nove moči naši otroci. To so spoz- I Nltfee UomSSfoj. k-35 s g ^000 - Ljubljana Trcj MDb 44- nanja vseh, ki se Pacug obiskovali in ga obiskujejo tudi sedaj. V skrajšani obliki objavljamo nekaj misli našega občana, ki nam je poslal pismo, ali bolje rečeno, pobudo za akcijo. Akcija za obnovo oziroma izgradnjo novega počitniškega naselja mora steči. Tega sicer nismo sklenili šele sedaj, to vemo že dolgo, to je naša obveza, ki je spričo številnih okoliščin, katerim so v glavnem vedno botrovala nedosegljiva finančna sredstva, nismo izpolnili. Vendar izpolniti jo moramo kmalu. O tem je stekla tudi beseda ob obisku delegacije skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v Pacu-gu. Niz ustvarjalnih misli in pobud je bilo izrečenih ob ogledu baze, še več na pogovorih s predstavniki občinske Zveze prijateljev mladine in skupino vzgojiteljev, ki so tudi s svoje strokovne plati dali marsikateri predlog. Pacug mora živeti! Za to bomo iskali rešitve v okviru občine same, z dogovarjanjem z delovnimi organizacijami, če bo potrebno tudi z materialnimi prispevki in prostovoljnim delom naše mladine. Zrasti mora novo naselje, ki naj bi v eni izmeni sprejelo tudi po 400 otrok (tako šolskih in predšolskih), s spremljajočimi objekti, predv- sem športnimi! Zavedati se moramo, da samo letovanje ne pomeni za otroka samo kopel v morski vodi in porjavelo kožo, pomeni nadaljevanje procesa vzgoje ob številnih interesnih dejavnostih in pod budnim očetom skrbnih vzgojiteljev. Že v jesenskem obdobju naj bi pristopili tako k dopolnitvi projekta (že vrsto let leži v predalu) in nato k izdelavi kompletnega gradbenega Veselje v vodi elaborata. Naše glasilo bo redno spremljalo potek priprav in vas, dragi bralci, tudi seznanjalo. Ob zaključku pa še razglednica morskih pozdravov mladih Vičanov! J. DOMITROVIČ Pacug je in mora biti kolonija viških otrok Kot vsako leto, me je pot zanesla v Pacug 8. junija letos. Šest let zapored prihajam, gledam in razmišljam, kje so vzroki za stanje, v kakršnem se nahaja ta skrajni kos zemljišča (občinske domene), ki naj služi najmlajšim občanom za zdrav razvoj. Ogromna škoda bo, če bi iz tega ali drugačnega vzroka to zemljišče odkupili v povsem drugačne namene. Pri dosedaj izrečenih besedah, kljub željam, pa Pacug ostaja tak, kakršen je bil, naj mi ne zamerijo entuziasti, ki s skrajnim naporom in voljo delajo in dopolnjujejo tisto, za kar so nekateri »gluhi«, zato v želji, da se to spremeni, pozivam skupščino občine Ljubljano Vič-Rudnik, da: — med svoje redne delovne obveznosti sprejmejo tudi del skrbi za ta del njihovega ozemlja, čeprav izven občinskih meja — prizadeto prikazati nujnost ureditve Pacuga, s tega prostora črpati rezultat v razvoju naših najmlajših občanov, za katere moramo predvsem skrbeti. Kot občan naše občine dajem s tem pobudo za širšo akcijo v smislu ureditve Pacuga, od katere bodo imeli koristi vsi otroci sleherne krajevne skupnosti naše občine. Povemo naj, naj sredstva, ki jih namensko dajemo npr. za razvoj telesne kulture in rekreacije in jih še bomo, služijo izključno namenu v amaterskem športu, v pomoč varstvu in rekreaciji! FRANC SEVER POZIV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM Naprošamo vse krajevne skupnosti, ki še niso poslale izpolnjene anketne liste o »otroških igriščih«, da to v čimkrajšem času storijo. Dokler ne razpolagamo s podatki od vseh krajevnih skupnosti v naši občini, ne moremo pričeti z akcijo za postopno reševanje perečih problemov v zvezi z otroškimi igrišči. Svet za družbenoekonomska in politična vprašanja žensk pri OK SZDL LJUBLJANA VIC-RUDN1K SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SVOBODNA MENJAVA DELA SE UVELJAVLJA je V|. sv°ji zadnji seji pred poletnimi počitnicami n’e»nh^a!>S* »bitega varstva sprejela nekaj po-\ j h sklepov in samoupravnih aktov. hostj b?tnernf,nejši je prav gotovo statut te skup-vars,yV ^a*erem so določene naloge SIS otroškega občini"1’ n^en' or8ani, razmerja do drugih SIS v varstva*5°Vezovanje v ajest*10 skupnost otroškega SloVe zvezo skupnosti otroškega varstva SR Z ter druge naloge. temelj ?ksom k samoupravnemu sporazumu o Slovenj111 P*anov družbenega varstva otrok v SR Progra J' v obdobju 1976 do 1980 o izvajanju Slovenj'"1 na*°8 družbenega varstva otrok v SR škega va V *etU f je skupščina skupnosti otro-0,rok v sTV3 sPrejela naloge družbenega varstva Sredstev 0Yen'ii> ,er način in obseg združevanja tosti otr2j.ttVaianje skupnih nalog v Zvezi skup-S tem a varstva Slovenije v letu 1978. Z3v<*alat|i„ možnosl| „ >d„jo Jc b(K)(, ,>d k. „ do gostilne Lovec. Z Aškerčeve ceste bo promet, k. ne bo sel na rn 7ah , . , . v ,. .. . “ , „ , , . „ ... , . . ,.• Tn- can°dno obvoznico bodo začel, gradit. 15. septembra. Zahodna morsko, temveč prot. Gorenjsk., tekel preko Trga MDB prot, To obvoznica ^ od () ^ na Ce bacni tovarni in na novo Prešernovo v ovinku. S Prešernove se doou iOV§k t- i * i • it • . r • i_i- Tr ... ... v . ^ ^ . °10Jedeltakoimenovanega»U«sistemaLjubljane.VKozar- vozila iz enosmerne vključevala na Trgu MDB na novo Prešernovo. jahbonrA;«« - u v , _ r uuurejenodcepna južno obvoznico oziroma južno obvozno avto Prešernova bo med Šubičevo in Cankarjevo dvosmerna zaradi cesto Pr.,y. .. x A .. . j rrvotno so načrtovali se posebno mestno hitro cesto, vendar so vezav in možnosti obračanja in vključevanja v promet mestnega sre- u , v ,.vv J ;.YY ‘ cu’je mogoče vse rešiti z eno cesto m to ceneje in torej racio- disca ali iz prometa mestnega sredisca. nalneip • j • . j- • u > * r ° CJC- rredvsem pa je sedanja rešitev z eno cesto tudi manj boleča Nnrinmp^tnn nfirlriri££(l ** ^re^*va^ce» saJ bi bilo v slučaju dveh cest potrebnih ogromno rušenj ^ talco Pa jih ne bo veliko. Za pešce bo poskrbljeno s pešpodhodi, in sicer pri Cankarjevi, *u', harjevi in Erjavčevi ulici. Podhodi bodo lepo urejeni, kar zadeva arhi* >n|(0tllik OVtO C6St V KOZOrjdh tekturo, bodo pa verjetno urejeni tudi kot manjši preskrbovalni cen- Avtocestni trikotnik: avtocesta z Vrhnike — južna avtocesta ozi- tr'- v .: r°raa obvoznica in zahodna avtocesta oziroma obvoznica bo na praz- Nova Prešernova, ki bo povezana s Tržaško preko sedanje Tobačne nem ^ je ^ trasa do]očena drugje> ven. ulice bo zaradi svoje širie »pobrala« nekatere pešpoti in parkirne darsose zaradi hiš odločili za spremembo tako, da praktično skoraj ne store Tobačne tovarne. Zato je b.l pred gradnjo pogoj, da grad,te bo rušenj. Avtocestno križišče bo na praznem prostoru. Tam bodo najdejo ustrezno nadomestilo in rešitev za pešce in za TTL. Tobač® uredili tudi izvoze v mestno središče oziroma za Vič in polhograjski tovarni in Mercatorju, ki imata ob Tobačni ulici svoje prostore m predel. Južna obvoznica bo potem od tega trikotnika tekla po Barju kirišča, je potrebno omogočiti izvoz na novo cestno povezavo. Tud.to proti Dolenjsld cesti Prvotne pomisieke, da bo gradnja po Barju je obveza graditeljev. Poseben priključek bosta tako dobila TTL > težja, kot bi bila bližje Ljubljani in Malemu grabnu, kjer so nanosi od Mercator. Investitor se je obvezal, da bo parkirišča TTL nadomestil vode, so zavrgli. Pri vrtanju se je namreč izkazalo, da je takoj pod ten-dograditvijo novih parkirišč ob Oražnovi. Drug. del parkmšč naj k,mi nanosi barjanski teren in da bi bi]o tudi v primeru grad- TTL nadomestili ob enosmerni ulici v Rožno dolino, ki je dovolj š.r^ -nje bližje Malemu grabnu opraviti vsa dela enako kot pri gradnji na ka, da bi bilo mogoče ob enem robu urediti parkirišča. Ustrezno n.ota Povsem barjanskem terenu graditelj tudi urediti peš dostope tako z Oražnove kot do TTL in Me Vičani imajo za gradnjo drugega dela, to je zahodne obvoznice vse catorja kot tudi pod železnico. Popravljeno. Na sestanku z investitorjem in graditelji in vsemi zainte- Večno pot, ki je sedaj že odprta za promet, bodo dograjevali in branimi družbenopolitičnimi skupnostmi je bila viška občina poh-gradili še to jesen. Urediti je potrebno bankine in nekatera dela v o . ^aljena in še posebej oddelek za gradbene in komunalne zadeve, saj so 6,1 vse že pripravljeno in so lahko pravočasno postregli z vsemi po-t*2 vsemi pripombami in vso dokumentacijo. Glede na takšen nat-rt in kvaliteten pristop je začetek gradnje 15. septembra povsem realen. ^ Sedanjo rešitvijo trase zahodne obvoznice se je končno nehal dol-^ctn* strah številnih črnograditeljev na Kozarjah, da j im bodo poru-1 streho nad glavo zaradi avtoceste. Ker je trasa na praktično praz-!jfm zemljišču, križišče avtocest pa tudi, bo le malo ljudi prizadetih. kaJ hiš oziroma črnih gradenj bo potrebno sicer rušiti, vendar je to sem razumljivo, saj ob vsaki gradnji ceste morajo nekaj objektov , raniti. Za prebivalce bodo poskrbeli z nadomestnimi stanovanji *r°ma odškodninami. B V®,l,t0 bomo lahko gradili stil Znan° 'raso zahodne obvoznice in južne obvoznice se bodo spro-tan,<*1 številna zazidljiva zemljišča, ki so bila doslej rezervati le za-|je|^ e ne*nane trase avtoceste. Tako bo viška občina lahko gradite-n» tem področju ponudila precej gradbenih parcel. Grad-Vs Zen,ljišča med mestom in južno obvoznico in na Kozarjah — bw ,tar ,eP° število — pa imajo pomen ne le v okviru občine Z* ^“bljane kot celote. rale VSe^te^ »nepričakovanih« gradenj, ki bodo v marsičem ovi-vPraŠ>r0met’ Sa^ b° Potrebno speljati nekaj obvozov, je prišla pod obn Saj |akojšnja obnovitev Tržaške ceste. Tržaško cesto so načrtovali Pora * * V ^jkrajšem času. To bo sedaj verjetno odpadlo, saj bi za-ložaj*>0meniia popoln prometni kaos, če ne že nerešljiv prometni po-Prenovitev Tržaške pa ostane brez dvoma aktualna zadeva. hoorn°V'rn sistemom pa bodo reševali tudi vprašanje prometa za pol-$e b0 ** ozir°ma dobrovski predel. Prvotni načrt je predvideval, da *0m re®'°nalna cesta Polhov Gradec—Ljubljana vključila s podvo-UprJ/1 Gregorinovi v Ljubljano. Republiška skupnost za ceste kot r°m ec Pa se je sedaj odločila, da se naj polhograjska cesta ozi- lici. Novoodprta cestna povezava pomeni že sedaj precejšnjo raz menitev Prešernove ceste. Večna pot kot obvoznica pa je namefl osebnemu prometu. V avli občinske skupščine je vsem občanom na voljo razgr*’^ potek gradnje in trasa južne obvoznice. Tako je podana najširša & nost za pripombe in predloge. Cestno povezavo med viškim in rudniškim delom občine p^ glctič1^ torej (Cesta dolomitskega odreda vključuje na Tržaško pri Žerovniku, v0rI1j k..°V|e na Jadranski (le malce višjima se ne bi obenj zatikali to ailri „ ‘ '~'e bi se odločili za maniši nodvoz na Greeorinovi. kar b viti Cesto dveh cesarjev mimo Plutala in preko Ljubljanice kovi poti do Dolenjske ceste. Vprašanje je, ali naj bi se dve pr0 ^ žili stekli na most preko Ljubljanice ali naj bi vse potekalo P° ^ Most preko Malega grabna dograjujejo in nekatera dela so še v ^ Ko bo zgrajena transformatorska postaja v Trnoverrvbo mog(,t katere stvari še točneje določiti. kilo cer/.'~C b' se odločili za manjši podvoz na Gregorinovi, kar bi e*še- ki bilo tudi manj rušenj okoliških hiš. Hura za južno obvoznico / j J3, »Vse to pa je le delna rešitev in ne tista »prava«. Prava re^eV južna obvoznica,« pravi načelnik oddelka za komunalne in g1* ^ zadeve skupščine občine Vič-Rudnik JOŽE LEKŠAN. »Za voznico, ki bo šla v gradnjo že v tem desetletju namesto v P1*" 1 opravili že poskusna vrtanja in pilotiranje. Naša občina Je ^ i(t' ‘Silil »o^ ^eviluj ^ **** številnih gradnjah in preureditvah je jasno, da bodo ienje In razumevanje ' čem. S sodelovanjem TKS injf ( turno skupnostjo naše smo uspeli zbrati potrebna stva za asfaltiranje igrišča & t bavo potrebnih igral za uf*® : otroškega igrišča. Jj Pri samem urejanju teg* % liša pa so izkazali tudi tam joči občani, predvsem pa m^JJ ci, ki so s prostovoljnim o*« opravili vsa potrebna zem*9^ dela. Zaključna dela, PoraV%r nje navoženega materiala, * r rega je bilo več kot 80 doj>f0 loženih kamionov, pa je bik*. $ obsežno, da ročno delo spl®^ prišlo v poštev. Podržaj .jltt*' >omoč nam je prislov, | HTER PODRŽAJ. težko mehanizacijojjoil1 tv celotnega I*’ jof7 obeh igrišč, točno p° f oziroma tako kot n deva. Pripomnim samo poravnanje 1 i, temveč je bil°. :i jame, v katere je \r večje betonske amoza ter tako vso okolico. , icSP«. ralo pa smo bili na ftP. opravljenem delu Pn^ se to storil brezp^^K i za dolžnost, da v .e \ y; 'jih močeh priP0^^^ i videzu svoje osti, okolja,v kat* novo se mu za , i posnemanja vre i nnvnemali tttk. J) Skriti sovzgojevalci Pedagogika kot znanost o vzgoji doraščajočega rodu nas °pozarja, da ne vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov in na oblikovanje njihove osebnosti samo vzgojitelji (starši, učitelji. Profesorji), marveč da so izpostavljeni mladi ljudje v predšolski •o šolski dobi in prav tako v puberteti vplivom številnih dejavnikov v okolju, ki jih oblikujejo v pozitivnem ali negativnepi smislu in kujejo njihov značaj. Te dejavnike imenujemo »skriti sovzgojevalci«. Medtem ko je vzgojno vplivanje domače družinske vzgoje in eolsko oblikovanje smotrno, načrtno in sistematično, so vplivi skritih sovzgojevalcev priložnostni, naključni, nezavedni, ne zavedajo se jih niti otroci niti Vrasli. Otrok prihaja v kontakte s svojimi vrstniki v družini in zunaj družine, s starejšimi otroki ■n mladostniki, z najrazličnejšimi °otaslimi, nanj lahko vplivajo fazni predmeti in pojavi v njiho-yem okolju, časniki in časopisi, knjige, izložbe v trgovinah, pla-k?'!. filmi, športne in druge prire-,,ve> veselice ali zabave, prosla-''e, verski obredi, itd., v domači !ru *3a Pre in kon, Ilh gojencev nad B Primctih! Irai°111 v dvomi > 0,riu<,i us,rezno {..Povedati ,e treha s,nl - ' V n'kakK;!snic)° SP' nezi ---.JV. , I , aa ne smejo od i prejemati daril, z njimi zahajati na skrite kraje ali v stanovanja, z njimi sedati v njihove avtomobile in se pustiti z njimi prevažati itd. Marsikatero tako srečanje je za mlado osebnost lahko včasih tudi usodno. Govorimo tudi o dvorišču. S tem izrazom mislimo omejen prostor s stalno druščino mlajših in starejših otrok in odraslih v bližini stanovanja. Na dvorišču lahko opazuje predšolski in šolski otrok obnašanje starejših, posluša njihovo govorjenje, prepire, igre, spoznava njihove odnose in se po vsem tistem tako ali drugače orientira. Dandanes — v dobi blokov in nebotičnikov — oblika klasičnih »dvorišč« izginja in se pojavljajo igrišča z raznimi igralnimi napravami za mlajše in starejše otroke. V vsakem primeru je potrebno nad otroki ustrezno nadzorstvo. Cesto govorimo tudi o »ulici« ali »cesti«, s čimer označujemo vsak javni prostor s hišami, trgovinami, gostilnami, javnimi zgradbami, vozili. Ulica v vzgojnem smislu ni na dobrem glasu. Otroci se predajajo pohajkovanju, ogledujejo si izložbe, promet, ljudi itd., od vsepovsod jih navdajajo številni vtisi, ki pa jih mlad človek ne more istočasno dojemati in se vanje poglabljati, jemlje jih površno, postaja potem sam površen, prenasičen, živčen, predrzen, naveličan ipd. To pa oblikovanju njegovega značaja nikakor ni v korist. Na cesti se srečuje tudi s klapami, stalno je ogrožen zaradi nevarnosti prometnih nesreč. Tako je primerno tudi v tem pogledu otroka stalno nadzirati in ga poučiti, naj se »ceste« izogiba. Kajpak je cesta ali ulica še najmanj primeren prostor za igranje športnih iger, npr. nogometa! Med skritimi sovzgojevalci omenjamo tudi prireditve, ki se vrše v šoli (novoletna jelka, šolske akademije, koncerti, plesi) ali zunaj nje (igre, zabavni večeri, športne prireditve, proslave ob praznikih, veselice, lutkovne in gledališke predstave itd.). Važna je vsebina in oblika prireditev, ob tem pa tudi čas trajanja, saj vemo, da se morajo šolski otroci doma tudi učiti in se pripravljati na pouk, česar ne bodo zmožni, če bodo prireditvam in podobnemu namenjali celoten prosti čas. To jih tudi psihično preveč obremenjuje. Tu gre predvsem za pravo mero, ki jo naj presodijo v dobro otrok in mladostnikov odrasli kot vzgojitelji in jim svoje kriterije primerno raztolmačijo, da se bodo lahko mladi ljudje v vseh pogojih ustrezno orientirali. O filmu, radiu in televiziji v raznih oblikah mnogo razpravljamo. V naših kramljanjih bomo o teh sredstvih še posebej spregovorili, prav zato jih danes kot skrite sovzgojevalce le omenja- Tisk, časniki, časopisi so eno najpomembnejših vzgojnih sredstev. Žal se tega dejstva pri nas premalo zavedamo. Imamo tudi dobre knjige, dobro čtivo. Žalostna resnica pa je, da še nikoli nismo dajali našim mladim ljudem toliko prazne plaže, kakršno jim ponujajo v svoji najbolj pisani obliki širom slovenske domovine »bogato opremljeni kioski! Ni vseeno, ali lahko mlad človek vse gleda in tudi bere vse, kar se mu zljubi ali kar je trenutno pikantno! V tem oziru utegne postati film ali slaba knjiga vzgojno zelo negativna. Vprašanje pa je, koliko prispeva vse to k oblikovanju idejno-političnega lika našega mladega človeka v smislu vzgojnih smotrov naše socialistične vzgoje Prof. ALBIN PODJAVORŠEK Preizkus znanja prve pomoči Tudi v letošnjem juniju so ekipe prve pomoči civilne zaščite preverile svoje znanje na tovrstnem tekmovanju, ki ga je uspešno pripravil občinski štab civilne zaščite v počastitev 20. junija — dneva civilne zaščite in v počastitev XI. kongresa ZKJ. Tako se je že ob 7. uri z jutraj v prostorih doma sredn jih šol na Gerbičevi zbralo 510 članov civilne zaščite, ki so bili razvrščeni v 85 ekip (iz 28 krajevnih skupnosti in občinske čete). Na mestu so bili zbrani tudi predstavniki tehnične in računarske ekipe, brez opravičil pa se na zbornem mestu ni pojavilo 15 ocenjevalcev — zdravstvenih delavcev, kar je delo same ocenjevalne komisije močno obremenilo. Kljub temu pa je komisija delo učinkovito opravila. Po strokovni oceni ocenjevalne komisije so ekipe dobro pripravljene in opremljene. Najboljše rezultate pa so dosegli: 1. do 2. mesto — KS Krim-Kudnik — 6 ekip 2. do 2. mesto — KS Vnanje gorice — 1 ekipa 3. mesto — KS Brdo — 2 ekipi 4. do 6. mesto KS Kozarje — 1 ekipa 4. dno >n sc ustavili v vasi Landar, da smo si ogledali jeli in nam postregli z enolončnico in izredno dobro Landarsko jamo. To je zelo velika kraška jama vi- vinsko kapljico. V domu se nam je pridružil tudi sokov skalah. Do jame vodi 115 kamnitih stopnic, Pasquale Gujon, župnik iz vasi Matajur. V svojem katere je izklesal pred skoraj tisoč leti Matija To- mehkem narečju sta nam Lucija in župnik opisala matič. V jami je cerkvica Sv. Ivana v Čele, ki jo je razmere, v katerih živijo Beneški Slovenci. Vrstili so sezidal leta 1477 mojster Andrej iz Škofje Loke. se govori, petje, skratka razpoloženje je bilo Po ogledu jame smo se poslovili od ljubeznive izredno živahno. spremljevalke Ludje in se napotili preko Robiča in Po kosilu smo sc odpeljali v vas Matajur, kjer je Kobarida proti Ljubljani. Zadovoljni in polni lepih skupen grob sedemnajstih od skupno trideset parti- vtisov so izletniki izrazili željo, da bi prihodnje leto zanov, ki so istega dne padli v boju z Nemci na po- zopet obiskali prijazne, a siromašne Slovence v bočju Matajurja. Sedemnajst imen je vklesanih v Terski dolini in okoliških vaseh, spomenik, ostali partizani so pokopani v domačih BRANKO LOVREČIČ Košnja na travnikih pri Raščid Takih izletov si še želimo! V počastitev 4. julija — dneva borca, je krajevni odbor ZZB NOV Milan Česnik tudi letos 26. junija organiziral izlet za svoje člane. Vsi člani smo z vabilom za izlet na Pohorje prejeli tudi skrbno pripravljen program. Izleta se nas je udeležilo 82 članov. Med potjo smo si ogledali Vransko, Žalec, Celje, Slovenske konjiče, Slovensko Bistrico, Hoče. Pri Arji vasi smo zavili na novo avto-cesto —ponos Štajerske. Na Pohorju smo se ustavili v hotelu Bellevue in na Arehu, kjer je smučarsko turistični center. Naš cilj pa je bil, priti na Osankarico, kjer bi si ogledali muzej NOB in prizorišče zadnjega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Zaradi močnega dežja pa žal nismo mogli priti do spomenika, niti si ogledati muzeja, kjer je bilo istočasno srečanje invalidov Štajerske, ki so se pred dežjem zatekli v prostore muzeja. S Pohorja smo se odpeljali v Oplotnico, kjer je bilo organizirano skupno kosilo, po katerem je bilo tovariško srečanje. O razvoju partizanstva na Štajerskem so nam pripovedovali tovariši, ki so bili borci XIV. divizije. O akcijah in bitkah Pohorskega bataljona pa nam je govoril preživeli borec tega legendarnega bataljona tovariš Virih. Z izletom in tovariškim srečanjem smo bili vsi zadovoljni, saj nas je dobro razpoloženje in vedra pesem spremljala vse do prihoda v Ljubljano. Menini, da so našim članom taki izleti, srečanja in razvedrila potrebni tudi v bodoče, saj so med seboj bolje spoznavamo in obujamo spomine na našo narodnoosvobodilno vojno in obnovo porušene domovine. Na teh izletih pa tudi vidimo, kako velik je razvoj in napredek naše samoupravne socialističnedežele. Marija Legan SREČANJE Z DOMIŠLJIJO Uvodne besede je prispeval predsednik Sveta za kulturo pri OK SZDL tovariš Sergej Vošnjak: »V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko v imenu občinske konference SZDL.. pozdravim to prvo srečanje mladih literatov in sporočim priznanje občinski zvezi kulturnih organizacij in mentorjem po šolah za takšno skupno predstavitev vaših želja in hotenj po ustvarjalni izpovedi.« Z zelo zanimivimi mislimi se je približal mladi ustvarjalnosti in jih spodbudil »k odkrivanju novih svetov, ne samo planetov našega osončja, ampak tudi svetov novih vrednot: svet svobode, svet enakopravnosti, svet znanja, svet občutkov, svet plemenitosti.... Hrepenenje je sestavni del resničnega življenja. In prav iskanje ustvarjalcev duhovnih vrednot je usmerjeno k odkrivanju teh lepših svetov. Da bomo znali bolje vrednotiti, kaj je dobro, kaj je plemenito, kaj nas dela bolj človeške.« Prireditve v prepolni dvorani občinske skupščine, na kateri so nastopili s svojimi deli Maja Andrič, Gita Damjan, Alja Gašperlin, Lidija Goršič, Spomenka Hribar, Lesjak Gregor, Marija Lušin, Miloš Markič, Darko Pangerc, Branka Peršolja, Jože Prijatelj, Maja Ravnikar, Marija Rihar, Jožica Repar, Vid Snoj, Damjana Voje, Gregor Voje, Matej Voje, Tadeja Voje, Zupančič Loti — so se udeležili tudi številni ugledni predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja. Vsem nastopajočim je prof. Dragica Kregelj v imenu občinske zveze podelila spomirrska priznanja, skupaj s priložnostno brošuro, v kateri so bili natisnjeni literarni prispevki in omenjeni naslovi glasbenih partitur gojencev Glasbene šole Vič. Predsednica Zveze kulturnih organizacij je spodbudila šolska kulturna društva, naj bi postalo SREČANJE Z DOMIŠLJIJO tradicionalna prireditev. KUD »Dolomiti« Dobrova se predstavi na Opčinah Nastop v okviru kulturnih prireditev ob 20. kmečkem taboru Na Opčinah pri Trstu so 12. avgusta 1978 odprli jubilejni 20. kmečki tabor, tradicionalni praznik kmetov, ki ga prireja Kmetijska zadruga Trst v sodelovanju z openskim prosvetnim društvom »Tabor«. Po pripovedovanju ni nihče pričakoval, da se bo ta praznik, združen z razstavami, predavanji, kulturnimi ter zabavnimi programi, ki je pomenil takrat za kmete novost in pravo razvedrilo sredi dela, obdržal do takega jubileja in razširitve v današnjem smislu. Letos je bil kmečki tabor odprt od 12. do 16. avgusta, na njem pa je bila razstava kmetijskih strojev in vinarske posode. Ob tem se je vrstil bogat kulturni in zabavni program. Nastopale so skupine slovenskih zamejcev: mešani pevski zbor Jadran od Korošcev in Milj, godba na pihala Breg, Tržaški narodni ansambel, »Narodna klapa« iz Čedada in Kulturno umetniško društvo »Dolomiti« iz Dobrove kot gostje iz matične domovine. Za zabavo sta skrbela ansambla L. Furlan in The Lords. V okviru tabora je bila odprta tudi razstava, na kateri so razstavljali člani Društva beneških likovnih umetnikov (amaterji) ter tržaška slikarka Tončka Kolarič. Zamejcem so predstavili tudi našo pisano besedo — pripravili so razstavo knjig. Organizirali so okroglo mizo o vlogi zadružništva pri razvoju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v okviru osimskih sporazumov ter predavanje o gobarstvu. Posebno mesto med kulturnim programom je imel nastop Kulturno umetniškega društva »Dolomiti« iz Dobrove, katerega predstavniki so pred nedavnim navezali tesne prijateljske stike s predstavniki Prosvetnega društva »Tabor« iz Opčin. Mešani in moški pevski zbor ter folklorna skupina so se predstavili s programom »Pesmi in plesov« 13. avgusta ob 18. uri. Člani KUD so bili zelo lepo sprejeti, tako med gledalci kot med člani prosvetnega društva »Tabor«, prikupen pozdrav pa so pripravili člani Otroške folklorne skupine s spletom belokranjskih plesov. Ob nastopu je bilo naglašeno, da je ta obisk, ki je bil tokrat prvo srečanje med društvoma, postavil temelje mostu medsebojnega sodelovaifja, kar pa ne pomeni le zbliževanje med ljudmi, novih znanstev in prijateljstev ter kulturnega izmenjavanja, temveč tudi prispeva k cilju krepitve enotnega slovenskega kulturnega prostora. Tako je Kulturno umetniško društvo »Dolomiti« iz Dobrove letos navezalo stike z dvema zamejskima društvoma: Slovenskim prosvetnim društvom »Bilka« iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem ter z openskim Prosvetnim društvom »Tabor«. Pri sodelovanju s slednjim jih vežejo tudi sorodne dejavnosti pri obeh društvih, sodelovali bodo lahko na dramskem področju, likovne samorastnike imata obe društvi, prav tako pa je pri obojih razvita folklorna dejavnost ter pevski zbori, verjetno pa bodo našli še kakšno drugo obliko kulturnega udejstvovanja, kjer je možno sodelovati. Želje obeh društev in trud po nadaljnjem sodelovanju je podprl tudi predstavnik Slovenske prosvetne zveze tajnik Dušan Kalc, zagotovil je pomoč ter vso podporo. Pred nastopom so si člani KUD ogledali Trst z okolico in slovenske kra-ške vasi, kar je bilo nadvse zanimivo, saj večina ljudi ne pozna Trsta kot kulturno-zgodovinskega, temveč kot nakupovalsko-potrošniški center. Pri izletu so sodelovali člani Prosvetnega društva »Tabor« in so se tudi tako predstavili kot zelo gostoljubni ter pripravljeni na vsestransko sodelovanje s KUD »Dolomiti« iz Dobrove. *• D. P. MLADI, UTESNJENI LJUBITELJSKI BALET Zanimanje staršev in predvsem mladine za baletni pouk pri KUD Trnovo, ki ga zdaj že drugo sezono vodi ambiciozna pedagoginja Ivica Knaus, je tolikšno, da nastaja že hud problem, kako uskladiti naravo baletne umetnosti, ki zahteva predvsem PROSTOR, s številčnostjo deklic, ki bi želele postati »balerine«. Nikakor ne bi veljalo dopustiti, da bi zavoljo kvantitete trpela kvaliteta pouka. Zato bi bilo morebiti potrebno sodelovanje šolskih vodstev na omenjenem področju (O. Š. Trnovo ali O. Š. Bičevje), kjer bi se lahko ustanovili dislocirani ali novi oddelki za baletno vzgojo. KUD Trnovo gre hvala, da učencev ne odklanja, niti z avdicijami ne omejuje vpisa, saj s tem omogoča tudi manj nadarjenim sodelovanje. Seveda pa je zavoljo tega pedagog še vedno v težjem položaju in še pred zahtevnejšo nalogo. Spretna in zagnana Ivica Knaus je problem tokrat rešila zelo spretno in za gledalce povsem zadovoljivo: baletne dosežke letošnje sezone je povezala z naslovom »Marinka v baletni šoli« in omogočila pisan koreografski mozaik, v katerem se poleg solističnih točk, izvedenih z velikim znanjem in spretnostjo, sploh niso najslabše odrezale male nevajene nožiče začetnikov — kar pravšnje so bile v atmosferi tega malega gledališča in ganjene mamice in očke, pa tudi neprizadete gledalce močno spominjale s svojimi belimi krilci iz tila na očarljive podobe iz začetkov fotografske umetnosti, ki si je tako rada sposojala za svoje motive prizore ljubke otroške naivnosti. Koreografko nedvomno odlikuje izjemen psihološki čut do vsakega otroka, saj tudi bolj »nerodnemu« prisluhne in ga vplete v tok dogajanja, da čeprav samo s skromnim poklončkom sodeluje pri predstavi enakovredno. Umestne so bile besede predstavnice društva, ki je na začetku poudarila, da ima »trud, ki so ga vložili v predstavo učenci skupaj s tovarišico Knausovo in tovarišem Lavrenčičem, precej daljnosežnejši pomen, kot je enkratni nastop. To so prvi koraki v svet baletne umetnosti, gracioznosti in miline. Učenci so razvijali tovarištvo, kritičnost in resnične delovne odnose, kar jim bo gotovo koristilo v njihovem nadaljnjem življenju«. J. T. Počitniško pismo Namenjeno v spodbudo Zvezi kulturnih organizacij Vič-Rudnik, mojemu delegatu in kulturni skupnosti Lepo vas pozdravljam. Pišem vam z dopusta: sonce, voda, veter, sol. hrana (pustimo bencinske hlape, hrup in »drenj«) pa doktor roman na plaži in ilustrirani tedniki... za vsem pa neka nezadovoljena in neuteš' Ijiva želja še po nečem. Pa se odpravim v Koper, da se malo ozrem p1’ doževi palači in si kupim sladoled. Koper je res lep, zdaj v mraku malo zapuščen in lepo urejen kot svetla izložba dobrega marketa, sladoled jo okusen. Oh, je to vse? Gruča ljudi stoji pred staro palačo. Muzej? Zvečer je menda zaprt — pa ni, vrata so odprta. Prodajajo vstopnice. V prostorni obokani veži se počasi na cvilečih tečajih odprejo notranja vrata: vstopi mož v škrlatni togi. Pravi, da bo naš vodič; ob njem belooblečeni deklici držita goreči bakli. Vabi nas naj mu sledimo. IN Ml VSTOPIMO. Beli pesek pod našimi nogami skrivnostno govori, bakle v rokah belooblečenih deklet mečejo soj in sence palm in ovijalk, lijan in pinij, lovora in pomaran-čevcev — vse to nas prevzame in osupne. Moram se zbrati, da lahko sledim vodičevemu prijaznemu glasu, ki me vabi v nekaj nemogočega1 vabi me na potovanje v preteklost; vabi me, naj se spomnim, kako je prav pod tem nebesnim svodom pred tisoči leti človekova misel ločila svetlobo zvezde in svetlobo planeta. Ozrem se, nad nami najlepšt. strop, ki mu človekova volja še ni izmerila površine in globine, okrog mene pa kot bi se človekova stremljenja strdila v bel kamen prizadevanj — pod granitnimi stebri predromanske katedrale v soju bakel plemeniti nastop dveh mladih igralcev, ki s prepričljivim preprostin1 dialogom meri človekovo življenjsko srečo, v katero naj bi bila vključena častna smrt. Nad nami dominira kip pravice v togi iz XV. stoletji1: malo prej, pred desetletji je krasil sramotilni steber, ob katerem so stali izobčenci, ki se niso držali takratnih šeg in postav. Mar so nas prizori, k1 jim sledimo v tišini po škripajočem pesku, v katerih nam mladi lep' igralci oživljajo zgodbe, ki jih je napisal oče zgodovine — Herodot, tako prevzeli, ali pa izžareva to iz vseh krajev Primorja nabrano obdelano kamenje — CAS, ki je minil, ki mineva, ki bo minil? ČAS, v kate- rem je vrv izdolbla zareze v vodnjak, ob katerem, utrujena, počivam? Kaj ni obraz nesrečne grofice Pic Marie, izklesan v kamen, trpek inža-loben, čeprav od dobrodelnosti ukrivljen v izzivalno prijaznost boj) skrivnostno živ, kot v sencah utrinjajoči se obraz mlade igralke, ki je položila svojo glavico med kamnite krogle, s katerimi se je menda vojskoval srednji vek? Ko nam med šelestečim lovorjem deklica odkrije svojo golo telo — kaj ni v nas planila povodenj misli, ki so potovalo z brezčasovno naglico od današnjih Boschevskih nudističnih plaž do mit' ske prepovedi, ki je pod smrtno kaznijo prepovedovala videti golo t^0 poročene žene. Naš v škrlat oblečeni ciccro nam je zagotavljal, da sm0 lahko povsem mirni — vse grozljive prizore obvladuje sam in nam j^ ponuja samo v užitek. Pa je bil Dante tisti (pesnik, katerega kipe najdej skoro v vsakem primorskem kraju) ali reliefi iz XIV. stoletja tam steni, nagrobniki ali spomin na razuzdanega grofa, ki je tole palač0 zares pognal na kartah ali nekakšen mirtin vonj ali lesket migljajočih zvezd in modročrnega mediteranskega neba — kriv, da mu nismo verjeli. Nismo verjeli tudi zato, ker je sam postajal preteklost, skupaj2 grofom, spominom na posušene eksotične rastline, ki so jih s popot°' vanj prinašali kapitani, skupaj z nami vred nesposoben ujeti posledic* svojega hipa. Saj je tole pismo navsezadnje spodbudila usoda — ta vezenina stkana iz različnih hotenj — tokrat iz sanj pesnika, hotenja režiserja, želj igralcev, naklonjenosti muzealcev, pa moje lastne osebfl* težnje »še po nečem«, kar moj delegat v skupščini imenuje »aktivu0 udeležbo delovnih ljudi v kulturnem delovanju za varovanje kulturn1’ dediščine, ki naj ustvarjajo pogoje za dostopnost in uživanje kulturnih vrednot...« Tudi zato naslavljam pismo na ZKO, da bi ji bila iniciativa Delavsk0 prosvetnega društva Izola in Muzeja v Kopru, ki so angažirali dva pr0" fesionalna igralca in študente akademije za gledališče, da so pod vodstvom režiserja Branka Kraljeviča in dramaturškim vodstvom pesnik8 Blaža Lukana oživeli za nas predmete mrtve zgodovinske prirode spodbudo in zgled (čeprav ne mislim, da bi morali igrati, turjaško K0' zamundo na turjaškem gradu?!) Jasna Taid*2 Op. ured.: Blaž Lukan in Branko Kraljevič sta bila v seztUJ1 1^76—1977 sodelavca Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič Rudnik POTOPLJENA DAVNINA Mostiščarski čolni izdolbene! pri Plešivici Na Ljubljanskem barju čolni izdolbenci, imenovani tudi drevaki, niso redkost. Odkrivali so jih od L polovice 19. stoletja naprej, ko so zaradi pospešenih osuševalnih del začeli vneto rezati tudi debelo šotno odejo. Mnogo poročil o najdbah starih plovil se je ohranilo, za nekatere čolne verjetno nikoli ne bomo izvedeli. V našem stoletju so večinoma opustili rezanje šote, saj je njena odeja — tisočletna varovalka skrivnosti na dnu nekdanjega mo-stiščarskega jezera — skoraj povsem izginila. Med Bar-jani je še ostalo izročilo o starodavnih najdbah drevakov. Z redkimi izjemami — hrani jih ljubljanski Narodni muzej — so odkriti in neodkriti čolni izdolbenci ostali tam, kjer so se pred tisočletji potopili in pogreznili v glatno jezersko dno. Iz roda v rod Za čolne izdolbence, po domače »čolne« ve tudi 69-letni kmetovalec Jože Sojer p. d. pri Lončarjevih iz Plešivice 56. Njegov oče Jernej je našel že koncem 19. in v začetku 20. stoletja pri trebljenju jarkov med barskimi parcelami — »tali« —dva čolna, izdolbena iz hrastovega debla. Oba ležita približno 40 cm globoko pod šotno preperelino — »trebežem«, na levi strani Bevško-lo-škega jarka, od zaselka Zamedvedica proti osamelcu Kostanjevica. Jože Sojer je čolna videl še pred zadnjo vojno, ko je obnavljal jarke med parcelami na ledini Zamedvedca. verjetno starim Barjanom. Med kremenovimi odbitki so ležali tudi odlomki starih kosti. Najdbi opozarjata, da je bilo obrežje ljubljanskega mostiščarskega jezera naseljeno vsaj občasno. Zato ne preseneča podatek o kamniti sekiri s prevrtano luknjo za toporišče, ki jo je okoli leta 1936 našel Jože Sojer v Kušljanovem jarku, pri svoji novi hiši. O prisotnosti mostiščarjev v bližini Plešivice pričata tudi najdbi treh kladiv iz jelenovega rogovja leta 1857 na barski parceli Kušljanovega gradu in sekire iz serpentina med Medvedco in Kušljanovim gradom (omenjene leta 1888). Nepretrgana nit življenja št.). Nekatera takšna plovila lahko pripadajo tudi ml8. Šim arheološkim dobam. S sodobnim raziskovanjem ^ dolbencev bi nedvomno mnogo prispevali k njih0 boljši dataciji in obenem k njihovemu trajnemu obvaf°' vanju. Tudi najdišči kremenovih orodij na nekdanje" obrežju — nedvomno prazgodovinski — sta brez Pr_ dhodnih izkopavanj premalo zgovorni. Barska prosim® stva so izkoriščali tudi prebivalci kasnejših obdobij. h|Sv gradili na dediščini mostiščarjev. Najdbe rimskih nove* in »turških podkev« — verjetno rimskodobnih — v.° B žini zaselka Zamedvedica pričajo, da je bilo močvim^ Barje tedaj delno izsušeno in kmetijsko zanimivo-.^ zgodnji srednji vek na območju Plešivice in naseh* Čolni izdolbenci, odkriti na Barju, pripadajo verjetno prebivalcem mostišč s konca kamene dobe, iz bakrene in bronaste dobe (konec 3. — sredina 2. tisočletja pr. n. zgodnji srednji vek na območju Plešivice in našem naših staroslovanskih prednikov ob Blatu (verjetno s*8 roslovansko ime za Barje) sta še zavita v temo. DAVORIN VU<3A Plug v službi arheologije Najimenitnejša je najdba čez 8 m dolgega in okrog 80 cm širokega hrastovega izdolbenca na »Marinčevem talu«, tudi na ledini Zamedvedca, zahodno od nove kmetije p. d. Lončarjevih. Čoln, ki ga je Jože Sojer izoral leta 1946 ali 1947, leži na nekdanjem jezerskem dnu — »polžarici«, okrog 100 m oddaljen od nekdanjega jezerskega brega na vznožju hriba Medvedca. V desetletjih je vse bolj kopnela tenka odeja »trebeža« nad čolnom, ki se je na lepem znašel tik pod površjem barskega travnika, izpostavljen ozračju. Čoln je še dobro ohranjen, vendar bo kljub nenehni najditeljevi skrbi neizogibno propadel, če se ga ne bodo strokovno lotili arheologi in restavratorji. V strokovni literaturi iz leta 1911 poroča arheolog Valter Šmid o dveh izdolbencih, odkritih v sredini 19. stoletja na barski parceli Kušjanove graščine pri Plešivici. Čoln, ki ga je po Šmidovih podatkih spomladi 1905 odkril Jernej Sojer, je istoveten z izdolbencem na parceli zahodno od stare kmetije p. d. Lončarjevih. Delavnici kamnitega orodja Najditelj drevaka pri Zamedvedici —Jože Sojerje pokazal barski travnik, kjer leži starodavni »čoln« Arheološko topografirairje nekdanjega obrežja mostiščarskega jezera, ki ga ob sodelovanju republiškega zavoda za spomeniško varstvo vodi Inštitut za arheologijo SAZU, je na severni strani osamelcev Medvedca in Vrbičev hribec odkrilo dve zanimivi najdišči številnih kremenovih odbitkov. Nekateri so tudi obdelani in so služili kot rezilca, strgalca, praskalca in celo svederčki, ( °ln starih barjanov — drevak, izdolben s kovinskim orodjem iz mogočnega hrastovega 1927 izkopal Mariin Strle v Barju pri Mateni. Plovilo, eno najstarejših v Sloveniji in Jugoslaviji sp10 razstavljeno v arheološki zbirki ljubljanskega narodnega muzeja POGOVOR S SEKRETARJEM TKS ODGOVORNO IN ZANIMIVO DELO S prihodom na novo delovno mesto sekretarja SITKS občine Ljubljana Vič-Rudnik, se je Mladen Sumina nemudoma spoprijel s težavami in problemi, ki mu jih sprejeto delo nalaga. Pred prevze-•uom te funkcije je bil sekretar občinske konference ZSMS, kjer se je pogosto srečeval s problemi telesne kulture in tudi lepotami, ki jih nudi delo s športniki in njihovimi ljubitelji. Čeprav se sam nikoli ni tekmovalno ukvarjal s športnimi disciplinami, je že od rane mladosti navdušen športnik, ki v tej aktivnosti vidi predvsem zdravo duševno in telesno sprostitev in vir novih ntoči za vsakdanje delo. V najinem pogovoru je sproščeno opisoval svoje delo, naloge in načrte, tako da ni bilo potrebno veliko spraševati in z vprašanji povezovati razgovor. Tako vam lahko posredujem le najin pomenek, kjer Mladen prikazuje svoje poglede na šport, rekreacijo in druge telesnokulturne aktivnosti. TE^AK začetek Ko sem s 1. januarjem prišel na novo mesto, sem se takoj spopri-J z delom, ki me je že čakalo. Časa za neko normalno uvajanje ni 1 °. saj je bilo potrebno kar hitro pripraviti poročila za minulo leto ln programe za leto 1978. Srečal sem se z obilnimi kadrovskimi te-avami, kjer je vladalo pred zaključkom mandatnega obdobja v ^katerih delegacijah pravo razsulo. Zaradi velike fluktuacije zaposlenih tudi seznami posameznih delegacij niso bili aktualni in ni 1 o mogoče naknadno ukrepati. Zato sem vložil vse sile v pripravo oa nov mandat delegatov. Pri tem sem se srečaval s številnimi pro-omi, kajti velike večine novo evidentiranih delegatov zlasti pa iz osnokulturnih organizacij nisem poznal in je bilo potrebno opraviti nešteto pogovorov znotraj skupnosti in preko SZDL, da stno uspeli poiskati takšne kadrovske rešitve, ki nam zagotavljajo sPešno delo v tem mandatu. ^LIKO NEJASNOSTI ,, Eri svojem delu pogrešam povezavo z upravnimi organi skupš-ne občine in njihovimi strokovnimi službami. Za posamezne od- Mladen Sumina loke zvemo šele takrat, ko so objavljeni v uradnem listu. Moti me tudi nedorečenost v delu SIS in njihovih strokovnih službah, ki so nekje dobro, drugje pa slabo organizirane. Sprijazniti bi se morali z veliko porabo površin pri načrtovanju športnih objektov in to potrebo tudi upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanizaciji našega okolja. Tako pa vse prepogosto naknadno zasilno rešujemo probleme športno rekreacijskih prostorov. Boleče, toda resnično je tudi dejstvo, da je za obstoječo telesno kulturo, množičnost, rekreacijo in vrhunski šport premalo denarja. Stanje je takšno, da le s težavo uspevamo pokriti stroške aktivnega udejstvovanja, vzdrževanja obstoječih objektov, za širitev materialne baze pa ne damo skoraj nič. Zaradi povečane aktivnosti bodo te težave še bolj pereče. Zato je nujno ustanoviti skupnost za razvoj družbenega standarda v občini po vzoru drugih občin, kjer bi prvenstveno gradili objekte za telesno kulturo. Ravno tu pa smo v največjem zaostanku za ostalimi ljubljanskimi občinami. OSIROMAŠENE IZVEN MESTNE SKUPNOSTI Z uveljavitvijo koncepta vrhunskega športa smo priče nekoliko manjši aktivnosti v izvenmestnih skupnostih (Ig, Škofljica, Horjul...). Vzroke za to bo potrebno temeljito analizirati in se ponovno dogovoriti o vlogi in mestu občine Vič-Rudnik v mestu Ljubljana. Zaradi obsega občine in raznolike socialne strukture prebivalstva ne gre poenostavljati in šablonizirati v mestnem prostoru. Kaže tudi, da srednjeročni načrt ne bo popolnoma uresničen. Veijetno je bil program preobsežen, vprašanje pa je tudi, če smo se ustrezno organizirali in angažirali, da postavljeni program uresničimo. Kljub vsem težavam pa upam, da z aktivnim delom delegatov v delegacijah v TOZD, KS, OTKO in organih skupnosti rešimo večino slabosti v našem delu. Šport ima neko neznano moč, ki me privlači in spodbuja pri delu in vedno daje upanje na lepši športni jutri. tekmovali so modelarji motornih čolnov SLOVENSKI Ojo- PRVAKI SO VIŠKI MODELARJI j S|f) junij. ens*‘0 prvenstvo modelarjev motornih čolnov je bilo letos 4. tekn, n* kittenu Štern na Ježici. To pot se je zbralo skupno 94 j 2«hit»ftVa^Cev’ Li so se pomerili v razredih MČ-l-vožnja v cilj^MČ-0iO(ie. j?? v c>lj «n MČ-3 skupinska vožnja v cilj. Med temi ' k Žim Murske Sobote, Velenja, Radovljice, Rogaševec, Lesc tOvjCa * V"ice so bili ljubljanski mladi tehniki iz Osnovne šole Bre-) kopjj, ’ Ltenovne šole Hinko Smrekar, Osnovne šole Riharda Ja-teurjn’ • novne šole Franceta Bevka, osnovne šole Danile Ku-Q>0v*ui 7* ^avo slušno in govorno prizadeto mladino. Tek-.ovi,** potekalo v počastitev Dneva mladosti, partijskih in Ti-^rod»rsk V orK|iniz*dii Ljubljanskega modelarskega kluba in E^ouv «ZVe*e Slovenije. Olladj J . n' v vseh tekmovalnih razredih so bili ljubljanski Marko mesto v razredu MČ-1 je osvojil sedmošolec Priborililtar 'z ®snovne šole Danile Kumarjeve, medtem, ko so si Mr*' ■ m°delarji vsa ostala prva mesta. Prvo mesto v ra-s° odneic osvojil Stane Stabej, v skupinskem štartu MČ-3 pa ^ladj vjx,\ P™0 niesto tudi njegovi klubski tovariši! Torej so ti dih tehnik m.0^eiarj' motornih čolnov, katerih matični Klub mla-Prvakij 0v Je v Osnovni šoli Brezovica, letošnji uspešni slovenski jtene Venfm m*a(iem klubu poteka pod mentorstvom tovarišice Vz,rajnost' uVr^' Ees,rost dete terja znanje, delovnih navad in dega jn i J’s° merila uspehov na področju brodarskega, raket-•alskeca modelarstva. VALERIJA NOVŠAK MERCATOR PRED SEZONO Uigrana mlada ekipa Ko je bilo pred letom in pol že jasno, da viški dmgoiigaš ne bo obdržal svojega statusa v tej ligi, so se odgovorni odločili za načrtno in strokovno dolgoročno delo. V svoji sredini so zbrali mlade nogometaše mesta Ljubljane in bližnje okolice, ter jih pod strokovnim vodstvom priznanega trenerja Nedeljka Gugolja pripravili za nastope v SNL in po zmagi v njej tudi za borbo v II. ZNL — zahod. Tako zbrano moštvo, ki ga sestavljajo predvsem resni in vztrajni ljubitelji športa, bo tudi v letošnji sezoni tvorilo jedro ekipe. Kljub mladosti in neizkušenosti v bojuz močnejšim nasprotnikom ima ekipa veliko prednosti, predvsem uigranost in možnost hitrega napredka. Zaradi napornega tekmovanja v ligi se je vodstvo kljub temu odločilo, da nekoliko okrepi svoje vrste z že preizkušenimi igralci. Tako bomo lahko na igrišču ŠP Svoboda spremljali igre nekaterih novih igralcev, ki pa bodo dobili mesto v ekipi le ob odgovornem in resnem delu. Vodstvo kluba je z dosežki v pripravljalnem obdobju nadvse zadovoljno. Po petdnevnem pripravljalnem treningu ob Gerbičevi cesti so se nogometaši novega slovenskega dru-goligaša odpravili na enotedenske priprave v Mozirje. Tu so poleg potrebne telesne pripravljenosti vadili povezanost in uigranost moštva. Spilili so tudi tehniko posameznih igral- Trim obvestilo Vse ljubitelje nogometa, ki s svojimi ekipami nastopajo v občinski TRIM ligi v malem nogometu, opozarjamo na pričetek jesenskega dela tekmovanj. Urnik drugega dela tekmovanja je sledeč: Skupina A — igrišče SP Svoboda, Gerbičeva 61: I. kolo 4. in 5. 9. 1978, II. kolo 1 L, 12. 9. 1978,111. kolo 18., 19. 9. 1978, IV. kolo 25., 26. 9. 1978, V. kolo 2., 3. 10. 1978, VI. kolo 9., 10. 10. 1978, VII. kolo 16., 17. 10. 1978 in VIII. kolo 23., 24. 10. 1978, IX. kolo 30., 31. 10. 1978. Skupina B — igrišče ŠP Svoboda, Gerbičeva 61: I. kolo 5., 7. 9, 1978, II. kolo 12., 14. 9. 1978, III. kolo 19., 21.9. 1978, IV. kolo 26., 28. 9. 1978, V. kolo 3., 5. 10.. 1978, VI. kolo 10., 12. 10. 1978, VIL kolo 17., 19. 10. 1978, VIII. kolo 24., 26. 10. 1978, IX. kolo 31. 10., 2. 11. 1978. Skupina C — igrišče pri OŠ Vič, Tržaška 74: razpored posameznih kol je isti kot prvi datum pri skupini A. cev in njihove naloge na tekmi. S temi pripravami in nekaterimi kasnejšimi trening tekmami so se skušali v najboljši meri pripraviti za naporno sezono. Kljub začetnemu porazu v prvem kolu, ko so gostovali pri Rudarju iz Lubije, se lahko nadejamo lepih iger in zmag. Čeprav so si zadali za nalogo obstanek v ligi, mnogi nogometni strokovnjaki, predvsem pa njihovi privrženci menijo, da je njihovo mesto v sredini razpredelnice. Moštvo sestavljajo naslednji igralci: v vratih bodo lahko Popovič, Magič in Dvorščak, v obrambi Podvratnik, Potočnik, Bagarič, Babšek, Samato-vič, Zupančič, Terčič in Drevenšek, igralci za zvezo bodo Vrhovec, Bele, Kolarič, Klemenc, Stanko in Sali-hodžič, napadalci pa Kadivnik, Pri-tič, Poljanšek, Gašperič, Žlogar in Rebič. Ekipi želimo veliko uspeha. NOVO ŠD V NAŠI OBČINI 319 DOBRIH ŠPORTNIKOV tek'°aa vf^ZT^n Sl0Veniji {C ’e,9novan' U ^ ‘ KO organizirala ?tepnie za športno značko I. tet* star^.-j* za »‘roke od 5.-7. ** tekmr.^ tetoinjem letu se je rt'»lčlc0" £anR Prijavilo kar 708 vzgojnovarstvenih zavodov. Kljub temu, da so nekateri v začetku gledali na akcijo nekoliko nezaupljivo, pa so med letom spoznali, da je to ne le koristna novost, ker že najmlajše navaja na najrazličnejše telesne aktivnosti, temveč je to tudi akcija, ki je popestrila predvsem telesnovz-gojni program dela v VVZ. Otroci so tako med letom obiskovali plavalni tečaj, pozimi smučali, vmes pa vadili z žogo, kotalkali, kolesarili in hodili na izlete. Vsaj štiri od šestih nalog so morale biti opravljene, kot to zahtevajo pravila tekmovanja, da si je tekmovalec pridobil diplomo dobrega športnika 1. stopnje in športno značko. Na zaključnih tekmovanjih v juniju je bilo tako podeljenih 319 športnih značk. Nekateri VVZ bodo zaključili s tekmovanjem v septembru, tako da bo število najmlajših dobrih športnikov še večje. Po prvem letu tekmovanja za športno značko lahko ocenimo, da so VVZ tekmovanje ugodno sprejeli in da bo akcija ob tako priza-dnevnem delu vzgojiteljic, kot so ga pokazale letos, prihodnje’ leto še uspešnejše. Pred ZTKO pa je naloga, da poleg tega, da izboljša pogoje za tekmovanje v VVZ vključi v tekmovanje tudi otroke, ki ne obiskujejo VVZ. P. K. Na ustanovnem občnem zboru je bil sprejet sklep o ustanovitvi D Horjul. V tej krajevni skupnosti, ki je ena največjih v naši občini, je športna dejavnost že dalj časa močno razvita, zato so na pobudo kolesarske sekcije, ki sedaj deluje v okviru KK SZDL Horjul, ustanovili društvo. Mladi kolesarji že dalj časa uspešno nastopajo in dosegajo pomembne uspehe v republiškem merilu. Tekme mladih Horjula ter veteranov. Jeseni imajo v programu organizacijo tekmovanja, na katerem bodo nastopili tudi tekmovalci iz zamejstva. V okviru ŠD pa bodo delovale tudi druge sekcije: košarka, mali nogomet, namizni tenis, strelstvo in rekreacija, namenjena predvsem za starejše krajane. Vadba bo organizirana v prostorih OŠ Horjul, s katero že dalj časa sodelujejo, ter v poletnem času na športni ploščadi, ki pa še ni.v celoti dograjena. Vse navedene sekcije imajo namen vključiti se v tekmovalne lige v okviru občine Ljubljana Vtč-Rud-nik. S to ustanovitvijo sc KS Horjul pridružuje akciji TKS Ljubljana Vič-Rudnik, v vsaki krajevni skup-' nosti športno društvo. SIMONA Z1ERNICK1 športne drobtinice Tekmovalec Kajak-kanu kluba kanuist Srečko Masle se je imenitno odrezal na tekmovanju za evropski pokal. V hudi mednarodni konkurenci je zasedel odlično tretje mesto, medtem ko je v skupni uvrstitvi EP celo zasedel drugo mesto. Po zmagi v Meranu in v Tacnu še en odličen rezultat. V naši občini smo z letošnjim poletjem postali bogatejši za 26 vaditeljev plavanja. ZTKO naše občine in plavalni klub Ilirija sta organizirala in izpeljala vaditeljski tečaj, katerega se je udeležilo tudi 9 vzgojiteljic. Vsi tečajniki so opravili zaključni izpit. PK Ljubljana pa nič. Na balinarskem turnirju BŠK Svobode so se odlično odrezali viški športniki. Presenetljivo sta se v finale uvrstili ekipi Brda in Rožne doline. V medsebojnem srečanju so več uspeha imeli člani Rožne doline, katere član je tudi najboljši posameznik tekmovanja. To je bil Tine Šivic, ki je bil najbolj zaslužen za uspeh svoje ekipe. Nekdanja reprezentantka in članica NTK Olimpija Eva Jelcr se je s svojimi mladinskimi in pionirskimi varovanci. ki jih trenira v ZRN, pomerila s selekcijo L-jubljane. Gostje so naredili preseneče-I nje in premagali naše naj-I boljše igralce namiznega teni-j sa. To kaže na uspešno delo j Jelerjeve tudi \ trenerskih j vrstah. 11 naša s hup na varnost v prometu MEGLENA JUTRA Sedanje vremenske okoliščine povzročajo, zlasti v kotlinah, značilen primer je ljubljanska kotlina, v jutranjih urah precej gosto meglo. Po nekaj mesecih, ko tega pojava nismo bili vajeni, smo se nekako odvadili pravilnega in varnega ravnanja pri vožnji v pogojih bistveno zmanjšane vidljivosti zaradi megle. Zato ne bo odveč, če »ponovimo« nekaj osnovnih pravil vožnje v megli. V megli moramo hitrost vožnje prilagoditi meji vidljivosti. Ta pa pomeni, da smemo voziti le toliko hitro, da lahko ustavimo vsaj na robu meje vidljivosti, kajti za to mejo nas lahko »čaka« pešec, kolesar ali tovornjak. Vedno vozimo s prižganimi zasenčenimi lučmi ali posebnimi lučmi za meglo. Predvsem se moramo zavedati, da te luči niso, zlasti ne pri dnevni svetlobi namenjene toliko osvetlitvi ceste in s tem boljši vidljivosti samega voznika, ampak predvsem zato, da nas drugi prometni udeleženci hitreje opazijo. Megla povzroča tudi rosenje Vetrobranskega stekla, kar še zmanjšuje vidljivost. Zato od časa do časa vključite brisalce. V KLADI Prihod gasilskih avtomobilov ter gasilcev je v nedeljskem jutru 25. junija vzbujal posebno pozornost vaščanov majhne hribovite vasi Klada pri Igu. Po kratkem delovnem posvetu poveljnikov in desetarjev s sektorskim vodstvom je sledilo alarmno znamenje za izvedbo praktične vaje. Vaja je imela namen prikazati dodatno oskrbo s potrebno vodo za gašenje požara v vasi Klada. Zaradi specifičnosti hribovite vasi, kjer je ob večjem požaru možno pričakovati pomanjkanje vode za gašenje, je bilo v vaji izvedeno dodatno oskrbovanje z vodo iz vodovodnega zajetja v sosednji vasi. Omenjeni vodovodni rezervoar je bil oddaljen od vasi r NAŠA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VlC-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN — JANEZ JAGODIC, PETER DURJAVA, IVO ZALAR -Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA, TRG MDB 7 — TELEFON 23-38f int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana—GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV Klada v dolžini 1000 metrov ter s precejšnjo višinsko razliko. Zaradi tega so vsa sodelujoča društva izvedla oskrbo z vodo v verigi in s skupno delovno akcijo pričrpaja dodatno vodo na predvideni objekt. V analizi poteka vaje, ki jo je po končni vaji v zboru pred gasilskim domom v Kladi podal sektorski poveljnik Albin Juha, je bilo razvidno, da je vaja potekala po predvidenem načrtu ter dose-gla namenjeni cilj, čeprav je bilo med vajo opaziti določene pomanjkljivosti, ki pa niso bistveno vplivale na dosego končnega rezultata. Nato je predstavnik občinske gasilske zveze tovariš Kern vaščanom vasi Klada izročil v nadaljnjo uporabo in upravljanje novo zgrajeni gasilski dom Klada. Omenjeni gasilski dom je bil zgrajen po daljših pripravah na pobudo vaščanov vasi Klada, ki so se pri gradnji angažirali z veliko požrtvovalnostjo, saj so vsa fizična dela opravili brezplačno. Pri večjih delovnih akcijah so s svojim delom sodelovali tudi ostali člani matičnega društva Želimlje. Pri iskanju uspehov za realizacijo gradnje tega pomembnega gasilskega doma ne smemo prezreti poteka zbiralne akcije finančnih sredstev. Prebivalci sosednjih vasi — Golo, Skrilje, Selnik, Sarsko — so s svojimi finančnimi prispevki pripomogli k nabavi potrebnega gradbenega materiala. Upravni odbor gasilskega društva Zekmlje se Javno zahvaljuje vsem vaščanom vasi Klada, članom gasilskega društva kot tndi krajanom sosednjih vasi, ki so s svojim delom ali finančnimi prispevki pripomogli pri gradnji tega majhnega, toda nub>o potrebnega gasilskega doma. Prav tako izrekamo zahvalo občinski gasilski zvezi ter Jernej« Čertaacu za nudeno strokovno in deloma tudi materialno pomoč. TONE ŽUNIČ OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Začetek šolskega leta je vsekakor izreden dogodek za mnoge starše in otroke. Ene kot druge spremljajo skrbi z željo, da bi bil začetek šolskega obdobja čimbolj uspešen. Že vrsto let nas prometno varnostne razmere ob začetku šolskega leta opozarjajo na to, da se prav v tem začetnem obdobju šolskega leta pripeti veliko več prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci. Tega ne smemo dopustiti, da bi naši najmlajši že na prvem koraku omahnili pod kolesi današnjega prometa. To ni samo skrb staršev, šole ali otrok, pač pa slehernega udeleženca v prometu, posebno motoriziranih voznikov. Vedeti moramo, da se varnostne razmere spreminjajo. Spreminjajo se v toliko, da je prometa na istih ulicah in poteh vedno več. Zato so tudi možnosti prometne nezgode neprevidnih otrok mnogo večje. Starši in mentorji prometne vzgoje v šoli naj skupaj določijo najkrajšo in najbolj varno pot, po kateri naj učenec hodi v šolo in iz šole. Še posebno pa je taka pot pomembna za učence prvih razredov osnovne šole. Pokazati jim moramo, kje, kako in kdaj naj gredo čez cesto, kako naj hodijo po cesti, ki nima pločnikov, kako naj se ravnajo na križiščih. Opozoriti jih moramo na nevarne dogodke, ki lahko nastanejo in kako naj se jih izogibajo. Prav tako moramo opozoriti in poučiti otroke kolesarje, predvsem mlajše, da kolesarska izkaznica še ne zagotavlja popolne varnosti. UČENČEVA OSEBNA OPRAVA ZA POT PRIDOBITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA Promet zahteva od slehernega, ki se vanj vključuje, vse bolj smotrno osebno opravo. Namesto klobukov in dežnikov so na primer za kolesarje mnogo pri- IMl & ■: ■-X; ' )0 Wi ste pripravljeni na samostojno pot v prometni mernejša nizka pokrivala, ki se trdno prilegajo glavi, da ga pri vožnji ne ovirajo. Kolesarji z motorjem in motoristi se zavarujejo pred mrazom, vetrom in padavinami z oblačili in obutvijo iz močnejše snovi, ki ne prepušča vlage in vetra, s primernimi rokavicami in s posebnimi tesno se prilegajočimi očali. jih. Toda kljub že davno znanim pravilom in vsakodnevnim praktičnim izkušnjam je vendarle potrebno vedno znova opozarjati na napake v oblačenju. S TORBICO NA RAMI Posebne pozornosti je vredno prenašanje šolskih potrebščin. Večinoma nosijo učenci zvezke, knjige in drugačna pomagala v ročnih torbicah, težkih večkrat po nekaj kilogramov. Takšna teža, ki jo otrok navadno nosi samo v eni roki, zanj nikakor ni primerna. Razen tega ga breme na poti zanaša, zato je pri hoji nestabilen in nezanesljiv. Prtljaga je njemu samemu in drugim v napoto. Mnogo bolj kot torbice z ročaji so za učence primerni šolski nahrbtniki. Bolj praktični so, bolj zdravi, saj učenec lažje prenaša na hrbtu težje breme kot v rokah, in kar je za promet zelo pomembno, hoja je neovirana, lahka, sproščena, pa tudi učenca breme na hrbtu ne ovira, da ne bi pazil na promet okoli sebe. Tudi barva oblačil je za promet pomembna. Oblačila žive in svetle barve voznik hitreje opazi kakor enobarvna, temnejša. Staršem torej priporočamo, da otroke oblačijo v zaščitna oblačila — rumene, svetle, citronove barve. Tudi šolske torbe ali nahrbtniki naj bodo opremljeni s svetlobnimi odbojnimi materiali. Prvošolcem obvezno privežimo okrog vratu rumeno rutico. Ustrezna osebna oprava zagotavlja otroku večjo varnost v prometu. m. 'MM II hotičeh 1 za |l potrošnike Vedno več predpisov v prid potrošnikov Vedno več predpisov varuje potrošnika pred morebitno samovoljo trgovskih in storitvenih organizacij. Med njimi je tudi »pravilnik o minimalnih tehničnih pogojili, ki Jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu.« Pravilnik je izšel v Uradnem Ustu SR Slovenije. Pravilnik podrobno ureja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati poslovni prostori, da organizacije lahko v njih opravljajo svojo dejavnost. Najpomembnejše so te-le določbe. Prodajalna mora imeti prodajni prostor in pomožne prostore. Če v prostorih prodajalne opravljajo tudi gostinsko dejavnost, mora biti prostor te dejavnosti povsem ločen od prodajnega prostora in pomožnih prostorov. Prostor za gostinsko dejavnost je lahko združen s prodajnim prostorom, če v njem ne točijo alkoholnih pijač in če je v njem prepovedano kajenje. Notranjost prodajalne mora biti zavarovana pred dimom, smradom< prahom, mrčesom in glodalci. Prodajalna mora imeti naravno J' umetno zračenje. Kajenje je v prodajnih prostorih prepovedano, to mora biti tudi označeno na vidnih mestih. Prodajalna mora biti v delovnem času ustrezno razsvetljena, ter mora zato imeti poleg naravne osvetlitve tudi naprave za umetno osvetlitev prodajnega in razstavnega prostora. Vs« svetolobne naprave in oprema morajo biti takšne in tako montirane, da luč ne slepi kupcev in prodajalcev, da ne spreminja barve blaga in da ni utripajoča. Prodajalna mora imeti ustrezno napravo za ogrevanje prodajnega prostora, tako da se v njem vzdržuje primerna in stalna temperatura; Ustrezna naprava za ogrevanje je po tem pravilniku centralno ali etažno gretje, ogrevanje s toplim zrakom, peč na kurilno olje v prodajalni, kjer ne prodajajo živil, ter plinska peč, ki ima cev za odvajanj* zgorelih plinov. Prodajalna mora imeti brezhibne požarno varnostne naprav*-Oprema in blago morata biti postavljena tako, da je med posameznim' deli prostor, ki omogoča neovirano hojo zaposlenega osebja in kupcev, po prodajalni. Prodajalna, v kateri opravljajo prodajo oblačil, mora imeti zadostn® število kabin. V vsaki kabini mora biti sedež, obešalnik ter ogledalo Velikost kabine in ogledala mora ustrezati oblačilom, ki jih kupci v kabini pomerjajo, vendar kabina ne sme biti ožja od 90 centimetrov, njena površina pa ne sme biti manjša od enega kvadratnega metra. Kabina mora imeti urejeno zračenje ter dovolj razsvetljena. Prodajalna mora imeti glede na vrsto blaga, s katerim poslu)*' ustrezno orodje, da lahko spravlja, meri, reže, presipava in zaje** blago. Pripomoček, ki ga zaposleni delavci v ta namen uporabU*)* mora biti zelo čist, izdelan iz takšnega materiala, ki ne more škodijo® vplivati na blago ali škodovati zdravju potrošnikov in delavcev. Meril* morajo biti postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje Maf*1 Prodajalne, ki prodajajo električne aparate, žarnice, baterije, akumulatorje ter akustične in optičnoakustične in gramofonske plošč*, trakove itd. morajo zanje imeti ustrezne naprave za preizkus teh pred" metov. Prodajalna mora imeti priročno skladišče. V prodajnem prostoru prodajalne, ki ima neto površino večjo ^ 2000 kvadratnih metrov, morajo biti nameščeni sedeži za obiskoval** prodajalne, tako da pride na vsakih 200 kvadratnih metrov prodajne«3 prostora najmanj en sedež. Med blagajno in izhodom iz samopostrežne prodajalne mora b'11 eden ali več ustrezno opremljenih prostorov, kjer si kupec zloži kup" Ijeno blago. V prodajnem prostoru samopostrežne prodajalne morajo biti naku' povalne košarice ali vozički. Ce ima prodajni prostor neto površif® večjo od 300 kvadratnih metrov, mora prodajalna imeti nakupovale* vozičke Promet blaga na trgih se opravlja na prodajnih mestih (stojnice •** prodajni boksi). Prodaja s tal ni dovoljena, prav tako ni dovolj*1''’ blago za prodajo zlagati neposredno na tla. Prodajno mesto mora biti čisto, prodajne klopi pa morajo biti Pr*' krite s primernimi PVC pregrinjali. Razstavljeno blago mora bitivi‘)ndredb*V katero določa, kateri proizvodi se štejejo za blago osnovne pr*,K*X občanov. Kot blago osnovne preskrbe občanov se po odredbi št*l*r naslednji proizvodi: kruh, mleko, sveže meso, jajca, pšenična moka.1 slenine, riž, fižol, mast, olje, sladkor, sol, milo, pralna sredstva in lice. p. preSER^S« it' Za zaščito glave pred morebitnimi prometnimi nezgodami se navadno zavarujejo s posebnimi čeladami. Osebni oprav^ namenjeni prometnim potrebam, posvečajo pešci vse premalo pozornosti. Ne samo starejši, temveč tudi šolski otroci, oziroma njihovi starši, se še vedno drže starih navad v obuvanju in oblačenju ali pa slepo sledijo trenutnim modnim muham. O tem, kakšna naj bo oprava pešca v prometu, odločajo v glavnem vremenske razmere v različnih letnih obdob- Pusnetekje s proslave, ki je Nla6. avgusta na Rudniku. Zbrali m se člani čebelarskega društva Barje, kij^jj j članom podili« visoka priznanj čebelarske fveze^lolenjje* <>b ,eI Prl,ožno,ti *° J